2C0VI5XU5 XX Ту vr. ČASOPIS ZA VAKUUMSKO ZNANOST, TEHNIKO IN TEHNOLOGIJE, VAKUUMSKO METALURGIJO, TANKE PLASTI, 5Y Lr. povrSine in fiziko plazme Тд.и LJUBLJANA, OKTOBER 2011 LETNIK 31, ST. 3 ISSN 0351-9716 UDK 533.5.62:539.2:669-982 A PASSION FOR PERFECTION PFEIFFER Ш VACUUM TrinosLine Vacuum Chambers Options: ■ Chamber ports » Blank flange Viewports Mounting bracket or support plates scan SCAN d.o.o. Preddvor The standard vacuum chamber for the most varied fields of application. Individually adjustable with quick availability Advantages at a glance Fast delivery time Customer specific ports Proven, rugged technology Standard features ■ Cubical chamber, 304 SS ■ 12" or 20" inner dimension Quick-release clamps to pressurize door seal Inside and outside surfaces glass bead blasted* ■ Stainless steal or acrylic glass door FPM/FKM door seal ■ Door hinged left or right Engineered drawing detailing your final design 'Additional surface ageing optional Ports are not included in the basic equipment Breg ob Kokri 7 ■ SI-4205 Preddvor ■ Phone +386-4-2750200 Fax +386-4-2750420 • scan@siol.net Technical data I Chamber type Stainless steel door Acrylic glass door Pressure range 1 ■ 107 to 1,000 mbar 1 ■ 105 to 1,000 mbar Seal tightness** < 1 ■ 10 s mbar l/s <1 ■ 10"8 mbar l/s Temperature range -15 to 150°C 0 to 40"C Order numbers for base body 1 Nominal width Stainless steel door Acrylic glass door 300 mm 820KBH300-S 820KB H300-G 500 mm 820KBH500-S 820KB H500-G "without permeation through seals or acrylic glass VAKUUMIST 31/3, oktober 2011 VSEBINA ČLANKI Tiskarski materiali za tiskano elektroniko Maša Žveglič, Marta Klanjšek Gunde.......................................................... 4 Evropski sončni center Font Romeu Alenka Vesel, Aleksander Drenik, Miran Mozetič................................................. 8 Vakuum Osredkarjevih dni Stanislav Južnič.......................................................................... 12 IN MEMORIAM Vakuumske tehnike pri jedrski magnetni resonanci Roberta Blinca (* 1933; f 2011) Stanislav Južnič.......................................................................... 17 DRUŠTVENE NOVICE Naše društvo je organiziralo 112. sestanek izvršilnega odbora mednarodne vakuumske zveze IUVSTA Miran Mozetič........................................................................... 22 4. mednarodna konferenca o naprednih plazemskih tehnologijah Miran Mozetič........................................................................... 24 VAKUUMIST Časopis za vakuumsko znanost, tehniko in tehnologije, vakuumsko metalurgijo, tanke plasti, površine in fiziko plazme Izdajanje Vakuumista sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Glavni in odgovorni urednik: doc. dr. Miha Čekada Uredniški odbor: dr. Matjaž Finšgar, dr. Jože Gasperič, prof. dr. Monika Jenko, dr. Stanislav Južnič, doc. dr. Marta Klanjšek Gunde, doc. dr. Janez Kovač, prof. dr. Urška Lavrenčič Stangar, dr. Peter Panjan, mag. Andrej Pregelj, dr. Drago Resnik, doc. dr. Alenka Vesel, prof. dr. Franc Zupanič Tehnični urednik: Miro Pečar Lektor: dr. Jože Gasperič Korektor: dr. Matjaž Finšgar Oblikovanje naslovnice: Ignac Kofol Tisk: Littera picta, d. o. o., Rožna dolina, c. IV/32-36, 1000 Ljubljana Naklada: 320 izvodov Vakuumist on-line: http://www.imt.si/dvts/arhiv.htm Letna naročnina: 25 EUR ISSN 0351-9716 UDK 533.5.62:539.2:669-982 Izdaja Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije Teslova 30 1000 Ljubljana Tel. (01) 477 66 00 E-pošta: info@dvts.si Domača stran društva: http://www.dvts.si Številka transakcijskega računa pri NLB: 02083-0014712647 Uredništvo Vakuumista doc. dr. Miha Čekada glavni in odgovorni urednik Vakuumista Institut »Jožef Stefan« Jamova 39 1000 Ljubljana e-pošta: miha.cekada@ijs.si tel.: (01) 477 37 96 faks.: (01) 251 93 85 VAKUUMIST 31 (2011) 3 3 M. Žveglič, M. Klanjšek Gunde: Tiskarski materiali za tiskano elektroniko TISKARSKI MATERIALI ZA TISKANO ELEKTRONIKO Maša Žveglič, Marta Klanjšek Gunde ZNANSTVENI ČLANEK Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana povzetek Tisk elektronike na navadne tiskovne materiale, kot so papir, plastika, tekstil, z uporabo klasičnih tehnologij tiska, kot so sitotisk, fleksotisk, globoki tisk, ofsetni tisk in ink-jet postaja vedno bolj aktualno. Na svetovnem spletu je mogoče najti veliko proizvajalcev tiskarskih materialov, ki navajajo električne lastnosti svojih izdelkov, zlasti električno prevodnost oz. upornost. Obširno poizvedovanje in primerjava teh podatkov je pokazala potencialno uporabnost teh materialov in primerjavo z električnimi lastnostni drugih skupin materialov, kot so keramika, plastike ali gume. Zbrani podatki za dve izbrani električno funkcionalni tiskarski barvi so bili preverjeni tudi v praksi. Ugotovili smo vpliv parametrov tiska (podlaga, način tiska, čas sušenja) na električno upornost/prevodnost tankih linij, ki so se natisnili z izbranima prevodnima tiskarskima barvama. čeprav se veliko tiskarskih barv za uporabo v tiskani elektroniki razvija prav v sedanjem času, so osnovni materiali, ki lahko zadovoljijo potrebe takega tiska, večinoma znani. Zato je bilo mogoče pregledati te materiale tudi z ekološkega stališča, kakor tudi možnosti za recikliranje in ponovno uporabo. Ključne besede: tiskana elektronika, grafični materiali, električne lastnosti, prevodne tiskarke barve, ekologija. Printing materials for printed electronics ABSTRACT Printing of electronics systems on common substrates such as paper, plastics or textile applying conventional printing methods (screen-, flexo-, gravure-, offset printing) or inkjet is becoming more and more interesting. The world wide web gives information of many producers of electrically functional printing inks that provide also good data for their electrical properties. The most frequently available data are electrical resistivity/conductivity, mostly in the form of sheet resistivity. The internet search of these data was preformed which helped in placing printing inks on the diagram of resistivity spans of groups of other materials such as ceramics, plastics or rubber. Two electrically conductive printing inks were selected and experimentally checked. We obtained the influence of printing parameters (substrate, printing method, drying time) on specific electrical resistivity/conductivity of printed lines. These data are not specified by the manufacturer. Although most electrically functional printing inks are developed currently, the basic materials involved in them are more or less known. Therefore it is possible to think also about ecological aspects of these inks and about possibility to recycle and reuse the ingredients. Keywords: printed electronics, graphic materials, electrical properties, conductive printing inks, ecology 1 UVOD Potrebe po klasičnih tiskanih izdelkih se zaradi elektronskih medijev vztrajno zmanjšujejo, kar povzroča velike težave za to branžo industrije. Zadnje čase prevladuje mnenje, da jih je mogoče rešiti z nadgradnjo sedanjih izdelkov z novimi rešitvami in najsodobnejšimi znanji ali pa uvesti popolnoma nove izdelke. Med izdelki grafične stroke, ki bodo nujno preživeli še tako popolno uvedbo elektronskih storitev, je embalaža. Ta mora poleg osnovne funkcije (emba-liranje izdelka) izpolnjevati tudi vrsto drugih zahtev, kot so dekorativnost, zaščito pred ponarejanjem, označevanje ustreznih razmer skladiščenja in transporta ter elektronsko identifikacijo artiklov [1,2]. Te zahteve in želje se v sedanjem času hitro povečujejo. Sodobna embalaža naj bi postala komunikativna, dinamična in predvsem s povečanim funkcionalnim značajem. Velika pričakovanja predstavlja zlasti tiskana elektronika v sistemih pametne embalaže oziroma uvedba t. i. pametnih etiket. Želeno je, da tiskamo razmeroma enostavne elektronske strukture na navadne tiskovne materiale (razni papirji, plastične folije, tekstil) z uporabo klasičnih tehnologij tiska (sitotisk, offsetni tisk, fleksotisk), ki omogočajo veliko hitrost tiska v sistemu rola-rola (nekaj metrov na sekundo). Za tisk elektronskih struktur potrebujemo električno funkcionalne tiskarske barve. Njihova uporabnost ni v barvi, kot velja za navadne tiskarske barve, ampak v električnih lastnostih. imeti morajo tudi ustrezne reološke lastnosti, ki omogočajo tisk in primerne pogoje sušenja oz. utrjevanja, ki jih prenesejo navadne tiskovne podlage [3-6]. Grafični materiali, ki so uporabni za to, so razne kombinacije materialov z različnimi električnimi lastnostmi, ki omogočajo delovanje elektronskih struktur. Glede na funkcijo v elektronski strukturi morajo biti ali električno prevodni, polprevodni ali pa izolativni (dielektrični). Poleg električne prevodnosti oziroma upornosti tiskarskih barv je treba upoštevati tudi druge podatke, npr. pogoje sušenja, uporabo topil, primerne podlage in podobno. Pomembni pa so seveda tudi podatki o kemijski sestavi tiskarskih barv in njihovi namembnosti v tisku (ali se uporabljajo za sitotisk, fleksotisk, globoki tisk itd.). Večina konvencionalnih tiskarskih barv so izolatorji - njihova specifična električna upornost je večja od 108 Q cm. Če v tiskarsko osnovo vmešamo prevodne delce, se upornost take tiskarske barve zelo zmanjša, navadno za nekaj redov velikosti. Velikost efekta je odvisna od lastnosti funkcionalnih delcev in od mikrostrukture, ki jo ti delci tvorijo v utrjeni tiskarski barvi. Najpogosteje se uporablja srebro, baker in grafit. Pregledali smo podatke za komercialno dostopne tiskarske materiale, ki so namenjeni za tiskano elektroniko. Na svetovnem spletu je mogoče najti veliko proizvajalcev grafičnih materialov, ki navajajo električne lastnosti svojih izdelkov, zlasti električno 4 VAKUUMIST 31 (2011) 3 M. Žveglič, M. Klanjšek Gunde: Tiskarski materiali za tiskano elektroniko prevodnost oz. upornost. Ob{irno poizvedovanje in primerjava teh podatkov je pokazala potencialno uporabnost teh materialov v praksi. Zbrani podatki so bili preverjeni tudi v praksi. Tako smo ugotovili vpliv parametrov tiska (podlaga, na~in tiska, ~as su{enja) na elektri~no upornost/prevodnost tankih linij, ki so se natisnile z izbranima prevodnima tiskarskima barvama [7]. Pri pregledu podatkov smo upo{tevali tudi ekolo{ki vidik, kakor tudi možnosti za recikliranje in ponovno uporabo. Ti vidiki tiskane elektronike so velikega pomena, saj so elektronski materiali lahko tudi vir dragocenih surovin. Kot primer velja prevodna barva, kjer se za doseganje kar največje prevodnosti uporablja srebro [8]. Podobna težnja zbiranja in ponovne rabe dragocenih surovin imamo zadnja leta na klasičnih elektronskih sistemih, ki temeljijo na mikroelektronski tehnologiji in neorganskih materialih. 2 EKSPERIMENTALNI DEL Električno funkcionalne tiskarske barve, ki se pojavljajo na trgu, imajo specifične upornosti med 10-5 Q cm in 1014 Q cm. Ta podatek smo umestili v diagram upornosti materialov (slika 1), ki je znan iz lite-raturnega vira [1]. Električne lastnosti znanih tiskarskih barv, primernih za tiskano elektroniko, zavzemajo velik razpon med izolatorji in prevodniki. Z uporabo baze zbranih podatkov tiskarskih materialov sta bili za nadaljnje raziskave izbrani sitotis-karski prevodni barvi Electrodag PM-470 in Electro- dag 418-SS (Acheson Colloiden B. V., Nizozemska). Obe barvi sta namenjeni za tisk prevodnih linij na fleksibilne materiale. obe barvi vsebujeta fino porazdeljene srebrne delce v termoplastični smoli. Proizvajalec navaja plastno upornost za 25 pm tanke plasti od 0,008 do 0,015 Q za PM-470 in manj kot 0,03 Q za tiskarsko barvo 418-SS. Barvi sta bili natisnjeni s sitotiskom, in sicer z dvema različnima ravnima mrežicama v platneni vezavi iz visoko modulne monofilamentne poliestrske tkanine. Mrežici imata oznaki 43/80Y in 81/48W; prva {tevilka označuje {tevilo niti na 1 cm, druga debelino niti v mikrometrih, Y pomeni rumeno barvo, W pa belo barvo niti. Uporabljene so bile tri tiskovne podlage: matfolija (termično in antistatično obdelana za tansferni tisk), biogloss-papir in PE-folija. Odtisi so bili eno- in dvoplastni (mokro-na-mokro), su{eni pri 120 °C za (1, 4 in 9) min. Natisnili smo linije dimenzije 4 cm X 1 cm za merjenje plastne upornosti odtisov. Na vseh odtisnjenih linijah smo izmerili električno prevodnost s {tiritočkovno metodo (slika 2) [7]. Za lepljenje kontaktov smo uporabili aluminijeve žice visoke čistosti (Heraeus, Nemčija) in srebrno elektro-prevodno lepilo (Bison, Nizozemska). Na kontakte na povr{ini odtisnjenih prevodnih linij smo priključili enosmerni električni tok in z voltmetrom (FLUKE 289, ZDA) izmerili padec napetosti na notranjih kontaktih potiskane linije. Tako izmerimo le upor med notranjimi kontakti odtisnjenih linij. Prevodnost p IO"7 10"1 10» 10" 101' - dober prevodnik Upornost (Q cm) dober izolator — Slika 1: Diagram upornosti materialov (povzeto po [1]) VAKUUMIST 31 (2011) 3 5 M. Žveglič, M. Klanjšek Gunde: Tiskarski materiali za tiskano elektroniko Slika 2: Skica merjenje električne prevodnosti s štiritočkov-no metodo odtisnjenih linij debeline d je bila izra~unana z izmerjenim padcem napetosti Ux in znanim tokom I (slika 2). 3 REZULTATI IN DISKUSIJA 3.1 Električna prevodnost natisnjenih linij Povpre~na upornost vseh vzorcev, natisnjenih s prevodno barvo 418-SS, je bila 1,08 ■ 10-4 Q cm (podatek proizvajalca 0,75 ■ 10-4 Q cm). Povpre~na upornost vzorcev, natisnjenih s prevodno barvo PM-470, je bila 0,94 ■ 10 4 Q cm (podatek proizvajalca od 0,02 ■ 10-4 Q cm do 0,38 ■ 10-4 Q cm). Podrobnejša analiza rezultatov kaže, da daljši ~as sušenja odtisov daje manjšo elektri~no upornost linij (torej večjo elektri~no prevodnost). Drugi parametri tiska, kot so gostota mrežice sita, število plasti odtisov in tiskovni material, ne vplivajo znatno na prevodnost natiskanih linij. Na sliki 3 je prikazana umestitev zbranih podatkov tiskarskih materialov (spletna poizvedba) za tiskano elektroniko v logaritemski diagram upornosti. Označeni so prevladujoči funkcionalni delci in veziva. Iz diagrama upornosti je razvidno, da sta srebrni barvi 418-SS in PM-470 dobro električno prevodni. 3.2 Ekološki pregled materialov za tiskano elektroniko Tabela 1 prikazuje lastnosti srebrnih prevodnih barv Electrodag 418-SS in PM-470, ki se uporabljata za tiskano elektroniko. Snovi, ki sestavljajo ti dve tiskarski barvi, so dražilne za kožo, oči in dihala, nekatere pa so v večjih količinah tudi zdravju škodljive. Držati se je treba opozorilnih stavkov. Če snov pride v stik z očmi, je treba takoj izpirati z obilo vode ter poiskati zdravniško pomoč. Delovno okolje mora biti dobro prezračeno. Uporabnik, ki je v stiku s temi snovmi, mora nositi primerno zaščitno obleko in rokavice. Potrebno je preprečiti izlitje večjih količin v tla, vodo, vodna zajetja ali kanalizacijo. srebro Slika 3: Logaritemski diagram upornosti tiskarskih materialov za tiskano elektroniko 6 VAKUUMIST 31 (2011) 3 M. Žveglič, M. Klanjšek Gunde: Tiskarski materiali za tiskano elektroniko Tabela 1: Pregled varnostnih listov prevodnih tiskarskih barv, ki so se uporabili pri preskusu električne prevodnosti Nevarne lastnosti Opozorila Simbol za Toksikološki podatki Ekotoksikološki (R- in S-stavki) nevarnost podatki srebrni barvi dražilno Electrodag 418-SS in PM-470 R36, S26 dražljivo za oči, vsebuje topilo, visoka koncentracija lahko povzroči narkotične posledice, v stiku s kožo lahko barva povzroči draženje_ preprečiti izlitje v tla, vodo, vodna zajetja, kanalizacijo Pri izdelavi tiskane elektronike potrebujemo različne snovi z različnimi funkcijami. Kaže, da se nekaterim nevarnim snovem ne bo mogoče izogniti, saj za zdaj niso znani ustrezni nadomestki. Zato je pomembno, da se take snovi evidentira že v začetni fazi razvoja izdelkov in predvidi najugodnejše rešitve za reciklažo in/ali ustrezno odstranjevanje iz okolja. Problem recikliranja bo izrazito multidisciplinaren, saj snovi zajemajo široko paleto od reaktivnih in hlapnih organskih snovi preko težkih kovin, kovinskih oksidov do nanomaterialov ter polimerov (plastike in umetne mase). Ti materiali so ekološko zelo težko oziroma počasi razgradljivi. Nekateri materiali so novi, kot na primer nanodelci (nanosrebro) ter sintetizirani (pol)prevodni polimeri, in njihovi vplivi na okolje še vedno niso dovolj dobro raziskani. 4 SKLEPI Natančna analiza natisnjenih prevodnih linij je pomemben faktor za različne aplikacije tiskane elektronike. Raziskava je bila narejena za preverjanje vplivov različnih parametrov na prevodnost linij, odtisnjenih na fleksibilne podlage s sitotiskom. Za merjenje električne prevodnosti smo uporabili štiri-točkovno metodo. Rezultati so pokazali, da čas sušenja odtisov vpliva na električno upornost linij. Gostota mrežice za sitotisk, število plasti odtisov in tiskovni material (podlaga) ne kažejo večjega vpliva na prevodnost linij. V tej smeri že poteka natančnejša raziskava. Pričakujemo, da bo najpomembnejša uporaba tiskane elektronike v pametni embalaži, ki se bo uporabljala masovno. Prav zato se je treba že sedaj vprašati o možnostih recikliranja te embalaže. Odpadki tiskane elektronike zajemajo večji del elementov periodnega sistema in jih je treba primerno razgraditi in ločevati. Z reciklažo omogočimo ponovno rabo snovi in manj odpada. Celotna tiskana elektronika sestavlja poleg same podlage (papir, karton ali plastika), tudi materiale, ki so dragoceni in se lahko ponovno uporabijo. Zahvala Maša Žveglič se zahvaljuje Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za sofinanciranje usposabljanja mladega raziskovalca. 5 Literatura [1] T. Muck, M. Starešinič, M. Klanjšek Gunde, Graficar, 6 (2008), 28-31 [2] T. Muck, M. Starešinič, M. Klanjšek Gunde, Graficar, 1 (2009), 16-19 [3] M. Berggren, D. Nielsson, N. D. Robinson, Nature Materials, 6 (2007), 3-5 [4] B. Zhenan, Nature Materials, 3 (2004), 137-138 [5] A. J. Heeger, Synthetic Met., 125 (2002), 23-42 [6] G. Hübner, W. Till, v: Advances in printing and media technology (Ur. N. Enlund, M. Lovreček), Acta Graphica Publisher, Zagreb, 34 (2007), 297-307 [8] M. Pudas, N. Halonen, P. Granat, J. Vähäkangas, Prog. Org. Coat., 54 (2005), 310-316 [7] M. Žveglič, V. Demšar, R. Urbas, N. Hauptman, M. Maček, M. Klanjšek Gunde, Advances in printing and media technology, 36 (2009), 421-427 VAKUUMIST 31 (2011) 3 7 A. Vesel s sodel.: Evropski sončni center Font Romeu EVROPSKI SONČNI CENTER FONT ROMEU Alenka Vesel, Aleksander Drenik, Miran Mozetič STROKOVNI ČLANEK Institut »Jožef Stefan«, Jamova 39, 1000 Ljubljana povzetek V tem prispevku je kratko opisano največje evropsko srediSCe za raziskave vedenja materialov pri obsevanju s koncentrirano sonCno svetlobo. Sistem za zbiranje sonCne svetlobe lahko koncentrira do 1 MW sonCne moCi na razmeroma majhno povrSino, tako da je gostota sproSCene moCi na enoto ploSCine veC kot 10 MW/m2. Tovrstna naprava zagotavlja ogrevanje vzorcev do ekstremno visokih temperatur, odvisno od snovnih lastnosti obde-lovanca. Poleg te moCnostne naprave razpolaga srediSCe z veC manjSimi sistemi, ki so specializirani za specifiCne namene. Mnogi koncentrirajo sonCno svetlobo v vakuumske posode, v katerih je mogoCe obdelovati specifiCne materiale pri ekstremnih razmerah. Ključne besede: sonCni reaktor, koncentrirana sonCna svetloba, MW, plazma, visokotemperaturno gretje vzorcev European solar facilities Font Romeu ABSTRACT A brief description of the largest European solar facility is presented. Concentrated solar radiation is predominantly used for treatment of solid materials. The optical system is capable of concentrating up to 1 MW of solar power to a rather small surface, so the released power per unit area exceeds 10 MW/m2. Such a solar furnace allows for rapid heating of large materials to extremely high temperature. The temperature depends on properties of particular materials. Apart from the main furnace, the solar facilities include several smaller systems specialized for particular treatments. Many are equipped with vacuum chambers so that the processing of materials by concentrated solar radiation takes place under vacuum or controlled atmosphere. Keywords: solar reactor, concentrated solar radiation, MW, plasma, high-temperature heating of samples 1 UVOD Sodobna civilizacija potrebuje vedno veC energije. Sedaj so najveCji vir energije fosilna goriva, biomasa, jedrska energija ter energija vode in vetra. Potrebe po energiji stalno naraSCajo, obenem pa zaloge najpomembnejšega energijskega vira - to so fosilna goriva, poCasi upadajo. ČloveStvo se zaveda omejenosti zalog aktualnih energijskih virov in pospeSeno iSCe alternativne vire. NajveC si obetamo od jedrske fuzije, ki je vir energije za ogrevanje, podobno kot je to na Soncu in drugih zvezdah. Žal so raziskave jedrske fuzije izredno zahtevne in le poCasi napredujejo, zaradi Cesar si masovne proizvodnje energije iz tega vira ne moremo obetati pred letom 2070. Dotlej si moramo pomagati z drugimi viri energije. Notranjost Sonca je po sedanjih ocenah ogreta do temperature okoli 10 milijonov K, kar omogoCa popolno ionizacijo vodikovih atomov in zlivanje vodika v težje elemente. Tako sproSCena energija ogreva zunanje plasti Sonca. Kot vsako drugo telo, ki je ogreto do visoke tempera- ture, tudi Sonce seva elektromagnetno valovanje. Ker je temperatura povrSine Sonca zgolj okoli 5800 K, je veCji del sproSCene energije na podroCju vidne svetlobe. Gostota energijskega toka, ki je na povrSini Sonca ogromna, pada z oddaljenostjo od Sonca, tako daje na razdalji, kjer je naSa Zemlja, le Se 1 kW/m2. Če upo-Stevamo prerez naSe Zemlje, ki je približno 4 ■ 1013 m2, dobimo za energijo, ki jo prejme naSa Zemlja v Casovni enoti, vrednost P = A ■ E = 4 ■ 1017 W. Pri tem je A presek Zemlje (A = лт2), E pa je energija, ki pade na kvadratni meter povrSine pri razdalji, ki je enaka tisti med Zemljo in Soncem. ocenjene sedanje potrebe prebivalstva na Zemlji so okoli 3 ■ 1010 W. NaSe Sonce nam torej zagotavlja vsaj milijonkrat veC energije, kot jo CloveStvo potrebuje. Sonce je torej neizCrpen vir energije. Razlog, zakaj se CloveStvo sploh ukvarja z energijskimi viri, je dejstvo, daje sonCno energijo zelo težko pretvoriti v take vrste, ki jih uporablja CloveStvo. Za poganjanje strojev in naprav namreC potrebujemo koncentrirano energijo, najrajSi v obliki elektrike, lahko pa tudi v obliki tekoCih energijskih virov. Da bi prebrodili zagato, CloveStvo v zadnjem stoletju intenzivno raziskuje postopke za uCinkovito in cenovno ugodno pretvorbo sonCne energije v elektriCno ali kemijsko. Zato so bila pred mnogimi desetletji zgrajena raziskovalna srediSCa, ki se ukvarjajo s pretvorbo sonCne energije, ali bolj sploSno, s koristno uporabo sonCne energije. NajveCji sonCni center v Evropi in po nekaterih merilih tudi najveCji na svetu je v vasici odeillo v bližini mesteca Font Romeu na jugu Francije. 2 ZNAČILNOSTI SONČNEGA CENTRA FONT ROMEU SonCni center Font Romeu (slika 1) je bil zgrajen okoli leta 1970, to je v Casu intenzivnih raziskav osnovnih procesov pri pretvorbi sonCne energije. Že nekaj desetletij prej so v bližnjem mestecu Mont Louis zagnali eno izmed prvih sonCnih peCi na svetu. Razlog za izbiro južne Francije za tovrstne aktivnosti je v klimatskih razmerah. Dolina Cerdanya se razprostira med osrednjo verigo Pirenejev in južnimi grebeni tega gorstva. SpecifiCni relief omogoCa izredno suSno podnebje, tako da ima kraj Font Romeu veC kot 300 sonCnih dni letno. 8 VAKUUMIST 31 (2011) 3 A. Vesel s sodel.: Evropski sončni center Font Romeu Slika 1: Pogled na sončni center Font Romeu. Veliko poslopje višine 40 m, ki je prekrito z zrcali, prejema sončno svetlobo, ki jo odbijajo zrcala, nameščena na južnem pobočju. Sončni center se nahaja na južnem pobočju na nadmorski višini približno 1600 m. Del pobočja je prekrit z velikimi zrcali, ki usmerjajo sončno svetlobo v eno največjih zgradb v tem delu Evrope (sliki 1 in 2). Zgradba raziskovalnega središča je visoka 40 m. Nasprotno od drugih sodobnih zgradb je stena poslopja, ki gleda proti zrcalom na pobočju, oblikovana kot parabola. Na parabolo so nameščena približno pol metra velika zrcala, ki odbijajo svetlobo na zelo majhno površino delovne postaje. Sončna svetloba je tako zbrana iz izredno velike površine, potem pa dodatno fokusirana. Tovrstna konstrukcija zagotavlja več svetovnih rekordov. Eden od njih je največja moč sončne peči (1 MW), drugi je največja gostota toka koncentrirane sončne svetlobe na velikih sistemih (10 MW/m2), tretji pa ogrevanje velikih vzorcev na več kot 3500 K. Samo poslopje je prevladujoča značilnost doline Cerdanya, saj ga je mogoče opaziti z vseh okoliških gora. Poleg velike sončne peči razpolagajo v solarnem centru tudi z več manjšimi reaktorji, ki značilno delujejo pri moči nekaj kilowatov. Manjši reaktorji so Slika 2: Ploščata zrcala so gibljiva, kar omogoča sprotno sledenje navideznemu gibanju Sonca. Slika 3: Standardna parabolična zrcala za izredno kakovostno koncentracijo 1 kW sončne svetlobe. S tovrstnimi zrcali dosežejo gostoto sončne moči na površini vzorca več kot 16 MW/m2. Nekateri starejši sodelavci centra trdijo, da so bila zrcala izdelana v Nemčiji med drugo svetovno vojno, njihova takratna namembnost pa povsem drugačna kot danes. V Font Romeu imajo na zalogi več 10 tovrstnih zrcal, le peščico pa jih dejansko uporabljajo. namenjeni za specifične raziskave vzorcev, ki so značilno veliki okoli 1 cm2. Manjši sistemi so konstruirani tako, da zagotavljajo maksimalno fleksibilnost. Značilno uporabljajo eno samo ploščato oz. nekoliko ukrivljeno zrcalo, ki odbija sončno svetlobo v natančno izdelano parabolo. Ta koncentrira tako zbrano sončno svetlobo, in v nekaterih sistemih je mogoče doseči maksimalno moč na površinsko enoto do 16 MW/m2 (slika 3). Tovrstni sistemi omogočajo hitro ogrevanje majhnih vzorcev in njihovo taljenje oz. uparjanje (slika 4). Mnogi tovrstni reaktorji so opremljeni z vakuumski komorami. Vzorce značilno obdelujejo v srednjem ali visokem vakuumu, da bi preprečili kontaminacijo s plinskimi molekulami. Večina sistemov omogoča kontrolirano vpuščanje različnih plinov, s katerimi je mogoče dodatno vplivati Slika 4: Velika moč koncentrirane svetlobe omogoča taljenje večine materialov, ki niso prozorni za vidno svetlobo. Na fotografiji je vzorec jeklene pločevine dimenzij 20 mm x 20 mm X 1 mm po obdelavi z agresivno kisikovo plazmo. Sončna svetloba je bila fokusirana na sredino vzorca. VAKUUMIST 31 (2011) 3 9 A. Vesel s sodel.: Evropski sončni center Font Romeu Slika 5: Del parabole manjšega reaktorja MESOX. Množica šestkotnih zrcal koncentrira svetlobo moči 6 kW v središče plazemskega reaktorja. na spremembe materialov, ki so izpostavljeni koncentrirani son~ni svetlobi. V srednje velikem reaktorju po imenu MESOX imajo poleg vakuumskega sistema na voljo tudi mikrovalovni generator za vzbujanje plazme v razli~nih plinih. Reaktor MESOX deluje pri koncentrirani son~ni svetlobi maksimalne mo~i 6 kW, medtem ko je maksimalna uporabna mo~ plazemskega generatorja okoli 1 kW. Naprava omogo~a hkratno obdelavo materialov s koncentrirano son~no svetlobo in plinsko plazmo (sliki 5 in 6). Najpomembnej{e raziskave, ki potekajo z uporabo tega reaktorja, so povezane z vesoljskimi programi ameri{ke in evropske vesoljske agencije NASA in ESA. Znano je, da vesoljska plovila vstopijo v zunanje plasti atmosfere z zelo veliko hitrostjo. Hitrost vesoljskih plovil je krepko večja od hitrosti zvoka v raz-red~eni atmosferi, zaradi česar se pred vesoljskim plovilom ustvari zgo{~ina plina, ki se zaradi izredno velike usmerjene hitrosti spremeni v stanje plinske plazme. Zaradi tega in posebej zaradi močnega trenja, Slika 6: Reaktor MESOX. Nad reaktorjem so delno odprte zaslonke, s katerimi regulirajo gostoto sončne moči. ki nastopi kot posledica vstopa vesoljskega plovila v atmosfero, se zunanje povr{ine plovila močno segrejejo. Plovilo mora biti torej prevlečeno s plastjo materiala, ki prenese ekstremne razmere - zelo visoko temperaturo in plinsko plazmo. Eden najbolj{ih simulatorjev tovrstnih razmer na svetu je brez dvoma reaktor MESOX. Zaradi tega ne preseneča dejstvo, da raziskave, ki se odvijajo na tem reaktorju, naročajo vse sodobne vesoljske misije, tudi za Mars in Venero (Cosmic Vision 2015-2025). Reaktor MESOX s pridom uporabljajo za svoje raziskave tudi raziskovalci iz Dru{tva za vakuumsko tehniko Slovenije. Že od leta 2005 redno sodelujejo pri raziskavah vedenja različnih materialov v ekstremnih razmerah. V vakuumskem sistemu, ki je črpan z dvostopenjskimi rotacijskimi črpalkami, lahko ustvarimo plinsko plazmo v kremenovi cevi, ki je postavljena v mikrovalovni resonator. Slednji je priključen na izvir mikrovalov z nazivno močjo 1000 W, ki deluje pri standardni frekvenci 2,45 GHz. Uskladitveni člen omogoča nastanek stojnega valovanja v resonatorju, s čimer postane jakost električnega polja v tej cevi tako visoka, da se plin ionizira. Ker so mikrovalovi omejeni na razmeroma majhen volumen v valovnem vodniku, je plazma prav tako omejena na majhen volumen. Zaradi velike spro{čene moči glede na volumen je mogoče v tovrstnem reaktorju doseči precej gosto plinsko plazmo, ki izredno agresivno deluje na obdelo-vance, ki so značilno name{čeni v sredini razelektrit-vene cevi. Konstrukcija sistema omogoča hkratno izpostavo vzorcev koncentrirani sončni svetlobi. Kot smo že omenili, je največja moč koncentriranega sončnega obsevanja 6 kW. S posebnimi zaslonkami je mogoče to moč poljubno zmanj{ati (slika 5). Vzorci, ki so name{čeni v plazemski reaktor, se že zgolj zaradi interakcije s plazemskimi delci ogrejejo do 500 °C. Dodatno ogrevanje omogoča koncentrirana sončna svetloba, tako da je mogoče praktično vsak material segreti do tali{ča. Tovrstne razmere omogočajo zanimive poskuse, kot so npr. raziskave fuzijsko relevantnih materialov pri ekstrem-nimi razmerah, sintezo različnih vrst nanomaterialov in tudi vedenje materialov za prevleke vesoljskih vozil. Plinsko plazmo za obdelavo materialov za vesoljska plovila ustvarimo v plinu, ki prevladuje v atmosferi planetov, kamor so misije namenjene. Za Mars in Venero je to atmosfera ogljikovega dioksida z dodatkom nekaterih drugih plinov. Slovenski raziskovalci so razvili tehniko za karakterizacijo tovrstne plazme, ki se danes uporablja za določanje stopnje reaktivnosti plazme ogljikovega dioksida. Več delovnih postaj v sončnem centru Font Romeu so zgradili za preučevanja sinteze in modifikacije 10 VAKUUMIST 31 (2011) 3 A. Vesel s sodel.: Evropski sončni center Font Romeu nanomaterialov. Znano je, da sinteza nekaterih vrst nanomaterialov poteka pri visoki temperaturi. S tega vidika je son~ni center kot nala{~, saj omogo~a ogrevanje večjih vzorcev do domala poljubne temperature. Ta zna~ilnost son~ne pe~i omogo~a sintezo velikih količin nanomaterialov v razumnem času. Velike količine nanodelcev so na primer potrebne za razvoj nove generacije sončnih celic. To so preproste naprave, ki zagotavljajo neposredno transformacijo vidne svetlobe, ki pride s Sonca, v električno energijo. Pri sintezi materialov za sončne celice smo priča posebni zanimivosti: koncentrirano sončno energijo uporabljamo za sintezo materialov, ki omogočajo uporabo sončne energije za proizvodnjo elektrike. S tem pa zanimivosti {e ni konec. V sončnem sredi{ču Font Romeu raziskujejo optimizacijo sončnih celic tako, da namesto navadne sončne svetlobe uporabljajo koncentrirano. Z uporabo koncentrirane sončne svetlobe je namreč mogoča miniaturizacija sončnih celic in s tem bistveno znižanje cene. Jasno je namreč, da je enota povr{ine zrcala, ki zbere sončno energijo, bistveno cenej{e od ustrezne povr{ine sončnih celic. 3 VPETOST V EU-PROJEKTE Kot največje sončno sredi{če v Evropi je raziskovalna organizacija v Font Romeu tradicionalno vpeta v evropske projekte. Že v 6. okvirnem programu je imelo sončno sredi{če Font Romeu poseben status v okviru evropskega raziskovalnega prostora, ki je omogočal zainteresiranim uporabnikom brezplačen dostop do razpoložljivih sončnih reaktorjev. V programu z imenom Solface (High Flux SOLar FACilities for Europe) je v obdobju od leta 2005 do 2010 gostovalo v Font Romeu več raziskovalnih skupin iz različnih evropskih držav, pa tudi iz držav pridruženih članic. Program mednarodnega znanstvenega sodelovanja je bil nadgrajen v 7. okvirnem programu, tokrat z imenom SFERA (Solar Facilities for the European Research Area). Pri obeh programih plodno sodelujejo tudi raziskovalci, ki so aktivni člani Dru{tva za vakuumsko tehniko Slovenije. Cilj skupnih raziskav je koncentracija znanja in raziskovalnih kapacitet za opravljanje eksperimentov, ki sicer niso izvedljivi v nobenem drugem laboratoriju. Seznam raziskav, ki so namenjene {irjenju znanstvenih spoznanj, je javno dostopen. Poleg tega se uporabniki že pri prijavi projekta skupnih raziskav zavežejo, da bodo rezultate objavili kot znanstvene članke v mednarodno uveljavljenih znanstvenih revijah. Povsem drugače je z industrijsko ali voja{ko orientiranimi raziskavami. V tem primeru se morajo sodelujoči raziskovalci zavezati k molčečnosti, saj bi lahko razkritje rezultatov tovrstnih raziskav negativno vplivalo na status naročnika in izvajalca storitev. Zaradi tega ni mogoče oceniti, kolik{en delež raziskav se opravi v Font Romeu za potrebe industrijskega razvoja in razvoja novih naprav in tehnologij za voja{ke namene. 4 SKLEP V prispevku je bilo predstavljeno sončno sredi{če Font Romeu v osrčju vzhodnih Pirenejev. Izredno ugodne klimatske razmere so botrovale gradnji največjih evropskih kapacitet za koncentrirano sončno energijo. To je mogoče uporabiti za procesiranje materialov pri ekstremno visokih temperaturah, kakor tudi kot metodo za dovajanje energije materialom med plazemsko obdelavo. Nabor materialov, ki jih uporabljajo pri raziskavah interakcije koncentrirane svetlobe s trdnimi materiali, je izredno {irok, od drobnih ogljikovih nanocevk preko nanomaterialov za foto-voltaiko do prevlek za vesoljska plovila in fuzijske reaktorje. Rezultati raziskav so odprli tudi nov pogled na pretvorbo sončne energije v električno - namesto velikih panelov sončnih celic je mogoče uporabiti manj{e specialne elemente, ki delujejo na koncentrirano sončno energijo. VAKUUMIST 31 (2011) 3 11 S. Južnič: Vakuum Osredkarjevih dni VAKUUM OSREDKARJEVIH DNI Stanislav Južnič STROKOVNI ČLANEK Univerza v Oklahomi, Oddelek za zgodovino znanosti, Norman, Oklahoma, ZDA / Občina Kostel, 1336 Kostel povzetek Milan Osredkar je dober ducat let vodil Institut »Jožef Stefan« v odločilnem času za razvoj ljubljanske tehnologije napršenih zaščitnih plasti, ki jih je prav ob Osredkarjevem prevzemu direktorskega stolčka začel razvijati Boris Navinšek s prvo enostavno »namizno« napravo za ionsko bombardiranje in ionsko jedkanje. Osredkar je magistriral v New Yorku; po ljubljanskem doktoratu seje uveljavil pri dunajski Mednarodni agenciji za atomsko energijo. Med stiki s tujimi strokovnjaki sije pridobil izvrsten pregled nad sodobnimi vakuumskimi tehnikami in možnostmi za njihovo uveljavitev v Ljubljani. Razprava pripoveduje o začetku Osred-karjeve poti iz predvojne elektrotehnike v povojno fiziko, ki je ob Peterlinovi podpori omogočila dotlej nesluten razmah uporabe vakuumskih tehnik na Slovenskem. Klju~ne besede: Milan Osredkar, Anton Peterlin, Institut »Jožef Stefan«, vakuumske tehnologije, nuklearne tehnologije, 20. stoletje Vacuum of Osredkar's Times ABSTRACT For dozen years and more Osredkar headed the Jožef Stefan institute in the crucial era for the development of Ljubljana technology of thin films, which Boris Navinšek began to develop with his first »table« ionic bombardment instrument during the early years of Osredkar's directorship. Osredkar got his Masters degree in New York, and after his Ljubljana dissertation held a position within Viennese International Atomic Energy Agency. Through his connections with foreign experts Osredkar got an excellent overview on contemporary vacuum techniques and possibilities for their use in Ljubljana. The paper discusses early Osredkar's steps from the pre-war electro-technique into post-war physics which enabled previously unthinkable development of vacuum techniques in Slovenia. Keywords: Milan Osredkar, Anton Peterlin, Jožef Stefan Institute, vacuum techniques, nuclear techniques, 20th Century 1 UVOD Milan Osredkar (* 19. 10. 1919 Ljubljana; f 8. 4. 2003) je morda med slovenskimi fiziki polpretekle dobe v svojem značaju najbolje družil vrhunsko poznanje vakuumskih in jedrskih tehnologij z zmožnostjo njihovega praktičnega udejanjanja v Sloveniji. Okoli sebe je znal zbrati sposobne strokovnjake, s katerimi je nadgradil Peterlinovo utemeljitev Instituta »Jožef Stefan« na način, ki nas zavezuje še dandanes. 2 OSREDKAR IN PETERLIN Osredkar je med letoma 1931 in 1938 obiskoval prvo državno realno gimnazijo v Ljubljani. Med letoma 1938-1941 je študiral elektrotehniko; do konca leta 1940 je opravil prvi del pripravljalnih izpitov in sočasno redno študiral na Akademiji za glasbo. Poleti 1941 je študij prekinil zaradi sodelovanja z OF pri radiu Kričač. Nekaj tednov po prenehanju Kričačevih oddaj so maja 1942 Italijani zajeli Osredkarja in ga po dveh tednih zapora poslali v koncentracijsko taborišče Gonars; tam je srečal fizika Antona Moljka, s katerim sta po vojni v Ljubljani orala ledino vakuumskih merilnih tehnik jedrskega sevanja. Po kapitulaciji Italije je Osredkar odšel k partizanom. Po osvoboditvi je ostal v Jugoslovanski ljudski armadi kot major Udbe; od 1946 do aprila 1948 je služboval v Avstriji. Očeta slovenskih jedrskih reaktorjev Milana Čopiča je rešil zapora takoj po vojni in znova v času inform-biroja, ko se Čopič ni prav znašel glede Stalinovega značaja ob vrnitvi s študija v Sovjetski zvezi. Jeseni 1948 je Osredkar postal poverjenik SuZuP-a (Zvezne uprave za napredek proizvodnje) v Ljubljani, leta 1952 pa je prešel na poznejši IJS kot Peterlinov pomočnik upravnika Instituta. Ob delu je začel leta 1950 znova študirati, to pot tehniško fiziko, ki je v Ljubljani tisti čas ponujala najboljši vpogled v nove dosežke vakuumskih tehnik; diplomiral je 10. 12. 1954 pri Peterlinu na Odseku za fiziko Oddelka za kemijo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Med diplomskim delom je s števcem Čerenkova meril •IZIKALNI INSTSTUT .JOŽEF STEFAN" UUBUAN t,*,« 17.5Л96&* Ing. Kilon Cerođknr. Vojne polu £lo2/R Beograd» £t. S/Mf -55 C-regi tov, Osredkar.* He joietfvSfcr» J Än'Jl ühJ! rnnri3tvene|ra av^tn. kl to sede J postal uprivni odbor, oir.o зе prev rezgovarjali o reaktorski tehniki in se pri tem odlomili, da polijemo enega fizik» in onega kemlkn v Ameriko na lo-meseCnl kura o ituclear Engineering, Sog le a ni smo bili v Ins., da pridete kot fistk najprej v poStev, ker ste se fce vea 'вз tavlll a tD protle-r-atlko pri svojem referatu o paraooktivoh atomske «nerglje. Seveda bi bilo ootrebno, dp ee pred avojis odhodom v Aenei-iko (verjetno v Jeseni] temeljito 80*nanlte oanavtiim. Mteaistl'no-ftj-lkalnimi nrobleai tero vprašanja, ker rsnteva Amerika (gre- tu 70 Mew York Oni verölt*, a kfttero зп» v tec vrenju ?e v stiku), de роЧ1јмо rea "eutatandinr »tudent.V Za kotalka bo Re ta l^blrel ™d dvore S-endid., to*a, ki a ta че javile г.в inatltutu in ki tssta pr* v tako «rala *e v LJubljani sic or 1 kur. jedrake in reaktorske fUike. da ta rmnudbe ustrorela, ker ae toate Џрав, da ^лоо aktualni»! problesai instituta ln « p. pr.d.t — Ul «.h l.to- v,r t d »no ratori J®** l.tieno V«» poidrtvlj» Slika 1: Peterlin 17. maja 1955 iz ZDA ponuja LjubljanCanu Osredkarju ameriški študij reaktorske tehnike. 12 VAKUUMIST 31 (2011) 3 S. Južnič: Vakuum Osredkarjevih dni Detroit,28.6.55. JfU. 9. fe ■ Slika 3: Peterlin piše Osredkarju s presenečenjem zaradi Osredkarjeve zavrnitve ponudbe za ameriški študij (Arhiv Južnič). Veseli me, da ate dobili KtekaJ oovih keulfcoto. Ш b; kdo od teb po svoji Kvalifikaciji prt el Yt>oltev za toirs iz nuklearnega inžener-«" arva v Mew Yorfcu, pa takoj prijavite, saj ilote foimilarje in d.-rolj ■ informacij, do lahko'celo st ar izvedete. Izredno me i udi stališče Osredkarja, ki se zelo malo krljJs sliko, kl ju imaa o ajen kot človeku, kl Je v prvi vrati absolutno prsdan stvari lo s ne da voditi irpraša.Jen osebne koristi in udobnosti. Kdo naj га rjS^SuJ. pri — ■ лгрга^алјс доаћгђдгнке delat ie ne horao dobili uafotAefje '"i-i let >j', Jjp temu pafllu јиа posvetil. ■ Пк 0 odlašanje ja hudi L Z\ 5аеа, Naloga instituta pa Je, <3. to panfcgo r.ovlje taka, L ne ■ elaS nela sano na anon Slovesu kot doslej, ko Je bil Havlliek «dini n» ej problenatiki. 0 tm > 1 »1 tudi 0>r li;ar poSo;tD lJV 11 rrttilte.f EotE se isređoo Stull», da oeđaj, ko len priliko, de v i: r o too a.-oc-oih razmerah bob doprinese k reältvi tifia Tj>»ian;a, da nnj4e polna I ooJni pro-tdh ligoTOii». Alto najdete ko.-;, агЈ^ ч, injt» t » I atvnr ur- !itl, 3«rtd« !u> Je i. precej malo. «ara pn biti ГМ dob« I a-rotovnjak ln r««n d.laroc, d. nane blnmlnue. k. P. t.rti n Slika 2: Osredkar piše Ladu Kosti o svojem razočaranju, ker ga je Peterlin zapostavil pri podelitvah funkcij na Institutu »Jožef Stefan« in naj bi mu zato kot tolažilno nagrado ponudil desetmesečni študij reaktorske tehnike v New Yorku (Arhiv Južnič). jakosti, časovne in prostorske porazdelitve sevanja gama v vakuumu betatrona. Pavel Aleksejevič Čeren-kov (* 1904; f 1990) je dobil tretjino Nobelove nagrade dobra tri leta po Osredkarjevi diplomi, čeprav je modrino zaradi emisije v ustelkleničeni vodi, izpostavljeni radioaktivnemu sevanju, opazil že med delom pri Sergeju Vavilovu leta 1934; v izjemen pojav se je nato poglobil s šestletnim študijem. Slika 4: Osredkar se Peterlinu opravičuje zaradi morebitnih nevšečnosti in se pri tem premeteno dela, da niti pod razno noče v New York (Arhiv Južnič). Dobro leto pred Osredkarjevo diplomo je Darko Jamnik (* 16. 7. 1925 Toplice pri Zagorju), profesor podpisanega, prevzel vodstvo betatrona na institutu, poimenovanem po Jožefu Stefanu na Prešernov dan istega leta 1953. Po kratkem praktičnem usposabljanju v Švici je Jamnik sodeloval pri montaži betatrona vrste Brown-Boveri, ko ga je poleti 1954 kupil Institut k« r. v _. Ji*., J a ' -11*1 , m bo» nisi t« .t^rtt. Tw~rr* **" *7' **> O 5 ;' t; «g» »k. .i - ■ * * K: i. r .: . 111 tudi ■ r»U!l- LM m«^----* * ' « a» oulaea rtS ' . r*i rila«, p. postavi "; ar -karj* tO plat* aredii Hulu. ■ *** * tuti* toši-it, kl se Uzedl d« Vi и v^i*! i* fcu, ü » jot. i! tel.t '•-«--Ilr.-r,,» Z0 - ^ а-ntanle» dole«». _________4tc t» Itnx Шш , , ^ Je Mauri' «t ипЧ^С • fi^ " " t — т ШШ Ж*г ti -h «s^iMU T traku. И ?ttt?a^ " т »trareh n« соДо popusti» ----- ' * л» to o« L» s^o-iilo/t e« pra* la] _-- t-stater tai.orvL.oS /malo pre-^"f'^rilaa, id cl pole^. teg^, na «t ujdJM t --- I 'lais . J-= aealloat : тж1г.| t " тГ^Т 1Krifl t-.tr postaja neu öüIi 1к(5Ш и. kliL*: * * «** aeiiOfiitea каглЕђо! a Peterliaofc. ceniti^aJtU* la iaatttuta, pa da ae£aoat C^A^Ü SÜ ^ T^ertli it ^Tta/Jzr^FT ^ pocaj«. ia s« ti taoinur» dostojna * Г*, ^Т - --« . - _ • t SU teMId * iklade s oatnllni. to Je T f" ;ri r i^.eia ta direktorja sre ▼ reaaxsl aa -1 ; - ■ 'J *r kl ata с^лкеда clSljea, J*., U r : СГ itd*t tar ni la at cart bit i v inter»» au лх n a to бо lij.-.ülo таако aa.ialjaj» po?u86anj« Mterlisi a-ff lal т f W, tal er т тргаЗааЈе do urad i tre трта« fia&j akrcf (Mr 1- * * jt a^aiitcr la ispoalter vaeh PttcrlU aorli 'U;s'm tav ■ , -- iamab* aa Belo poceni uMi 61a* 7< Felo i a .-r. i« sala »ao rpra2aaj« deloSltev pravAlai ka iMtitalp ta «mUm ^rt .»cAalfca CCt ker Je treba rnSaaatl a Ue. u : c r- leril u талкв l o noat, g, Aarad 1 лтJer» ttovUMt a laatit^ta aioer ne to »rila ugedna, vea» dar it i m te Mtftis t» ca'tU eartaati evojlb iWllMstl la pravic la «Jell f*1*»411 aalefaaiaa т pebleaa lutltatft, ■* al t na« i Ja taai km tbolj%.la« Ce pa a« al ђе to aprevesil« m tea bitu« ^arekv ам a« all aar» ü iti. i! S raerf «ar. .4. im . ce »UfSip «klJuSka, «a al naro» !a yuuii g» .ax v n-rika. . I a Lrtajal a vaee r«v»aeaia таај ▼ tlamlh toSkak. .М1ЈЛ »cJkl )«, I • w W iafadlt tüfll и *ebe( 4a Te Je rila I«*1 1 span to viiu aa ии, oa it ГгТмПјГ^ПД fj« fca^aae Je bil to t«Äi ТтоЗ poeoj. ^ ETjirfei. Se «J ■} re jaai «tlrekteratra la AllfcljU »J .^Llt^Irtll U» ▼ WpUaaJa «ejlb aahtev de «krajalk II tflieCli » •Ctopiij kar pa e«. proprlSaa ' I _ v rotere iaela ie s rilike osebne pretreati, s " п kShr^. - n^iTTmtJrsi. mi.» . i Slika 5: Leta 1955 Osredkar poroča Ladu Kosti (* 11. 2. 1921 begunsko taborišče Strnišče pri Ptuju; t 1986) o svojih nesoglasjih z Antonom Peterlinom (Arhiv Južnič). VAKUUMIST 31 (2011) 3 13 S. Južnič: Vakuum Osredkarjevih dni Slika 6: Osredkar iz ZDA poroča o svojih ameriških pogovorih s Peterlinom 5. 11. 1955 (Arhiv Južnič). »Jožef Stefan«. Osredkar je znal svoje meritve opraviti kar doma; pripomogel je, da se je leta 1956 Jamniku posre~ilo pri energiji 20 MeV dose~i stabilizacijo betatrona na 5 keV. Tako je postal betatron na iJS v območju energij do 30 MeV tudi s pomočjo Osred-karjevega diplomskega dela najnatančnejša naprava za raziskovanje jedrskega fotoefekta v svetovnem merilu.1 Delo pri betatronu je bilo prvi odmeven Osredkarjev poseg v sodobno vakuumsko tehniko, ki ga je nato spremljala vse življenje. Osredkar se je 1. 1. 1955 zaposlil na IJS po ukinitvi SUZUP-a. Njegova vojna nevesta Uči Fajgelj (* 31. 8. 1923, Kred) je prav tedaj leta 1955 diplomirala na fakulteti za kemijo in si pridobila naziv inženirke. Septembra 1955 je po Peterlinovem posredovanju Osredkar odpotoval na oddelek za jedrsko inženirstvo univerze New York; tam se je dodobra seznanil s sodobno vakuumsko in jedrsko tehnologijo, leta 1956 pa je svoj obisk kronal s prestižnim naslovom Master of Nuclear Engineering. V raziskavi The Inside-out Reactor je obravnaval posebno porazdelitev notranjega reflektorja in absorberjev za povečanje termičnega fluksa v primerjavi s tedaj navadnimi jedrskimi reaktorji. Decembra 1956 je o svojih raziskavah poročal na srečanju v Bostonu; razpravo je objavil v prestižnem Journal of Nuclear Energy skupaj s svojim ameriškim mentorjem in kmalu tudi osebnim prijateljem Richardom (Dickom) Stephensonom. V obdobju 1956-1958 sta družno objavila tri razprave, sam Osredkar pa še eno samostojno. Osredkar je nato računal razmerje med fluksom in močjo pri realnih reaktorjih, kot jih je nameraval postaviti v Jugoslaviji. Dne 22. 2. 1957 sta ga Peterlin in Moljk predlagala za znanstvenega sodelavca IJS, kjer je bil med letoma 1956-1958 načelnik reaktorske skupine; s svojim ameriškim znanjem in poznanjem sodobnih vakuumskih tehnik je dodobra nadomestil dotlej domala edinega ljubljanskega strokovnjaka za reaktorsko fiziko, Franca I. Havlička (* 3. 12. 1906, Moravska Ostrava). Osredkar je po vrnitvi s podaljšanega dveletnega bivanja v ZDA in krajšem ogledu švicarskih vakuumskih in jedrskih zmogljivosti doktoriral pri Peterlinu. Dvestoenajst strani dolgo disertacijo, datirano 4. avgusta 1958, je naslovil z Raziskava možnosti za povečanje termičnega fluksa v reaktorju z modera-torsko votlino kot nadaljevanje ameriških raziskav, prirejeno za možnosti vakuumske jedrske tehnologije v domačih ljubljanskih logih. Osredkar je doktorat zagovarjal slabih pet mesecev po Antonu Moljku kot eden zadnjih iz časov Peterlinovega vodenja Instituta »Jožef Stefan«. Milan Osredkar je promoviral 27. 6. 1959,2 ko se je z družino že preselil na Dunaj. Takoj po oddaji in zagovoru disertacije je Osredkar namreč znova odšel k avstrijskim sosedom. Med septembrom 1958 in letom 1961 je po nalogu ZKNE (Zvezna komisija za nuklearno energijo) delal v dunajskem oddelku za reaktorje IAEA. Tako se je diplomatsko izognil zapletom okoli Peterlinove odstavitve, podobno kot dobro leto starejši Ivan Kuščer (* 17. 6. 1918 Dunaj; f 31. 1. 2000). 3 VRNITEV OSREDKARJA NA KRMILO INSTITUTA »JOŽEF STEFAN« Na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo je Osredkar od leta 1961 predaval predmeta Enciklopedija nuklearne tehnike in Nuklearni materiali, potem ko se je z Dunaja kot edini kandidat prijavil za razpis 8. 2. 1960. Dne 8. 9. 1962 je bil izbran za izrednega profesorja v Ljubljani; končal je svoje delo pri projektu jedrske elektrarne in ga predložil dunajski Mednarodni agenciji za atomsko energijo. Od 1. 1. 1963 do 8. 4. 1975 je bil Osredkar direktor in znanstveni svetnik IJS; izkazal se je za izredno domiselnega in učinkovitega pogajalca s tujimi part- 1 Kroflič, Dimic, 1989, 19, 20, 22, 23. 2 Kokole, 1969, 61. 14 VAKUUMIST 31 (2011) 3 S. Južnič: Vakuum Osredkarjevih dni nerji ob zavidljivem znanju angleščine in nemščine. Takoj leta 1963 je Osredkar kot novi direktor IJS obnovil stike s Peterlinom, kije nato nadvse rad gostoval s predavanji v Sloveniji, še posebej pa na IJS. Osredkarjevo vodenje IJS je omogočilo preboj v razvoju ljubljanske tehnologije napršenih zaščitnih plasti; prav ob Osredkarjevem prevzemu direktorskega stolčka jih je namreč začel razvijati prof. dr. Boris Navinšek s prvo enostavno »namizno« napravo za ionsko bombardiranje in ionsko jedkanje. V naslednji polovici stoletja je prav tankoplastna vakuumska tehnologija postala paradni konj uporabne znanosti IJS, kar je v marsičem Osredkarjeva zasluga v času, preden je Navinšek zaposlil svojega poznejšega naslednika Petra Panjana. Po vrnitvi Osredkarja z dunajskega IAEA so decembra 1962 znova oživili dela na slovenskem jedrskem reaktorju. Zemljišče ob Gradaščici nasproti IJS je bilo medtem zasedeno, zato so se pogovarjali za bližnjo lokacijo pri sedanjih zgradbah fakultete za matematiko in fiziko; pozneje je prevladala izbira Podgorice kot statično najbolj zanesljivo gradbeno zemljišče.3 ZKNE je 8. 7. 1959, torej neposredno po Peterlinovem odstopu, zapovedala preučitev potreb za postavitev novega reaktorja. IJS je imenoval posebno komisijo z Moljkom, Šinkovcem, Bremšakom, Kosto, Kladnikom, Lebezom in Kuščerjem: učeni možje so pretresali potrebne okoliščine ob postavitvi reaktorja. Pregled možnih lokacij je v marcu, aprilu in maju 1960 opravila tehniška skupina v sestavi S. Zupan, Slika 7: Osredkar iz New Yorka piše vodji po Borisu Kidriču imenovanega beograjskega reaktorskega centra v Vinči, Pavlu Savicu (* 1909; t 1994). Savic je svoj čas sodeloval z zakoncema Joliot-Curie pri pariških raziskavah učinkovanja nevtronov težkih elementov. Savica so nominirali za Nobelovo nagrado ob boku Irene Joliot-Curie, med vojno pa se je odlikoval kot Titov šifrant. Med Slovenci ni bil pretirano priljubljen, še zlasti ne po prvi reaktorski nesreči s smrtnim izidom, ki ji je posredno botroval prav v Vinči. 'NSTTTlJI JO» ST8VW LU!1j»». . JuaosuvuA ' * " ° ,J '** ät. a/is3-56 lüg- Kllan 0 h r t d t ■:'w York ' :i i v c mt v 322, Losu Kali, K B TI T o - ^ c-, H.r. - tov. C дјре1 Hvala >'"- za Tale tisno. Гглт posebno -c veseli Važe dalo .'kupa;J s E tejheu BOHoa. kv bo pri tam nnjbrže --ем zelo lepe V.i Vse le lepo afirmirala v s-roicri- neš: svetu. Ear SH ti£a Vr.fi.h , fttovan se mi d ■ :o zalo utemeljena in Jcar pofiljite či-, r?J rodrobr.o;Ii rredrF-čun otroekov. ieio gkoäa bi'bilo, Ca se V-m :-.a ti ; ooreCiin praksa, ker n» pri tail največ llauSi - v "... з vriktične^a dala, katerega predavali ja in Študij na univerzi ne morajo dati. Zb Јапев kar /:on6ec, ker ::e« v atrnioi Eaoovni Btiaki in tea lepo pozdravljajo JM Slika 8: Dne 26. 6. 1956 je Peterlin priporočil Osredkarju čim več potovanj po ZDA v prid mednarodnega uveljavljanja slovenske fizike. ing. Z. Gabrovšek, ing. N. Bernot in B. Sotošek po primerjavi s podobnimi lokacijami drugod po svetu. Osredkar je tisti čas na Dunaju snoval, kako nadgraditi slovenske zmogljivosti s sodobnimi vakuumskimi tehnikami. Američani so po dolgotrajnih pogajanjih prek Osredkarjevega IAEA podarili IJS gorivo za reaktor v Podgorici; načrtovali so celo prestavitev celotnega IJS v Podgorico, kar pa je ostalo v oblakih,4 pač na žalost ali na srečo. Gradnja reaktorja Triga (Training, Research, Isotope, General Atomic) v Podgorici se je začela maja 1963, le nekaj mesecev po Osredkarjevem prevzemu vodstva IJS. Ob koncu Osredkarjevega mandata pri IJS je bil 1. decembra 1974 položen temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško, februarja 1975 pa so začeli gradbena dela. Takoj nato je Osredkar končal svoje dvanajstletno vodenje IJS kot novi član izvršnega sveta Slovenije; tam je poskrbel, da je NEK pridobila dovoljenje za redno obratovanje januarja 1984. Dne 9. 6. 1967 je starosta zagrebške fizike Ivan Supek podprl Osredkarjevo kandidaturo; le-ta se je pač edini javil za profesorja predmeta Eksperimentalna fizika in Reaktorji na Univerzi v Ljubljani. Supek je pri tem izrazil ponos, da so za mnenje vprašali prav njega; Supek seveda izrecno ni podpiral raziskav jedrskih tehnologij v strahu pred atomskimi bombami, Osredkarja pa je kljub temu očitno nadvse visoko cenil. 3 Izbira lokacije gradnje reaktorja (Arhiv IJS v Podgorici, škatla 326, mapa 578); Osredkar, 2000, 38-39; Dimic, 2000, 237. 4 Osredkar, 2000, 30; sporočilo žal že pokojnega dr. Matjaža Ravnika z dne 10. 1. 2007; Ravnik & Južnič, 2010, 185. VAKUUMIST 31 (2011) 3 15 S. Južnič: Vakuum Osredkarjevih dni Slika 9: Osredkar poroča Peterlinu iz Amerike 24. 6. 1956; vrh osnutka pisma je okrasil z ena~bami za pretok v jedrskem reaktorju. 4 SKLEP Osredkar je dobil spomenico 1941 predvsem za tehniško in napovedovalsko delo pri radiju Kri~a~. Dne 25. 4. 1946 je dobil odlikovanje za zasluge za narod, 20. 12. 1951 odlikovanje za hrabrost ter odlikovanje bratstva in enotnosti, leta 1965 medaljo za delo z zastavo, z ukazom predsednika 16. 11. 1967 pa je naslednje leto dobil red bratstva in enotnosti z zlatim vencem za uveljavitev radijskega oddajnika Kri~a~.5 Leta 2001 je svojo osemdesetletnico nekoliko zapoznelo praznoval s prejemom zlatega ~astnega Slika 10: Osredkar pi{e Peterlinu tik pred svojo vrnitvijo iz New Yorka 31. 8. 1956. znaka svobode Republike Slovenije. Bivanje v ZDA in v Avstriji je bilo klju~nega pomena za Osredkarjevo svetovljansko znanstveno pot, tesno povezano z uvajanjem sodobnih vakuumskih tehnik na IJS. 5 Literatura in viri 5.1 Viri in manj znane okrajšave Arhiv IJS v Podgorici Arhiv Južni~ pri Fari IAEA - Mednarodna agencija za atomsko energijo s sedežem na Dunaju NEK - Nuklearna elektrarna Krško SuZuP - Zvezna uprava za napredek proizvodnje ZKNE - Zvezna komisija za nuklearno energijo 5.2 Literatura Dimic, Viktor. 2000. Obratovanje reaktorja Triga. Pripovedi o IJS (ur. Osredkar Milan, Polenec Natalija). Ljubljana: IJS. 236-240. Kokole, Jože. 1969. Bibliografija doktorskih disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 1920—1968. Ljubljana. Krofli~, Marjan; Dimic, Viktor. 1989. Osnovni podatki o Institutu »Jožef Stefan«. Ljubljana: IJS. Osredkar, Milan. 2000. Nastanek in prva desetletja IJS. Pripovedi o IJS (ur. Osredkar, Milan, Polenec Natalija). Ljubljana: IJS. 19-69. Ravnik, Matjaž; Južni~, Stanislav. 2010. Milan Čopi~, o~e jedrskega reaktorja v dolski ob~ini (ob 20-letnici smrti). Iz dežele Jurija Vege: Zbornik občine Dol pri Ljubljani (ur. Omerzu, Stane). Ljubljana: Ob~ina Dol. 2: 183-195. 5 M. Osredkarjeva personalna mapa (Arhiv IJS v Podgorici). VAKUUMIST 31 (2011) 3 IN MEMORIAM VAKUUMSKE TEHNIKE PRI JEDRSKI MAGNETNI RESONANCI ROBERTA BLINCA (* 1933; t 2011) Stanislav Južnič Univerza v Oklahomi, Oddelek za zgodovino znanosti, Norman, Oklahoma, ZDA / Občina Kostel, 1336 Kostel POVZETEK Ob prezgodnji smrti akademika Roberta Blinca opisujemo njegove zasluge pri uvajanju sodobnih vakuumskih tehnik na Slovenskem. Kot vodja Odseka za fiziko trdne snovi na Institutu »Jožef Stefan« je profesor Blinc znal zaposliti vodilne slovenske strokovnjake za vakuumsko tehniko in s tem omogočiti njen napredek. Ključne besede: Robert Blinc, nekrolog, tekoči kristali, vakuumske tehnike, jedrska magnetna resonanca The nuclear magnetic resonance vacuum techniques by Robert Blinc (* 1933;t 2011) ABSTRACT On occasion of the premature death of the Academician Robert Blinc his contributions for the development of the modern vacuum techniques in Slovenia are put in the limelight. As the head of the Department of solid state physics at the Jožef Stefan Institute Professor Blinc employed the leading experts for vacuum technology and in that way contributed to its development. Keywords: Robert Blinc, obituary, liquid crystals, vacuum techniques, nuclear magnetic resonance 1 UVOD Dne 26. septembra 2011 je umrl akademik prof. dr. Robert Blinc, gotovo eden najpomembnejših slovenskih fizikov do sedaj. Svoje prve korake v svet znanosti sem opravil pod njegovim mentorstvom, zato je prav, da se mu ob tej priložnosti oddolžim s kratkim spominskim zapisom. Zdi se, daje prav profesor Blinc na Slovenskem znal združiti novosti eksperimentalne vakuumske tehnike s pronicljivim teorijskim vpogledom v skrivnosti trdne snovi, začinjenim z umetelno uporabo znanstvenih odkritij v industriji. Zato nam je njegovo delo gotovo lahko za zgled. 2 MLADOST IN STUDIJSKA LETA Robert Blinc je bil rojen 31. 10. 1933 kot vnuk veletrgovca Roberta Kollmana in pravnuk steklarja Franca iz Begunj. Po maturi na ljubljanski klasični gimnaziji je diplomiral leta 1957 pri Antonu Peterlinu z delom Infrardeči spektri in oblika potencialne funkcije vodikove vezi KH2PO4 in KD2PO4 v neferoelek-trični in feroelektrični fazi. Že naslednje leto je Blinc pri Peterlinu sestavil doktorsko disertacijo Tunelski efekt protona pri fero-elektrikih s kratkimi vodikovimi vezmi na osemdesetih straneh z grafičnimi prikazi. V glavi disertacije je bil naveden Peterlin, ki je morda sodeloval pri obrambi 25. 2. 1959, vsekakor pa ni bil prisoten pri promociji Robert Blinc (* 1933; t 2011) dne 10. 3. 1959, saj je bil dan prej, 9. 3. 1959, že v Mainzu. Tako je bil Blinčev mentor ob koncu dela Dušan Hadži, s katerim sta leta 1957 oddala Raziskovalni skupnosti Slovenije poročilo o »Raziskavah vodikove vezi«. Leta 1957 je Blinc objavil dve poročili v Reports IJS skupaj z Jožetom Pahorjem oziroma Edom Pirkmajerjem. Leta 1958 je že začel objavljati v tujini, sprva skupaj s svojo teto Marto Blinc ali s Hadžijem, kmalu pa tudi sam. Že leta 1958 je objavil kratko poročilo o vodikovi vezi v vodilni reviji Nature v Londonu, kar je močno pripomoglo k mednarodnemu prestižu slovenskih raziskovalcev. Fazni prehodi so kmalu postali osnovna usmeritev Blinčevih raziskovanj, zato mu je prav zgodnje sodelovanje z vodilnimi slovenskimi kemiki in vpogled v napredek tedanjih vakuumskih tehnik tlakoval pot k izjemnim odkritjem. 3 OBDOBJE SLAVE Že pred letom 1959 sta fizika Ivan Zupančič in Blinc s sodelavci na IJS zgradila prvo napravo za jedrsko magnetno resonanco (NMR) v tedanji Jugoslaviji, kar je bil izjemen dosežek tedanje vakuumske tehnike. O dosežkih so še istega leta poročali na kongresu v Bologni. Leta 1960 je bil rojen prvi Blinčev sin, ki je postal doktor medicine. Blinc je nato VAKUUMIST 31 (2011) 3 17 IN MEMORIAM odkril Purcell na MIT, tako da sta si raziskovalca leta 1952 delila Nobelovo nagrado za razvoj NMR. V 60-ih letih so za~eli tiskati tudi posebne serijske publikacije, posve~ene NMR, med angle{ko pisanimi predvsem Advances in Magnetic Resonance v New Yorku leta 1965 in NMR Basic Principles and Progress v Berlinu leta 1969. Kmalu so sledile tudi periodi~ne publikacije in revije, predvsem Journal of Magnetic Resonance v New Yorku leta 1969 in Nuclear Magnetic Resonance Spectrometry Abstracts v Londonu leta 1971. tj., H. i -j-wL* ^ * Л K»; riUp /l t JU- tc шЦ . v . ju Тчн^. i-tvL-W. \-J T* r- i^^UvW IUUIMI4 'Wi fc, p ^лл^ЈЈД /u i^rXviii»i w. л*!-^-1 4„ J« Ј-гД^ „у(Јл Д.* tj Јма^ f! i* r» -f" tVf Л Jl*. 2.) i HrviUk. cm* M M i (t^rt ^ ^ tuu t JL iX XJLL- m^^ иЉ д A—.—f V*. Ч "'^«W г.] t^x. v t,J UđHJv. ^i^t»^ ** лЛтуК* Ii 't • - - ■ ■ . 4 t .. .. 1 Foto: Marjan Smerke od{el na postdoktorsko izpopolnjevanje na MIT (Massachusetts Institute of Technology), kjer se je seznanil s tehniko magnetne pulzne resonance. S tunelskim modelom feroelektrikov z vodikovimi vezmi je pojasnil elektri~ne lastnosti feroelektrikov in njihove spremembe, ko vodik nadomestimo z devterijem. Leta 1960 je postal docent, leta 1965 izredni in leta 1969 redni profesor. Na drugem sklicu so dne 17. 10. 1964 za predsednika strokovnega oziroma poslovodnega odbora IJS po Čopi~evem predlogu izvolili Blinca, ki je vodil skupno 16 sej do 1. 9. 1965.1 Študij faznih prehodov in teko~ih kristalov je bil ob svojih za~etkih konec 19. stoletja podprt z novimi metodami mikroskopiranja in fotografiranja. Prepoznavni pomen novih odkritij je sredi 20. stoletja zahteval {e nove metode raziskovanja. Te so na{li predvsem v NMR, ki je bila odkrit takoj po 2. svetovni vojni. Že Stern in Rabi sta raziskovala magnetna polja jeder v snopih atomov ali molekul plinov. Bloch je na univerzi Stanford razvil metodo za dolo~anje magnetnega polja jeder v kapljevinah in v trdninah. Nekoliko druga~no metodo je isto~asno leta 1946 јХ^ (ЛЦ, (ifc v. S.) 1 « «vf^jr p«^ tj ^.uJ» Y « ТЈ^ча. ? .., i. L EJU i 'VT*4r- 4J- X tit^ Ш kite Ц lUuM Ljubljansko pismo Roberta Blinca z dne 13. 8. 1973, poslano direktorju IJS Milanu Osredkarju. Blinc je poro~al o dogajanjih na Institutu »Jožef Stefan«, predvsem o dogovoru z generalnim direktorjem Iskre elektrotehnikom Silvom Hrastom (* 1921 Trst; t 1999) za podpis štiriletne pogodbe med IJS in Skladom, ki naj bi jo izpeljal direktor Litostroja ing. strojništva Božidar Guštin (* 1912; t 1984), ~lan Zvezne komisije za jedrsko energijo leta 1957. Hrast je bil leta 1957 ~lan Kraigherjevega Upravnega odbora IJS. Pod šesto to~ko navedeni oljni analizator odposlan v Teheran je bil NMR analizator vsebnosti olja v zrnih kmetijskih kultur, predvsem son~nic. V pripisu Blinc poro~a o pogodbah, ki jih je fizik dr. Edo Pirkmajer (* 1932) kot glavni tajnik Raziskovalne skupnosti Slovenije in poznejši državni sekretar (19962001) sklepal z Republiškim ra~unskim centrom (RRC); le-ta je sprva leta 1968 deloval v okvirju IJS (Arhiv Južni~). 1 Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS 1961 škatla 71, mapa 722; ARS, AS 1961 škatla 72, mapa 723; Osredkar, Polenec, 2000, 314 18 VAKUUMIST 31 (2011) 3 IN MEMORIAM Američan Edward Mills Purcell je bil rojen leta 1912 v državi Illinois, umrl pa je leta 1997. Diplomiral je na univerzi Purdue leta 1933. Po izpopolnjevanju v Nemčiji je leta 1938 doktoriral na Harvardu, kjer je postal profesor leta 1948. Med letoma 1940 in 1946 je raziskoval v laboratoriju za sevanje na MIT. Raziskoval je tudi spektroskopijo radijskih valov v astronomiji. Američan švicarskega rodu Felix Bloch je bil rojen leta 1905 v Zürichu, kjer postal diplomirani inženir. Nato se je odpravil v Leipzig, kjer je leta 1928 doktoriral in dobil štiri leta pozneje prvo profesorsko mesto. Vendar je že naslednje leto odšel zaradi Hitlerjevega prevzema oblasti. Leta 1934 se je naselil v ZDA in poučeval na univerzi Stanford, kjer je postal profesor leta 1936. Med letoma 1942 in 1945 je raziskoval v laboratoriju Los Alamos. Leta 1954 in 1955 je bil prvi generalni direktor CERN-a. Umrl je leta 1983 v Zürichu. Sočasno z uveljavitvijo prvih revij, posvečenih NMR, se je začela tudi uporaba visoko ločljive NMR za študij faznih prehodov na IJS v začetku 60-ih let, ko je Blinc iz ZDA prinesel prve tekoče kristale. Novih prijemov se je v Ljubljani naučil tudi Doane, ki se je leta 1965 zaposlil na državni univerzi v Kentu. Istega leta je ljubljanska skupina dobila svojo drugo Kidričevo nagrado za raziskovanje tekočih kristalov. Leta 1966 so v Ljubljani organizirali mednarodni kongres za magnetno resonanco AMPERE, ki so se ga udeležili vsi tedaj vodilni znanstveniki po svetu. Krepile so se mednarodne povezave, saj je Blinc na ETH v Zürichu sodeloval tudi z R. B. Meyerjem. Doanova raziskovalna skupina je leta 1986 odkrila polimersko porazdeljene tekoče kristale, pri katerih se je NMR izkazala še posebno uporabno za preučevanje dinamike molekul in faznih prehodov, čeprav ne ločimo med termotropnimi in liotropnimi tekočimi kristali.2 Leta 1974 sta Blinc in Boštjan Žekš objavila odmevno monografijo o feroelektrikih in antifero- 2 Ding, 1994, VII, 1 VAKUUMIST 31 (2011) 3 19 IN MEMORIAM elektrikih. Naslednje leto sta Meyer in W. MacMillan objavila teorijo povpre~nega polja za smektike. R. B. Meyer je napovedal možnost feroelektri~nih teko~ih kristalov leta 1974 in naslednje leto sintetiziral fero-elektrik DOBAMBC skupaj z Liebertom, Strzeleckim in Kellerjem. Leta 1980 sta N. A. Clark in S. T. Lagerwall odkrila tehnološki pomen hitrih elektroopti~nih stikal iz feroelektri~nih teko~ih kristalov. Sledile so številne raziskave, ki jih je leta 1989 kronalo odkritje antiferoelektri~nih in vmesnih feroelektri~nih faz teko~ih kristalov Chandanija in sodelavcev. Do leta 1990 so odkrili že 250 feroelektrikov, med njimi 50 teko~ih kristalov po letu 1984. Leta 2000 je Blin~eva ljubljanska skupina svoje ~etrt stoletja starejše delo o feroelektrikih in antifero-elektrikih lahko posvetila izklju~no teko~im kristalom in s tem zaokrožila tri desetletja raziskovanj. Uporaba NMR je omogo~ila zelo natan~no spremljanje sprememb magnetnih polj molekul, predvsem vode, ob zveznih in nezveznih spremembah strukture snovi.4 Posebno uspešna je bila v raziskavah Blin~evega Odseka za fiziko trdne snovi pri študiju neurejenih feroelektri~nih in antiferoelektri~nih kristalov, predvsem inkomenzurabilnih sistemov, v katerih so na IJS odkrili solitone in dokazali obstoj fazonskih eksitacij. Pri inkomenzurabilnem faznem prehodu lahko na daljšem temperaturnem območju opazujemo spreminjanje velikosti osnovne celice, ki se pri navadnem prehodu zgodi v temperaturni točki. Inkomenzurabil-nost raztegne fazni prehod od točke na široko temperaturno območje široko celo do 111 °C pri Rb2ZnCl4.5 Raztegnitev faznega prehoda daje občutek o obstoju posebnega vmesnega stanja, podobno kot pri tekočih kristalih. Poskus z raztegnjenim faznim prehodom je podoben pogledu skozi mikroskop. Razkrije podrobnosti strukture opazovanega objekta, ki ga pri navadnih prehodih vidimo kot točko, podobno kot mikroskop razkrije sestavine, nevidne s prostim očesom. Na podoben način je Voltovo odkritje pred dvema stoletjema omogočilo daljši čas opazovanja električnih pojavov, ki so se v starejših poskusih s praznjenjem leydenske steklenice zgodili v trenutku. Odkritelj solitonov, Škot John Scott Russell (* 1808; f 1882), je študiral na univerzah v Edin-burgu, Glasgowu in Saint Andrewsu. Leta 1832/33 je prevzel prirodoslovna predavanja na univerzi v Edinburgu po umrlemu Johnu Lesliju (* 1766; f 1832), enemu najvidnejših zagovornikov Boško-viceve fizike. Pozneje je za Union Canal Company raziskoval plovbo parnikov po kanalu med Edin-burgom in Glasgowom. Tu je leta 1838 prvič opazil soliton, ki ga je opisal šest let pozneje. Pojav je imenoval »val translacije«. Opazil je tudi, da solitona po srečanju preideta drug čez drugega brez posebnih sprememb, kar je ob ponovnem odkritju 130 let pozneje navdušilo raziskovalce. Vendar Russell v svojem času prevlade valovne teorije ni mogel videti podobnosti med solitonom in delcem. Svoja opazovanja je pozneje uporabil pri konstrukciji ladij. Na evropski celini Russllovo odkritje ni bilo opaženo. Kritizirala sta ga britanska rojaka, astronom George Biddel Eary (* 1801; f 1892) in vodilni britanski hidrodinamik George Gabriel Stokes (* 1819; f 1903), ki ni verjel v obstoj solitona.6 Čeprav se je Descartesova teorija vrtincev v 19. stoletju kljub Newtonovi kritiki močno razvila v delih Ampera, Faradaya, Maxwella in Helmoltza, je bilo na sistematično teorijo nelinearnih nihanj in valov treba počakati vse do teorije solitonov v vakuumu razvite v drugi polovici 20. stoletja. 4 SKLEP Profesor Blinc je bil dekan Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT) in predstojnik Raziskovalne skupnosti Slovenije, dolgoletni podpredsednik SAZU (oktober 1980-6. 5. 1999) in decembra 2007 dobitnik »Zlatega znaka MPŠ« za izredne zasluge pri ustanovitvi, razvoju in delovanju Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana. 24. novembra 2008 je dobil Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju fizike trdne snovi. Akademik Robert Blinc je v svojem znamenitem laboratoriju Odseka za fiziko trdne snovi (F5) na Institutu »Jožef Stefan« vzgojil cele generacije danes vplivnih znanstvenikov. Imel je izjemen dar za mednarodno sodelovanje: številni tujci, ki so gostovali na F5, se niso mogli načuditi izjemno sodobni laboratorijski opremi, sestavljeni po zadnjih dosežkih vakuumske tehnike. Po drugi strani so občudovali varčnost odseka F5, ki jo je svojevrstno kazila le majhna lepotna napaka: Robert B. Meyer je magistriral in doktoriral leta 1970 na univerzi Harvard. Pozneje pa je vodil raziskovalno skupino na ETH-ju in na Južni pariški univerzi3 ter postal profesor fizike na Univerzi Brandeis, Waltham, Massachusetts. 3 Lagerwall, 1999, 1-5, 405; Blinc, Žekš, 1974, 150; Čepič, 1998, 14; Muševič, Blinc, Žekš, 2000, XI, 1 4 Blinc, 2000, 143; Doane, 1 5 Južnič, 1980, 29; Blinc, Žumer, Rutar, Seliger, Južnič, 1980, 610 6Filippov, 1986, 34, 36-38, 42 20 VAKUUMIST 31 (2011) 3 IN MEMORIAM električne luči so bile vseskozi prižgane. Profesor Blinc se je vsako jutro sprehodil skozi laboratorije in sodeloval pri tradicionalni čajanki. Njegov sprehod med sodelavci je bil močno podoben ravnanju Ernesta Rutherforda v Cavendishovih laboratorijih. Oba sta znala pokazati vsem sodelavcem, da ju njihovo delo zanima, obenem pa, da pričakujeta čimprejšnje rezultate, torej objave. Sodobna vakuumska tehnika laboratorijev F5 je navduševala vse obiskovalce in sodelavce od učenjakov pa vse do snažilk. Tako smo nekoč snažilko Bo-siljko opozarjali, da mora svojo zapestno uro spraviti med čiščenjem okoli močnega NMR magneta v odseku F5, saj bi se sicer ura utegnila namagnetiti in ne bi več kazala prav. Ko smo vrlo dekle naslednji dan pobarali, ali se je ravnala po naših navodilih, je ponosno zagotovila: »Seveda, uro sem med čiščenjem spravila v žep!« Literatura Blinc, Robert, @ekš, Boštjan. 1974. Soft Modes in Ferroelectrics and Antiferroelectrics. Amsterdam: North Holland Publishing Company Blinc, Robert; @umer, Slobodan; Rutar, V; Seliger, J. 1980. s7Rb Spin-Lattice Relaxation in the Incommensurate Phase of Rb2ZnCl4. Phys. Rev. Letters, 44/9: 609-612 Čepič, Mojca. 1998. Polarni smektiki. Obz. Mat. Fiz. 45/1: 14-28 Doane, J. William. www.lci.kent.edu/researchhistory.html. Research History of the Liquid Crystal Institute. 1-3 Filippov, A. I. 1986. Mnogolikii soliton. Moskva: Nauka Južnič, Stanislav. 1980. [tudij inkomenzurabilnega faznega prehoda v Rb2ZnCl4. Diplomsko delo na Univerzi v Ljubljani Lagerwall, Sven Torbjörn. 1999. Ferroelectric and Antiferroelectric Liquid Crystals. Weinheim: Willey-VCH Muševič, Igor, Blinc, Robert, @ekš, Boštjan. 2000. The Physics of Ferroelectric and Antiferroelectric Liquid Crystals. Singapore: World Scientific Osredkar, Milan; Polenec, Natalija (ur.). 2000. Pripovedi o IJS. Ljubljana: IJS KRATKE DRUŠTVENE NOVICE 32. seja izvršnega odbora DVTS, 20. oktober 2011 Izvršni odbor je obravnaval zaključni poročili o organizaciji dveh pomembnih znanstvenih srečanj, in sicer »18th International Scientific Meeting on Vacuum Science and Technique«, Bohinj, 2.-3. junija 2011, ter »112th IUVSTA Executive Council Meeting«, združenega s konferenco »4th International Conference on Advanced Plasma Technologies«, Strunjan, 9.-13. september 2011. Ugotovil je, da sta bili obe srečanji vzorno organizirani in na zavidljivem znanstvenem nivoju. Zahvaljujemo se glavnemu sponzorju, Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) za sofinanciranje organizacije obeh srečanj. V letu 2012 Hrvaško vakuumsko društvo organizira tradicionalno znanstveno srečanje vakuumistov srednje Evrope »14th Joint Vacuum Conference«, ki bo v Dubrovniku, 4.-8. junija 2012, in DVTS vabi člane k čim večji udeležbi. Za vabljena predavatelja na tem znanstvenem srečanju smo evidentirali prof. dr. Alfreda Juana z Instituta na kovinske materiale in tehnologije in dr. Ito Junkar z Instituta »Jožef Stefan«. Dogovorili smo se tudi za organizacijo tečaja »Osnove vakuumske tehnike« in pooblastili dolgoletnega člana Bojana Jenka za vodenje in koordiniranje organizacije tega tečaja. DVTS vabi člane, da se udeležijo tega tečaja, ki bo predvidoma marca 2012. Podrobnejše informacije bodo na voljo v naslednji številki Vakuumista, ki izide konec letošnjega leta. OBVESTILO O TEČAJU OSNOVE VAKUUMSKE TEHNIKE ZA MLADE RAZISKOVALCE V mesecu februarju ali marcu 2012 bo Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije organiziralo dvodnevni tečaj iz osnov vakuumske tehnike za mlade raziskovalce. Tečaj bo potekal na Institutu »Jožef Stefan« in na Inštitutu za kovinske materiale in tehnologije v Ljubljani. Obsegal bo teoretični in praktični del. Na tečaj se prijavite doc. dr. Janezu Kovaču na elektronski naslov: janez.kovac@ijs.si. Vabljeni. Dr. Janez Kovač, tajnik DVTS Institut »Jožef Stefan« Jamova 39, 1000 Ljubljana tel.: 01 477 3403 e-pošta: janez.kovac@ijs.si VAKUUMIST 31 (2011) 3 21 Društvene novice DRUŠTVENE NOVICE NAŠE DRUŠTVO JE ORGANIZIRALO 112. SESTANEK IZVRŠILNEGA ODBORA MEDNARODNE VAKUUMSKE ZVEZE IUVSTA Predstavniki mednarodne vakuumske zveze IUVSTA (International Union for Vacuum Science, Technique and Applications) se sre~ujejo vsakega pol leta na rednih sestankih izvr{ilnega odbora (angl. Executive Council Meeting). Kraj in ~as sestanka se navadno dolo~ita na enem od predhodnih sre~anj, zna~ilno leto dni pred aktualnim sestankom. Na 110. sestanku, ki je bil lani konec avgusta v Pekingu na Kitajskem, je za organizacijo leto{njega jesenskega sestanka izvr{ilnega odbora kandidiralo tudi na{e dru{tvo in prejelo precej večje {tevilo glasov od konkuren~nih predlogov. Od 9. do 11. septembra 2011 smo tako v Strunjanu gostili udeležence 112. sestanka izvr{ilnega odbora dru{tva. Sestanek je potekal po ustaljenem dnevnem redu: v petek in soboto so bili sestanki posameznih dru{tvenih komitejev (angl. committees) in znanstvenih odsekov (divisions). Mednarodna zveza ima naslednje komiteje (v oklepaju je naveden predsedujoči komiteja za čas mandata med letoma 2010 in 2013): za nagrade in {tipendiranje (Xu Chen, Kitajska), za načrtovanje kongresov (Lars Montelius, švedska), za izobraževanje (Miran Mozetič, Slovenija), za nove članice (Joe Green, ZDA), za finance (Frangois Reniers, Belgija), za dolgoročno načrtovanje aktivnosti (Mariano Anderle, Italija), za publicistično dejavnost (Ivan Petrov, ZDA) in za statusne zadeve (Ron Reid, Velika Britanija). Znanstvene aktivnosti usmerjajo naslednji odseki: za znanost o povr{inah (Peter Varga, Avstrija), uporabno znanost o povr{inah (Laszlo Köver, Madžarska), biolo{ke plasti (Anouk Galtayries, Francija), elektronske materiale (Pascal Doppelt, Francija), nanoma-teriale (Hongjun Gao, Kitajska), plazemsko znanost in tehniko (Mark Kushner, ZDA), inženirstvo povr{in Slika 1: Predsednik in bivši predsednik zveze IUVSTA, dr. Jean-Jacques Pireaux, profesor na Univerzi v Namurju, Belgija (levo), in dr. Bill Rogers, direktor Centra za raziskave energijskih virov iz Idaha, ZDA (desno) Slika 2: Funkcionarji mednarodne zveze IUVSTA. Od leve proti desni: Christoph Eisenmenger - Sittner (znanstveni tajnik), dr. Bill Rogers (bivši predsednik), prof. dr. Mariano Anderle (prihodnji predsednik), dr. David Ruzic (predsedujo~i direktoratu za znanost in tehnologije), dr. Ron Reid (generalni tajnik), prof. dr. Frangois Reniers (blagajnik), prof. dr. Jean-Jacques Pireaux (sedanji predsednik) in dr. David Sykes (zapisnikar). 22 VAKUUMIST 31 (2011) 3 Društvene novice Slika 3: Predsednik sekcije za tanke plasti, prof. dr. Alberto Tagliaferro (levo), in predsednik odbora za izobraževanje, prof. dr. Miran Mozetič (desno), pripravljata sodobne oblike spletnega izobraževanja. (Ivan Petrov, ZDA), tanke plasti (Alberto Tagliaferro, Italija) in vakuumsko znanost (Manfred Leisch, Avstrija). V nedeljo, 11. 9. 2011, pa je bil sestanek zastopnikov nacionalnih vakuumskih dru{tev, ki je najvišje telo mednarodne zveze. Mednarodna zveza IUVSTA skrbi za razvoj vseh vej vakuumske znanosti in tehnike ter za popularizacijo vakuumistike. Pomembno vlogo igrajo različni kongresi in konference. Največji kongres pod okriljem mednarodne zveze IUVSTA je brez dvoma Mednarodni vakuumski kongres, ki poteka vsaka 3 leta. Navadno kongres zaporedoma organiziramo v Evropi, Aziji in Ameriki. Prihodnji kongres bo poleti 2013 v Parizu, naslednji pa poleti 2016 v mestu Pusan v Koreji. Pod okriljem zveze IUVSTA navadno poteka nekaj konferenc vsako leto. Med konferencami, ki so poznane širšemu krogu bralcev Vakuumista, velja omeniti konference o materialih in tehnologijah, ki jih vsako leto organizira dolgoletna aktivna članica DVTS Monika Jenko, letos pa smo pod okriljem zveze IUVSTA organizirali tudi 4. mednarodno konferenco o naprednih plazemskih tehnologijah. IUVSTA moralno in materialno podpira organizacijo specializiranih tematskih delavnic. Za kritje dela stroškov v zvezi z organizacijo tematskih delavnic namenja IUVSTA po 6 000 evrov subvencij za posamezno tematsko delavnico. Navadno zveza subvencionira organizacijo po šestih tematskih delavnicah v posameznem triletnem obdobju. Predlog za organizacijo posamezne tematske delavnice lahko pripravi kateri koli član nacionalnega vakuumskega društva in mora biti usklajen s politiko posameznega znanstvenega odseka. IUVSTA še posebej podpira organizacijo tematske delavnice, katere vsebina je skladna z usmeritvijo dveh znanstvenih odsekov. Tako je na primer v letu 2009 podprla organizacijo tematske delavnice o plazemski sintezi nanomaterialov, ki je plod usklajenega delovanja odseka za plazemsko znanost in tehniko ter Odseka za nanomateriale. Tematsko delavnico smo organizirali člani DVTS in je imela uradni naziv 62nd International IUVSTA Workshop on Plasma Synthesis and Modification on Nanomaterials (Bohinj, 14.-18. 6. 2010). Mednarodna zveza IUVSTA ima na voljo tudi precejšen proračun za podporo organizacije tečajev vakuumske tehnike ali tehnologij. Tečaje lahko organizirajo posamezna nacionalna društva v državah s podpovprečnim bruto produktom na prebivalca, tako da Slovenija ne spada med upravičence za črpanje teh sredstev. Značilno se tečaji organizirajo takoj pred kakšno mednarodno konferenco ali po njej, s čimer se zagotovi primerno število slušateljev. Tečaji so namenjeni tako raziskovalcem kot inženirjem, ki pri svojem delu uporabljajo vakuum. Poleg teh tečajev so na voljo tudi sredstva za subvencioniranje organizacije poletnih šol vakuumske tehnike, ki so značilno namenjene Slika 4: Predstavnik Republike Koreje, prof. dr. Jin-Hyo Boo, med razgovorom s predstavnikom Švedske, prof. dr. Ulfom Karlssonom. Slika 5: Predsedniki znanstvenih odsekov za biološke plasti, prof. dr. Anouk Galtayries iz Pariza (levo), prof. dr. Alberto Tagliaferro iz Torina (v sredini) in prof. dr. Peter Varga z Dunaja (desno), pripravljajo skupno tematsko delavnico. VAKUUMIST 31 (2011) 3 23 Društvene novice dodiplomskim in podiplomskih študentom. Tudi za poletne šole velja, da so značilno organizirane v državah s podpovprečnim družbenim produktom. Odobritev sredstev IUVSTA za organizacijo tečajev in poletnih šol obravnava Komite za izobraževanje, potrdi pa izvršilni odbor društva na svojih rednih polletnih sestankih. Značilni prispevek IUVSTA je okoli 3000 evrov za posamezen tečaj ali šolo. Zveza IUVSTA ima na voljo tudi sredstva za izmenjavo mlajših raziskovalcev, prednostno so to podoktorski študentje. Tudi tovrstna sredstva so značilno namenjena raziskovalcem, ki prihajajo iz dežel s podpovprečnim bruto družbenim produktom. vloge obravnava Komite za nagrade in štipendiranje in potrdi izvršilni odbor mednarodne zveze. 112. sestanek izvršilnega odbora vakuumske zveze v Strunjanu je potekal v prijetnem delovnem ozračju. Srečanje je omogočilo izmenjavo mnenj o aktualnih smernicah razvoja vakuumske znanosti in tehnike in pripravo predlogov za prihodnje aktivnosti. Udeleženci iz več kot 25 držav so se pri nas dobro počutili, za kar gre prvenstveno zahvala lokalnim organizatorjem, katerih vodja je bil dolgoletni član DVTS Uroš cvelbar. prof. dr. Miran Mozetič 4. MEDNARODNA KONFERENCA O NAPREDNIH PLAZEMSKIH TEHNOLOGIJAH Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije je organiziralo konferenco z nazivom »4th International Conference on Advanced Plasma Technologies« (ICAPT -2011). Konferenca je potekala v hotelu Salinera v Strunjanu med 11. in 13. septembrom 2011. ICAPT--konference obsegajo nova področja uporabe termo-dinamsko neravnovesne plinske plazme za modifikacijo sodobnih materialov. Letošnja konferenca je bila osredinjena na različne materiale iz ogljika od večplastnih grafenskih struktur do polimernih materialov. Za predavatelje na konferenci vselej izberemo vrhunske mednarodno priznane raziskovalce na svojih področjih. Drugi udeleženci predstavijo svoje dosežke v obliki posterjev. Z omejenim številom predavateljev zagotovimo visok nivo kakovosti in omogočimo dovolj časa za diskusije, tako formalne kot neformalne. Prvo predavanje na odprtju je imel prof. dr. JeanJacques Pireaux z Univerze v Namurju v Belgiji. Kratek življenjepis prof. Pireauxa smo predstavili letošnji številki revije Vakuumist (31/1). Tedaj je bil predstavljen kot novi predsednik mednarodne vakuumske zveze IUVSTA, na konferenci ICAPT - 2011 pa je bil povabljen kot vrhunski strokovnjak s področja plazemske modifikacije ogljikovih nanocevk. Sledila so predavanja uglednih strokovnjakov iz Japonske, ZDA, Koreje in držav Evropske unije: Mineu Hiramatsu, Hiroki Kondo, Andreas Hollander, Masaharu Shiratani, Karin Stana -Kleinschek, Xiao Xia Zhong, Masaru Hori, David Ruzic, Richard Clergereaux, Jin Hyo Boo, Mahoko Sekine, Christina Canal, Sung O Kim, Petr Humpoliček in Zoran L. Petrovič. Predavatelje in njihov vrstni red smo izbrali tako, da so zaobsegli najpomembnejše vidike obdelave ogljikovih materialov, kakor tudi najpomembnejše tehnološke prijeme pri pripravi ustrezne plazme in njene karakteri-zacije. Sedaj je morebiti najbolj vroča tema pri pla-zemskem inženirstvu ogljikovih materialov sinteza večplastnih pravokotnih grafenskih struktur, ki na različnih podlagah tvorijo valovito strukturo z izredno natančno določenimi dimenzijami in periodo. Preliminarne teoretične napovedi, ki v precejšnji meri temeljijo na simulacijah raziskovalcev, ki so se udeležili naše konference kot vabljeni predavatelji, namreč nakazujejo zanimive aplikacije tovrstnih materialov v biomedicini in farmaciji. O sintezi tovrstnih materialov so pred nekaj leti prvi na svetu poročali prav udeleženci naše konference z univerze v Nagoji na Japonskem. Čeprav potekajo intenzivne raziskave metod za sintezo tovrstnih materialov v marsikaterem plazemskem laboratoriju po svetu, obstaja sedaj zgolj ena monografija na to temo. Oba avtorja sta se udeležila konference kot vabljena predavatelja. Pri raziskavah modifikacije materialov je ključnega pomena uporaba sodobnih plazemskih reaktorjev, ki morajo zagotavljati primerno količino in razporeditev reaktivnih delcev. Nekaj predavanj je bilo zaradi tega posvečenih najnovejšim dosežkom pri razvoju stabilnih plazemskih reaktorjev, ki delujejo pri atmosferskem tlaku. Poseben izziv so mikroskopske razelektritve, ki omogočajo pripravo strogo omejene plazme, primerne za zdravljenje rakastih obolenj in vivo. Gre za najnovejše dosežke na področju plazemske biomedicine, ki bodo morebiti v prihodnje vodili k programiranju celične smrti rakastih celic, in so pomembna alternativa razvoju postopkov zdravljenja rakastih obolenj, ki temeljijo na uporabi magnetoliposomov za lokalizirano doziranje kemoterapevtikov. Gre za enega od najnovejših dosežkov slovenskih raziskovalcev z Instituta »Jožef Stefan« pod vodstvom prof. ddr. Borisa Turka. Določanje gostote reaktivnih plazemskih delcev, ki se nahajajo v metastabilnih vzbujenih stanjih, je bilo vselej svojevrsten izziv za plazemske znanstvenike. Na konferenci je bila predstavljena nova metoda, ki temelji na absorpciji vakuumske ultraviolične svetlobe in stan- 24 VAKUUMIST 31 (2011) 3 Društvene novice dardne fluorescence, povzročene z večfotonsko lasersko ekscitacijo. V svetu namreč potekajo intenzivne raziskave interakcije plazme z različnimi materiali in najnovejši rezultati teh raziskav nakazujejo hipotezo, po kateri naj bi intenzivne kemijske reakcije potekale predvsem preko interakcije z metastabilnimi atomi, medtem ko naj bi bile interakcije z atomi v osnovnem elektronskem stanju manj pomembne in v nekaterih primerih celo povsem zanemarljive. V okviru konference smo organizirali manjšo tematsko delavnico o plazemski modifikaciji polimernih materialov. Gre za ključni tehnološki postopek, ki je predmet obširnih raziskav v okviru centra odličnosti za polimerne materiale - kratko »PoliMaT«. Čeprav se plazemska modifikacija polimerov široko uporablja v različnih industrijskih panogah, natančna razlaga pojava na atomskem nivoju še ni na voljo. Pri grobih plazemskih obdelavah pomanjkanje razumevanja interakcije med plazemskimi delci in površino polimernih materialov niti ni moteče - tehnološki postopki dajejo dobre rezultate, tako da si nihče posebej ne beli glave z razumevanjem pojavov. Pri delikatnih tehnoloških postopkih za obdelavo organskih tkiv, celic, vlaken in podobnega pa prav pomanjkanje poznanja temeljnih procesov otežuje in v nekaterih primerih celo onemogoča razvoj zanesljivega tehnološkega postopka. Biološki materiali so namreč značilno zelo kompleksni in že majhni odmiki od najbolj verjetne sestave lahko povzročijo bistvene spremembe v njihovem vedenju na površini plazemsko obdelanih polimernih materialov. Posebej muhasti so proteini iz bioloških tekočin, ki v splošnem izkazujejo dobro prilagodljivost na različne funkcionalne skupine, ki jih ustvarimo na površini polimera s plazemsko obdelavo. okrogla miza, ki smo jo organizirali v okviru konference, seveda ni mogla razčistiti mnogih paradoksov, s katerimi se srečujejo eksperimentalisti, je pa pomembno prispevala k izmenjavi mnenj in eksperimentalnih izkustev, katerih rezultati se značilno ne omenjajo v znanstvenih člankih. udeležba na konferenci je bila odlična priložnost za mlajše raziskovalce, da spremljajo predavanja vrhunskih strokovnjakov in s tem pridobivajo informacije, ki pri formalnem doktorskem študiju značilno niso predmet predavanj. Mlajši raziskovalci so svoje dosežke predstavili v obliki posterjev. Po ustaljeni praksi smo tudi letos podelili priznanje in nagrado za najboljši prispevek. Komisija v sestavi prof. dr. Jean-Jacques Pireaux, doc. dr. Uroš Cvelbar in prof. dr. Mahoko Sakine je natančno pregledala vse posterje. Pri ocenjevanju je poleg znanstvene vsebine plakata in privlačnosti predstavljenega gradiva upoštevala tudi jasnost predstavitve in pravilnost odgovorov avtorja na zastavljena vprašanja članov komisije. Poleg tega nagrade ne more prejeti avtor, ki je že bil nagrajen na eni od prejšnjih konferenc ICAPT. Nekateri prispevki mlajših raziskovalcev so bili dejansko vrhunski, tako da je imela komisija zelo težko delo pri izbiri najboljšega med dobrimi. Na letošnji konferenci ICAPT je nagrado za najboljši poster prejel František Bilek za delo z naslovom »Preparation of active antibacterial polymer substrate via plasma treatment and grafting of acrylic acid« avtorjev F. Bilek, M. Lehocky, M. Sedlačik, A. Asadinezhad, I. Novak, A. Popelka, M. števiar in I. Junkar. prof. dr. Miran Mozetič Slika 1: Prof. dr. Jean-Jacques Pireaux med predavanjem o plazemski aktivaciji ogljikovih nanocevk za bolj{i oprijem nanoskupkov kataliti~nega materiala Slika 2: Predavanje prof. Pireauxa je vzbudilo obilo zanimanja med ob~instvom. Na fotografiji prof. Hori zastavlja vpra{anje, levo je prof. Hiramatsu, desno dr. Hollander. VAKUUMIST 31 (2011) 3 25 Društvene novice Slika 3: Prof. dr. Mineu Hiramatsu je predstavil plazemsko sintezo ve~plastnih grafenskih struktur. Pri založbi Springer je pravkar izšla njegova knjiga »Carbon Nanowalls«. Slika 4: Prof. dr. Hiroki Kondo z Univerze v Nagoji, Japonska, med predavanjem o usmerjeni rasti grafenskih plasti Slika 7: Eksperimentalist in teoretik prof. dr. Masaharu Shiratani z Univerze Kyushu v Fukushimi, Japonska (levo), in prof. dr. Xiao Xia Zhong z Univerze Jiao Tong v Sanghaju, Kitajska (desno) Slika 5: Dr. Andreas Hollander, Fraunhoferjev institut iz Potsdama pri Berlinu med predavanjem o plazemski modifikaciji polimernih materialov za boljši oprijem biokompatibilnih prevlek Slika 8: Prof. dr. Masaru Hori z Univerze v Nagoyi, Japonska, je predaval o metodi za merjenje gostote metastabilno vzbujenih kisikovih atomov, ki jo je razvil v svojih laboratorijih. 26 VAKUUMIST 31 (2011) 3 Društvene novice Slika 9: Prof. dr. David Ruzic z Univerze Illinois, Urbana -Champaign, ZDA, je energi~no predaval o razvoju mo~nost-nih naprav za ustvarjanje plazme pri atmosferskem tlaku. Slika 10: Prof. dr. Richard Clergereaux z Univerze Paul Sabatier, Toulouse, Francija, je predaval o rasti organskih nanodelcev v mikrovalovni razelektritvi, ki izkori{~a pojav elektronske ciklotronske resonance. Slika 11: Prof. dr. Jin Hyo Boo z univerze Sungkwunkwan v mestu Suwon, Koreja, je predaval o plazemski sintezi nanodelcev. Slika 12: prof. dr. Makoho Sekine med razlaganjem pojava selektivnega plazemskega jedkanja silicijevih materialov za novo generacijo mikroprocesorjev 4 W • -Ll Slika 13: Prejemnik nagrade za najbolj{i poster F. Bflek (desno) in predsednik organizacijskega odbora doc. dr. Uro{ Cvelbar (levo) med slovesnostjo ob podelitvi nagrade Slika 14: Prof. dr. Zoran Petrovič z Instituta za fiziko iz Beograda slovi po svetu kot izredno atraktiven predavatelj. Tokrat je predaval o novi metodi za dolo~anje nanoporoz-nosti materialov. VAKUUMIST 31 (2011) 3 27 GaN [211] HAADF at 200 k V ABF, HAADF and EELS СЗјСО^ОЈ, (110) Data courtesy of Dr. Robert Klie, University of Illinois at Chicago sit www.jeolusacom/Flashnncibo ■ijiAbe (The Urwersity of Tokyo) Another Extreme Ima^i^ Solution Global Solutions Provider for Advanced Technology www.jeol.com sales@jeol.fr sales@jeol.it SCAN d.o.o. Preddvor Breg ob Kokri 7 • SI-4205 Preddvor • Phone +386-4-2750200 Fax +386-4-2750420 - scan@siol.net