Štev. 9. POŠTNINA Ljubljana, dne PAVSALIRANA. Leto H. Podružnica: Z A G R E B, IZDAJA ZA I Slovenijo I 1. maja 1920. Demetrova ulica 14/1. IZDAJA ZA SLOVENIJO Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja 1. in 16 v mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: Vse dopise sprejema Änonina ekspedicija II. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Brzojavi: „Ulma“ Ljubljana. Telefon interurb. $U74. Ček. račun it.11.02i. Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej kraljevini SHS in v inozemstvo. — Naročnina za stalne prejemnike letno 12 K. Oglasi po posebnem ceniku Üelonliuroova ulica 711., (nasproti glavne peste.) Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. VODENOM SILOM POGON INDUSTRIJE DRVA I CIGLANE sa zemlj Štern i zgradama na željezničkoj stanici u blizini Rijeke. Zemlja sa krovnu i , zidnu ciglu jur preispitana kao izvrstna i bez konkurencije. Tvorivog i ogrijevnog drva u obilju. — ADRESA PRODAVAOCA U UPRAVI. IlIlM-:: ii .1: ŽVEPLENO KISLINO :::: SOLNO lELSA-LD. MODRILNO ESENCO :: RAZNA ČRNILA SUPERFOSFAT Svaka dobra kućanica plavi svoje rublje samo sa našim plavilom, jer je ono najbolje, najizdašnije i najjeftinije. Dobije se svagdje. Tvornica tinte i kemikalija Ilica 31. ZAGREB Ilica 31. Zahtjevajte cijenik K Na veliko. Zah ■■■■■■ Veletrgovina kolonijalne :: i specerajske robe :: Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni. Na veliko! Na veliko! Trgot ina cigaretnog papira i dopisnica Materijal za pisanje i risanje, tinte itd. ĆirilElotia lačlaiia knjižara i papira di ZAGREB Preradovičev trg broj 4 v najrazličnejših izfleljavah in velikostih se flöhe po zmernih cenah pri tvrdki M mi ü Da se omogoči redno in hitro dostav* ljenje našega lista, prosimo ose prejemnike istega za sporočitev natančnih naslovov. Opozarjamo prav posebno na pošte.. Ker se obračajo na našo upravo tvrdke tu- in inozemstva za informacije, potrebna nam je tudi točna navedba delokioga posameznih podjetij. V lastnem interesu vsakega trgovca in podjetja je, da nam sporoči kolikor mogoče popoten naslov. Priporočajte to tudi onim, ki dosedaj našega lista še niso prejemali. UPRAVA. Draginja čevljev. Draginja in pomanjkanje čevljev sta. vedno večja. Obrnili smo se vsled tega na nekega strokovnjaka s prošnjo za tozadevna pojasnila, katera danes tukaj tudi objavljamo. Glavna vzroka vednega naraščanja cen usnja in čevljev sta slabo stanje naše valute in faktično pomanjkanje usnja. Vpliv slabe valute na cene iz inozemstva dobavljenega blaga nam tu ni treba pojasnjevati. Omenimo le, da vplivajo na ta način nastale visoke cene inozemskega blaga tudi na cene tuzemskega,kar je povse naravno, kajti vse cene na svetovnem trgu imajo stremljenje, da se izjednačilo. Poleg tega vpliva slaba valuta tudi na ponudbo: kmet ima raje živino v hlevu kakor nesiguren denar v hranilnici, prodaja toraj po možnosti malo, vpliv male ponudbe pa je vsakemu trgovcu znan. Nizka vrednost našega denarja vpliva toraj na cene na trojen način: 1. inozemsko blago je drago vsled velike kurzne diference, 2. cene tuzemskega blaga se ravnajo po cenah inozemskega in 3. negotova vrednost denarja zmanjšuje ponudbo. Drugi glavni vzrok je pomanjkanje usnja. To se glasi za živinorejsko državo kakor je Jugoslavija malo čudno, a je resnično. Vzrokov tega pomanjkanja je več. Očividno se pokolje sedaj veliko manj živine kakor nred vojno, dokaz temu so dolge vrste čakajočih pred mesnicami. Radi visokih cen je postalo meso za marsikoga redkejši gost. Stanje jugoslovanske živinoreje se je vsled štiriletnih rekvizicij, ki so se posebno v jugoslovanskih deželah bivše Avstro-ogrske in v zasedeni Srbiji vršile s posebno brezobzirnostjo, zelo zredčilo. Vsak kmet stremi sedaj seveda za tem, da si zopet priredi vsaj predvojno število glav in ker ima za to dovolj krme in ker kmet sedaj denarnih stisk navadno več ne pozna, ga k prodaji živine ničesar ne sili. Tudi vedno padanje menjalne vrednosti gotovega denarja ga zadržuje od prodaje. Naravno je toraj, da je dotok surovih kož v usnjarne zelo pičel, mnogo, mnogo manjši kakor pred vojno. K temu še pride dejstvo, da se porabi sedaj radi slabše kakovosti usnja veliko več čevljev kakor preje. Razven tega se je pred vojno predelalo v naših tovarnah zelo mnogo inozemskih kož, posebno indijskih kipsov itd. (v Sloveniji približno 50% cele produkcije!), dovoz katerih je sedaj popolnoma zastal. Ta primanjkljaj pa nam bi lahko bogato nadomestila nadprodukcija surovih kož in kožic v naših južnih krajih, posebno iz stare in nove Srbije — a žal so se le-te izvozile v inozemstvo. Naše tovarne usnja pa morajo vsled pomanjkanja kož odpuščati svoje delavstvo! Tudi naj večja jugoslovanska tovarna čevljev, tovarna Peter Kozina & Co. v Tržiču na Gorenjskem, bo morala storiti isto, če se ji pravočasno ne posreči zopet dobiti večje količine inozemskega usnja. Težave in cene pri takih kupčijah so vsakemu uvozničarju znane. Kljub tem žalostnim razmeram se bodo surove kože, razven govejih, zopet svobodno izvažale v inozemstvo! Glasom zadnjega ministrskega sveta je namreč prepovedan izvoz samo govejih kož, izvoz drugih je toraj prost. Prepoved izvoza se mora takoj razširiti na vse vrste kož domačih živali, sicer pretijo velikemu delu našega usnjarskega in čevljarskega delav- Najmodernejše lastnega izdelka, onnn tu- in inozemsko aana manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska razpošiljalna Dvorni trg. — Pod Narodno kavarno. Kupi se za Čehoslovaško vsako množino vagonov kakor tudi x olovskih in kravjih rogov po najboljši ceni. V kompenzacijo se dobi snkno za moške in ženske, steklo za šipe. porcelan in drobnarije. — Ponudbe z vzorci in < avedbo množine na zastopstvo FRAN KREPEK. Maribor, Tattenbachova ulica 11 Utemeljeno 1879. Utemeljeno 1879. Otpremni ured i car. posredovanje drž. željezn. SHS EMIL EICHORN Brod na Savi. Podružn.: Bos. Brod in Osijek I. carinska agentura kr. glavne carinare u Brodu n/S. sa odjelkom u Bos. Brodu Špedicije svake vrste, uskladištenja, ocarinjenja, finan-ci alne manipulacije i osiguranja. Nadgled kod pretovarivanja robe iz širokotračnih vagona u uskotračne i obratno i intervencije kod otpreme. — Otpremanje željeznicom i ladjom. Preselenja u vlastitim patentiranim pokućtvenim koli ma. Brižna izvedba svih importnih i eksportnih transporta* Brzojavi: EICHHORN, BROD, BOS. BROD i OSIJEK. Telefon: Brod 16, 64 i 110. Bos. Brod 2. Osijek 452. TARIFALNI ZAVOD. TARIFALNI ZAVOD. i:;:::::::::::::;::::::::: i::::::::: :::::: :::* Ml ■■■■■■■■■ ■ ■ ■ ■ ■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■ toraüGARAGA MODERNA MEHAN. RADIONA Posjeduje više automobila i za daleke vožnje. Iznajmljuje garage za strane automobile. Najbolje svratiste automobila, opskrba sa benzinom, uijem i svim auto-dijelovima. Skladište pneu-matika i zračnica sviju dimenzija. Zavod za parno vulkaniziranjc, autogenično varenje i željezno i mjedno tokar nje. — Prima sve popravke au omobila, motor-kotača, gospodarskih strojeva i drugih motora. — Čije ,e najpovoljnije, izradba brza. Drugi odjel. Gradjevna i umjetna bravarija. Prima sve gra-djevne i umjetne bravarske poslove, kao: oki-vanje prozora i vrata Izradjuje razne željezne ograde, prozore, vrata i moderne štednjake te sve druge poslove po narudžbi. — Izradba čestita i brza uz umjerene cijene MIRKO KAFKA ZAGREB :: Jelačičev trg 19 Telefon br. 22-28. s:::::::::::::;:::;;::;; *•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■*■■■■EBBsee Zadruga ZAGREB, Preradovideva ul. 20. Telefon br. 17—74. Preporuča svo,e prvorazredno garantovano povrća, cvijeća i gospodar kog bilja, te voćaka kao i sadenica. G'IJENIK šalje na zahtjev hadava! Tvrdka Ant. Stergar v Kamniku kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine po najvišjih cenah. Bukov in smrekov les se proda v Planini, postaja Semič, Dolenjsko. Ponudbe na občinski urad. ČRNILO :: RDEČILO Barva za štampilie RDEČA IN MODRA „SNAŽI“ najboljše čistilo za vse vrste kovine, razpošilja vsako množino „Proizvod umili tvarin" Opekarska cesta 43 slamnate torbice (cekarje) pred« pražnike; vse različite slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, lovama slamnikov v Stolni, p. Domžale pri Ljubljani stva brezposelnost, konzumentom pa vedno višje cene obutve. Ravno radi tega nepremišljeno dovoljenega izvoza malih kož, smo v toliki meri navezani na inozemstvo. Kdo ve tudi, kako se je določevala in se še bo določevala meja med ..malimi“ in velikimi, oziroma med govejimi in negovejimi kožami? Iste kože, ki smo jih v preteklem letu izvozili za slepo ceno, uvažamo sedaj kot izgotovljeno usnje po dragih inozemskih cenah ter plačujemo zanje tujo valuto ali dajemo kompenzacije: za lastno blago! Tuja podjetja predelujejo naše surovine, ki jih mi potem zopet uvažamo, naše tovarne pa omejujejo svoje obrate in odpuščajo delavstvo! Dokler niso vse naše us-njame polno zaposlene, se naj ne dovoli izvoza ni ene kože, morebitni preostanek pa se naj izvozi le v svrho predelave, da se potem vrne kot izdelano usnje, dokler ni lastna potreba krita; kot plačilo za predelavo pa se naj določi gotov del surovin samih, tako, da ne bo šel niti eden inozemski novec po nepotrebnem v tujino. Ta takozvani „Veredlungsverkehr“ je že vpeljan med Nemci in Francozi: Čehoslovaška pa ga pri- pravila — z Japonsko! In mi? Pri umnejšem gospodarstvu z našimi surovinami se nam v bodoče ne bo treba bati pomanjkanja in draginje čevljev, za sedaj pa smo žal v tem oziru še v veliki meri odvisni od inozemstva. Posledica tega se opaža na vednem naraščanju cen usnja in čevljev, ki pa še vedno niso dosegle svojega vrhunca. Po zadnjih ponudbah iz Nemčije stane kvadratni čevelj boksa ali ševro 75—95 mark. kar odgovarja povprečno našim 250 kronam (»red vojno 1 K 20 v —, nad 200krat dražje'). Soodnie usnje stane sedaj okoli 165 K (nred voino 3 K RO v = nad 43krat dražje). Svila v koleščkih se je podražila od 1 K 05 v na 70 K. preia za šivanje od 7 K na 1800 kron (tisočosemsto). podloga od 40 vin. na 40 K itd Torai od 66 do 257 krat! A ko računamo za 1 nar čevliev 3 in pol kvadratnih čevljev usnja, stane no zadnjih nemških ponudbah že samo gomil del 875 kron. nodnlati. notranike, pete stanejo 165 K. skuoai 1040 K. Če prištejemo tej svoti še furniture. vedno večje režijske stroške, delavske meZ(Je. tovarniški in še trgovski zaslužek, smemo v bližnji bodočnosti računati s cenami do 2000 K za 1 nar čevliev. Na Dunaju je pri novem blagu ta svota že prekoračena. Dokler bodemo tora! glede usnja v tako visok? meri odvisni od inozemstva, deloma no lastni krivdi, in dokler se ne izhotiša stanie naše valute, ne moremo nri usnju in čevliih pričakovati •nadanja cen. Nasprotno, ko bodo pošle stare zaloge usnia in furnihir. lahko računamo zaenkrat s cenami od 1500 K do 2000 K. Vseslovenski trgovski shod. (Nadaljevanje.) 5. Vso pozornost je posvetiti domači produkciji živil ter v prvi vrsti zagotoviti živež za lastno prehrano do gospodarsko upravičenih cenah. kaiti zagotovljena prehrana je prvi pogoj za vzdržanle reda v državi. 6. Odvisni domači pridelek mora z rednim eksportom nreko mej zaradi dosege ugodnejše plačilne bilance. Po možnosti se le ogibati v prometu s tuiino kompenzacijskih pogodb in stremiti za tem, da pridemo do zagotovitve trgovinskih pogodb z inozemstvom. Vsako gospodarsko skupnost z avstriisklm? In ogrskimi deželami v obliki podonavske federacije ali unije odklanjamo. Trgovske in prometne odnošaie s temi državami je urediti le potom trgovinskih pogodb. 7. V svrho olaišanja in pospeševanja mednarodnega kuočilskega prometa nam treba na važnih Inozemskih tržiščih dobrih trgovskih reprezentantov. 8. Vzpostavitvi gladkega prometa na železnici ?e posvetiti posebno pozornost. Reden promet na železnicah in na vodi je predpogoj gospodarskega uspevanja. V Ljubljani je zopet ustanoviti železniško ravnateljstvo. , 9- Spričo silnih In vedno naraščajočih kre- ditnih notreb je nujno Potrebno, da začne Narodna banka s svojim delovanjem v cel! državi. Ustanov? naj svoje podružnice po gospodarsko važnih mestih, da pridemo v žiro-prometu do izravnave plačil in do možnosti eskomntiranja 10 V devizni centrali ie osredotočiti promet s plačilnimi sredstvi v tuiino. voditi lo morajo prvoredni strokovnjaki poslovati mora točno in «i.?. ter irnetI gospodarskih središčih svoje nllalke z vso potrebno avtonomijo. ■ »■■■■■■■■■■■■■a iii OTPREMNIŠTVO ■5S ■■■ FRANZ i drug ::: i|: ZAGREB, JuriSičeva ul. 26 Ü! lil Telefon br. 2-61. [j: ■■■tBeeeieiiiieeaeerBeietiEBieBeeeaeeieeiaHseiiaa BBBIBBBBBIBBBBBBBBBBBBBBfiBBBIBBBBBBBB t B■ • BBlBtBBB Novi tečaji za slovensko stenografijo, nemško stenografijo, strojepisje, slovensko korespondenco, nemško korespondenco, računstvo, slovensko knjigovodstvo, nemško knjigovodstvo, slovenščino za začetnike, hrvaščino, nemščino za začetnike, lepopisje in cirilico začnejo dne 3. majnika 1920. Zasebni m zavod Legal v laiiloiii, Vetrinjska ulica Štev. 17./I. Obširni prospekt brezplačno. Telefon št. 34/VIII. DJORDJE GRUJIČ CENTRALA BEOGRAD bavi se svlnt zemalj« KMEI ÄÄ. “|SSR H *“■" r~.l •»•dim. = FILIIHLKA» = Aprovizacije i veliki VEL. KIHINDA-Banat konsumenti i š t i t e i:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::;;::;;:;::;;: direktne pODllde. : FILIP • PRISTOU S črkoslikar ■ LJUBLJANA, ■ « Hotel pri Maliču e _____________ K o tehnički savjetnik i nadzorni SAVJETNIK se preporočuje stručnjak za velike i male obrate, željezne, celične i kovinske struke. Načrti za tvorničke naprave itd. F. Beguš, tvor. ravn., ŽRELEC - KORUŠKA. Zahtevajte prospekte! Otvoritev sezone 1. majnika Zahtevajte prospekte I ŠTflMPILJE Anton Černe GRAVEUR Ljubliana, Dvorni BARVA vsakovrstno blago II W ČISTI obleke PERE SVETLOLIKA domače perilo (pošilja po isto na dom) tovarna J O S. ovratnice, zapestnice in srajce REICH T iliRliana Poljanski nasip štev. 4. iJjU.Ui'(£ttl£t} Podružnica: Selenburg. ul. 3. Podružn.: MARIBOR, Gosposka ulica 38. VELIKO SKLADIŠTE PIROTSKIH ĆILIMOVA S. TURKOVIČ : ZAGREB ILICA BROJ 5 : OKTOGON Pravi pirotski čili mo vi. — Tvorevina narodnog umjeća. — Čista vuna. — Čil m može da se rabi s obiju strana. Prikladni darovi za sve prilike. — Krasan ures soba i ureda. sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarju želodca in čreves, žolčnemu kamenu, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „ROGAŠKA SLATINA“. I v naj večje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. Hydrotherapija, elektrotherapija, in-halatorij, gimnastika za zdravljenje, k o p e 1 j i z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. — Vojaška godba (42 mož, med temi absolvirani konservatoristi). Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) — Sezija od 1 maja do 15. oktobra. Ravnateljstvo. 11. Naša država, ki se stoprav ureja in preureja, se nahaja v težavnih razmerah. Prav zategadelj potrebujemo dobro, materielno zadovoljno in svoji nalogi doraslo uradništvo, ki mora ostati neodvisno od vsakokratnih političnih izprememb. Raje manj, a tisto dobro uradništvo. V državni upravi treba miru, stalnosti, politični vplivi je lie smejo motiti. Za nameščanje javnih uslužbencev mora biti odločilna stvarna in strokovna kvalifikacija vsepovsod, tudi v centralnih uradih, nikdar pa strankarska pripadnost. 12. Vsa naša javna mesta opozarjamo na rastoče kreditne potrebe trgovine in industrije. Dolžnost državne, zlasti finančne uprave je, da vodi temeljit račun o prevažni vlogi naših denarnih zavodov vseh vrst v našem gospodarstvu. Nujna gospodarska potreba je, da upravna obla-stva odločajo z razumevanjem in potrebno hitrostjo o prošnjah, ki jih vlagajo denarni zavodi v obliki akcijskih družb, bodisi da gre za zagotovitev, bodisi da gre za zvišanje družbene glavnice. Tudi pri snovanju in preosnavljanju obrtnih, kupčijskih in denarnih podjetij je treba ekspeditivnoga in nezamudnega poslovanja. Snovanje gospodarskih naprav vseh vrst v obliki akcijskih družb je na slovenskem ozemlju sedaj dokaj težavnejše in zamudnejše kakor v drugih delih kraljevine. Gospodarsko zdravo in dobro je seveda ločiti od gospodarsko slabega, ali dobre in gospodarsko potrebne akcije ne smejo trpeti zaradi novih nezdravih in nepotrebnih projektov. Slovenski trgovci in obrtna zakonodaja. 1. Enotnost obrtnega zakona za celo kraljevino smatramo za potrebno, izrekamo se pa proti razširjenju zakona o radnjama na celo kraljestvo, ker njegova določila ne ustrezajo stopnji razvoja, ki jo je pri nas dosegla trgovina, obrt in industrija. 2. V industrijskih, trgovskih in obrtnih vprašanjih je zagotoviti kompetenco ministrstvu za trgovino in industrijo. 3. Za trgovino zahtevamo ohranitev in izpopolnitev obrambe po sposobnostnem dokazu, ker treba varovati trgovino trgovcem. Le tako je mogoče osigurati našemu trgovskemu naraščaju trgovsko samostojnost. 4. Vzdržati je organizacijo v trgovskih greni ijih in zadrugah ter zvezah trgovskih gremijev in zadrug s temeljem obveznega članstva, s pravico zadostnega sodelovanja v obrtni upravi. Potrebna je institucija državnih zadružnih inštruktorjev v pomoč in svet stanovskim in gospodarskim družbam. 5. Za trgovske potnike je treba tudi v novem zakonu določil, ki zagotavljajo tem važnim posredovalcem v modernem trgovanju možnost, izpolnjevati svoje važne naloge. Urediti je tudi detaljno potovanje tako, da ne postane krošnjar-stvo. 6. Izrekamo se za to, da ostanejo trgovske in obrtniške zbornice skupno zastopstvo trgovine, industriie in obrta. Posameznim trem panogam: industriji, trgovini in obrtu je zagotoviti v skimni zbornici za stvari, ki se tičejo posamezne panoge, potrebno avtonomijo. Odločno se izrekamo nroti vsaki delitvi sedanje skupne institucije v industrijske, obrtne in trgovske zbornice. Vsaka delitev bi vodila le do občutne slabitve v stvarnem in finančnem pogledu ter bi imela za posledico le oslabitev delazmožnosti in vplivnosti. 7. Za pospeševanje in povzdigo naše vnanje trgovine zahtevamo osnovanje trgovskih konzulatov. reprezentantov in trgovskih atašejev na vseh za nas važni vnanjih tržiščih. Trgovsko šolstvo. ..Trgovci, zbrani na vseslovenskem trgovskem shodu se živo zavedajo, da je bodočnost Slovenije zasigurana le s procvitom trgovine in industrije. Predpogoj tega razvoia je iskati v strokovnem šolstvu, ki ga nimamo. Zanemarieni, oziroma sistematično zapostavljani od prejšnje države, pričakujemo, da nam nova država v tem oziru ne bo mačeha, in zahtevamo, nai vlada posveti vso svojo pozornost vprašanju trgovskega šolstva, skrbi za to, da.v naikraišem času. kije mogoč, zgradi nižje, srednje in visoko trgovsko šolstvo, takoj pa izbere primerne moči ter jim s primernimi podporami omogoči, da se izvežbajo za učiteljski poklic na teh šolah. Pozivamo občine naših mest in industrijskih krajev, nai v razumevanju velikega časa posamič ali združeno snujejo trgovske šole ter s primernimi podporami pospešujejo izobrazbo trgovskega naraščala. Trgovstvo je pripravljeno prispevati k stroškom za zgraditev našega trgovskega šolstva.“ • pili: s m law (ZAHNSTOCHER - Erzeugung) razpošilja po pošti in železnici — na drobno in debelo fj I i!_, Iv.flndolSek,Ra$ica,p.liel.lailče,Slovenila CENIKI BREZPLAČNO IN FRANKO Brzojavi: Seri Maribor. -- Telefon 265. samo po vagonih, dobavlja takoj: =— Uvozi in izvozna tufa Mo Seit, laiitoi, Koroška tosta 21. Vlasnik Aleksander Švabenić, Zagreb, Ilica br. 5, Oktogon. Specijalna trgovina modernog uredskog namještaja. Veliko skladište ame-rikanskih pisaćih stolova, registra turnih ormara, pisaćih strojeva, blagajna itd. Pošto imademo sveze sa prvim poduzećima u toj struci u inozemstvu, to smo u stanu svakoj naručbi udovo-V Hi sa solidnim cijenama i prvorazrednom robom. ■■■ HaMa mineralna vođa Teinpel vrelec, namizna vnila Styria vrelec,medicinalna voda Bonatski vrelec, medinnalna voda najmočnejše vrste. Zastopstva v vseh vetjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah jo restavracijah. : : : Pojasnila daje Bamtilislvo Zdravila Rogaška Slatina. Končno je g. Lebinger iz Litije po daljšem utemeljevanju predlagal resolucijo, ki se obrača proti blagovnim oddelkom bank, ter zahteva, da čim prej pri trgovski zvezi začno priprave za ustanovitev centralne trgovske nakupovalne zadruge. Nadalje je bila sprejeta tudi njegova resolucija, ki se obrača proti krivični relaciji 1 :4. Razno iz narodnega gospodarstva. Kraljevina SHS. O trgovinskih odnošajih med našim kraljestvom in Italijo piše „Trgovinskji Glasnik“ z ozirom na Ivežičevo brošuro: Sodimo, da nam more biti ta mala knjiga o naših trgovskih odnošajih napram Italiji v prid, in sicer ne samo našim strokovnjakom, ki jim je namenjena, temveč tudi našim poslancem in ekonomom, zakaj, kakor znano, je načelnik italijanskega ministrstva za prehrano pred nekaterimi dnevi javno trdil v rimskem parlamentu, da potrebuje Italija v tekočem letu do bodoče žetve 14 milijonov meterskih stotov žita, med tem ko ga ima samo 6 milijonov in da je Italija* letos doplačala 3 in pol milijarde samo na razlikah cen v prehrani svojega prebivalstva. Na ta način leže v naših rokah močna sredstva, ki morejo v bodočnosti in sedanjosti pri koncu reševanja jadranskega vprašanja nuditi našim zastopnikom zelo veliko korist. Kako so ta sredstva za nas važna, se najbolje vidi v zadnjih dokaj pomirljivih izjavah italijanskega ministrskega medsednika Nittija v senatu, v katerih pravi, da sc bo takoj med nami in Ital ho sklenila trgovska pogodba, ko se bo rešilo jadransko vprašanje naših skupnih meja, zakaj Jugoslavija ima dovolj proizvodov, ki morejo Italiji koristiti. Kopališče Linik. Gospodarski finančni odbor ministrov je odobril kredit pol milijona kron za izboljšanje kopališča Linika, da bo moglo kopališče Lioik s svojimi dohodki vrniti dolgove. Zastopniki zemljoradničkih zadrug bodo šli 13. in 14. junija na konferenco v Zagreb, kjer bodo zastopana vsa poljedelska udruženja v vsej Jugoslaviji. Naše državno posojilo. Ker največjemu delu državnih bonov po 5% v kronah poteče rok začetkom maja se v ravnateljstvu državnih dolgov nrioravliaio sedal instrukcije, ki se bodo izdale finančni oblasti glede izplačila teh bonov. Trdi se. da bodo vsi boni izplačani v roku ter da ne bo nobene prohmeacne. Nove industrije. Električna industrjska družba v Pirotu, glavnica 1 milijon dinarjev v srebru. — Beograjska tovarna strojev in železnih konstrukcij d. d ic prevzela tovarno Zeis i M e jsl v Beogradu. Glavnica 2 in pol milijona dinarjev. — Nmeliarsko d. d v Beogradu s kapitalom ool milijona dinariev. Družba se bo bavila s trgovino, itvo-.n-n in izvozom hmelia ter ho no potrebi snovala. podružnice "o vsem kraljestvu. Pri družbi 'e inten"'o'o,na beograiska podružnica Praške kreditne banke. Le#ošuii pridelek sliv bo no današnjem sta-niu v Bosni in Slavoniii nad vsa pričakovanja. Računa se. da bomo to leto imeli sliv in pekmeza za izvoz v vrednosti blizu ene milijarde kron. Poobl. trgovinska avenclia SHS v Tunisu. Minister trgovine in industrije je z ozirom na nreišnje naše trgovske zveze v severni Afriki in ker se opravičeno pričakuje, da se bodo ti trgovski odnošaji v bodočnosti še bolj razvili, odredil, da se v Tunisu ustanovi noobl. trgovinska. agencija kraljestva S IJS ter se poveri gosp. Svetislavu V. MaJsneriii. absolviranemu tehniku m rezervnomu inženirskemu kapetanu I. razr, rode-p ;z Beograda. Inozems!vo. Avsrijska gospodarska komisija za promet z novo žetvijo je za leto 1920/21 zopet sklenila . sistem kontingentiranja. Zunanja trgovina avstrijske republike. Trgovsko ministrstvo avstrijske republike je izdalo prvo statistiko o zunanji trgovini, in sicer za mesece junij do decembra 1919. Najvažnejši nodatki te statistike so nastopni: Uvoz: kolonijalno blago 17-170 q, južno sadje 81.300 q, sladkor 483.379 q, žito in moka 1 860.807 q, sočivje 181.915 q, sadje in zelenjava 798.503 q, mast in olje 191.858 q. nivo 95.833 q, vino 410.289 q, meso 86.279 q, kondenzirano mleko 35.797 q, premog in koks 12*059.593 q. bombaž 26.510 q, bombaževe hiti 11.607 q, bombaževi izdelki 52,150 q, volneni izdelki 21.949 q, svileno blago 2515 q, lesovina in lepenka, papir in izdelki 109.288 q, surovi kavčug 2667 q, usnje 2142 q. stekleni izdelki 111.029 q. cement 272.149 q, železo in polizdelki 4^7 ?42, izdelki iz železa 281.633, stroji in aparati 94.085 q. kemikalije 199.273 q, literarni in umetniški predmeti 20.679 q, dalje 446.781 klobukov in 62.907 žepnih ur. Med izvozom so najvažnejše sledeče postavke: les 1.376.939 q. rude 86.180 q, magnezit 325.478 q, bombaž, izdelki 4196 q, obleke 3031 q, papir in izdelki 296.501 q, usnjarski izdelki 9881 q, lesni in rezbarski izdelki 67.864 q. železo in polizdelki 523.984, železni izdelki 216.517 q, stroji in aparati 115.713. elektrotehnični stroji 2? '>25 q, železnični stroji 11.832 q, avtomobili 26.827 q, glasbeni inštrumenti 3610 q, kemikalije 147.130 q, žveplenke 11.568 q. klobuki 314.589. — Od vsega dovoza, ki znaša 20.1 milijonov meterskih stotov, odoade 12 milijonov na premog. Izvoz pa je. znašal samo 4.8 milijonov stotov. Vrednostna statistika še ni dovršena in se bo nozneje objavila. Promet z Združenimi državami do septembra je znašal nri uvozu 28 pri izvozu na 12 milijonov dolarjev. Uvoz vsebuje skoro izključno le prehrano. Avstriiska vzhodna železnica. Večji del delnic vzhodne železnice je prešel iz rok avstroogr-skega konzorcija v posest sindikata francoskih veleindustrijalcev pod vodstvom „Banque Fran-caise nour commerce et 1’ Industrie“. Akcije so po 300 frankov. Podružnici dunajskega ..Bankverelna“ v Carigradu in Smirni preideta k francoski iztočni banki, ki se bo ustanovila. Ruske dobave za Evrooo? „Vossischc Z.“ 1 n vi in iz Londona: Posebni poročevalec lista ..Daily Fvnress“ v Moskvi se je pogovarjal z ruskim ministrom za prehrano, ki ga ie predvsem vnrašašl koliko živil bi mogla sovjetska Rusija oddati v Evropo. Minister ic odgovoril, da bi Rušila mogla dobaviti Evropi 6.450.000 ton žita, 40.000 ton sirovega masla. 240.000 ton mesa in 2 in pol milijona ja.ic. Dobavljanje jc odvisno le od možnosti prevoza. Produkclia premoga na Češkem. Po došlih poročilih se je produciralo leta 1919. na Češkem 10 milijonov ton črnega in 16 in pol milijona ton rjavega premoga Leta 1914. se jc produciralo 14 3 oziroma 23 milijonov ton premoga. Produk-eiia je torej vsled vojne padla na eno tretjino. Leta 1919. se je izvozilo 3 in ool milijona ton rjavega premoga in 1 miliion ton ornega premoga proti 8 milijonom ton riavega in 3 mil'ionom ton črnega premoga Uta 1914. Za domači konsum na Češkem ie ostalo 1. 1919. devet milijonov ton črnega in 13 milijonov ton riavega premoga, tako da sc ie moglo mokriti 60% na črnem in 65 "Z n a riavem nremogn cele mirovne notrehe. Dolgovi Nemčlie. Nemški državni finančni minister je na seji gospodarskega odseka izjavil, da so znašali skupni nemški dolgovi dne 31. marca 1920 vsoto 107 miliiard mark. Nemški proračun. V glavnem odboru narodne skupščine ie novi državni finančni minister dr. Wirth razvil temelina načela državnega proračuna za 1. 1920. Iz programneva govora izhaja, da stole nroti rednim državnim dohodkom 25 miliiard mark redni državni izdatki 27.95 miliiard mark. Govori se. da je v načrtu izvedba državne socijalizacije, in sicer na ta način, da bi bila država vdeležena pri večjih industrijskih podjetjih. Svetovna produkcija sladkorja. Vsled svetovne volne se ie produkcija sladkorja v posameznih državah zelo iznremenila. Medtem ko ie v Nemčiji in na ozemliu bivše monarhije nadla na polovico in pod polovico mirovne produkcije, sc je v kolonijah produkcija trsnega sladkorja zelo dvignila: predvsem bi bilo tu omeniti Kubo. Portoriko in. Zanadno Indijo. Nastopna statistika ;e najbolji dokaz, kako ic vojna vplivala na sladkorno industrijo: V Evroni ie producirala leta 1 on/i914 Nemčija 54 '!■• milüonov. Avstroogrska 331U_ Nizozemska 4. Švedska 21/-. Danska 3, Belgija 4‘/s. Erancüa 15 ’/■>. Rusija 33 in nol milijonov. ostale dežele 11 milijonov, skupaj 163 mi-Inonov. Leta 1919/1920 ic producirala Nemčiia 15. Avstroogrska II1/?. Nizozemska 41li. Švedska 3, Danska 3. BeJgila 2 H». Franciia 3 1/->. Rušila 7, ostale dežele 6, skupaj torei 56'la milHonov. Produkcija vse Evrope ie vsled voine nadla na tretjino. Najbolj ie nadla v Nemčiji in Rusiji, notem v Avstriji in Beleih, medtem ko so nevtralne dežele celo nekoliko napredovale v produkciji. — V Ameriki se je situacija v tej industriji razvila med vnino na sledeči način: Leta 1913/1914 Zedinjene države 18 Vs milijonov. Kanada 200.000, Kuba 52 milijonov, Portoriko 61/s, Sandwichski otoki 11, Angleška zahodna Indija 2 ‘/s, Francoska zahodna Indija 11h, Srednja Amerika 5, Brazilija 4, Argentinija 5 P« Peru 3 ‘/a, ostala južna Amerika 2 in pol milijonov, torej Amerika skupaj 113 milijonov; leta 1919/1920: Zedinjene države 181/a, Kanada 400.000, Kuba 90 milijonov, Portoriko 8, Sandwichski otoki 11, Angleška zahodna Indija 4 Va, Francoska zahodna Indija 4, Srednja Amerika 5, Brazilija 31/a, Argentinija 5, Peru 5, ostala južna Amerika 21/a milijona, Amerika torej skupaj 155 milijonov. Medtem ko Zedinjene države kljub naporu niso mogle izdatno zvišati produkcije, se je na Kubi, ki je bila ob začetku svetovne voine enako visoko v trsnem, kakor Nemčija v pesnem sladkorju, povzdignila produkcija za 40 milijonov stotov in ima še nadaljnjo bodočnost razvoja. — V Aziji je bila produkcija sledeča: Leta 1913/1914: Java 27, Filipini 41/; Formoza in Japonsko 4, Angleška Indija 46, skupaj 82 milijonov; leta 1919/1920 Java 26. Filipini 4, Formoza in Japonsko 6, Angleška Indija 56. skupaj 92 milijonov. Na Javi je produkcija padla, ker ni bilo za transport starih zalog dovoli ladij in sta ostali zalogi dveh let neprodani. V Angleški Indiji oa se je s podporo Anglije pro-dukciia sicer že zelo razvila, vendar jo čaka v bodočnosti še nadaljnji razmah. — V Afriki izgleda orodukciia sledeče: Leta 1913/1914: Mauritius 5. Natal 1 tli, Reunion 715.000, Mozambique 680.000. Egint I1/". skupaj 9 in pol milijonov; leta 1919/1920 Mauritius 5. Natal 3. Reunion L Mozambique 1. Fgict 2. skupaj 11 1la milijonov. Razen na Mauritiusu se ie produkcija povsod zvišala. — V Avstraliii leta 1913/1914 Avstralija 4'1-. Fidži 1. skiinnj 5 in nol milijonov, leta 1919/1920: Avstralija 51/». Fidži 2. skunaj 7 in nol milijonov. — Iz vsega navedenega rezultira sledeča slika svetovne orodukciie sladkorja :leta 1913/1914 Fvrona 163. Amerika 113. Azila 82. Afrika 01!-, AvstraVia 51 L. skunai 372 in nol milijonov: leta 1919/1920: Fvro-ia 561T Amerika 1.55. Az,iia 92. Afrika 11Avstralija 7 D., milijonov, skunaj 322 milijonov. Medtem ko ic Fvrona padla v produkciji na en e tretimo. so vse druge države napredovale in bi kriza ne bila občutliiva. ako bi bilo za transnort dovoli ladijskega nrostora na raz.nolavo. Rn.zmerie med trsnim in nesnim sladkorjem je sledeče: leta 191.3/1914 nesni sladkor 175 D», trsni sladkor 197 V-, skunai .373 in nol mi-Viomov: leta 1919/1920 nesni sladkor 73. trsni sladkor 248 milüonov. skunai 322 miliion o v. Medtem ko sta si n red volno obe produktih skoro držali ravnotežje, nresega sedal orodukciia kolo-nijalnega sladlroria .3 in nol kratno nesni sladkor. Mednarodna finančna konferenca, ki jo je sklical svet zveze narodov v svrho, da razmotri finančno krizo, se bo vršila koncem meseca maja v Brusim. Povabtienih je 25 držav, da pošljejo svoje delegate, med drugimi Franciia. Belgija. Šnaniia. Italiia in Portugalska. Te države smejo noslati naivec tri delegate, ki so strokovnjaki v vseh finančnih, bančnih in gosnodarsko-polif. vnrašanjih. Svet zveze narodov je pozval tudi Zedinjene države, da nošliejo svoje zastonnikc: svet lahko povabi Zedinjene države. ki niso član zveze narodov, da obiaviio podrobnosti o svoii finančni in gospodarski situaciii. Namen te konference ic. da da proučiti no najboljših strokovnjakih vseh držav mednarodno gospodarsko situaciio, ter da sestavi predloge o zboljšanju položaja. Uvoz — izvoz. Plačevani“ carine. Po predlogu finančnega ministra in sklemi ministrskega sveta se plačuje izvnz.ua' carina do 10.000 dinarjev v gotovini v dinarski vrednosti, nad 10 000 dinarjev pa z garancijskim pismom denarnih zavodov v teku enega meseca. Kompenzacijska pogodba z Mažarsko. Dne 9. oziroma 13. marca 1920 sta madžarska In naša vlada ratificirali kompenzacijsko pogodbo, po kateri se zavezuje naša država dobaviti Madžarski 4500 vavonov koruze iz žetve leta 1919.. 350 vagonov fižola domače in tuje provenience, 500 vagonov nšenice. katera se ima dobaviti do 15. maja 1920. 3000 kosov rejenih nrešičev. Ako bi se s časom razmere izoremenile in ako bi naša vlada imela prebitek v pšenici ali moki. je naša vlada pripravi i ena stopiti v nadaljnja pogajanja za dobavo 3000 vagonov pšenice oziroma moke namesto koruze, kakor tudi za zvišanje kontingenta, svini do 20.000 kosov in 70 vagonov masti. Cene se bodo določevale od časa do časa. Knt osnova velia domača tržna cena ori dobavah živil in za popravila. Plačuje se ali v zdravi valuti, ali kompenzacijskih predmetih ali popravilih. Za zdravo valuto se smatra švicarsko, francosko, angleško, italijansko in dolarje. Za kompenzacijsko blago se smatra samo ono, katero naša vlada določi kot tako. Valute se obračunavajo brez vsakega odbitka po poprečnem tečaju med denarjem in blagom na belgijski borzi za zadnjih sedem borznih dni pred dnevom vplačila. Popravila morajo znašati vsaj polovico vrednosti kontingentiranih živil. Cene za kompenzacijsko blago naj se določijo na podlagi vzajemnega sporazuma. Za položene valute in blago se bo vodila evidenca v naših kronah. Madžarske krone se obračunava po tečajih dunajske devizne centrale za izplačila v Budimpešto napram avstrijskim kronam, katere se obračunajo ootem po beograjskem borznem tečaju. Eventuelni saldo sc ima obračunati v zdravi valuti, enako se obračunava v slučaju odpovedi pogodbe. Podaljšanje roka za uvoz prepovedanega blaga. Glasom brzojavke generalne direkcije carinske uprave c. št. 27.343 se je dodatno k naredbi z dne 19. marca 1920 o. št. 22.892 o prepovedi uvoza, rok za uvozno ekspedicijo blaga, ki je prepovedano, podaljšal do 31. marca 1920. Blago, ki je do tega dne prispelo na naše carinarnice, oziroma je bilo dne 31. marca odmem-Ijeno iz inozemskih postaj za. naše kraljestvo, sc dopusti k uvozu in se proti plačanju carine izroči interesentom. Izvoz sliv in pekmeza. Finančno ministrstvo objavlja: Z ozirom na to, da se glavni trgi za orodaio naših sliv in pekmeza nahajajo v deželah, ki nimajo dovolj zdrave valute in ker je vsled neurejenega železniškega prometa težko mogoče hitro transportirati naše produkte v druge države, oddaljene od naše zemlje, je ministrski svet odobril, da se izvoz sliv in pekmeza iz naše države toliko olajša, kolikor se dovoljuje, da si izvozniki morejo zagotoviti pri centrali za plačila v inozemstvu vrednosti gotovega denarja blaga (sliv. pekmeza) v nemških markah, naših dinarjih in čehoslovaških kronah. Omejitev uvoza in izdatkov v Italiji. Italijanska vlada pripravlja zakon, s katerim bo omejila prodajo avtomobilov v notranjosti in porabo bencina, svilenih, lanenih, bombaževih in volnenih tkanin. Zopet bo omejeno izdelovanje sladkarij in drugih nepotrebnih konsumnih izdelkov, kakor je bilo to v vojni. Prepovedan bo uvoz masla, kondenziranega mleka. sira. mesnih konzerv in nekaterih drugih življenskih potrebščin, omejen pa bo uvoz zmrzlega mesa. Pripravlja se potrebno, da se dvigne produkcija žita v svrho, da se polagoma zmanjša uvoz žita iz tujine. Promet. Donavska plovba v angleških rokah. Angleški konzorcij, ki mu je uspelo odkupiti večino delnic Madžarskega rečnega in pomorskega brodarskega društva in Romunske plovitbene družbe, dela na to, da odkupi tudi celokupni plovni park Brodarskega sindikata v naši državi in da dobi od naše države koncesijo, s katero bi v svojih rokah popolnoma monopoliziral donavsko plovbo. Konzorcij je obetal med drugim, da bo zgradil modema rečna pristanišča na vseh važnih prometnih točkah. Na veliko soboto so zastopniki te družbe odpotovali v Veliko Gradište, da prouče hidrografske in plovne razmere v tem odseku. Železniška proga Skoplje-Gostivar je vzpostavljena. Prekop Ren-Men-Donava. Prrdloga o velikem vodnem potu Ren-Men-Donava je v bavarskem prometnem ministrstvu izgotovljena in v obliki predloga oddana državn. kancelarju za nemško narodno skupščino. Ekspresni vlak. Francoska vlada je zahtevala od naše vlade, da se eksoresni vlak, ki vozi med Parizom in Beogradom, podaljša do Carigrada in Aten. ker se je pokazala potreba za hitrejše potovanje, posebno za potnike, ki potujejo v trgovskih poslih. Cenzura inozemskih pisemskih pošiljk ustavljena. Od 5. maja t. 1. dalje se smejo sprejemati in odpravljati pisma v inozemstvo zopet v zaprtem stanju, RnvFanie poštnih prstojhin. Pri nas so zvišane brzojavne in telefonske pristojbine za približno 100 %. od začetka prihodnjega meseca pa se bodo povišale tudi poštne pristojbine: 1. Pristojbine za pisma: za lokalni in notranji promet v vsem kraljestvu do 20 g teže bo treba plačati 1 K. dalie za vsakih 20 g še 60 vin., za dopisnice vseh vrst 60 vin., tiskovine, vzorce in poslovne papirje pa po 20 vin., za vsakih 50 g. 2. Denarna in vrednostna pisma. Pristojbina za to vrsto po-šiljatev iz pristojbine za priporočeno pismo in iz pristojbine po vrednosti, ki znaša K 1.20 za vsakih 1200 K. Za dostavitev na dom se doolača še K 1.20. ako na se pošiljatev obdrži na pošti, pa se plača samo 40 vin. za avizo. Plačilo teh pristojbin je obvezno vnaprej. 3. Paketi. Pristojbina za pakete brez označene vrednosti bo znašala, za pakete do 3 kg teže 5 K. od 3 do 5 kg 8 K. od 5 do 10 kg 16 K, od 10 do 15 kg 24 K, od 15 do 20 kg 32 K. težji paketi kakor po 20 kg na se ne bodo sprejemali. Ako imajo paketi označeno vrednost, se bo plačevala pristojbina tudi no vrednosti za vsakih 1200 K po K 1.20. Za pakete nepriročne oblike se plača za 50 % višia -ristoihina, kakor za pakete navadne velikosti. Pristojbina za dostavitev poštnega paketa bo znašala K 2.40. Te nove poštne pristojbine so mnniš" kakor v drugih državah, posebno ako sc primerja vrednost njihovega denarja z našim, vsled česar ne sme biti nihče proti povišanju i "pstoibin, dočim imamo pravico zahtevati, da sc 1 poštna uprava bolj pobriga za zboljšanje poštnega in brzojavnega prometa, kakor da se sploh delo v poštnem in brzojavnem prometu domačem in mednarodnem uredi. Denarstvo. Niklasti drobiž. Finančno ministrstvo je določilo na podlagi pooblastila in sklepa ministrskega sveta št. 7288 od 27. marca t. L, da se avstro-ogrski niklasti drobiž po 10 in 20 vinarjev pri javnih blagajnah in v privatnem prometu sprejema kot novec no 10 in 20 par. Državne menialnice. Finančno ministrstvo je izdalo odredbo, da se osnujejo državne menjalnice v obmejnih krajih, koder prihajajo naši izseljenci, ki se vračajo iz Amerike. Državne menjalnice bodo zamenjavale dolarje za naše dinarje po najboljšem borznem kurzu, tako da bodo izseljenci obvarovani plenjenja, ki se je dosedaj vršilo z njimi, in da tudi država pride na ta način do dolarjev, ki jih potrebuje za svoja plačila v Ameriki. Za sedaj se bodo organizirale take državne menjalnice v Kotom. Dubrovniku. Metko-viču, Splitu, Sarajevu, Ljubljani in Mariboru. Zamenjava ne bo obvezna. Nakup francoskih deviz. Vladni postopek za odobrenje nakupa deviz v vrednosti preko 100.000 frankov, kakor tudi deviz za osebne potrebe, je določen v zmislu sklepa ministrskega sveta od 19. marca t. 1. in pravilnika finančnega ministrstva. Finančno ministrstvo odreja, da se morajo pri zahtevi deviz za potrebe trgovskega uvoza predložiti poleg prošnje: a) za blago, uvoženo na gotovo mesto od 1. januaria 1920, povodom predložitve prošnje: 1. spričevalo o državljanstvu, 2. spričevalo o protokoliranju tvrdke, ki se predloži samo enkrat, in sicer povodom prve prošnje, 3. spričevalo trgovske zbornice, v katere delokrog snada dotična tvrdka, o obrtu pred vojno, ali je dotična tvrdka tedaj obstajala, ali pa po mnenju zbornice bilo potrebno odobriti izdanje zahtevanih deviz z ozirom na sedanie delo in solidnost pto-dainih cen dotične tvrdke. 4 izvleček iz knjig, s katerim se potrjuje obstoj dolgov za uvoženo blavo. potrjen od principala s posebno izjavo, da se istinitost poročila notriuje. kakor tudi odobrava vsak čas pregled kniig po osebah, ki bi bile radi tega odposlane od finančnega ministrsva. 5. izjava v prošnii sami o tem. ali se razpolaga z devizami ali valutami, v kaki količini po monetah. 6. spričevalo pristojne davčne oblasti o predloženi izjavi za določitev davka na podlagi poslednje naredbe, kakor tudi o položeni vsoti, ki bi se imela do tega časa položiti na račun davka: b) za blavo. ki se ima šele uvoziti: 1. spričevalo o državljanstvu. 2. spričevalo trgovske zbornice o orotokoliraniu tvrdke, ki se predloži samo enkrat, in sicer povodom prve prošnje, 3. spriče- Zagrebška borza. . Nominalna i vrednost oz.j 1 pri papirjih i obresti od ii Kurz i 7./IV. v Kurz 20,/IV.v Kurz 26./IV.V Kurz 30./IV. v | Vrednota 2- S"' denarju blagu denarju blagu denarju blagu denarju blagu 4% državni boni kraljevine SHS s prem. 100'— 41/2°/o * „ „ „ . . . 41/2 % kranjsko deželno posojilo 1. 1917 . — z 200 14 Banka i štedionica za Primorje, Sušak . 2400'— 2700'—' 2200'— 2300 — 2000'— Hrvatska banka, Zagreb 700'— 400 40 * eskomptna banka, Zagreb n. e. 2380'— 2420 — 2200'— 2300'- 2475'— 2520'— 400 „ splošna kredit, zav., Zagreb „ 650 — 685'— 610'— 615'— 610'— 615 — 250 3 „ poljedelska banka, Zagreb 210-— 230'— 230 — 235'- 200 13 „ zem. hipotek, banka, Zagreb . 415*— 425- 405'— 415- 397'- 400'— 200 „ trgovska banka, Zagreb . . 375 — 396'— 389'— 395'— 395'— 400'— 400 18 „ zemaljska banka, Osijek . . 905"— 920'— 895*— 905'— 905 — 910 — 400 Jadranska banka . . . 4150'—' 4250'— 4000'- 4200'— 4200*— 4300'— 400 30 Ljubljanska kreditna banka najnov. e. . 1950'- 1975'— 1830'- 1800'— 000 8 Narodna banka, Zagreb Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . . SCO'— 810 — 815- 830-— 810'— 820'— 00 340 13500'- 13550'- 12300 — 12500'— 13800 — 13900'— 100 Riječka pučka banka, Rijeka „Čroatia“, d. d. za lesno industrijo, Zagreb Dubrovačka parobrod.plovitba.Dubrovnik 910'— 925'— 1000-— 900'- 050'— 400 500 1?50'— 13500'— 12800'— 13300'— 13800'- 200 16 Osječka strojna tovarna, Osijek . . . 1350'— 1400 — 1300'— 200 30 ,Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod 1950'— 2000'— 2000'- 2100'— 2100'— 2175'- Devize: London 1 funt • — — — — Praga 100 kron • Pariz 100 frankov • 246 — 250'— 240 — 244'— 252'— 258'- 1075'— 1100'- 1100'— 1130'— — — Curih 100 frankov • — 3050'- 2950'—' 3075'- 3000'— — Valute: — Dolarji 100 • 14000"— 14300 — 14500'- 14800'— 14600'— 14750'- — Bolgarski levi 100 • 185'- 200 — 200'— 210— 200 — Čeho-sIovaŠke krone 100 230'- Francoski franki 100 1095'-- 1120 — 1080 — 1 Napoleon d’or Nemške marke 190 560'— 580-— 575'- 580'- 570 — 575'- 200'— 265'— 260'— 267'- 207'- 270'— Romunski leji 100 270 — 275'— 275'— 278 —, 27 V— 273'— Lir P 0 ... 735 - 745'- 720*— 760'— 730'— 750'— Drahem 100 — ■ I I I ■ razmnožuje strojno i Mm pisanje {risbe, note) putom neiz-rabljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne stakl. plošče Zahtievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska Glavno zastupstvo za cijelu kraljeviuu SHS ŠELEtiBlGOVIl UUEd ŠT. Z1 valo trgovske zbornice, v katere delokrog dotična tvrdka spada, o obrtu pred vojno, ali je dotična tvrdka tedaj obstajala in ali bi po mnenju zbornice bilo potrebno odobriti izdanje zahtevanih deviz z ozirom na današnje delo obrti in solidnost prodajnih cen dotične tvrdke, 4. seznam blaga, ki se ima uvoziti in ki ni prepovedan s sklepom ministrskega sveta z dne 19. marca t. L, 5. izjava v prošnji sami o tem, ali se razpolaga z devizami ali valutami, v kaki količini po mo-netah, 6. spričevalo pristojne davčne oblasti o predloženi izjavi za določitev davka na podlagi naslednje naredbe, kakor tudi o položenih vsotah, ki bi se imele do tega časa na račun davka položiti; c) za osebne potrebe: Za primere, ki niso predvideni v pravilniku finančnega ministrstva, se mora navesti: 1. spričevalo o državljanstvu, 2. dokaz, iz katerega se more nedvom-Ijivo razvideti potreba in upravičenost za izdanje deviz. Za odobrenje v iznosu 3000 francoskih frankov ali odgovarjajoče vsote na podlagi paritete se objavi odlok generalnega inspektorata od 21. aprila 1920. Mali oglasi. Likerne esence najboljše kakovosti, večja množina iz predvojne zaloge, n a prodaj — Naslov v upravi lista. Želim vstopiti kot sodelujoč družabnik, s pri- bližno K 30 000 — , po potrebi tudi z več, najraje v že obstoječe podjetje pogubne stroke. — Sem vsestransko trgovsko na-obražen, obvladujem tudi franc, in rušč, sem dober organizator itd. Ponudbe pod „z7 let“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. | Tvornice poljedelskih strojev so na prodaj v Čehoslovaški republiki.— Dopisi pod „Praga“ na upravo. Zamenjam dunajsko trgovsko hišo za primerno v Ljubljani. Dopisi pod „Dunaj“ na upravo. Valentin Maček, tovarna v Domžalah, prevzema v popravilo osebno — po pošti in v Ljubljani na Sv. Jakoba trgu stare slamnike in klobuke za gospode in dame. Suho skladišče oziroma tudi prostore za ureditev istega iščem proti dobre- mu plačilu Ponudbe pod „Skladišče* na upravo. Zrcalo s stojalom 180 cm visoko, pripravno za krojače in modne trgovine se proda za 500 dinarjev. Naslov v anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana Kongresni trg 3. Primaju se dobro uveden u svima većima gradom JOSIP JUliC - ZÄFRE8, Demetrova ulica br. 14/1. Notier i drug ZAGREB Telefon 9-27. lika 25/B PMUIIKE iz cinkove ploščevine, z okvirjem iz trdega lesa, s škropilno in hrbtno desko, vel kost 30X35 in 30X40 cm izdeluje lesna industrija Viktor Glaser, Ruše. Piepeiöia svoje veliko skladište Amerilansifü! uroflsliog namještaja: pisal stolova, reiistratur-ormara, tötet a, ormarića za spsie i. 1.1 [iuii PRitura gospodski! soia. Pisaćih strojeva sviti sustava. Strojeva za ztira’anje, kopiranje i umnožavanje. Blagajna sigornih proti vatri i provali. Vlasfila mehanička radiona za popravke Um razpošilja proti na-plačilu in povzetju tani Gota v Tržiču :: Garenjsko. svih u tu struku zasijecaiućih strojeva. ■■■■■■■»eBENaBRe Svježa e e Barve za obleko! 100 zavojev K 75.— Pečatni vosek 1 kg (22 kosov) ... K 55"— Gladiini papir (Schmirgel-Papier) 100 k. K ISO1— Sprejmejo se zastopniki. Josip Junc, Zagreb, Demeirova ul.141. jaja preporučam poštanskim pouzećem. Ci jena za 100, komada K 80’— bez pako vanja i poštarine L. Noušak Bos. Dubica. Radiča & Fabris Split (Dalmacija) Bavi se: s prevzemanjem vseh vrst narodnih in mednarodnih odprem, z nakupom in prodajo vsakovrstnega blaga, z izvozom vseh dalmatinskih deželnih pridelkov, zdravilnih zelišč, eteričnih in jedilnega olja, itd., z uvozom inozemskega in vsakovrstnega kolonijalnega blaga, s prevzemanjem zastopstev prvovrstnih tvrdk vsake branže. iimimimm:,.i:!iiim!:i Brzojavni naslov: Radfab. iniiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiii -..................—-------------------------------------- ŠELEKTROS! ■ URED ZA ELEKTRIČNU g INDUSTRIJU I POGON 5 VLADIMIR NOVAK 5 ZAGREB Frankopanskaui.8 lü Telefon interurb.3-31 - Brzojavi:„Elektronovak“Zagreb HI ” UREDJUJE: Električne centrale i sva vrsti pogona za električnu rasvjetu i prenos sile itd. ISHBBEB&HHaaeBHHBBBHHeHI I B Veletrgovina I nudi svojo IttaLtl Hadalje priporoča vedno sveže NiilUIP m PRODAJA IH 2 železni!, traverz, temenln, !S Uvoz in izvoz r : vseh vrst: l Elam zaloga delniškega piva. I m i ELEKTROTVROKA SVETLA Ljubljana, Mestni trg 25 odTJUB Telefon brej 83 D. D. JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA ULJA I BOJA ZAGREB SUDNiČKA ULICA BR. 5 Tvornice: Dol pri Ljubljan«, Videm, Kleže, Podgrad, Medvode ,-uy^ __ ^\5/ i E iProizvaja vse vrste kemičnih, prstenih, oljnatih, lakastih barv’, barve i (5^^ Baterije, žarnice, elektrotehnični predmeti g za pročelje, uitramarine, barve za tisk itd., steklarsko lepivo, laneni : idvojno kuhani firnež, laneno jedilno olje, repično olje za razsvetljavo,ji k utopljeno, bučno olje in olje iz solčnih rož. Nadalje ,JUB“ konop-I ijcne, repične in bučne tropine v kosu in prašku, sredstvo za krmljenje živine (rogate živine, svinj) s 40° 0 vsebino poteina VELIKA IZBIRA! : NAJNOVEJŠE SESTAVE! I Tisi, Ljiljana, tel. int. 20-30 tel. int. 366 Mani! EkwitnraJi. tel. int. 375 Operming 21, Trgovska špediciiska in komisijska delniška družba. - Brz, naši.: Balkansped Špedicija vseh vrst. Sprejemanje blaga v skladišča. Zaea rinjenj e. Mednarodni prevozi. Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. Skladišče spojeno s tirom južne železnice. — I. ljubljansko javno skladišče. ŠPEDICIJA - IMPORT - EKSPORT - KOMISIJA Osnovni čisti domači kapital popolnoma vplačan v zl. din. 2,500.000-—. Rezervni fondi glasom vknjižb v zl. din. 9,885.283 -: * Današnja vrednost rezervnih fondov znaša preko 20,000000 - v zlatih dinarjih. Bančno-zavarovalni zavod h ustanovljena leta 1882, Centrala : Beograd (lastna palača) na vogalu Karadjordjeve, Hercegovačke in Travničke ulice. — Filijala za Hrvatsko, Slavonijo, Medjumurje in Prekmurje v Zagrebu. Najstarejši in prvi domači zavod za zavarovanje. Izplačila do konca septembra 1919: v oddelku za življenje: 3,220 546 46 dinarjev. v oddelku zoper požar: 850129 84 dinarjev. v oddelku zoper nezgode: 42.949 35 dinarjev. Filijale: Zagreb, Skoplje, Solun, snujejo se pa v Sarajevu, Ljubljani in v Novem Sadu. — Glavna zastopstva po županijah. Osnovana leta 1882 od prvih narodnih ljudi. Današnja uprava je v rokah naj znamenitejših predstavnikov našega naroda. Predsednik je g. Luka Celo vic, trgovec in veliki borec za naše narodno ujedinjenje. Člani upravnega odbora so: gg Ljuba Da vidovič, bivši ministrski predsednik, Kosta Stojanovič, bivši minister, sedaj vladni delegat na mirovni konferenci. Obrad Blagojevič, odvetnik, Mhajlo Marjanovič, podpredsednik beogradske občine, Todor Gjurič, trgovec, in Vlada Marinkovič, trgovec. Člani nadzornega odbora so Todor Mija i lov ič, veletrgovec, Kosta Glavinič, bivši mln'ster, sedaj komisar „Privilegovane Narodne banke", dr. Bogdan Gavrilovič, vseučiliški p ofesor, dr. Nikola Vulič, vseučiliški profesor, in Živojin Paunovič, trgovec. i - iz Yred,nosti r®z?rvnih fondov s stoiajo iz: akcii Privilegovane Narodne banke za kraljestvo SHS; državnih rent in obveznic; nadalje iz lastnih palac v Karadjordjevi ulici, Hercegovački in Zvornič (i ulici, v ko,ih eni je naj večji in najmodernejši hotel „Bristol“; velikega nepremičnega posestva na Kazalisnem trgu v Beogradu; hotela „Svobodi“ v Skoplju, ter iz lastne tvornice stekla v Paračinu — kar reprezentira danes vrednost preko 20,000.000 dinarjev v zlatu ali preko 150,000.000’— K. ^ Vrši sledeče zavarovalne posle: zavarovanje proti škodi po požaru in streli: zgradb, poslopij, trgovskega blaga, stavbenega in drugega lesa, vsa industrijska podjetja, kakor: tvornice, žage, mline, ter v obče vsa zavarovanja te vrste; zavarovanje za življenje : in to za slučaj s nrti in doživetja, doto za hčerke in odpravnine za dečke, razna kombinirana zavarovanja; zavarovanje proti nezgodam ali nesrečam: najsibo pri poedincih ali družbah, pri tovarniških in vseh drugih delavcih, zavarovanje proti škodi na vlomu, kakor poh štva, blaga in ostalih vrednostih. Vsa zavarovanja vrši najkulantneje ter po najpovoljnejših premijskih plačilih. Otvoritev bančnega odseka naznani se naknadno. Iščemo zanesljivih in marljivih zastopnikov za mesta, kakor tudi zastopnike za vodstvo glavnih zastopstev po županijah. Vse potrebne infoimacije daje radevclje: FilUalka Beogradske zadruge v Zagrebu Dalmatinska ulica 5