Številka 11 • leto XUU • cena 2,000 din____________________________________________________________Celje, 10. marca 1080
TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Narava, kije letos malce pohitela s prebujanjem, že »preganja« kmetovalce na polja, ki so oživela z vsemi čari in tegobami
pomladi. V Savinjski dolini je seveda živahno predvsem v hmeljiščih in tam smo ujeli delovni utrip Franca Gajška pri
pripravi novih sadik hmelja.	gj^j MASNEC
Celjsko
turistično
območle le
še prema o
izi(oriščeno
v večini občin na Celj-
skem namenjajo raz-
voju turizma in gostin-
stva še vedno premalo
pozornosti. Res pred-
stavlja ta dejavnost le
do dva odstotka druž-
benega proizvoda, z iz-
jemo šmarske občine
(12,7%), vendar so
možnosti za razvoj ne-
izčrpne, V razreševa-
nje te problematike bi
se morala bolj vključiti
tudi Medobčinska go-
spodarska zbornica.
O tem smo se pogovar-
jali s Slavkom Sotlar-
jem s Poslovne skup-
nosti za turizem iz Ce-
lja. Stran 9.
Cepljenje psov
v občinah celjskega območja so minuli te-
den pričeli s cepljenjem psov proti steklini.
Ker se je steklina pojavila na območju ob-
čine Celje, so se tudi v drugih občinah
odločili za cepljenje psov proti steklini. Vsi
psi stari nad štiri mesece mor^o biti cep-
ljeni do 1. m^ja, mlajši pa takoj, ko dopol-
nijo to starost. V žalski občini so pričeli
cepljenje psov 6., zaključili pa ga bodo 16.
marca. Kot je povedal veterinar Jože Hod-
nik (na sliki med cepljenjem) bodo ceplje-
nje opravili na 82 mestih, cepili pa bodo
več kot tri tisoč psov. ^Qj^g TAVČAR
Zastraženi novinarji
in svobodni šarpianinci
Medtem ko so kosovski rudaiji ždeli v rovih Starega trga, so bili novinarji Novega tednika in Radia
Celje na Popovi Šapki. Кгц je Tetovo espresso? Smo ljudje vedno ljudje? Imamo res vsi pištole
v osebni prtljagi? Stran 12.
Pomlad brez požarov
Lepo je videti delovnega kmeta na naši
fotografiji in če jo na hitro pogledamo bi
rekli: glej ga, kralja na svoji zemlji. Naj bo
ta fotografija ponovitev apela, ki smo ga na
željo Zavoda za živinorejo in veterinarstvo
Celje objavili že v naši zadnji številki. Za-
vedajmo se, kakšno nevarnost predstavlja
zažiganje s travo poraslih površin. Varuj-
mo sebe in naravo! Žrtvujmo raje nekoliko
več časa in truda in delo opravimo ročno.
Storite to zato, da boste kmetje res kralji na
svoji zemlji, ne pa na pogoriščih!
Foto: E. EINSPILER
Čarovništvo
na Ceijsiceni
Feljton Jureta Krašov-
ca objavljamo na 24.
strani.
Zadnja molitev kmetovalčeva
»Vinska trta pa že joka,« smo pobarali Cirila Robeka iz Bistrice ob Sotli,
ko je v lepem sončnem vremenu obrezoval trto v svojem vinogradu. In
кад je na to odgovoril? »Seveda joka. Joka zaradi neumnosti te družbe
in njenega odnosa do kmetijstva.«Stran 13.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAREC 198(1
medij mora ohraniti svojo neodvisnost
Intervju z Ivam Vajglom, ambasadorjem ¥ zveznem sekretariatu za zunanje zadeve
Ivo Vajgl, ki v zveznem
sekretariatu za zunanje za-
deve skrbi za stik z javnost-
jo, je človek, katerega infor-
macije so merodajne in so
uradna verzija jugoslovan-
ske politike. Pred prihodom
na to zahtevno funkcijo je
bil generalni konzul v Cle-
velandu, še prej pa dopisnik
Tanjuga iz Berlina in Rima.
Za vas pravijo, da ste ena
izmed najbolj informiranih
oseb v Jugoslaviji. Koliko
teh informacij, zaupnih in
manj zaupnih skrivnosti ste
pripravljeni posredovati
javnosti?
Vajgl: Človek bi na mojem
mestu najbrž moral vedeti
precej, za najširšo javnost pa
je le del tistega kar veš. Stva-
ri je treba postaviti v pravi
kontekst in dati občutek, da
si pravzaprav povedal vse,
kar je relevantno.
Helsinška deklaracija,
katere podpisnik je tudi na-
ša država, predstavlja rešil-
no bilko za tiste, ki se borijo
za oblast in corpus delicti
za one, ki so na oblasti.
Ljudstvo, ki je vmes, pa
zmanipulirano prisega na
evergreene ali odslužene
parole. Je pravica državlja-
na torej še vedno skrita
v sintagmi: prvica - dolž-
nost?
Vajgl: Zdi se mi, da so Hel-
sinški dokumenti dali precej
možnosti posameznikom, ki
so bili oropani za svoje indi-
vidualne pravice, hkrati pa
tudi narodom, ki so bili pri-
krajšani za nekatere bistve-
ne politične pravice. Tu se
ne bova strinjala, ker mislim,
da ti dokumenti le predstav-
ljajo nekaj več kot samo poli-
tikantsko sredstvo obvlada-
nja ljudi.
Je predsedstvo SFRJ ob-
vestilo OZN o uvedbi izred-
nega stanja na Kovosu?
Vajgl: Predsedstvo je ob-
vestilo ves svet z javnimi iz-
javami in obrazložitvijo.
Menite, da je uvedba iz-
rednega stanja legitimno
dejaiye?
Vajgl: Vsekakor je ukrep
legitimen, ker je zasnovan na
naši zakonodaji in možnosti,
ki jo predsedstvo kot izvršil-
no telo ima, da intervenira,
kadar ima občutek, da so
ogrožene določene predpo-
stavke ali sistemi, ki zago-
tavljajo funkcioniranje dr-
žave.
Da se težko pridobljen
ugled lahko izgubi v nepri-
merno krajšem času, obču-
timo na lastni koži. Po
Franciji nam hrbet obrača
še Zahodna Nemčija. Je mar
to zaradi tistih 1200 mark
mesečno, ki jih prejem^o
azilanti, ali je emigracija
ostala za nekatee edini
izhod?
Vajgl: Gotovo je problem,
s katerim se sooča ZRN izraz
ekonomske krize v naši in
nekaterih drugih državah, iz
katerih prihajajo ljudje s tre-
buhom za kruhom. Zvezna
republika Nemčija ima spe-
cifičen način odobravanja
političnega azila, kar ji omo-
goča zakonodaja. Mnogi iz-
med teh ljudi, ki prihajajo
dejansko iz ekonomskih raz-
logov, uporabijo ta instru-
ment političnega azila, ki jim
v konkretnem primeru pri-
nese precejšnje materialne
koristi. To je problem ZRN
in njene zakonodaje, ki je ne-
kakšna zaobljuba. V letih po-
java nacizma je namreč veli-
ko ljudi emigriralo iz Nemči-
je in vsi so dobili zatočišče
v različnih deželah. Tako se
hoče sedaj na nek način od-
dolžiti in nudi azilantom pre-
cejšnje ugodnosti. Vendar je
ta zakonodíya v zadnjih ča-
sih prišla v konflikt s slabim
ekonomskim stanjem v sve-
tu, katerega rezultat je mno-
žica azilantov, ki pritiskajo iz
manj razvitih v ekonomsko
močne države.
Če vso zadevo gledamo
bolj globoko, opazimo, da
smo nesrečna igračka v tuji
igri?
Vajgl: Velik del tega pro-
blema in diskusij okrog vizu-
mov za Jugoslovane je de-
jansko izzvan zaradi določe-
nih notranjih konstelacij
v ZRN, kjer je prišlo do okre-
pitve sil, ki ponujajo v svo-
jem programu netoleranten
odnos do tujcev.
Sredstva javnega obveš-
čanja naj bi bila objektivna
in neodvisna od vladajoče
politike. Je sploh lahko me-
dij sam svoj kuhar, ali je
eksistenčno nujno, da kuha
po tako imenovanih družbe-
no koristnih receptih?
Vajgl: Izredno pomembno
je, da medij ohrani svojo ne-
odvisnost v odnosu na politi-
ko obenem pa je zelo kratko-
ročno in neracionalno, če ni
medsebojnega vplivanja in
sodelovanja obeh dejavni-
kov. Imamo prcej medijev,
katerih uredniška politika
stoji precej blizu uradni poli-
tiki v določeni sredini. Ven-
dar upam, da je to ena izmed
prehodnih faz našega stanja.
BOJAN KRAJNC
NOW TÊDNÊK - RADIO СШЕ
Telefonske številke: redakcija, naročnine,
oglasi: 29-431. 29-438,29-419,29-409.
Direktna številka studia Radia Celje: 21-250.
KOMENTIRAMO
Pastirjeva tožba
»Dušni pastir« Vlado Zu-
pančič iz Dramelj je verni-
kom in upokojenim kraja-
nom v svoji fari pred dnevi
razposlal okrožnico, vJiateri
med drugim piše: »Vem, da
boste 1. marca prejeli več de-
narja, dve pokojnini »za po-
vrh«. Bodite za ta dar Bogu
hvaležni. Ker je hvaležnost
znamenje dobrega človeka,
jo tudi Vi izkažite Bogu, saj
vse prejemamo od njega za-
stonj ... « Nato nadaljuje
v takšnem slogu naprej in
prosi, da ljudje darujejo od
tega »božjega daru« celo ali
vs^ pol dodatne pokojnine
za obnovo cerkve, sć^j so de-
nar...« dobili nepričakova-
no, za povrh« in bi tudi brez
tega denaija... »preživeli
mesec marec...«
Verniki naj bi svoje darove
namenili obnovi ^cerkve pa
tudi, kot piše Župančič...
»pomislite na našo skupno
odgovornost, ki jo imamo
pred Bogom, pa tudi na moje
delo, velike skrbi in te-
žave...«
Seveda lahko ob tej milo-
zvočni prošnji razmišljamo
o mnogih rečeh. Najprej go-
tovo o iznajdljivosti »pastir-
ja«, kije v »od boga?« dani
penziji takoj zaslutil prilož-
nost, da bi prišel do (ned-
vomno potrebnega) denaija
za obnovo cerkve. Prvi je, ki
se je tega domislil. Mu bodo
ob novih dvigih pokojnin
sledili še drugi? Se bo na-
slednji kakšne podobne ak-
cije spomnil kakšen od obu-
božanih sisov?
In naprej! Upokojenci so
danes gotovo med socialno
najbolj ogroženimi prebival
ci naše obubožane družbe
Toda, preživeti znajo, je ugo.
tovil »pastir«, tudi brez do-
datne penzije, ki naj bi jin^
bila »oß Boga za povrh da-
na«. Škandalozna ugotovi-
tev, ki lahko vodi v sklep, da
imajo upokojenci preveč de-
narja, da dodatkov, ki niso
prav nič drugega kot izraču-
nana nadomestila za pre-
majhne penzije v preteklosti,
ne potrebujejo. In zagotovo
dodatne penzije niso noben
božji dar ampak vsaj kolikor
toliko pošteno nadomestilo
za trud in delo, ki so ga v pre-
teklosti upokojenci vgraje-
vali v razvoj naše družbe.
Ni spora, da je drameljska
cerkev kot sakralni in hkrati
kulturni objekt potrebna ob-
nove. Še veliko drugih cerk-
va je takšnih in, žal, tudi še
veliko drugih spomenikov.
A tako »izvirnega« pristopa
k reševanju problemov še ni-
smo zasledili.
»S kakšno mero merite,
s takšno se Vam bo odmeri-
lo«, je Jezusove besede zapi-
sal Zupančič. Res je, toda te
besede veljajo za vse. Tudi za
meter »dušnega pastirja«.
BRANKO STAMEJČIĆ
Zapleti pri gradnji deponije
Cinkarna nI upoštevala vseh dokumentov
Po podatkih celjskih in-
špekcijskih služb je prišlo
pri gradnji Cinkarninega
odlagališča Za travnikom
do nekaterih nepravilnosti.
Tako je Cinkarna začela
graditi pregrado za deponi-
jo še preden je uredila po-
daljšano Bežigrajsko cesto
do navezave Ceste Bukov-
žlak-Proseniško, čeprav je
ta naloga zapisana v odloku
o zazidalnem načrtu depo-
nije. Poleg tega je posekala
del gozda brez predhodnega
odkazila in to v letnem ča-
su, ko naj bi prišlo do raz-
vrednotenja lesa.
Inšpektorji, ki so si ogleda-
li gradbišče in preverili zapi-
sano, so ugotovili, da je Cin-
karna za krčitev gozdov
v Bukovžlaku zaradi gradnje
deponije pridobila odločbo
pristojnih občinskih orga-
nov v Celju in Šentjurju. Sre-
di lanskega avgusta je nato
začela krčiti gozd, dela pa sta
opravljala Nivo in Ingrad.
Ko je gozdarski inšpektor
dobil prijavo o sečnji, je pri
kontrolnem pregledu ugoto-
vil, da pred posekom dreves
ni odkazal pooblaščen dela-
vec gozdnega gospodarstva
in prizadete organizacije
celjskega Gozdnega gospo-
darstva o tem niso obile ob-
veščene. Iz lesa so izdelali
lesne Sortimente, ki so jih
bivši lastniki deloma odpe-
ljali domov, deloma pa so
ostali na delovišču. Inšpek-
tor je posek ustavil in izdal
Cinkarni odločbo, da povrne
škodo pristojni gozdnogo-
spodarski organizaciji. Av-
gusta, septembra in oktobra
so nato posekali skupno 360
kubičnih metrov lesa. Vskla-
diščen les pa je medtem pro-
padal in izgubljal na vredno-
sti in kakovosti. Komisija za
družbeno nadzorstvo, ki se
je sestala januarja, je predla-
gala ugotavljanje gospodar-
skega prestopka.
Za cesto, ki bi jo po odloku
o zazidalnem načrtu Cinkar-
na morala urediti vsaj v ma-
kadamski izvedbi pred za-
četkom gradnje pregrade
- gre za podaljšek Bežigraj-
ske do navezave Bukovžlak-
-Proseniško - je inšpektor
ugotovil, da opravljena dela
konec lanskega leta niso bila
v skladu z obveznostmi.
O tem je opozoril investitor-
ja, vendar ni mogel ukrepati,
ker je lokacijsko dovoljenje
izdal republiški komite za
urejanje prostora. Obvestil je
republiškega inšpektorja, ki
je opravil kontrolni pregled.
Ugotovil je, da se je medtem
postopek za izgradnjo ceste
že pričel, saj je Cinkarna
sklenila dogovor z Zavodom
za planiranje in izgradnjo, da
pripravijo idejni projekt za
cesto, ki bo zgrajena v letu
dni.
T. CVIRN
Oil, ta nerodnost
Kar navadili smo se že, da
v Šentjurju mnoge stvari raz-
rešujejo precej nerodno, da-
siravno ne bi mogli reči, da
šentjurski politiki to delajo
namerno. Medtem, ko že vr-
sto let ustvarjajo najmanjši
dohodek na prebivalca in ni-
kakor ne morejo splavati iz
mlačnih voda nerazvitosti,
so prejšni teden iz rokava
potegnili še enega svojih
adutov. Na izvršnem svetu
so namreč delegatom šent-
jurske skupščine predlagali,
naj za novega predsednika
komiteja za družbeno plani-
ranje in razvoj imenujejo
Franca Gazvodo, še do janu-
arja direktorja celjskega
Ema. Mandatar, predsednik
izvršnega sveta Sergej Šešer-
ko je podvomil, ali je primer-
no kader, ki je vodil delovno
organizacijo, v kateri je uve-
den ukrep družbenega var-
stva, imenovati za predsed-
nika komiteja za družbeno
planiranje in razvoj.
Toda že predsednikov
dvom in zagotovo še mnogo
drugih razlogov je delega-
tom skupščine zadostovalo,
da Gazvoda ni primeren kan-
didat za delo v pomembnem
občinskem organu. Delegati
zbora krajevnih skupnosti so
sicer Gazvodovo kandidatu-
ro podprli, medtem ko dele-
gati zbora združenega dela in
družbenopolitičnega zbora
z imenovanjem Gazvode ni-
so soglašali. Dobiti bi na-
mreč moral več kot 33 gla-
sov, kar pa se ni zgodilo. Pi-
skrček so pristavili še celjski
ekologi, ko so menili, da je
bivši direktor storil veliko
premalo za ekološko sanaci-
jo Ema.
Šešerkove besede, ko je
dejal, da bi imenovanje Gaz-
vode pomenilo precejšni ko-
rak h krepitvi kakovosti de-
la, tako izvršnega sveta kot
skupščine, v cilju hitrejšega
razvoja občine Šentjur, se ne
bodo mogle uresničiti. Dele-
gati in nekateri ostali razum-
niki so namreč menili: »Gaz-
voda? Ne, hvala!«
VOJKO ZUPANC
Težave zdravstva v Lašiiem
Občinska zdravstvena
skupnost Laško se s flnanč-
nimi težavami ubada že tri
srednjeročna obdobja, od
leta 1987 pa še s problemi
zagotavljanja likvidnost-
nih sredstev.
Osnovna težava je v struk-
turi uporabnikov občinske
zdravstvene skupnosti La-
ško, ki je s številom zavezan-
cev za prispevek pod regij-
skim in republiškim pov-
prečjem, število vzdrževanih
oseb pa je bistveno večje.
Realno se znižuje tudi glavni
vir prihodka, ki gre iz naslo-
va prispevne stopnje. Pri ob-
činski zdravstveni skupnosti
Laško ugotavljajo, da je tudi
poraba večja od regijske in
republiške. Temu je vzrok
nadpovprečno starejša po-
pulacija uporabnikov, ki
zahteva največ in najdražjih
zdravstvenih storitev in tudi
sicer večja potreba po zdrav-
stvenih storitvah vseh kate-
gorij uporabnikov.
Izvršnemu svetu laške ob-
činske skupščine, ki se je na
ponedeljkovi seji seznanil
s to problematiko, so predla-
gali, da bi primanjkljaj v viši-
ni nekaj več kot sto starih
milijard dinarjev, ki je nastal
v lanskem letu, pokrili s po-
večano prispevno stopnjo
vsaj do višine planiranih pri-
hodkov in da bi s progra-
mom ukrepov, ki bi ga ponu-
dili v sprejemanje občinski
skupščini, rigorozno posegli
v pravice uporabnikov. Teh
dveh predlogov kratkoroč-
nih rešitev Občinske zdrav-
stvene skupnosti Izvršni
svet ni sprejel.
Z ozirom na to, da trenut-
no stanje z velikimi napori
zdravstvena skupnost Laško
še obvladuje, bodo od Izvrš-
nega sveta Slovenije in Ko-
miteja za zdravstvo in social-
no politiko zahtevali, da pro-
blematiko rešita sistemsko,
saj so v podobnem položaju
tudi druge zdravstvene
skupnosti.
VLADO MAROT
Dražja voda in odvoz smeti
Izvršni svet laške občinske skupščine je sprejel predlog za
povišanje cen osnovnih komunalnih storitev.
Cene komunalnih storitev so se s prvim marcem na področju
Laškega, ki ga pokriva Komunala Laško, povišale v povprečju
za 35 odstotkov, oziroma 30 odstotkov za vodarino in kanalš-
čino, pri odvozu smeti pa bodo zneski odslej višji za 40 odstot-
kov. Na področju Radeč so oboje povečali za 45 odstotkov.
Predlog Komunale Laško o uvedbi 30% prispevka k ceni osnov-
nih komunalnih storitev, ki se namenjajo za izvajanje programa
razširjene reprodukcije, na Izvršnem svetu niso sprejeli, ker je
zanj potrebno izdelati podrobnejši plan razširjene reprodukcije,
ki bo vseboval tudi terminski plan zbiranja sredstev in program
izvedbe del.
VLADO MAROT
Koristne izitušnje za lašice obrtniice
Kako so znali Bavarci v njihovem glavnem mestu rešiti prostorsko stisko za 85 obrtnikov in več
kot 2000 delavcev, so lahko konec tedna videli obrtniki in pri njih zaposleni delavci iz laške
občine. V okviru obiska mednarodnega obrtnega sejma v Münchenu so s pomočjo Obrtne zveze
Slovenije pripravili strokovni obisk, kjer so jim domačini prikazali še n^sodobnejše prostore in
pripomočke, ki jih v okviru te obrtne cone uporablj^o za izobraževanje. Vsekakor gre za
dragocene izkušnje in spoznanja, saj so jim razkrili tudi podatke glede financiranja izobraževanj^
koristnosti cone glede ekološkega vidika in razvoja obrti nasploh.	Foto: EDI MASNEC
16. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
ft\ prenovi sindikat ne more hiti izjema
Imanan Orožen se íe y šentjurski občini zavzel za sindiliat, Iii bo v rokah delavcev
Ce prenavljajo zvezo ko-
,flunistov, socialistično zve-
20, mladinsko organizacijo,
^vezo borcev, skratka, če
yse družbenopolitične orga-
nizacije v nekem stagnira-
jočem političnem sistemu
prenavljajo, pri tem vseka-
lior ne more biti izjema sin-
dikat. O prenovi sindikata
so v petek v šentjurski de-
lovni organizaciji Alpos go-
vorili občinski sindikalni
funkcionarji, skupaj s pred-
sednikom zveze sindikatov
Jugoslavije Marjanom
Orožnom.
Vsi sindikalisti in ostali
udeleženci posveta so bili
enotnega mnenja, da je čas
že več kot zrel, da sindikat
končno postane sredstvo
v rokah delavcev za kontrolo
nad družbo oz. državo in ne
sredstvo države za kontrolo
nad delavci. To pa pomeni,
kot je dejal Marjan Orožen,
da mora biti sindikat samo-
stojen, da bodo tudi sindika-
ti v bodoče morali imeti svo-
je programe, v katerih se bo-
do opredelili do najbolj bi-
stvenih vprašanj in da bo
znotraj sindikatov moralo
priti do nujne demokratiza-
cije, pluralizma mnenj in in-
teresov.
V ta okvir spada tudi spo-
štovanje prostovoljnega
članstva, prostovoljnost je
sicer bila uzakonjena že ves
čas, toda delavce ni nikoli
nihče vprašal ali se želijo
vključiti v sindikat ali ne.
Predsednik medobčinske-
ga sindikalnega sveta Ivan
Kramer je na petkovem po-
svetu govoril o konkretnih
nalogah osnovnih sindikal-
nih organizacij. Te morajo
zagotavljati, da v organizaci-
jah združenega dela ne bi bi-
lo delavcev, ki bi prejeli
manj denarja, kot je določe-
no z zagotovljenim najnižjim
osebnim dohodkom.
Če bi sindikat korektno iz-
vrševal samo to zadolžitev,
bi imel na Celjskem več kot
dovolj dela. Na našem ob-
močju je namreč kar 9258 de-
lavcev, ki so zaradi različnih
razlogov lani »ustvarili« 94
milijard dinarjev izgube in
precej jih je, ki zaslužijo
manj, kot je zakonsko dolo-
čeno. V tem času, po Kra-
merjevih besedah, ni več no-
benega razloga, da sindikat
ne bi resnično služil delav-
cem, predvsem v borbi za
njihov socialni položaj.
Miijan Beve, direktor Al-
posa, je govoril o vlogi sindi-
kata v Alposu. »Sindikat mo-
ra v glavnem skrbeti za do-
bro vzdušje med zaposleni-
mi in skrbeti za kontrolo nad
poslovodnimi organi.« Beve
je še opozoril, da ima sindi-
kat najmanj moči, ko je po-
djetje pred stečajem, zato je
zelo pomembno, da ustvar-
jalno sodeluje že pri planira-
nju in razvoju.
VOJKO ZUPANC
Vsi za pluralistično družbo
Smole: »2. aprila bo vseslovenski referendum«
Vodstvo OK SZDL Celje
je v soboto, 11. marca za
funkcionarje izvedlo v pro-
storih Mlinarjevega Janeza
na Teharjih redni delovni
posvet o aktualnem trenut-
ku v občini, republiki in Ju-
goslaviji, na katerem je so-
deloval tudi predsednik RK
SZDL Slovenije Jože
Smole.
V	prvem delu je predsed-
nik skupščine občine Celje
Tone Zimšek v okviru napo-
vedanega naslova kako varu-
jemo družbeno premoženje,
govoril o sanaciji izgub
v celjskem gospodarstvu.
V	drugem osrednjem delu
je Jože Smole odgovarjal na
vprašanja udeležencev. Na
predlog voditelja Slavka
Pezdirja, so ta del razdelili
na tri tematske sklope; na
dogajanja v Jugoslaviji, do-
gajanja v Sloveniji in delo
SZDL. Smole je govoril
o odločnosti pri vztrajanju
na avnojskih načelih in ener-
gični obrambi slovenskih
stališč in slovenskega dosto-
janstva. Povedal je, da raz-
mišljajo o možnosti, da bi se
ob neposrednih volitvah slo-
venskega člana zveznega
predsedstva, ki bodo 2. apri-
la, državljani Slovenije na re-
ferendumski način, z da ali
ne, opredelili do temeljne
koncepcije nadaljnjega raz-
voja, ki bo podana v obliki
izjave, ki naj bi jo pripravilo
slovensko politično vodstvo.
Kot pozitivne je omenil
slovenske premike v plurali-
stično družbo, ob upošteva-
nju ustavnega loka, pri če-
mer nestrankarskega politič-
nega pluralizma ni znal jasno
in konkretno opredeliti (kot
tudi nihče do sedaj).
V tretjem delu je dr.
Krajne iz FSPN predaval
o dilemah političnega plura-
lizma, mag. Danica Fink-
Hafner pa je predstavila re-
zultate zanimive raziskave
o političnem pluralizmu iz
katere nap. izhaja, da 60%
mnenjskih voditeljev (teh-
nična družboslovna in hu-
manističria inteligenca) in
celo 52% funkcionarjev ZKS
meni, da naj bi bila ZKS le
ena izmed političnih strank!
BOŠTJAN VOLF
Štiri prijave za vlak BIE v žalski
občini
Po podatkih, zbranih na občinski konferenci socialistične
zveze v Žalcu, so doslej v tej občini le štiri prijave za letošnji
vlak bratstva in enotnosti, ki naj bi na pot krenil oktobra.
Pred dvema letoma je v žalski občini gostilo srbske dru-
žine 23 ljudi iz Savinjske doline. Kot vedo povedati v žalski
konferenci socialistične zveze, so prav vse družine iz Srbije,
predvsem iz Kruševca, poslale vabilo družinam v žalski
občini, toda odziv je zaenkrat izredno slab, tako da se v tej
občini, pa tudi po vseh drugih, upravičeno sprašujejo, kaj bo
z letošnjim vlakom bratstva in enotnosti.	I. BASA
Razvojni programi
za Luče in Soičavo
Zakonsko priznanje manj
razvitega in obmejnega ob-
močja za Luče in Solčavo
pomeni, da lahko delovne
organizacije vlagajo v raz-
voj obeh krajevnih skupno-
sti iz sredstev, ki bi jih sicer
prispevale za nerazvite
v drugih krajih Jugoslavije.
Delovne organizacije lahko
pri vlaganju poračunajo
dve tretjini teh sredstev.
Kaže pa, da postajajo zaradi
napovedanih sprememb ali
celo ukinitve lučki in sol-
čavski programi vprašljivi.
V Zgornji Savinjski dolini
so ugodnosti tega razvojnega
zakona doslej slabo izkoristi-
li tudi zaradi omejitev v pro-
storu, oddaljenosti od večjih
središč, maloštevilne poseli-
tve in zaprtosti področja. Po
februarskem obisku pred-
stavnikov mozirskega izvrš-
nega sveta v vseh delovnih
organizacijah v občini in tu-
di izven nje so sooblikovali
zamisli o bodočih vlaganjih
v vrednosti nad 50 milijard
din. Na področju turizma so
najavili program žičniške
povezave Pod volo vljek-Ve-
lika planina, nato izgradnjo
izletniške rekreacijske cone
v Logarski dolini in sovlaga-
nji v zasebna turistična pen-
ziona Raduha v Lučah in
Plesnik v Logarski dolini.
V	Lučah je v tem programu
tudi izgradnja vlečnice v so-
delovanju z rekrecijsko turi-
stičnim centrom Krvavec.
Za vlaganje v izgradnjo
manjših industrijskih obra-
tov se zanimajo Glin, Ko vi-
narstvo, Elkroj in ljubljan-
ska Iskra lEZ. Nekatere de-
lovne organizacije so predvi-
dele tudi vlaganja v zasebne
proizvodne obrate: za Ćešno-
var v Lučah in Klemenšek
v Solčavi. Na področju kme-
tijstva načrtuje ZKZ vlaga-
nja na petih turističnih kme-
tijah in izgradnjo mini sirar-
ne v Matkovem kotu. Gozd-
no gospodarstvo Nazarje na-
črtuje izgradnjo dveh zah-
tevnejših gozdnih cest.
V	primeru bistvenih spre-
memb ali celo ukinitve za-
konskih ugodnosti, tako ce-
nenih razvojnih možnosti
prav gotovo ne bo več.
BJ
»ZK se preveč ukvarja sama s seboj«
Božo Andoljšek bo novi sekretar predsedstva OK ZKS Žalec
»Naš cilj bo, da prebudi-
410 nekatere osnovne orga-
nizacije, ki so doslej v glav-
nem spale v naši občini.« To
je ena izmed misli bodočega
Sekretarja predsedstva OK
^KS v žalski občini Boža
'^ndoljška.
Trenutno je zaposlen v Ju-
^eksu kot vodja prodajne
^lužbe, funkcijo sekretarja
■^o začel opravljati v začetku
aprila. Dobro leto je bil pred-
sednik komiteja v žalski ob-
lini, še pred tem predsednik
^omisije za informiranje in
^drovske komisije, pred le-
vodja delegacije za zbor
Združenega dela na Gomil-
^kem, v zadnjem času pa tu-
predsednik nogometne
lekcije pri TVD Partizan
-Calec.
Kako si Božo Andoljšek
^rnišlja program dela žal-
^•^ih komunistov? »Uradno
•^^pisanega programa ni-
'''iam,« je povedal. »Ko sem
^ odločal za to funkcijo, pa
videl osnovno nalogo
tem, da prebudimo osnov-
_
ne organizacije v občini.
Morda je prehudo rečeno, to-
da nekatere resnično spijo,«
je ocenil. »Priložnost, da bo-
mo spregovorili o delu čla-
nov bo ravno zdaj, ko bo
v občini razprava o demo-
kratičnem ' pluralizmu, prav
tako bo v razpravi gradivo
o prenovi zveze komuni-
stov.«
Prenovo zveze komuni-
stov si bodoči funkcionar
predstavlja takole: »Zadeva
ne more biti bistveno dru-
gačna, kot jo je zastavil cen-
tralni komite. Pomembno se
mi zdi to, da mora zveza ko-
munistov bolj izpostaviti
svojo motivacijsko vlogo,
zveza komunistov mora biti
tista, ki bo opozarjala na pro-
bleme. Le-te pa naj rešujejo
skupine ljudi, v katerih so
lahko poleg članov zveze ko-
munistov tudi nečlani, bi-
stveno je to, da se problem
razreši.«
Božu Andoljšku kot dose-
danjemu predsedniku komi-
teja, delo v tej organizaciji ni
tuje. Takole ga je ocenil:
»Imeli smo probleme z ne-
sklepčnostjo, toda menim,
da se v zadnjem času stvari
izboljšujejo, ljudje niso več
tako apolitični, udeležba na
sejah je boljša. Mislim pa, da
smo se v zvezi komunistov
preveč ukvaijali sami s se-
boj, ne pa s problemi okrog
nas.«
Bodoče vodstvo bo v žal-
ski občini imelo težko delo
predvsem pri obnovi član-
stva. Trenutno je v žalski ob-
čini v tej organizaciji okrog
1480 članov. Lani so jih črtali
26, izključili 7, izstopilo je
120 članov, na novo so spre-
jeli le dva člana. Letos je
v prvih dveh mesecih izsto-
pilo 9 članov, sprejeli niso ni-
kogar. Ko so v občinski ora-
nizaciji pred časom ugotav-
ljali vzroke za izstop članov,
so le-ti v 72 primerih omenja-
li osebne razloge, 53 članom
je bila članarina previsoka,
30 članov ni bilo zadovoljnih
z rezultati dela zveze komu-
nistov, 14 članov pa je meni-
lo, da kot člani zveze komu-
nistov nimajo moči in vpliva
na urejanje razmer. Božo An-
doljšek je te podatke komen-
tiral takole: »Moje osebno
mišljenje je, da so ljudje, ki
so izstopili iz zveze komuni-
stov s pomočjo te organizaci-
je že marsikaj dosegli, sedaj
pa izstopajo pod različnimi
pretvezami.«
IRENA JELEN-BAŠA
SVETMED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianovlć
Upor na strehi sveta
v Tibetu, ki ga že poldrugo leto pretreseno občasni
nemiri, je zavrelo pravna tridesetletnico upora proti kitaj-
skim zasedbenim silam. Na ulicah prestolnice Lase se je
kakih 2000 demonstrantov, ki so zahtevah ponovno neod-
visnost Tibeta, spopadlo s policijskimi enotami. Te so se
znesle nad demonstranti na najbrutalnejši način - s strelja-
njem, v katerem je bilo po neuradnih ocenah ubitih več
kot 100 ljudi. Prav nobena tolažba seveda ni, da gre za
stokrat manjše število žrtev kakor v uporu leta 1959, kije
bil eden najbolj krvavih v zgodovini.
Kitajska vlada se je zbala nemirov še večih razsežnosti in
je po treh desetletjih v Lasi zopet vpeljala vladavino voja-
ških sodišč. Lasa seje tako zopet povrnila v čase represije
med zloglasno »kulturno revolucijo« leta 1976. Oblasti so
prijele približno 1000 ljudi in izgnale skoraj vse tujce. Tako
zdßj s »strehe sveta«, kot imenujejo Tibet, praktičo ni več
neodvisnih poročil.
Opazovalci sodijo, da je kitajsko vodstvo s tako rigoroz-
nimi ukrepi pravzaprav priznalo svoj poraz, s^ politično
ni bilo sposobno obvladati oživljenega vala gibanja za
neodvisnost Tibeta. 30. obletnica krvave vstaje, ki so jo
v Pekingu s skrbjo pričakovali, je sledila nedolgo po smrti
Pančen lame, po Dalaj lami druge osebnosti tibetanske
hierarhije, obenem pa človeka, na katerega se je Peking
najbolj opiral v svoji »reformni« politiki v Tibetu.
Z obnavljanjem budističnih samostanov, porušenih med
»kulturno revolucijo«, pospeševanjem gospodarskega raz-
voja in odpiranjem Tibeta svetu (turizem) si je Peking
nadejal popraviti prejšiye napake in otopiti ost tibetan-
skega gibanja za neodvisnost.
Toda zgodil se je svojevrsten paradoks. Ko je že bilo
videti, da se bliža čas sprave Pekinga z Dalaj lamo, ki že
več kot tri desetletja živi v egzilu, se je prepričljivo izka-
zalo, da »tibetska travma« še zdaleč ni stvar preteklosti,
gibanja za neodvisnost pa so postala še močnejša in glas-
nejša. Prav nastanek novih skupin kot »Gibanja za svo-
bodo Tibeta«, »Tigrovin zmajev« idr. je bilo eden poglavit-
nih razlogov za uvedbo izrednega stanja. Tak ukrep pa
prav gotovo ne bo prinesel rešitve krize in tudi dialog
Pekinga z Dalaj lamo bo najbrž za nekaj časa zamrl. Neka-
eri opazovalci tudi sodijo, da prinaša zaostrovanje na
Tibetu tudi nevarnost za reformistično partijsko strujo
v Pekingu, saj bi dobili zagovorniki trde roke nov »dokaz«,
daje bila politika »popuščanja« na Tibetu zgrešena.
¥zpon »S¥0b0dnlaka*< Helderla
Pred deželnimi volitvami na avstrijskem Koroškem,
Salzburškem in Tirolskem so analitiki sicer napovedovali
upad volilnih glasov za zvezni vladni stranki SPÖ (socilai-
sti) in O VP (ljudska stranka), toda tolikšnega uspeha FPÔ
(svobodnjaška stranka) Jorga Heiderja večinoma niso pri-
čakovali. Heiderjeve vrste so zlasti okrepili nekdanji
volilci ljudske stranke, ki jih je pritegnil nacionalistično
(nekateri pravijo nacistično) intonirani populizem tega
karizmatičnega, še ne 40-letnega politika. Haiderjevo pate-
tično zavzemanje za »obrambo pravic avstrijskih kmetov«
v Evropi 1992 mu je nedvomno prineslo tudi precej glasov
s podeželja.
Svoje so prispevale tudi nekatere afere, ki so zasenčile
sicer nesporne dosežke vladaoče koalicije na zvezni ravni.
Največji vzpon je FPÖ doživela na Koroškem, kjer je z 29
odstotki glasov (leta 1984 16) prehitela ÖVP in postala po
moči druga stranka za socialisti. Na Koroškem je tako
teoretično možna nova deželna koalicija s svobodnjaki,
kar bi lahko omajalo odnose v zvezni koaliciji. Toda za
zdaj ljudska stranka, kije svoj čas precej koketirala s svo-
bodnjaki, zavrača kakršnokoli koalicijo s svobodnjaki, še
bolj pa seveda s socialisti. Med drugimi strankami so
vzpon doživeli tudi zeleni. Analitikom zdaj preostane
podrobnejše raziskovanje razlogov uspehov tako spor-
nega politika, kakršne je Jörg Heider.
Na kratko
•	Ameriški finančni minister Nicholas Brady je napo-
vedal novi ameriški načrt za l^šanje dolžniške krize. Po
prejšnjem, imenovanem po finančnem ministru Bakeiju,
iz leta 1985 so ZDA svoje terjatve do manj razvitih repro-
gramirale »v zameno« za gospodarske strukturalne spre-
membe. Bistvo novega načrta pa je v neposrednem zniža-
nju oziroma odpisu dela dolgov, breme pa naj bi pri tem
nosile tudi svetovne finančne ustanove, kot so Medna-
rodni monetarni sklad. Svetovna banka idr. ZDA bodo
v okviru novega, še ne dokončno konkretiziranega načrta,
podpirale tudi odkup dolgov s strani investitorjev ali
držav dolžnic samih.
•	Afganistanske vladne sile so po devetih dneh začasno
ustavile srdito ofenzivo uporniških mudžahidov na peto
največje afganistansko mesto Džalalabad blizu meje
s Pakistanom. Odločilno vlogo je imelo letalstvo, kije noč
in dan bombardiralo uporniške položaje, prvič doslej pa so
vladne sile s položajev blizu Kabula izstrelile na uporniške
položne okoli Dalalabada nekaj raket srednjega dosega
sovjetske proizvodnje. Toda mudžahidi še vedno obstre-
ljujejo mesto, kar priča, da ena negvečjih bitk v desetletni
afganistanski vojni še ni končana.
•	Ali ZR Nemčija vendarle ne bo uvedla vizumov za
jugoslovanske državljane? Po besedah zveznega sekre-
taija za zunanje zadeve Budimiija Lončarja je ta možnost
realna, če bo Jugoslaviji uspelo preprečiti nadaljnje izse-
ljevanje tistih naših ljudi, ki se skušajo v ZRN predstaviti
kot azilanti, ne pa ekonomski emigranti, kar v resnici so.
Naval je vedno večji, čeprav je lani dobilo azil samo 0,2
odstotka jugoslovanskih prosilcev.
Lončaijev pomočnik Jovan Vučkovič je povedal, da je
zvezni sekretariat za notranje zadeve že na sledi številnim
organizatorjem potovanj jugoslovanskih prosilcev za azil
v ZRN. Po zakonu o potnih listih obstaja možnost odvze-
ma potnega lista vsem, ki škodijo ugledu naše države
v tujini ali ki kršijo predpise države, v katero so se prese-
lili. Oboje pa azilanti počno, je dejal Vučkovič. Neprijetno
vprašanje, ki se ob možnosti takšnega ukrepa poraja, je
seveda, da bi odvzemanje potnih listov sprožilo plaz pri-
tožb in povečalo tudi možnosti politične zlorabe.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAREC 198(1
Vizüa in Sinteza uspešni
Za Vizijo In Sintezo - dve mali pro-
dukcijski enoti v Celju, bi lahko re-
kli, da sta po začetnih teiavah uspei-
no zastavili svoje delovanje. Tako
lahko sklepamo na osnovi poročil, ki
so Jih pripravili za sejo projektnega
sveta občinske raziskovalne skupno-
sti v Celju.
V Viziji, ki je bila ustanovljena pred
тадј kot letom dni, menijo, da je Se
prezgodíó za ocene o uspešnosti poslo-
vanja, Glavne težave jim povzroča dej-
stvo, da je bilo pri ustanovitvi enote
vloženih premalo sredstev, kar pome-
ni, da je ustvaijen dohodek še vedno
preobremenjen z vlaganji v zagotavlja-
nje materialne osnove in razvoj. Pesti-
jo pa jih poleg tega Se obveznosti, ki so
zakonsko določene. Po besedah direk-
torja Vizije Tea Bizjaka so zastavili
projekt ustanovitve enote za računal-
niško izobraŽevanje, vendar niso mo-
gli zbrati dovolj sredstev. Po razpravi
na projektnem svetu bi financiranje
lahko resili s sovlaganjem in potreb-
nih 200 milijonov din bi lahko zbrali
tako rekoč z levo roko.
Program Vizije je po dosedanjih izkuS-
njah dobro zaživel. Razvili so vse os-
novne aplikacije za poslovno-informa-
cijski sistem, v zakflučni fazi je infor-
macijski sistem za osnovno zdravstvo,
uspešno razvijíúo tudi ekspertni si-
stem za interno intenzivno medicino.
Zanj so se začeli pogovaijati s tujimi
partneiji, za jugoslovanske razmere pa
je zanimiv program za potrebe dispan-
zeijev za pljučne bolezni. Podatki
o uspešnosti poslovanja v preteklem
letu kažejo, da so ustvarili več kot 43
milijonov dinaijev dohodka na delav-
ca, akumulacija na delavca pa znaša
več kot 6 milijonov dinaijev.
Delo Sinteze je na projektnem svetu
predstavil član sveta DO v ustanavlja-
nju Robert Ceglar. Ocenil je, da dajejo
v Sintezi v zadnjem času večji pouda-
rek proizvodnji merilne tehnike, neko-
liko pa so zanemarili osnovni proiz-
vodni program - procesno kemijo in
proizvodnjo specialnih kemikalij.
Glavni problem predstavlja Še vedno
ustrezen prostor in lokacija za takšno
delo. Kljub temu ocenjujejo, da so za-
četne težave v poslovanju uspešno
prebrodili. Lani so se tudi kadrovsko
okrepili in sed^j je v Sintezi zaposle-
nih sedem ljudi. Lani so ustvarili več
kot 46 milijonov din dohodka na zapo-
slenega in več kot 12 milijonov dinar-
jev akumulacije na delavca. Letos želi-
jo svoje poslovanje pripeljati do stop-
nje, ko bodo prešli iz faze ustanavlja-
nja v redno delovanje,
TC
IZJAVE. MNENJA
Milan Dolar, direktor Juteksa:
»Svet še ni doživel tega, da bi si znotraj države sami
ustvarjali gospodarske blokade, kar v tem trenutku
počnemo v Jugoslaviji- Zame je to izvirni greh tega
sistema. Obenem pa so sedarle razmere kazalec, kako
močno je zasidrana vloga politike v ekonomiji, pa
čeprav partija trdi, da se umika iz gospodarstva. Vraz.
vitem svetuje politika močna toliko, kolikor je močna
ekonomija.
K sreči je naš delež prodike doma izredno тцјћеп
pod 20 odstotki prodajne vrednosti blaga. Pri nabavi
pa tudi nismo vezani na območja, kjer se je blokada
pričela, naši dobavitelji so v glavnem v Dalmaciji. So
pa zaradi trenutnih razmer nastali določeni zastoji pri
pogajanjih z zahodno Nemčijo o prenosu proizvodnje
in tehnologije. Nemci namreč ponovno razmišljajo in
se odločajo, koliko je sploh pametno vlagati v Jugosla.
viji. Vendar ocenjujemo, da se bodo pogajanja ven-
darle nadaljevala in iztekla v našo korist.
L BAŠA
Delegati o treli izguharliii
ûre ¥ Emo, Motki In železarni na bolle?
Aktualne informacije
o poslovanju v nekaterih
celjskih organizacijah, kjer
imajo največ težav, so po-
slušali tudi delegati na zad-
njem zasedanju celjske ob-
činske skupščine. Govorili
so o Emu, Metki in Žele-
zarni,
V Emu si začasni organ
prizadeva uresničiti pred-
vsem nekatere kratkoročne
ukrepe, ki bi zagotovili teko-
či pozitivni rezultat. Usmer-
jeni so predvsem v ponovno
preveijaiye donosnosti posa-
meznih izdelkov in progra-
mov, v pospešeno uv^anje
novih proizvodov in v pove-
zovanje z večjimi sistemi,
kar bi zagotovilo možnost
skupnega nastopanja. Od-
pravili naj bi zaloge, zaostrili
delovno disciplino in s po-
močjo strokovnih organiza-
cij opredelili okvire dolgo-
ročne sanacije. Decembra so
presegli načrtovano prodajo,
januarska pa je bila za 15 od-
stotkov pod načrtovano. Se
vedno imíúo likvidnostne te-
žave, izguba po zaključnem
računu pa znaša 22 milijard
dinaijev, ki so jo pokrili veči-
noma sami, približno 7 mili-
jard pa iz drugih virov kot so
banka in poslovni partneiji,
V Metki se ugodni trendi
v prodaji iz zadnjega lanske-
ga tromesečja nadaljujejo,
Januaija so prodali za 27 od-
stotkov več kot je bilo pov-
prečje zadnjih lanskih mese-
cev, Zaloge tkanin so bile
manjše, izboljšala se je tudi
struktura prodige na doma-
čem in tujem trgu. Zadovo-
ljivo likvidnostno situacijo
so v Metki dosegli na račun
odloga plačil obresti in na ra-
čun pospešene izteijave pri
kupcih. Kratkoročna zadol-
ženost se od deblokade dalje
ni bistveno povečala in je ja-
nuaija znašala več kot 6 mili-
jard dinarjev, medtem ko
znaša izguba po zak^učnem
računu 10 milijard din,
V štorski Železarni je
v tem času oskrba nemote-
na, z notra^imi ukrepi sku-
šžgo omejiti negativne vplive
tržišča, ki se nanašiuo na pla-
čilo obresti, V drugem pol-
letju leta 1988 je bilo poslo-
vai^e delovne organizac^e
uspešno, kar omogoča, da iz-
gubo v višini več kot 13 mili-
jard pokryejo večinoma zno-
traj delovne organizacije.
Velik problem Še vedno
predstavlja visoka kratko-
ročna zadolženost, ki pa п£ц
bi jo med letom ublažili s sa-
nacijskimi ukrepi.
TC
Dobra prodala
v Оогецји Glin Nazaije
trenutno poslujejo brez
večjih zalog gotovih iz-
delkov, im^jo pa tudi več
kot 8.000 odprtih naročil
za pohištvo. Če bi lahko
sledili povpraševargu, bi
lahko v januaiju in febru-
aiju prodali vs^ še 1,000
kubičnih metrov ivemih
plošč.
Sprotna prodna sicer
ni običajna za ta letni čas,
v katerem so imeli v Gli-
nu vedno n^večje težave
s prodajo. Je predvsem
rezultat konjukture, ki so
se ji v Glinu v okviru pro-
izvodnih zmogljivosti
maksimalno prilagodili.
Zastoje im^jo trenutno le
Dri prodaji strešnih oken,
tjer pa bodo skušali do-
seči boljše rezultate pred-
vsem z ekonomsko pro-
pagando v sveh oblikah,
R. P.
Devize, siirite v
posteijnem periiu
Metkin tozú ¥ Kozjem građi, tía bi še
¥00 lz¥ažal
Metkina temeljna organi-
zacija v Kozjem gradi ob-
jekt, s katerim bo povečala
skladiščno-proizvodne
zmogljivosti. In ker se
v kozjanski Metki zadnja le-
ta vse več ukvarjajo s pro-
gramom oblačenja, vse
manj pa s posteljnim peri-
lom, ime tozda: Konfekcija
posteljnega perila ne ustre-
za več in treba bo najbrž
razmišljati o novem.
Lani so v tozdu gospodari-
li brez izgube, kar je danes
v tekstilni in konfekcionar-
ski industriji že velik uspeh.
Vsekakor so se težave v de-
lovni organizacyi Metka Ce-
lje odražale tudi v Kozjem,
Tudi lani so bili n^bojj
uspešni v programu Mont,
po katerem je na domačem
trgu povpraševanje večje od
ponudbe. Lani so povečali
izvoz posteljnega perila in iz-
delkov iz programa usluž-
nostnega šivanja.
Naložba, ki je v gradnji in
ki jo bodo predali namenu
septembra, je proizvodno-
skladiščna hala površine
okoli 700 kvadratnih metrov
S prostorskim povečanjem!
bodo znatno izboljšali delov-
ne pogoje, z novo tehnologi-1
jo, računalniško dopolryeno, j
in z novimi stroji za šivanje, 1
krojenje in pripravo dela, pa
bodo povečali storilnost ter
si s tem še bolj odprli vraia
zahodnoevropskega tržišča.
Letos proizvodnih progra-
mov bistveno ne bodo spre-
minjali. Več bodo izvozili,
predvsem posteljnega perila
in delno oblačil za prosti čas
pod licenčno oznako norve-
ške tvrdke Bik Bok in šved-
ske Poco Loco. Tako пад bi
temeljna organizacija ceijske
Metke v Kozjem letos pove;
Čala izvoz na konvertibilni
trg za okoli 10 odstotkov,
v tozdovem celotnem pri;
hodku pa n^ bi bil izvozni
delež зкогад polovičen.
Zadnje čase so se širile no-
vice o odcepitvi tozda v Koz-
jem od matične tvrdke Met-
ka v Celju. Te govorice je Jo-
že Planine, direktor tozda,
demantiral takole: »Zd^j res
niso pravi časi za razmišlja-
nja o odcepitvi od matične
firme. Zavedati se moramo,
da lahko v teh težkih časin
potegnemo voz iz brezna le
s skupnimi močmi.«
MARJELA AGREŽ
Ljubljanska banka,
Splošna banka Celje,
ekspozitura Šentjur
obvešča, da bo zaradi preureditve-
nih del ekspozitura v Šentjurju zapr-
ta v petek, 24. marca popoldan, v so-
boto, 25. marca in v ponedeljek 27.
marca pa ves dan.
v teh dneh bo urejeno poslovanje v agenci-
ji, ki bov ta namen izjemoma odprta tudi
popoldan in v soboto. Ker bo poslovanje
otežkočeno, vas prosimo za razumevanje In
strpnost
Ljubljanska banka
Splošna banka Celje
ekspozitura Šentjur
Potrebna bo res prava metla
Vso ¥oč teža¥ ¥ šmarskem Ikomu
Na osnovi ocene »da so
nastale bistvene motnje
v samoupravnih odnosih in
da so prizadeti družbeni in-
teresi«, ki Jo Je z ustrezno
obrazložitvijo pripravil Ko-
mite za družbeno planira-
nje in gospodarstvo pri
šmarski občinski Skupšči-
ni, bi naj občinski Izvrkii
svet na zadnji seji podprl
pobudo za uvedbo ukrepa
začasnega družbenega var-
stva v delovni organizaciji
Ikom v Šmarju. Izvršni svet
pa se Je tokrat, bržčas zara-
di dosedanjih slabih izku-
šenj • takšnimi ukrepi, od-
ločil drugače.
Člani izvršnega sveta so
imeli na seji pred sabo dvoje
ocen: oceno omenjenega Ko-
miteja in oceno, ki jo je se-
stavil tehnični vodja v Iko-
mu Anton Počivalšek.
Pobuda za uvedbo ukrepa
družbenega varstva skupš-
činskega Komiteja za plani-
ranje in gospodarstvo je ne-
kakšna kronologija brez-
uspešnih akcij za rešitev te-
ga 120-članskega delovnega
kolektiva, ki je najbrž že do
grla sit družbenovarstvenih
ukrepov in upraviteljev,
manj uspešnih in neuspeš-
nih. Za trikratni ukrep druž-
benega varstva so bile vsakič
krive kadrovske težave, sla-
ba delovna disciplina, razpr-
tije vseh vrst, slabo gospo-
daijenje in rdeče številke.
Začasni upravitelji so odšli,
težave pa so ostigale. Pred-
sednik zadnjega začasnega
kolegijskega poslovodnega
organa Dušan DraČa je na
začetku svojega * mandata«
veliko obetal in mnogi so mu
celo ploskali. Ikom je bil kar
lep čas brez izgub, na vidiku
pa so bili novi, obetavni pro-
izvodni programi, ki pa jim
v Ikomu, bržčas v razmerah,
kakršne so vladale, niso bili
kos. Kot glasni argument za
ukrep družbenega varstva
Komite navaja dejstvo, da
(zadnji) sanacijski program
ni uspešno uresničen na po-
dročju uresničevanja poslov-
ne politike, zlasti pridobitve
ustreznih proizvodnih pro-
gramov, takšnih, ki bi zago-
tavljali rešitve za uspešno
poslovanje te delovne orga-
nizac^e.
V Ikomu so zd^ brez di-
rektoija, ki je zahteval glaso-
vanje o zaupnici, ki je ni do-
bil. So tudi brez računovod-
kirye. Odšel je pomočnik vo-
dje instalateijev, odh^j^jo
ključni delavci pri vodenju
proizvodnje. Da je zasede-
nost z deli bolj slaba, piše
v poročilu tehničnega vodje
v Ikomu Antona Počivalška,
vendar bi takšno oceno lah-
ko zapisala marsikatera
gradbena firma pri nas.
Ikom tepe likvidnost, lanska
izguba pa je bila manj kot
pet starih milijard.
Koje Izvršni svet obravna-
val problematiko Ikoma in
predlagani ukrep, je pouda-
ril, da z dosedanjimi ukrepi
niso bili doseženi želeni
učinki in da družbeno var-
stvo brez ustreznega progra-
ma ne more biti uspešno.
Ocenil je tudi, da nobena sa-
nacija Ikoma do zdaj ni bila
izpeljana do konca in da je
bilo vseskozi le gašei\je po-
žara. Edina obetavna pot je
v tem trenutku poiskati ka-
dre in se odločiti za dolgo-
ročni in akumulativni pro-
gram Ikoma.
To je tudi naloga šmarske-
ga Izvršnega sveta, ki je do-
ločil enomesečni rok za ure-
ditev notranjih neskladij.
Prav v teh neskla<^ih najbrž
tiči zajec. Notranjim razprti-
jam še tako strokovno spo-
sobna nova garnitura ne bo
kos, če ne bo prave metle.
MARJELA AGREŽ
16. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Nezaposlenost
narašča
Sredi lanskega leta je
t)ilo v Sloveniji okoli 15
tisoč nezaposlenih. Tre-
nutno jih je blizu 30 tisoč,
fía našem območju se je
nezaposlenost povečala
23 več kot poovico. Tren-
ji ne vzbujajo upanja in
napovedujejo začarani
Icrog revščine.
Podatke so obravnavah
tudi na zadnji seji MS
ZSMS, Celje, kjer so po-
udarili, daje več kot polo-
vica nezaposlenih mlajših
od 26 let. Od tega je 600
takšnih, ki prvič iščejo
službo. Največ tistih, ki
so brez službe, je brez izo-
brazbe. V primeru, da se
bo v delovnih procesih
celjskih delovnih organi-
zacij izkazalo, da imajo
zaposlenih preveč, bodo
tehnološki viški še pove-
ćali število nezaposlenih
v občinah na celjskem
območju.
VZ
V Ceilu tudi splošna smer?
Neskladje med namerami učencev in možnostmi za vpis
Kakovost informativnih
dnevov je iz leta v leto bolj-
ša tudi na srednjih šolah
v Celju. Vse šole so za letoš-
nje informativne dneve pri-
pravile učencem dodatno
gradivo, na nekaterih (druž-
boslovna) so povabili osmo-
šolce v razred, kjer so lahko
sledili pouku. Nenazadnje
je večina celjskih srednjih
šol v sodelova^u z delovni-
mi organizacijami in insti-
tucijami imela že jeseni
predinformativni dan z na-
menom, da bodoči srednje-
šolci spoznajo posamezne
poklice.
Rezultat tega je boljša ob-
veščenost osmošolcev pa tu-
di staršev, saj ti v vse večjem
številu spremljajo otroka tu-
di na informativni dan.
Informativni dnevi naj bi
dali tudi prvi odgovor na
vprašanje, koliko učencev se
bo prijavilo v posamezni
program ali smer v prvem
vpisnem roku. Približno oce-
no imajo tudi že na vseh celj-
skih srednjih šolah.
Na srednji tehniški šoli mar-
šala Tita so letos zadovoljni
predvsem z odzivom v grad-
beništvu,^ kjer so še lani ko-
maj zapolnili razpisana me-
sta. Ponavlja pa se običajno
neskladje med možnostmi za
vpis in zanimanje učencev
na elektro usmeritvi. Med-
tem ko se 117 učencev zani-
ma za elektroniko (60 vpis-
nih mest) jih bo v programu
energetika premalo (61 inte-
resentov za tri oddelke). Tu-
di za ponovno možnost vpisa
v program kemijski proces-
ničar (dva oddelka) so se za-
nimali le štiije učenci. To je
znatno pod pričakovanjem.
Razveseljuje pa podatek,
da je kar 52 učencev izrazilo
željo za splošno smer. Ker je
zanimanja dovolj, bo šola da-
la vlogo na republiško izo-
braževalno skupnost za odo-
britev te smeri znotraj
naravoslovnomatematične
tehnologije. Ker pa je tudi za
slednjo veliko povpraševa-
nje, bodo skušali pridobiti za
to usmeritev še en oddelek.
Nekaj več problemov pri-
čakujejo tudi na srednji šoli
Boris Kidrič. Za nov pro-
gram - prometni tehnik (2
oddelka) se zanima le 25
učencev. Premalo se jih bo
po vsej verjetnosti prijavilo
tudi za program tekstilno
mehanska tehnologija. Nad
pričakovanji pa je odziv za
oddelek nove triletne smeri
- tekstilno obrtni konfekci-
onar. Kar 95 učencev bi se
vpisalo v to smer, ki jo bo
šola izpeljala ob pomoči celj-
skih obrtnikov. Ti naj bi
učencem zagotovih praktič-
ni del pouka. Tako kot lani
bo tudi letos preveč prijav za
frizerja; skoraj za oddelek
preveč kandidatov pričaku-
jejo tudi v programu tekstil-
no konfekcijski tehnik.
Letos so večji interes kot
lani pokazali učenci za
srednjo šolo za gostinstvo
in turizem. Vendar jih tudi
tokrat bolj zanima kuhar-
stvo (trije oddelki, 125 inte-
resentov) kot pa strežba.
Na vseh ostalih celjskih
srednjih šolah, ki jih nismo
posebej omenjali, je bil odziv
na informativnih dnevih nad
pričakovanji in marsikje tu-
di nad možnostmi za vpis,
zlasti še na srednji ekonom-
ski šoli ter šoli za blagovni
promet. Zelo slab odziv paje
bil na srednji šoli za kovinar-
stvo, metalurgijo in strojni-
štvo v Štorah. Za kovinar-
stvo se zanima 72 učencev,
oddelkov imajo za 120 učen-
cev, na metalurgijo pa želi le
6 učencev (en razpisani od-
delek). Več zanimanja je le
za skrajšane programe. Za
dva oddelka se je zanimalo
42 učencev.	VVE
I političnem
iluralizmu
Danes bosta na našem ob-
ločju dve okrogli mizi,
jer bodo razmišljali o poli-
ičnem pluralizmu. Na obeh
10 sodeloval tudi Peter Be-
;eš, izvršni sekretar pred-
idstva CK ZK Slovenije.
Namen razprave, ki bo ob
3. uri v Šentjurju, je izme-
ijava stališč na osnutek
iredsedstva CK ZKS o poli-
iònem pluralizmu in na teze
)K ZK Šentjur, ki so jih po-
lli v razpravi o političnem
uralizmu, kot enem izmed
ožnih izzivov. V prostorih
lelavske univerze v Žalcu
ia se bo Peter Bekeš pogo-
laijal s predstavniki družbe-
»političnih organizacij in
Bvoustanovljenih zvez.
Revija sodobnih plesov v Radečah uspela
Po lanskem premoru sp se
letos pri Zvezi kulturnih orga-
nizacij občine Laško znova od-
ločili za revijo sodobnih ple-
sov. Kot kaže, so vse doseda-
nje revije vzpodbudile zlasti
mlade za tovrstno dejavnost.
Tako je na letošnji, peti reviji,
ki je bila v petek zvečer
v športni dvorani v Radečah,
sodelovalo doslej največ ples-
nih skupin. Kar trinajst se jih
je zbralo, v njih paje nastopalo
okrog 150 posameznikov.
Tri skupine so prišle iz vrt-
cev v Laškem, Rimskih Topli-
cah in Radečah, dve skupini iz
Osnovne šole Primož Trubar,
tri skupine iz Glasbene šole
Radeče, plesna skupina iz šole
Marjan Nemec Radeče ter
mlajša in starejša mažoretna
skupina iz Radeč. Letos prvič
so za popestritev programa po-
vabili še skupino za jazz, balet
in plesno gledališče iz osnovne
šole Griže in Mimi Marčac ter
Mateja Cvikla, ki se s plesom
ukvarjata že profesionalno.
Tako so pravzaprav številni
obiskovalci, kakor tudi nasto-
pajoči imeli možnost videti
prerez razvoja plesne dejavno-
sti od prvih korakov v vrtcu.
do zahtevnejših zvrsti plesa in
prijemov, kot jih gojijo na
Glasbeni šoli Radeče ter držav-
nih prvakov v plesno športni
disciplini - talnega in akrobat-
skega rock'and rolla. Vse to
z namenom, da bi v mladih še
bolj vzpodbudili tovrstno
udejstvovanje.
Ob koncu naj še zapišemo,
da gre vsa pohvala organiza-
torjem, Glasbeni šoli Radeče,
ki so pokazali veliko volje in
spretnosti pri organizaciji to-
vrstnih prireditev.
VLADO MAROT
Trije kandidati za sekretarja
Na programski konferenci celjske občinske konfe-
rence socialistične zveze, ki bo 28. marca ob 17. uri
v Narodnem domu, bodo razrešili dosedanjega sekre-
tarja in izvolili novega.
Na listi bodo trije kandidati, ki so se strinjaU s kandi-
daturo, medtem ko je večina od 17 evidentiranih to
odklonila. Kandidati za novega sekretarja so Jože Art-
nak, ki je v tem času član prededstva RK ZSMS,
odgovoren za interesno delovanje mladih, Franc Gaj-
šek, tajnik samoupravnih organov krajevne skupnosti
Dečkovo naselje in Boris Rosina, direktor in glavni
urednik Novega tednika in Radia Celje. O vseh treh
kandidatih bodo svoje mnenje v naslednjih dneh pove-
dale krajevne konference socialistične zveze, širše pa
bodo predstavljeni tudi v gradivu za programsko kon-
ferenco, ki ga bodo oblikovali v teh dneh.	TC
teona bo manj
Plin freon, ki ga že dolgo
Porabljajo v tehnoloških
<)stopkih po vsem svetu, je
«škodoval zemeljsko ozon-
plast, ki med drugim
janet ščiti tudi pred ultra-
'oletnimi žarki.
Čeprav Jugoslavije ni med
Mpisnicami deklaracije
^manjšanju porabe freona,
'Velenjsko Gorenje že pri-
elo razvijati nove proizvod-
^ postopke z novim, manj
Vodljivim freonom. Konec
'>ncev tudi zaradi svojega
^oza v ekološko bolj osveš-
^fie države.
ûve vrsti freona uporablja-
'V Gorenju predvsem pri
delovanju hladilnih in za-
"■zovalnih naprav, zdaj pa
'se s firmo Bayer dogovori-
2a poskus nadomestitve
'^liuretanske pene s poli-
olom, v katerem je bistveno
manj freona. Firma Hoechst
pa naj bi Gorenju zagotovila
novo vrsto freona. Sicer pa
so v Gorenju že pred leti izpi-
ranje hladilnih sistemov
s freonom popolnoma nado-
mestih z dušikom. Tako so
ob 14 odstotnem povečanju
proizvodnje obdržali porabo
freona na ravni iz leta 1986.
V Gorenju računao, da se
bo zakonodaja v razvitejših
deželah v zvezi s freonom
v prihodnjih letih še poostri-
la. Povrhu se žele v Gorenju
izogniti tudi možnim zapira-
njem tujih trgov, če ne bodo
pravočasno ob kakovosti
svojih izdelkov zagotavljali
tudi ekološko čimmanj
škodljivih proizvodnih pro-
cesov.
BRANE PIANO
Obnova Stanetove ulice
V soboto so delavci Cest kanalizacij razkopali Stanetovo
ulico v Celju, do maja pa пцј bi povsem obnovili vse komu-
nalne vode pod njo in cestišče obnovili tako kot v že nekate-
rih celjskih uhcah. Ulica bo ves čas le delno zaprta. Mogoč
bo dostop do vseh zgradb, trgovin in drugih lokalov, delavci
pa imajo tudi navodila, da pomagajo ob nujni dostavi ali ob
selitvah stanovalcev Stanetove.	EM, BP
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Na glasovalna mesta - 2. aprila
Od torka naprej ni več dileme: polnoletni prebivalci
Slovenije bodo lahko, če bodo hoteli, 2. aprila, v nedeljo,
odšli na glasovalna mesta v krajevnih skupnostih in se
neposredno izrekali o tem, kdo bo kandidat SZDL Slove-
nije za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije: inž. Marko
Bule ali dr. Janez Drnovšek (končna izvolitev v rokah
delegatov skupščine SRS, vendar ni dvomiti o tem, da
zastopniki slovenskega ljudstva ne bi glasovali tako, kot
se je odločilo ljudstvo).
Podobno se bodo verjetno odločali Črnogorci, v drugih
delih Jugoslavije pa bo vse v rokah le skupščinskih dele-
gatov. In tako bomo 15. maja dobili novega osemglavega
kolektivnega šefa države, v katerem prvič ne bo kot deve-
tega - po funkciji - predsednika predsedstva CKZKJ.
Pravzaprav bo kot vez med državo in partijo verjetno dr.
Stipe Suvar, za zdaj še predsednik političnega vrha, ki
premočno vodi med kandidati za člana predsedstva sréj
iz SR Hrvaške in naj bi se iz nebotičnika CKZKJ samo
preselil v palačo federacije.
Pravico do nastopa pred delegati (glasovalo jih je 173 od
186 izvoljenih) republiške kandidacijske konference je
v torek izkoristil le dr. Gojko Stanič, očitno pa - navzlic
izjemni plodovitosti ob rednem učiteljskem delu, saj je
samo lani napisal 800 strani znanstvenih in publicističnih
del, kar je okrog 16 tipkanih strani na teden, to pa bi bil že
rekord v slovenskem, jugoslovanskem in svetovnem žur-
nalizmu - ni bil dovolj prepričljiv, saj je dobil daleč naj-
manj glasov od trojice in tako izpadel iz konkurence.
Viharni oblaki nad Kosovom
Razmere na Kosovu so - tankom na ulicah in v vaseh
navkljub čedalje bolj zapletene. Posebnim ukrepom pred-
sedstva SFRJ, ki velj^o, naj bi sledili celo poostreni
ukrepi (med drugim s policijsko uro); delno so jih že začeli
uvajati, gre za tako imenovano delovno mobilizacijo ozi-
roma delovno obveznost, ki jo lahko pristojni organi pred-
pišejo po zakonu o splošni ljudski obrambi. Določijo
delovna mesta (na Kosovu jih je okrog 27.000), na katerih
morajo ljudje delati, če naj bi življenje v pokrajini teklo
normalno in če naj bi kaj proizvajali. Taka delovna mesta
so v rudnikih, v elektrogospodarstvu Kosova, v Kosovo-
transu, ki mora zagotavljati prevoze, v tovarni amortizer-
jev v Prištini, iz katere izvažajo blažilce za francoskega
Peugeota, pekarnah, bankah, trgovinah izvoznih panogah
itd.
Postopek za izpeljavo delovne obveznosti spominja na
naše igrice NNNP. Posebni kurirji dobe v roke pozive, jih
raznesejo naslovnikom; ti ne smejo odkloniti prevzema
pošte; v pozivu imajo napisano, kdaj in kje se morejo
javiti, kaj bodo delali. Če se ne odzovejo pozivu in naslov-
nikov ni na delovno mesto, jih čaka med drugim lahko
kazen - 60 dni zapora.
Zdaj se opazovalci in poznavalci razmer na Kosovu spra-
šujejo, kako bodo reagirali dvakratno zapeljani rudarji
albanske narodnosti. Po vseh ocenah političnega vodstva
Kosova zdaj ni več dvoma, da so režiserji kontrarevolucije
1981 in njenega nadaljevanja novembra 1988 in februarja
1989 »grobo zlorabili rudarje in delavce albanske narodno-
sti s ciljem, da bi zrušili politično usmeritev v ZK Jugosla-
vije«, to pa so poskušali doseči s tem, da so tvegali življe-
nja rudarjev.
Tako so bili albanski rudarji prvič zapeljani. Drugič so
bili zapeljani v ponedeljek, to pa so lahko zvedeli v torek iz
sporočila predsedstva PK ZK Kosova, ki je soglasno skle-
nilo, da ni nobene podlage za izsiljen odstop Rahmana
Morine in ostaja še naprej predsednik predsedstva PK ZK
Kosova. Torej je bil odstop Rahmana Morine, odstop, kije
spravil rudarje po osmih dneh iz jame, navidez. Politično
vodstvo pokrajine pač ni moglo privoliti v to, da bi veliki
borec za politiko ZKJ tako kmalu končal svojo politično
kariero (svojo pot navzgor je začel kot pokrajinski mini-
ster za notranje zadeve in se ga dobro spomni nekaj deset
tisoč rojakov, ki so bili privedeni, priprti ali zaprti v letih
od 1981 do 1989).
Konec brezvladja?
Ta teden naj bi naposled le dobili nov izvršni svet pod
vodstvom inž. Anteja Markoviča. V času, ko te vrstice
nastajajo in ko bodo stiskane, še ni jasno, koga je manda-
tar izbral v svojo 19-člansko posadko. Čeravno so politične
napovedi zelo tvegane, nekateri bolje obveščeni krogi
trdijo, da so v novi vladi Slovencem zagotovljena tri
mesta: podpredsednik ZIS naj bi bil Živko Pregi, notranji
minister Janez Zemljarič, prometni minister Jože Slokar,
med zelo resnimi kandidati je tudi še Rado Bohinc. Kak-
šen pa bo končni seznam, ve samo inž. Ante Markovič.
Ti grdi Slovenci (3)
Medtem ko nam Evropa vse bolj obrača hrbet (vizumi za
ZRN, grožnja, da bomo prometno osamljen otok, napete
razmere in mednacionalni in gospodarski spori, ki odvra-
čajo tuje vlagatelje, premalo prizadevanj, da bi razvojno
dohitevali razvite), se v nekaterih delih Jugoslavije na moč
trudijo, da bi ob bok Kosovu - kot sodu smodnika na
Balkanu - postavili tudi Slovenijo. Očitki o tem, da ima
sicer dober slovenski narod slabo vodstvo, da Slovenija
ruši ustavno ureditev in avnojsko Jugoslavijo (s politič-
nimi zvezami in združenji v okviru SZDL, kar sicer ustava
še dovoljuje), da ne razumemo dogajanja in razmer na
Kosovu sploh, da smo podprli albanske separatiste, naci-
onaliste in iredentiste, nismo pa našli dobre besede za
trpeče in preganjane Srbe in Črnogorce na Kosovu, ti
očitki se še stopnjujejo. Cilj je jasen: prikazati Slovenijo
kot leglo separatistov, kot nestabilen del Jugoslavije; od
tu dalje je le še en korak, ki smo mu bili priče na Kosovu
-	uvedba posebnih ukrepov.
Menda nam ne bo treba vojvodskega prestola z Gospo-
svetskega polja - kot simbola slovenske samobitnosti
-	predstaviti kam drugam?
6. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAREC 198(1
Svež obraz Konjic
Trgovina - srce novega centra
Ob starem, trško zasnova-
nem mestnem jedru Sloven-
skih Konjic, bo mesto dobi-
lo še novo središče. Po nate-
čaju iz minulega leta bo to
območje v predelu med ob-
voznico in Kidričevo cesto,
oziroma Skalcami.
V prvi vrsti pa naj bi po
novem ureditvenem načrtu
zrasla samopostrežna trgovi-
na, kajti Konjičani že vrsto
let opozarjalo na pomanjka-
nje večje trgovine v kraju in
zdaj se po nakupih često od-
pravijo v Zreče, pa tudi dru-
gam. Tja pač, kjer je večja in
boljša ponudba. Poslovno tr-
govsko središče пдј bi takš-
ne probleme odpravilo.
Nova trgovina bo stala na-
sproti avtobusne postaje in
bo torej prvi objekt iz sklopa
novega središča. V njem bo
za trgovsko dejavnost name-
njenih 20 tisoč kvadratnih
metrov, 600 kvadratnih me-
trov bo zavzela banka, 100 pa
Zavarovalnica.
Nosilec naložbe bo Merx
Celje, oziroma Dravinjski
dom Slovenske Konjice, so-
delovalo pa bo tudi združeno
delo, zlasti delovna organiza-
cija Konus, ki je že obljubila
pomoč in sodelovanje. Izva-
jalec del še ni znan, ustanovi-
li pa so projektni svet za iz-
gradnjo, ki mu predseduje
Franc Ban.
Načrt o novem središču
Slovenskih Konjic je bil jav-
no razgrnjen, падј pa ni bilo
pripomb. Poleg trgovine
predvideva načrt še blokov-
no stanovanjsko gradnjo,
urejen trg, pokrito kolonado,
kjer bodo različne prodajal-
nice, servisi, delavnice in po-
dobno. V nadaljevanju naj bi
dogradili tudi trg, pa tudi
otroški vrtec, kavarno, ob-
jekt za prireditve in v podo-
bo vkjučili tudi staro Golo-
grančevo hišo. Peš cona bo
tekla od cerkve do avtobus-
ne postaje in se bo nadalje-
vala v novem središču. Takš-
na je sicer dolgoročnejša vi-
zija gradnje novega središča,
medtem ko bodo z gradnjo
trgovine začeli že letos.
MATEJA PODJED
Drugačen dan
žena
Skupina za humaniza-
cijo na srednji ekonomski
šoli iz Celja, je pripravila
dan žena pod naslovom
»zadihajmo humano«. Na
šoli so pripravili pro-
gram, v katerem "so lahko
sodelovali vsi - kot izva-
jalci in udeleženci. Za do-
bro počutje so profesoije
pozdravih s šopkom po-
mladanskega cvetja, so-
šolce so pozvali, naj si iz-
menjajo drobne pozorno-
sti, Preko šolskega radia
so poklicali k minuti za
zdravje, glasba v živo je
popestrila odmore. Sode-
lovala je tudi ekološka
skupina. Upamo, da na
šoli to ne bo edini takšen
dogodek, saj je ljudem
humanost potrebna vsak
dan.
Petsto pasjih ugrizov na leto
Zaradi stekline so na Šmarskem poostrili nadzor
steklinaJe bila na območ-
ju občine Šmarje pri Jelšah
prvič ugotovljena koncem
leta 1980, in čeprav se je šte-
vilo prijavljenih in ceplje-
nih psov od pojava stekline
povečalo za sto odstotkov
(od 1500 na 3 tisoč), v občin-
skem veterinarskem in-
špektoratu še vedno ugo-
tavljajo, da niso vsi psi cep-
ljeni proti tej izredno ne-
varni in tudi smrtni bo-
lezni.
Od pojava stekline pred
dobrimi osmimi leti do sre-
dine leta 1983 je bila bolezen
ugotovljena pri 60 lisicah, pri
enem govedu in enem jazbe-
cu, Po nekajletnem »zatišju«
je bil ponovni primer stekh-
ne ugotovljen na začetku mi-
nulega leta, do konca febru-
arja letos pa so steklino ugo-
tovili pri 19 lisicah. Po-
membno pri tem je, da ne
gre le za nekatera, nevarna
območja, ampak da je obole-
nje ugotovljeno na celotnem
območju šmarske občine,
V tem času so pokončali 15
psov, ki so prišli v stik s ste-
klimi lisicami. Za ubite pse,
ki so bili cepljeni proti ste-
klini, pa so lastnikom izpla-
čali ustrezno odškodnino.
Lani na začetku leta so bili
občani z javnim obvestilom
in s sporočili v sredstvih jav-
nega obveščanja ponovno
seznanjeni s pojavom stekli-
ne in z ukrepi, ki jih je treba
izvajati. Lovskim družinam
so poslali republiško navodi-
lo o pogojih odiranja lisic ter
novi zvezni pravilnik o ukre-
pih za zatiranje in prepreče-
vanje stekhne, Šmarska ob-
činska odredba o ukrepih za
preprečevanje, zatiranje in
izkorenirTjenje stekline, ki je
bila sprejeta koncem ¡ец
1980, pa velja še danes. Da se
ne bi obolenje prenašalo z žj.
vali na ljudi, redno pregledu!
jejo vse pse, ki so ugrizli ¿Iq]
veka. Takšnih primerov pj
ni malo, kar okoli 50 jih zabe.
ležijo letno.
Kljub zadovoljivemu ob.
veščanju občanov pa nekate.
ri lastniki psov še vedno ne
upoštevajo kontumaca ali pj
pri tem niso dosledni. Naj.
več primerov necepljenih ц.
vali je pri mladih psičkih, kj
pri splošnem cepljenju še ni.
so stari štiri mesece, lastniki
pa na naknadno cepljenje
»pozabijo«. Poostreni nad-
zor in kontrola, ki so jo nad
necepljenimi in potepuškimi
psi uvedli na Šmarskem, je
zaradi ugotovljenih dejstev
na mestu,
MARJELA AGREŽ
Kabelska TV biiže
y Slovenskih Konjicah tuäl Interna
televIzUa
Slovenske Konjice dajejo
zadnje dni videz razkopane-
ga in neurejenega mesta,
vendar so temu vzrok izko-
pi za kabelsko televizijo.
Dela izvajajo delavci ESTE
iz Zagreba, ki imajo na Šta-
jerskem že precej izkušenj
z napeljavo za kabelsko te-
levizijo.
S kopanjem jarkov so za-
čeli v smeri proti Zrečam,
kamor vodi en krak in kakor
veleva tudi dogovor med
Slovenskimi Konjicami in
Zrečami, V to smer bodo
opravili dela do bazena, ozi-
roma do meje z zreško kra-
jevno skupnostjo.
Vrednost celotne naložbe
je 1,50 milijonov dina^ev,
dela pa naj bi zaključili do
julija. Do tega časa bodo po-
ložili 8500 metrov primarne-
ga kabla, čeprav se bojijo, da
zaradi zapletov s pošto to ne
bo mogoče. Sekundarnega
omrežja pa bo 13 tisoč me-
trov, Na Konusovem poslov-
nem centru pa je že zgrajena
centrala. Naložba se pokriva
z denarjem iz naslova samo-
prispevka, delovnih organi-
zacij in dodatnih sredstev
naročnikov. Pristopne izjave
so podpisali skoraj vsi lastni-
ki zasebnih hiš, medtem ko
je odziv v blokih manjši,
menda tudi iz špekulativnih
namenov, da bi se lahko
v drugi fazi priključili »na čr-
no«, Sicer pa bodo Konjičani
lahko videli 12 programov,
kabelska televizija pa bo tu-
di izboljšala signal na štirih
rednih programih.
Preko kabelske televizije
pa bo mogoče z informativ-
nega centra v Konusu ures-
ničiti tudi lokalno obvešča-
nje krajanov. Do interne te-
levizije v Slovenskih Koni-
cah torej ni več daleč. Veliko
zaslug pri izgradnji kabelske
televizije ima zlasti Štefan
Vida kot predsednik gradbe-
nega odbora.
MATEJA PODJED
Tečal nege
bolnika na domu
Pri KO Rdečega križa
v Gotovljah so pripravili
tečaj nege bolnika na domu,
ki se ga je udeležilo devet
tečajnic, tečaj pa je vodila
višja medicinska sestra
Anica Dolar.
Тгаш1 je petnajst dni, V ob-
čini Žalec imajo sedaj po
krajevnih organizacijah RK
56 negovalk bolnika na do-
mu, v program za naslednje
obdobje pa so si zadali nalo-
go, da izpeljejo vsaj en tečaj
v vsaki krajevni organizaciji
v občini,
T, TAVČAR
BiUard še
v Žalcu
Kot da v občinah tekmuje-
jo med seboj, kje bodo imeh
več miz, s pomočjo katerih
se zabavno stari in mladi,
V zgradbi, nad katerimi že
vrsto let domiye žalsko keg-
ljišče, so prijetno preuredih
prostore in v i^ih postavili
pet miz za ameriški biljard in
majhen gostinski lokalček.
Investitorji so delovna orga-
nizacija Golding in zasebni-
ka iz Novega mesta. Vse lepo
in prav. Upamo le, da bo že
skor^ fanatično zanimanje
za biljard trajalo vsj nekaj
časa,	VZ
Temeljni kamen za novo cerkev
Na koncu Nove vasi v krajevni skupnosti Ostrožno se že
kažejo zidovi nove cerkve Sv, Duha, ki jo od lanskega okto-
bra gradi celjski Gradiš, V nedeljo, 19, marca ob 15, uri bo
gradbišče novega župnijskega centra obiskal mariborski
škof Franc Kramberger in blagoslovil temeljni kamen za
cerkev.
V Šentlurlu gradilo trgovino
v šentjurski občini so lahko kmetje kupovali repromate-
rial v številnih manjših poslovalnicah, kmalu pa jim bo na
voljo večja trgovina, kjer bo tudi sedež Hranilno kreditne
službe in temeljne organizacije kooperantov.
V trgovini, ki bo last Kmetijskega kombinata Šentjur,
bodo prodajali repromaterial za kmetijstvo, stroje in
rezervne dele ter gradbeni material. Površina tega objekta,
ki bo nared sredi leta, bo okrog 2200 m^ predračun pa znaža
trenutno pet milijard dinarjev. Trgovski center gradi)"
delavci Vegrada, odprt pa bo sredi letošnjega leta,	.
I. BAŠA, Foto: EDI MASNEC
Janez Nepomuk pride nazal
Ko so pred nekaj leti v Laškem pričeli z deli pri izgradj
nji novega, betonskega mostu čez Savinjo, je bilo zaraO'
gradbenih del potrebno odstraniti kapelo na njenem
levem delu. Izvajalci del so obljubili, da bodo po končanj»
del kapelo postavili nazaj.
Kot kaže, se bo to sedaj tudi uresničilo. Na občinsKi
kulturni skupnosti Laško v sodelovanju z Zavodom za spO'
meniško varstvo iz Celja že pripravljajo ustrezno dokumen-
tacijo, Kapela naj bi stala približno na istem mestu, kot J^
bila prvotno. Lesena plastika, ki upodablja sv. Janeza
muka, pa je sedaj še pri restavratorju Podkrižniku v Sent'
juiju.
Svetnik s prstom na ustnicah naj bi po pripovedovanj"
bojda svaril »laške klepetulje« pred njihovim nečednimi
početjem. Morda je že zato vredno, da se vrne.	-
VLADO MAROI
OBRAZI
Zofka Laznik
v beležnici piše takole:
Zofka Laznik, Zabukovica,
kulturna delavka, živa priča
zgodovine o rudarstvu, 40 let
članica partije.
Nič kaj navdušena ni bila
nad pogovorom, a potem je
beseda kar stekla, »Rojena
sem bila v Zagorju,« je priče-
la splet spominov, »Leta 50
sem prišla z okraja Trbovlje
v Zabukovico, takrat sem
prevzela živilske karte.
Okrog 1270 rudarjev je bilo
tukaj in bilo je prav luštno
delati s starimi rudarji,« je
nizala svoje spomine. »Že le-
ta 50 so rudarji imeli svoj de-
lavski svet, tri leta kasneje so
razvili sindikalni prapor. Kar
pod kozolcem, ker niso imeli
drugega prostora,« je pripo-
vedovala Zofka. »Veliko je
sindikat takrat pomagal, da
so delavci dobili živila. Bilo
je pač pomanjkanje na vseh
koncih in krajih. Hrano so
rudami potrebovali, saj so
delali po cele dneve, pa vse
sobote in nedelje. Tudi sama
sem velikokrat prihitela
z dela, skuhala kosilo, pa na-
z^ na delo. Do polnoči, če je
bilo treba, zjutraj pa spet vse
znova,« je bila trpka гтјепа
pripoved. Grenkoba je kot
tmjev venec ovijala besede,
ko je obujala somine na leto
66, »Takrat so rudnik zaprli,
nešteto bridkih usod se spo-
minjam iz tistega časa in še
danes marsikdo komaj živi
ob teh nizkih pokojninah.«
A se je Zofki obraz brž zve-
dril, ko je' beseda stekla
o njenem pevskem zboru.
Da, njenem, saj je v zboru
prepevala dolga leta. »To so
neponovljivi spomini, ki ti
na stara leta ogrejejo dušo.
Zdaj ne pojem več, vse od
moževe smrti, toda spomini
živijo,« je zatrdila Zoflca.
Še en dogodek je dal pečat
njenemu življenju. Leta 48 je
postala članica partije. »Pod
orehom sem bila sprejeta,
v Šentjurju pod Kumom je
to bilo. O, veliko smo delali
včasih, danes pa ne morem
več. Pa tudi časi so drugačni.
Po moje je premalo pošteno-
sti, premalo človečnosti. Tu-
di mi smo se sporekli, potem
smo delali naprej. Danes pa,
če se tisti na vrhu ne morejo
dogovoriti, kako naj delajo
tisti spodaj,« je sklenila svo-
je razmišljanje Laznikova
Zofka iz Zabukovice,
IRENA JELEN-BAŠA
Popravek
v prejšnji številki Novega
tednika smo pomotoma ob-
javili (9. marec, str. 6), da je
Fikret Imamovič zaposlen
v Emu. Pravilno je: Fikret je
v službi v Cinkarni. Za napa-
ko se opravičujemo.
V soboto Jožefov
sejem v Petrovčab
v temeljni zadružni orga-
nizaciji v Petrovčah bodo to
soboto pripravili prvi
kmečki sejem, ki pa naj bi
postal tradicionalen sejem
v tem kraju v žalski občini.
Na sejmišču pričakujejo
prve udeležence že po sedmi
uri. Udeležili se ga bodo pro-
d^alci košev, grabelj in raz-
nih drugih predmetov, ki jih
potrebujejo pri svojem delu
kmetje in vrtičkarji. Ob de-
seti uri pa se bo na prostoru
pred zadružnim domom za-
čela hcitacija rabljene kme-
tijske mehanizacije. Na voljo
bodo stroji in priključki, ki
jih bodo ponujali iz teme^-
nih zadružnih organizacij,
marsikateri stroj ali priklju-
ček pa bo prišel tudi s kmeč-
kega dvorišča, V temeljni za-
družni organizaciji po sedaj
zbranih podatkih ocerijujejo,
da bodo lahko ponudili ku-
pcem okrog 10 traktorjev,
nekaj trosilcev gnoja, brane,
sejalnike in še marsikaj dru-
gega, Poleg tega bodo obi-
skovalci lahko kupili tudi
domače pecivo, ki ga bodo
pripravile članice aktiva
kmečkih žena, na sejmu pa
bo mogoče kupiti tudi kakš-
no domačo klobaso. Uprav-
nik temeljne zadružne orga-
nizacije Rudi Trobiš je pred
sejmom povedal tole: »Žeh-
mo, da bi ta sejem postal tra-
dicija v tem kr^u, da bi
z rijim živeli vsi, ki tukaj živi-
jo in delajo, K sodelovanju
smo pritegnih tudi šolo,
učenci so sami narisali pla-
kate za tokratni sejem, skrat-
ka, želimo, da bi prireditev
dala utrip kraju. Načrtuje-
mo, da bi podobno priredi-
tev pripravili vsako leto dva-
krat, enkrat marca in morda
še decembra. Mislim, da bo
sejem dobrodošel tudi zato,
ker opažamo, da se kmetje
vse bolj odločajo za nakup
starih strojev, kajti nova me-
hanizacija je za marsikoga
resnično postala predraga.«
IRENA JELEN-BAŠA
16. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
lesetletnica Društva psoriatikov Slovenije
tfoslava bo v soboto v Celju
pniätvo psoriatikov Slovenije, ki
^žuje približno 1500 bolnikov z lu-
pvico, bo svojo desetletnico prosla-
vio v soboto dopoldne v celjskem
jarodnem domu. Prireditev bo pod
lokroviteljstvom Zdravstvene skup-
¡leti Slovenije in Skupščine Občine
^elje, na njej pa bosta spree:ovorila
rtdsednik društva primarij dr. Jože
^nšek in predsednik celjske ob-
llpske skuščine Tone Zimšek.
Društvo je v desetih letih precej pri-
čevalo k združevanju bolnikov, k 1гц-
^u njihovih težav in problemov, pri
ugotavljanju nasvetov in pomoči. Be-
ige predvsem preko aktivov oziroma
podružnic po regijah. Po letu 1984 so
jih ustanovili 8, med njimi tudi celj-
sko. Ta danes združuje preko 200 bol-
nikov in sodi poleg mariborske in
kranjske med ntgaspešnejše, s^ je pri-
pravila največ strokovnih predavanj in
drugih srečanj med člani.
Delo društva seveda ne predstavlja-
jo samo predavanja in srečanja. Dru-
štvu je v letu 1985 uspelo doseči, da je
bil ukinjen prispevek za zdravljerye
psoriaze. Aktivno sodeluje tudi pri
znanstveno-raziskovalnem delu na po-
dročju zdravljenja psoriaze. Pri tem
z njgboljšimi slovenskimi dermatologi
aktivno sodelujejo tudi prizadeti s pso-
riazo, s^ vedo, da so nova strokovna
spoznanja o zdravljenju tudi njihovo
edino upanje za lažje življenje.
Slovenski psoriatiki pa kìjub neka-
terim dosežkom svojega društva še da-
leč niso zadovoljni z odnosom družbe
oziroma pristojnih upravnih in samou-
pravnih ustanov za zdravstvo na repu-
bliški in zvezni ravni, pa tudi sociali-
stično zvezo, do zdrav^enja psoriaze.
Denaija za uspešna klimatska zdrav-
ljenja skor^ ni, za klinično zdravljenje
in nadomestila za izostanke z dela pa
se trošijo velika sredstva. Z nerazume-
vanjem se srečujejo tudi še marsikje
drugod, zato za društvo tudi v nasled-
njem desetletju ne bo zmanjkalo dela.
MILENA B. POKLIČ
mn vzdlhllali
klasičnih
delovnih akcii
Najbolj očiten pokazatelj, da
ti, klasične mladinske delov-
( akcije niso več po meri mla-
lega človeka je dejstvo, da so
t Celjskem oblikovali le eno
(igado mladih prostovoljcev
I Velenja. Brigadiiji se bodo
lieležili delovne аксџе v Sara-
evu. V ostalih občinah ni zani-
lanja, morebitni posamezniki
I se lahko priključijo delovni
ligadi v Titovem Velenju,
Med žalskimi mladinci je še
»ino veliko zanimanje za de-
jmo akcijo pobratenih mest
[Biogradu na moru. Аксуе se
iako leto udeleži 20 mladin-
w iz Subotice, Žalca in doma-
nov iz Biograda. Brigadiiji
lako leto čistijo nekatere ne-
цеЏепе otoke, letos pa na-
irav^o akcijo vsebinsko
wgatiti. Udeležencim bodo
Dogočali polagati izpite za
ïtome čolne, učili jih bodo
novnih potapljaških veščin,
)leg tega n^ bi mladi izpeljali
! пекад lažjih raziskovalnih
alog. Delovna аксџа pobrate-
ih mest v Biogradu potijuje
»pričanje, da so za drugačne
bilke mladinskega prosto-
Dljnega dela mladi še vedno
igreti.
VZ
Za dan žena so darovale kri
Na Polzeli je krajevna or-
ganizacija RK pripravila za
Zavod za transfuzijo krvi iz
Ljubljane krvodajalsko ak-
cijo, ki je zelo dobro uspela.
Kri je darovalo kar 318 kr-
vodajalcev, med njimi пгц-
več žensk iz Tovarne noga-
vic. Akcija je bila prav na
praznik žena, zato smo tudi
nje vprašali, kaj menijo o kr-
vodigalstvu nasploh in krvo-
dajalstvu za Dan žena.
Milica Lesnika: »Med kr-
vod^alci sem tokrat osem-
n^stič in tudi prav na ta dan,
8. marec, sem kri že dala, s^
polzelski Rdeči križ že več
let začenja te akcije prav na
dan žena. V tem je prav goto-
vo пекдј simbolike, s^ naš
praznik med drugim simbo-
izira tudi požrtvovalnost
žena.«
Marija Podbre8:ar: »Krvo-
dajalstvu sem že dolgo pre-
dana. Danes sem prišla na
odvzem že enaintridesetič,
tako da mi je prišlo že v na-
vado. Ob tem niti ne razmi-
šljam o humanosti in ne vem
čem še vsem, upam pa, da je
moja kri komu le prišla prav
in mu pomagala preživeti.«
Marika Tamše: »Na Polze-
li se je število krvod^alcev
močno povečalo in zdi se mi,
da nas je vsakokrat več. Za-
radi tega mislim, da bi mora-
li organizatoiji razmišljati
o primernejših prostorih za
akcije, бад moramo na od-
vzem krvi predolgo čakati.
To bi lahko koga od udelež-
be tudi odvrnilo.«
TONE TAVČAR
OBČINSKA KONFERENCA
SZDL CELJE
in
OBČINSKA RAZISKOVALNA
SKUPNOST CELJE
objavlja
RAZPIS O PODELITVI NAGRAD IN
PRIZNANJ
»INOVATOR CELJE 1988«
1.
Za nagrado »Inovator 1988« lahko kandidirajo delav-
ci v združenem dèiu in drugi delovni ljudje občine
Celje, ki so v letu 1988 uresničili dosežke inovacijske
in raziskovalne dejavnosti.
2.
Nagrade in priznanja podeljujemo:
-	Inovatorjem množične inventivne dejavnosti za
inovacijske dosežke.
-	Strokovnim, vodstvenim in vodilnim delavcem za
pomembne dosežke pri razvijanju in uvajanju novih
tehnologij, novih izdelkov, nove opreme ali nove
organizacije v proizvodnjo in poslovanje.
• - Razvojno raziskovalnim delavcem za pomembnej-
ša raziskovalna dela v okviru ali za potrebe organiza-
cij združenega dela občine kot družbenopolitične
skupnosti.
-	Organizatorjem inovacijske dejavnosti za posebne
uspehe pri pospeševanju inovacijske dejavnosti.
3.
Kandidate za nagrado in priznanje lahko predlagajo;
-	komisija za inventivno dejavnost
-	delavski sveti in drugi samoupravni organi
-	družbenopolitične organizacije
-	društva
-	posamezniki.
4.
Prijava mora v pismeni obliki vsebovati:
-	osebne in splošne podatke prijavitelja
-	opis, elaborat in drugače zadovoljivo predstavitev
inovacijskega dosežka ali raziskovalne naloge
-	podatke za vrednotenje: uporabnost ter izvirnost
in izračune koristi.
5.
Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priz-
nanj bo podeljeno največ:
-	pet denarnih nagrad s plaketami in 10 nagrad
s priznanji inovatorjem množične inventivne dejav-
nosti
-	tri denarne nagrade z diplomami strokovnim, vod-
stvenim in vodilnim delavcem za razvijanje in uvaja-
nje novosti v proizvodnjo in poslovanje
-	tri nagrade z diplomami razvojno raziskovalnim
delavcem za razvojno raziskovalna dela
-	nagrada in diploma organizatorju inovacijske de-
javnosti.
6.
Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Celje
-	Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine
Celje, Gregorčičeva 5a, do 15. aprila 1989. Razpis,
rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v sredstvih
obveščanja.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko
dobite na Občinski raziskovalni skupnosti Celje.
Eiriški devetdesetletnici
testitke JulUanl Holobar In ApolonlJI Žnldar
Minuli teden so predstavniki KS
iriže, predsednica KO SZDL Griže
«onida Močivnik, tajnik KS Ignac
(astnak in predstavnik DPD Svobo-
t Griže Igor Veligovšek obiskali Ju-
lano Holobar, ki je dopolnila 90 let
I Apolonijo Žnidar, ki je v devetde-
tto leto stopila.
^lijana Holobar živi v zaselku Migoj-
>ice na kmetiji, kamor se je primožila
sosednje vasi, iz številne kmečke
fužine, s^j je imela še deset bratov in
fester. Sedaj gospodari njen sin An-
On, sama pa še tudi veliki postori. Pre-
fnetila nas je s svojo vitalnostjo. Še
'idno namreč opravlja skor^ vsa go-
spodinjska dela, gre še v vrt, poleg
tega pa še šiva. Pravi, da pač rada po-
maga sinu in snahi, ki sta že tako zelo
obremenjena s kmetijo,
Apoloniji Žnidar zdravje žal ni tako
naklonjeno. Ob obisku je bila v poste-
lji, s^ je prebolevala gripo. Pravi, da
vsakič tr^a dlje časa, da si opomore po
bolezni. Tudi Apolonija je kmečka hči,
celo življenje je morala delati, sedaj pa
živi v Žalcu pri hčerki Ireni,
Obema so predstavniki KS zaželeli
veliko sreče, zdravja in osebnega zado-
voljstva. Tem željam se pridružujemo
tudi mi,
TONE TAVČAR
Šopek za Apolonijo Žnidar.
rak v Ceilu
Od 6. do 13.3.1989 onesnaženost zraka
'SOj v Celju ni presegla najvišjih dovo-
dnih mej.
V preteklih dneh se je povečala ones-
«ienost zraka z dimom. V niyvečji meri
^ to posledica sežiga^a odpadnega listja
^ drugih rastlinskih odpadkov, zato
¡Vlagamo občanom, da пцј te odpadke
|ompostir^o ali odpeljejo na deponijo
komunalnih odpadkov.
Leonida Močivnik, Ignac Maatnak, 90 letna Juijana Holobar in sin Anton so takole
nazdravili.
V SPOMIN
Alojzija Kotnik
Sredi pohorskih goz-
dov so se svojci in krajani
na skomarskem pokopa-
lišču nad Zrečami poslo-
vili od najstarejše krajan-
ke, 98-letne Alojzije Kot-
nik iz Hudinje.
Zdßj mimo počiva v do-
mači vasi, kjer se je rodila
v cvetočem m^u leta
1891, na kmetiji Grobel-
nik. Nekoč je bilo življe-
nje v hribih trdo in Alojzi-
ja je morala okusiti vse
križe in težave takratnega
življenja. Leta 1921 seje
omožila z Ivanom Kotni-
kom in z možem sta si na
Igarčevi kmetiji na Hudi-
nji uredila lep dom, v ka-
terem so se jima rodile tri
hčerke in sin, ki pa je
umrl še kot otrok.
Alojzija Kotnik je bila
ena tistih pohorskih ma-
ter, ki ni nikoli poznala
miru in počitka, цјепо de-
lo je bila le skrb za druži-
no. Neusahljiva v njej pa
je bila zlasti ljubezen do
pohorske zemlje. Zadnja
leta je Alojzija živela pri
svoji hčerki in nßjbolj
srečna je bila, ko jo je obi-
skalo 15 vnukov in 25
pravnukov. Rada je pri-
povedovala dogodke iz
svojega življenja in pripo-
vedi ji zlepa ni zmanjkalo.
IjucO'e od blizu in daleč
so jo poznah in jo imeli
radi. Zato jo bodo, Alojzi-
jo Kotnik, najstarejšo so-
krajanko, ohranili v traj-
nem spominu.
F.JURAČ
8. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAREC 198(1
Blišč in beda giedaiišicib abonmajev
Teater predstavlja du-
hovno hrano le za ljudi, ki
čutijo potrebo po sožitju
s kulturo. Ta elitni krog res-
nici na ljubo nima velikega
premera. Vsaj v Celju ne. In
če se po tej krožnici giblje-
mo navzven, naletimo na
ljubitelje gledališča, kate-
rih obseg zaključuje zani-
manje za to zvrst kulture.
To obzorje predstavljajo
priložnostni, malomeščanski
ali prebujajoči se tipi gledal-
cev. Na koncu sledi masa sa-
movšečnih »kulturnikov« iz-
gubljenih v sferi modernega
časa, ki morda celo vedo, kje
se SLG Celje nahaja, notra-
njost sama pa nima slike
v njihovi predstavi.
Našteta dejstva niso nova.
In kakšna terapija bi zalegla,
da se ta kozmos strne do me-
je razuma? Vzgoja, ki jo po-
nujajo na srednjih šolah, ne-
zainteresirane dijake prepro-
sto odbija od osnovnega na-
mena. Prav ta način vodenja
dijakov v gledališče j istoč-
nica za tale komenta •. Sred-'
nja šola, ki ne slovi po svoji
kulturni priza ievnosti,
v sklopu »kulturnega dne«
organizira dijakom gledali-
ško predstavo, z opozorilom:
obvezno! Tako nekaj nič hu-
dega slutečih predavateljev
»odžene« kliente v teater.-
Nekateri se prvič seznanjajo
z notranjostjo stavbe, drugi
se sprašujejo, kakšno čudo
bodo zagledali na odru, osta-
li pa cinično sprejemajo očit-
ke sošolcev in gledajo na
uro, kdaj jim bo pobegnil
vlak. V takšni atmosferi se
nenadoma odgrne zastor, ki
po pravilu terja nekajse-
kundno zevanje. In ko pred-
stava zaživi v polni luči,
v večjem delu publikuma
dolgčas preganjajo z nev-
mesnimi pripombami, s še-
petanjem, ki je na meji regu-
larnosti, z odpiranjem šume-
čega polivinila, s treskanjem
vrat in še bi lahko naštevali.
Potem se seveda postavlja
osnovno vprašanje - čemu
sploh? Ista vprašalnica je,
čeprav prikrito, vidna tudi
na obrazih tistih, ki se trudi-
jo na odru in so za svoje delo
praviloma	nagrajeni
z »gromkim« aplavzom, ki je
neiskren, kar igralci še kako
hitro opazijo. Prav gotovo
gledališka vzgoja na šolah, ki
se začne in konča s ploska-
njem, ni povsem ustrezna.
BOJAN KRAJNC
P.S.
H komentiranemu razmi-
šljanju velja dodati drugo
plat, o kateri razmišljajo
v celjskem gledališču. Kot
pravi upravnik gledališča
Borut Alujevič, so v gledališ-
ču skušali navezati stike
s srednjim usmerjenim izo-
braževanjem, oziroma sred-
njimi šolami, kjer bi naj gle-
dališki strokovnjaki bili
s svojimi pogledi in stališči
med mladimi v vsakem raz-
redu vsaj eno šolsko uro na
leto. »Mladim je potrebna
takšna vzgoja in premalo je
napotiti mladega človeka
v gledališče, čeprav polnega
teoretičnega znanja o avtoiju
ali gledališču. Igralci smo ži-
va bitja, zelo občutljive duše,
morda včasih malce čudaški.
In vendar - mladim bi bili iz
naše hiše rade volje priprav-
ljeni povedati kaj o tem, kaj
gledališče sploh je, kako
predstava nastaja, kakšen
program pripravljamo, kaj
doživlja igralec, ko živi z no-
vim delom.« S takšno zami-
slijo niso prodrli, čeprav je
znano, kakšne so ure umet-
nostne vzgoje na šolah. Zato
pridejo mladi v večini nepri-
pravljeni na predstavo, neza-
interesirani in tudi nič ne
»odnesejo«. V gledališču so
pripravljeni hoditi na ure
umetnostne vzgoje prosto-
voljno, uspeh ne bi izostal.
Tako so bili na Trgovski in
gostinski šoli, podobno obli-
ko gojijo s tehniško šolo.
Z drugimi, žal, ne. Tudi os-
novnošolce radi popeljejo po
gledališču, za zavese. Tam se
začne umetnostna vzgoja
mladega človeka.
Razstavljala Irena Pevnik
Ves prejšnji teden je bila v mali dvorani doma Svobode na
Polzeli odprta razstava likovnih del Irene Pevnik iz Polzele
Slikarka amaterka, sicer ing. tekstilne tehnologije, zapo-
slena v Tovarni nogavic, je s svojimi likovnimi deli prijetno
presenetila obiskovalce. Tapiserije, grafike, žgan les in olje
- platno so tehnike s katerimi seje predstavila. Na shki: Del
razstave Irene Pevnik, ki ji je bila to prva razstava in je bila
dobro obiskana._TONE TAVČAR
Naša beseda 89
v ponedeljek se je z nasto-
pom mladinskega pihalnega
in harmonikaškega orkestra
glasbene šole Slovenske Ko-
njice in recitatorske skupine
osnovne šole Ljubo Šercer iz
Loč v kulturnem domu v Vi-
tanju pričela konjiška občin-
ska prireditev Naša beseda
89.
Do četrtka so se na njej
zvrstili že nastopi Srednje
kovinarske šole iz Zreč in os-
novne šole Edvarda Kardelja
iz Slovenskih Konjic, ki sta
se krajanom Stranic predsta-
vila z lutkovnima predstava-
ma, pa nastop DPD Svoboda
Zreče in aktiva mladih za-
družnikov Slovenske Konji-
ce z veseloigro v Zrečah. Lo-
čani si bodo lahko danes
ogledali plesni skupini Di-
oniz in In in nastop osnovnih
šol Slovenskih Konjic. V pe-
tek si bodo plesno skupino
Dioniz ogledali tudi Konjiča-
ni. Prireditve se bodo zaklju-
čile v soboto z igro in recita-
lom osnovnih šol Dušana Je-
reba v Slovenskih Konjicah.
VALERIJA MOTALN
Bivši dijaki in profesorji
Kot častno opozorilo na
180-letnico celjske gimnazi-
je je šolska skupnost njene
naslednice, današnja Sred-
nja družboslovna šola, ko-
nec preteklega meseca izda-
la 132 strani velike osmerke
obsegajočo publikacijo
z naslovom NEKATERI
BIVŠI DIJAKI IN PROFE-
SORJI.
Ravnatelj prof. Jože Zu-
pančič jo predstavlja kot
zbornik, s katerim naj bi
»obudil spomin na bivše di-
jake in profesoije, ki so
s svojim delom to zaslužili«,
vendar spričo časovne in
prostorske omejenosti zbor-
nik »ni mogel zajeti vseh, ki
bi to zaslužili«; na nadaljeva-
nje oz. dopolnilo bo treba po-
čakati do naslednje primer-
ne obletnice.
Omenjena publikacija je
resnično mali biografski lek-
sikon nekaterih nekdanjih,
bolj ali manj znanih profe-
sorjev in nekaterih bivših di-
jakov, ki so izšli iz celjske
gimnazye in se kasneje
s svojim delom zapisali
v kulturno zgodovino našega
naroda. Iz obdobja med obe-
ma vojnama so zajeti »le ti-
sti, ki ne živijo več«. KLjub
temu dogovoru med založni-
kom in avtorjem (mag. Janez
Cvirn in prof. Anton Šepe-
tavc) menim, da bi nekate-
rim iz pokojnih gimnazijskih
profesorskih vrst le kazalo že
tokrat nameniti nekaj strani,
denimo dr. Srečku Brodaiju,
dr. Rornanu Savniku, dr.
Franu Žgeču, Franu Mra vija-
ku, Josipu Šteru, Stanetu
Meliharju itd., ki so s svojim
znanjem in delom enako
spodbudno vplivali na svoje
dijake, kot oni, v publikacijo
uvrščeni profesorji.
S to pripombo, ki si jo do-
voljujem oprt na vabilo, za-
pisano v uvodniku, pa je tre-
ba publikacijo pozdraviti kot
odraz iskrenega, spoštljivega
in spodbudnega odnosa do
preteklih dejstev, ki - kot je
bilo že zapisano ob 150-letni-
ci - zaznamujejo pot našega
naroda v preteklosti, ki mu
do neke mere določajo seda-
njost in ki ob njih naznotraj
jasnejši in bolj ubrani stopa-
mo v prihodnost (Tine Orel).
V tem smislu podana sporo-
čilnost publikacije nas obve-
zuje, da sežemo po njej, po-
trebni delovnih pobud za
prihodnje dni.
G.GROBELNIK
Svežina na pragu gledališča
Od 1. marca ima Slovensko ljudsko gledališče spet
umetniškega vodjo. To delo je za Andrejem Hiengom
prevzel Blaž Lukan.
Minuli četrtek je na sestanku umetniškega zbora razgrnil
svoja videnja celjskega gledališča. Program, ki gaje pred-
stavil, temelji na že nekdaj uveljavljenem načelu, da mora
biti celjsko gledališče bolj prodorno, da se mora nenehno
kaj dogajati tudi ob rednem programu, in da se mora
gledališče bolj odpreti navzven. Blaž Lukan zagotavlja, da
je potrebno pripeljati v hišo mlade, obetavne režiserje in
utrditi sodelovanje z že preizkušenimi, in da je prav tako
potrebno osvežiti celjski umetniški ansambel. Podrobneje
bomo o načrtih gledališke hiše skozi program novega
umetniškega vodje pisali v eni od prihodnjih številk.To-
krat k dobrodošlici v Celje nekaj besed o dosedanjem delu
Blaža Lukana.
Tri leta je bil Blaž Lukan, sicer Ptujčan po rodu, umetni-
ški vodja eksperimentalnega gledališča Glej v Ljubljani
sicer pa v svobodnem poklicu. Je dramaturg, scenarist in
pesnik. Napisal je tudi več radijskih iger in televizijskih
scenarijev. Celjski ansambel je spoznal kot dramaturg pri
igri Zgrabite Sganarela, pred leti paje pripravil adaptacijo
Pečjakove igrice Drejček in trije marsovčki.
MP
Drobci sestavljajo
kulturo naroda
V	zadnjih dneh se Sloven-
ci vedno znova prepričuje-
mo, da smo kulturen narod.
Kulturna so naša protestna
zborovanja, kulturno se od-
zivamo na razgrete pozive
naših južnih sosedov in
sploh srečujemo besedo
kultura na vsakem koraku.
A žal, pri tem velikokrat po-
zabljamo, da kulturo naro-
da velikokrat grade tudi
malenkosti.
Med takimi kulturnimi
malenkostmi je prav jgotovo
tudi vpisovanje mnenj in vti-
sov v spominske knjige ob
različnih razstavah in prire-
ditvah. Velikokrat se zgodi,
da te knjige posamezniki iz-
koristijo za izražanje svoje
»kulturne« prenapetosti,
nevzgoje in nespoštovanja
umetniških del ali slovenske
kulture.
V	teh dneh v Slovenskih
Konjicah razstavlja samo-
stojna slikarka Nada Kram-
berger iz Miklavža. Kot veči-
na umetnikov je tudi ona ob
razstavo svojih akvarelov
položila svojo spominsko
knjigo. Posebej nestrpno je
čakala na mnenja obiskoval-
cev razstave, kajti po petnaj-
stih letih dela in mnogih sa-
mostojnih razstavah po Slo-
veniji, prvič razstavlja v kra-
ju, kjer je preživela otroštvo.
Tako pohvalna kot negativ-
na kritika njenih bivših do-
mačinov, bi ji še posebej ve-
liko pomenila.
A niti dejstvo, da je Nada
Kramberger domačinka, ni
ustavrlo prenapetežev. Z gr-
dimi, vulgarnimi besedami,
ki v knjigo spominov prav-
gotovo ne sodijo, so razvred-
notili umetničino delo. Če-
prav teh zapisov nikakor ne
gre posploševati in se zave-
damo, da najbrž gre le za za-
bavo nekaj mladostnikov,
jih tudi ne gre mirno spregio-'
dati. Kako more kdo, ki za to
ni niti najmanj poklican, pod
petnajstletno delo umetnice
zapisati, naj ga opusti, in se
raje posveti prostituciji? Ka-
ko more kdo od »kulturnih
Slovencev« ob sijočih umet-
niških slikah v knjigo spomi-
nov pisati kritike o umetniči-
nih oblačilih? Zakaj lahko
Slovenci na svojo kulturo
z velikim K pozabimo, kakor
hitro se nam ponudi prilož-
nost, da se skrijemo pred
bleščečimi reflektorji medi-
jev in javnosti? Kako neki
lahko Slovenci, ki se z vsemi
močmi borimo proti naci-
onalističnim razprtijam, pod
svoje nekulturne izpade
podpišemo koga od »juž-
njakov«?
Pristojni za razstavo v Slo-
venskih Konjicah so list z ža-
litvami iz knjige sicer iztrgali
in jih tako izbrisali iz spomi-
nov Nade Kramberger. A ni-
kakor ne morejo žalitev iz-
brisati iz spomina tistih, ki
smo jih še polni čudovitih
vtisov po ogledu razstave,
prebrali, in se vprašali: »Ah
smo Slovenci s svojo vzgojo
res naredili že dovolj, da se
lahko imenujemo kulturni?«
VALERIJA MOTALN
iVinožični nastop bo
Letošnji, 18. mednarodni
mladinski pevski festival, bo
od 25. do 28. maja. Tekmoval-
ni del te prireditve bo v dvo-
rani Narodnega doma, mno-
žični nastop pa bo zopet
v Mestnem parku.
Za zvezno tekmovarye se je
prijavilo 21 zborov, v vseh treh
kategorijah, iz vseh republik in
pokrajin, razen Črne gore in
Kosova. V mednarodnem delu
tekmovanja pa naj bi nastopilo
12 zborov iz Jugoslavije, Polj-
ske, Zvezne republike Nemči-
je, Finske, Bolgarije, Madžar-
ske in Češkoslovaške, ter seve-
da tisti domači zbori, ki bodo
na zveznem tekmovanju ©svo-
jih zlato odUčje.
Razen tekmovalnega dela bo
v okviru festivala tudi več
spremljajočih prireditev, kot
so razstave mladinske zborov-
ske literature, posvetovanja,
demonstracijski nastopi in
koncerti zborov itd.
Zadnji, 17. MPF, je ostal brez
tistega najbolj odmevnega na-
stopa, to je množičnega kon-
certa, ki je odpadel zaradi po-
manjkanja denarja. Organiza-
tor zagotavlja, da letos ta na-
stop bo, čeprav tudi še ni po-
vsem rešeno finančno vpraša-
nje. Polovico, sredstev, ki jih
prispevajo kulturne organiza-
cije iz občine in republike ima-
jo zagotovljeno, drugo polovi-
co pa naj bi dobili iz združene-
ga dela.
Mladi glasbeniki v Novi Gorici
Danes se v Novi Gorici pričenja letošnje tekmovanje učen-
cev in študentov glasbenih ustanov Slovenije. V treh dneh
bodo nastopih pianisti, godalci, kitaristi in mladinski pevski
zbori. Iz naše regije bo letos na tej prireditvi sodelovalo 36
učencev. Največ, trinajst jih bo iz celjske glasbene šole, dvanajst
jih je iz Titovega Veleria, pet iz Žalc^ trije iz Šentjurja ter po
eden iz Radeč, Slovenskih Konjic ter Šmarja.
V zadnjih letih so mladi glasbeniki iz regije posegali tudi po
najvišjih odličjih, zato lahko dobre rezultate pričakujemo tudi
letos.
Srečanje z Mozartom
v koncertni dvorani Glasbene šole Franc Korun-
Koželjski v Titovem Velenju se bo v soboto, 18. marca
ob pol osmih zvečer že tretjič predstavil ansambel
Slovenicum. Pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica
bo izvedel koncert iz cikla Mozart in učitelji. Poleg
ansambla bo nastopilo še več solistov in APZ France
Prešeren iz Kranja.
Kot posebnost velja omeniti, da bo zbor v prvem
delu izvedel Allegrijev devet glasni Miserere. Zaradi
tega dela, pisanega za dva zbora, ki so ga ustno posre-
dovali od rodu do rodu in ga niso smeli notirati, je
zanimivo, daje lahko komaj štirinajstletni Mozart delo
zapisal po spominu.
Drugi del koncerta bo posvečen Mozartu in njegovi
sakralni glasbi. Srečanje z Mozartom bo tudi to pot
vznemirljivo.
VIĐEOPABADA
KOMANDANT VODA - (Platoon Leader) - vojni - (676)
- ★★★
Vietnam - travma, ki je Američani ne bodo zlahka pozabili.
Vietnam - boleča tema, okoli katere Američani interpolirajo
ekstreme, od herojstva do slabe vesti. Tokrat, v filmu Koman-
dant voda, tako kot v filmu Lovec na jelene, fingirá Vietnam
kot tragična usoda ameriških vojakov, herojev, obsojenih na
poraz. Vietnam kot usoda, kot danost, na katero so bili Ameri-
čani preprosto obsojeni - tu je problem, kajti Vietnam so si
Američani ustvarili sami. Brez tega uvida ostaja Vietnam
travma.
ŽELEZNI ORLI II - (Iren Eagle II) - akcijski - (678) - ★★★
Po uspehu Železnih orlov I. je bilo pričakovati drugi del. Ta
je prišel nepričakovano hitro, tako da se mu hitrica dodobra
pozna. Pacifistična ideja, zaradi svoje luknjičavosti, ne
odtehta ostalih površnosti, za katerimi film boleha.
SMRTNA LISTA - (The Dead Pool) - kriminalka - (677) - ★★
Ker je nekdo prepričan, da mu znani režiser krade sanje, je
že dovolj, da mori vse povprek in seveda'zadosten razlog za
Clinta Eastwooda, da zaigra herojskega detektiva, ki pride
stvari do dna.
978 - HUDIČ - (976-Evil) - grozljivka - (676) - ★
Film je sicer res grozen, vendar ne kot žanr, ampak kot
izdelek.
VIHARNI PONEDELJEK - (Stormy Monday) - drama - (675)
- ★★★
Mladi fant (igra ga Tommy Lee Jones) se zaposli kot čistilec
pri nekem biznismenu (igra ga znani pevec Sting), ki je zaple-
ten v mafijski boj z nekim drugim biznismenom. Pri slednjem
je zaposleno dekle (igra jo Melanie Griffith) kot »call-girl«.
Fant in dekle se po naključju srečata in zaljubita. Delo pri
šefih ju zaplete v neprijetne in nevarne situacije, vendar ju
stiska samo še bolj zbliža.
MORA PRI BITTERCREEKU - (Nightmare at Bittercreek)
- triler - (674) - ★★★
Izlet v prirodo se za štiri ženske sprevrže v obupen boj za
obstoj. PobegU morilci se odločijo, da jih vse pobijejo - kot da
bi v planinah čakali samo nanje. Seveda se ženske ne dajo kar
tako - kratko na koncu potegnejo morilci, ženske pa se s krva-
vimi rokami vrnejo v dolino.
16. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Tuji gosti se še
zanimajo za
nas
Znamenita berlinslca
turistična borza je poka-
zala, da se zaradi sploš-
nih razmer v Jugoslaviji
zanima za letovanje pri
nas vedno manj tujih go-
stov. Za svoj denar pač
niso pripravljeni dopu-
sta preživljati v državi,
o kateri je zadnje čase
slišati kaj malo dobrega.
Jasno je, da hočejo tujci
že v naprej vedeti, kaj
bodo dobili za tisto, kar
plačajo.
Napovedi za letošnjo
turistično sezono torej ni-
so obetavne. To Še pose-
bej velja za južne predele
države in črnogorsko Pri-
morje, medtem ko vsaj
zaenkrat kaže, da bo se-
verni del Jadrana soraz-
merno dobro zaseden. In
kako bo s tujimi gosti na
celjskem turističnem po-
dročju?
Naše območje je znano
predvsem po mnogih na-
ravnih zdraviliščih. Po-
klicali smo v ta zdraviliš-
ča in vsepovsod so nam
povedali, da zaenkrat ni
bojazni, da bi bilo letos
manj tujih gostov kot la-
ni. Nasprotno - število tu-
jih gostov naj bi se pove-
čalo za deset odstotkov.
Številke niso izrečene na
pamet, pač pa na osnovi
že sklenjenih pogodb in
aranžmajev.
Ta spodbudna dejstva
so brez dvoma odraz res-
nega in zavzetega dela na-
ših naravnih zdravilišč
v preteklih letih, ko so si
s kakovostnimi uslugami
pridobila dober sloves.
Res pa je tudi, da so cene
v zdraviliščih za tuje go-
ste še vedno izjemno
ugodne. Skratka - razlo-
gov za preplah vsaj pri
nas zaenkrat še ni!
JANEZ VEDENIK
Ceijsifo turistično območje
je še premalo iziioriščeno
Večio vlogo bi morala odigrati Gospodarska zbornica
Poslovna skupnost za tu-
rizem iz Celja je poslala
v vse občine celjskega ob-
močja vprašalnik, na osno-
vi katerega so lahko ocenili
stanje in možnosti razvoja
turizma in gostinstva.
Na osnovi izpolnjenih
vprašalnikov imamo sedaj
na našem turističnem ob-
močju tudi celovito izdelano
podobo stanja na tem po-
dročju. O tem smo se pogo-
varjali s Slavkom Sotlarjem
iz poslovne skupnosti za tu-
rizem v Celju.
Sotlar: »Iz tabele, ki smo
jo pripravili po občinah je
razvidno, da imamo na ob-
močju 5261 postelj in kar
23.144 sedežev. Motel Merx
v Šentjurju je ves čas po-
vsem zaseden, dobro zasede-
na pa so tudi ležišča v naših
naravnih zdraviliščih. Podat-
ki kažejo, da se manjša od-
stotek domačih in da neneh-
no narašča število tujih go-
stov. Vedno več sedežev
v gostinskih lokalih pa osta-
ja nezasedenih, kajti večina
jih je namenjena lokalnemu
prebivalstvu, ki ima ob pa-
danju življenjske ravni ved-
no manj denarja za hrano in
pijačo. Prodaja pijač v neka-
terih gostinskih lokalih se je
celo prepolovila. Vse to po-
meni, da se bodo morah
v gostiščih bolj prilagoditi
gostom, ki lokale še obisku-
jejo.«
- Kako izkoriščamo na-
ravne danosti celjskega tu-
rističnega območja?
Sotlar: »Naše območje
ima vse naravne danosti za
ugoden razvoj turizma, razen
seveda morja. Menim, da jih
še premalo izkoriščamo. De-
loma je ponudba dograjena
v zdraviliščih, kjer pa še ved-
no manjka infrastrukturnih
objektov. Stvari se sicer pre-
mikajo na bolje, vendar še
prepočasi. Vzrok za to je tudi
v preveč razdrobljenem turi-
stičnem gospodarstvu, ki bi
lahko bilo uspešnejše z bolj
izkoriščenim kadrom in de-
narjem. Na Celjskem je kar
dvajset gostinskih tozdov.
O tem bi se morali zamisliti
'v občinah, kjer tarnajo, da
dosegajo slabe poslovne re-
zultate in posledično slabe
osebne dohodke, ki delavcev
ne stimulirajo.«
- Močno prisoten pa je
zasebni sektor gostinstva...
Sotlar: »To še posbej velja
za celjsko in žalsko občino.
Žal gre v večini primerov za
bifeje, ki z visokim pribit-
kom na hitro služijo denar,
saj so v nekaterih bifejih ob
sprostitvah cen cene že višje
kot v hotelih. Družbi pa pri-
spevajo kaj malo. Nekatere
davčne napovedi gostincev
so prav smešne. Kaže, da bi
morali na področju davčne
politike odigrati pomemb-
nejšo vlogo družbeni sektor
s predlogi o obdavčitvi pro-
meta na sedež in podobno.
Izumrle so tudi dobre slo-
venske gostilne, posamezni-
ki pa si izmišljujejo nova
imena, ki jih naša terminolo-
gija ne pozna. Posebej je ta
ponudba osiromašena v oko-
lici zdravilišč.«
- Kako ocenjujete delo
smučarskih središč?
Sotlar: »Na Golteh so za-
radi naravnih danosti manj-
še možnosti za nadaljnji raz-
voj, medtem ko postaja Ro-
gla moderno smučarsko sre-
dišče z vso potrebno infra-
strukturo. Oba smučarska
centra pa bosta morala še
več napraviti za boljšo izko-
riščenost tudi v nezimskih
mesecih, za kar imata vse po-
goje.
Tabela, ki smo jo sestavili
na osnovi vprašalnika, je po-
kazala tudi to, da je regija
bogata po športnih objektih
in igriščih, ki bi jih тогдИ
bolj vključiti v celovito turi-
stično ponudbo. To velja tu-
di za lov in ribolov, plezanje
in vodne športe. Vse več lju-
di si namreč želi poleg dobre
hrane in pijače tudi aktiven
oddih. Slabo zasedenost ka-
žejo tudi podatki o sindikal-
nem turizmu. Zmogljivosti
bi lahko bile boljše tudi s so-
delovanjem s turističnimi
agencijami, ki jih je na na-
šem območju kar osemnajst.
Problematičen je tudi kmeč-
ki turizem. Iz leta v leto se
zmanjšuje število turističnih
kmetij, ki so dobile izredno
ugodne kredite. Kmetje so si
dvignili stanovanjski stan-
dard, nato pa so pozabili na
turizem. Odstotek zasedeno-
sti je sramotno majhen in po-
nekod ne dosega niti 10 od-
stotkov.«
-	Poseben problem so
verjetno kadri...
Sotlar: »Od 4069 zaposle-
nih jih ima le 16 visoko izo-
brazbo, višjo pa 47. To pome-
ni, da ima visoko oziroma
višjo izobrazbo le odstotek
in pol zaposlenih v tej dejav-
nosti, kar je najmanj od vseh
gospodarskih panog. To je
tudi posledica velike raz-
drobljenosti gostinstva na
našem območju.«
-	Kako odgovorni v obči-
nah upoštevajo pomen go-
stinstva in turizma. Ju
obravnavajo enakovredno
kot ostale gospodarske de-
javnosti?
Sotlar: »Ne glede na to, da
v večini občin, razen Šmarja,
predstavlja ta dejavnost le
okrog dva odstotka družbe-
nega proizvoda, bi morali iz-
vršni sveti temu področju
namenjati več pozornosti.
Od Gospodarske zbornice
Slovenije in medobčinske
gospodarske zbornice bi mo-
rali zahtevati, da odigrata
svojo vlogo tudi na tem po-
dročju. Večjo pozornost bi
morali nameniti kadrovski
problematiki, izobraževanju,
napredovanju pri delu,
zmanjšati bi morali davke za
tiste obrate, ki nudijo hrano
in družbeno prehrano.«
JANEZ VEDENIK
Gornjegrajsifl občni zbor
Na zboru gornjegrajskega Turističnega društva so
ocenili kot glavno lansko pridobitev večnamenski
prizidek h kinodvorani ki je na prostoru za priredi-
tve na prostem.
Turistično društvo je za prizidek, ki ga je gradilo pet
društev, prispevalo 40 odstotkov sredstev. V sodelova-
nju s Kompasom so izdali reklamno zloženko o Gor-
njem gradu, v središču kraja so postavili dva kozolca
s smerokazi za gostišča in turistične kmetije, sodelo-
vali pa so tudi pri nakupu reflektorjev za osvetlitev
gornjegrajske katedrale, največje na Štajerskem. Zani-
mivo je bilo poročilo osnovnošolskega turističnega
krožka, ki je jeseni priredil akcijo iskanja črnih pik, ki
jo bodo ponovili maja. Osnovnošolci tudi pripravljajo
informator z zgodovinskimi podatki in o sedanjem
turističnem utripu.
Letos bodo zgradili v večnamenskem prizidku sani-
tarije. Na 20. jubilejni Čebelarski praznik se zaradi
popestritve programa pripravljajo že dva meseca.
Novost naj bi bila povorka s predstavitvijo kmečkih
opravil. Tudi čebelarstvu bodo skušali dati večji
poudarek, vendar bistvenih novosti v zvezi s tem ne
bo. Turistični delavci menijo, da bodo morda letos
uspeli stalno odpreti za javnost zbirko starin Ivana
Mavriča, kar nameravajo že več let.
BJ
TURISTIČNI NAMIG
Gremo v Topolšico
v tem predpomladan-
skem času bi bil kar prije-
ten izlet v Topolšico. Z av-
tom je do tja 40 kilometrov,
primerni direktni avtobus-
ni zvezi iz Celja pa ob 7.10
(ob nedeljah ob 8.10) in 12.10
s povratkom iz Topolšice ob
13.30 uri in 16.30 uri. Sicer
pa so iz Titovega Velenja
avtobusne zveze vsako uro.
Zdravilno vodo v Topolši-
ci so poznali že v 16. stoletju,
toplice so bile prvič skrom-
no urejene leta 1836, obnov-
ljene pa leta 1898. Ves čas, do
nedavnih sedemdesetih let,
so zdravili predvsem plućne
bolezni in v tem času zgradili
več bolnišničnih objektov.
Ker pljučnih bolezni skoraj-
da ni več, je danes bolnišnica
namenjena zdravljenju inter-
nih bolezni. Leta 1970 so pri-
čeli z zdraviliškim turizmom
v hotelu Mladika, leta 1984
pa so zgradili sodoben hotel
Vesna, B kategorije, ki ima
226 ležišč s sodobno medi-
cinsko terapijo in dvema ba-
zenoma.
In kaj naj počnemo v To-
polšici? Sprehodi so izredno
lepi, zrak med smrekovimi
gozdovi je čist in svež, zna-
čilna je srednjegorska klima,
megle pa skoraj ni. Ogleda-
mo si lahko spominsko sobo,
kjer je nemška armada leta
1945 podpisala kapitulacijo,
več spominskih obeležij in
spomenike partizanskih po-
veljnikov Matevža Haceta,
Petra Stanteta-Skale in Sta-
neta Dobovičnika-Krta. Po
sprehodu se boste verjetno
odločili za kopanje v hotelu
Vesna, kjer sta na voljo dva
bazena. Manjši, terapevtski
je velik 8,5x7,5m, večji, re-
kreacijski pa 25x12 m, voda
pa ima temperaturo 32 sto-
pinj Celzija. V hotelu je bife,
restavracija pa je znana po
dobri kuhinji. Cene so še kar
zmerne. Razlogov, da v tem
času obiščete Topolšico je
torej dovolj.
ZORAN VUDLER
Urejanje Zadretja
v Zadretju so podelili 20 priznanj za najlepše cvetje in
najurejenejša okolja v lanskem letu. Javnih črnih pik gor-
njegrajski turistični delavci niso podelili, nameravajo pa
poslati pismena opozorila. Če ta ne bodo zalegla, posamezni
turistični delavci razmišljajo tudi o tem, da bi jih društvo
odstranilo na račun tistih izjem, ki kazijo sicer urejeno
podobo Zadretja. V Zadretju ugotavljajo, da se letos izgled
Gornjega grada po lanskih številnih novogradnjah znova
izboljšuje in je tak kot smo ga vajeni.	'	BJ
Najboljše je gostišče Triglav
Celjska turistična zveza je doslej ocenjevala samo kako-
vost zasebnih gostišč, sedaj pa je ocenila tudi družbena
gostišča. Za najboljše družbeno gostišče so proglasih
gostilno Triglav na Dobrni, ki jo upravlja Zdravilišče.
Gostišče je sodobno urejeno v prijetnem kmečkem stilu,
dobro vodeno, predvsem pa velja pohvaliti veliko izbiro
domačih jedi.	J. V.
Volilni zbor turističnega društva
VoUlni zbor celjskega TD bo v četrtek, 23. 3. ob 17. uri
v stranski dvorani narodnega doma v Celju. Obravnavah
bodo poročila o delu društva v zadnjih dveh letih, zaključni
račun za leto 1988, program dela za letos in izvedli volitve
v organe društva.
30 let PD Polzela
Planinsko društvo Polzela letos praznuje 30 letnico uspeš-
nega delovanja. Osrednje prireditve bodo prav v tem tednu.
Tako je bila včeraj zvečer osrednja akademija, odprli pa so
tudi planinsko razstavo, ki bo.na ogled do 19. marca. Jutri,
v petek, pa bo občni zbor društva in sicer ob 17. uri v domu
Svobode Polzela.	j TAVČAR
Planinsici pohod na Dobrovlje
Planinsko društvo Železničar Celje organizira v nedeljo,
19. marca pohod na Dobrovlje nad Vranskim. Zbor bo na
novi avtobusni postaji v Celju ob 5.45 uri, avtobus proti
Vranskemu pa odpelje ob 6. uri. Pot bodo udeleženci
pohoda nadaljevali peš proti Čreti, Tovstemu vrhu. Sv. Jo-
štu, Pretkovici in Orehovici. Od tam pa nazaj do Vranskega.
Pohod bo trajal pribhžno sedem ur, za hrano in pijačo
poskrbi vsak sam iz svojega nahrbtnika.
Izlet bo vodil Viktor Lečnik.
Hotel HUM
Ldško
vas vabi
v petek
in soboto
na ples
Z ansamblom
VIKEND.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAREC 198(1
Križanke so zdaj zamenjale
lioij produktivne vrste krav
Pred dvema desetletjema
je bilo celjsko področje pol-
no križank in starih pasem,
danes pa prevladuje kvali-
tetna čreda. V A kontroli je
okrog 10 tisoč krav. Toda
pomanjkanje denarja je ču-
titi tudi pri delu selekcijske
službe, denarja za obnovo
in nabavo kvalitetnih krav
je vsak dan manj.
Selekcijska služba je na
Celjskem organizirana v ok-
viru Zavoda za živinorejo in
veterinarstvo, poleg celjskih
občin sodi v njen okvir še del
Posavja in Koroške. Kaj
pravzaprav pomeni selekcija
v živinoreji?
Osnovna selekcija je kon-
trola proizvodnosti krav. Po-
meni sistematično rejsko de-
lo, obsega označevanje in
evidentiranje živali, na osno-
vi tega ocenjujejo v selekcij-
ski službi plemensko vred-
nost bikov, krav in telic.
A kontrola pomeni kontrolo
zaroda in kontrolo proizvod-
nih lastnosti, kontrola Z pa
pomeni le kontrolo zaroda,
ne pa tudi vsakomesečnih
kontrol pri rejcih. V zadnjem
času so v selekcijski službi
začeli še s tako imenovano
ЛР kontrolo, ko dobijo rejci
vsak mesec računalniško ob-
delavo podatkov o proizvod-
nosti krav.
Na Celjskem je trenutno
v A in AP kontroli 8741 krav
v privatnem sektorju,
v družbenem pa okrog 1450.
%'ajveč rejcev, ki imajo ži-
vali v A in AP kontroli, je
mozirski občini - okrog
Л0 z 2050 kravami, v Sa-
vinjski dolini je 130 rejcev
s 1100 kravami, približno
toliko pa še v šentjurski in
šmarski občini.
Kako lahko rejec pride
v A kontorlo? O tem odloča
selekcijska služba na osnovi
svojega programa in kriteri-
jev za določeno pasmo. Po-
goj so 4 krave pri posmez-
nem rejcu in litri odkuplje-
nega mleka. Tako npr. za ija-
vo pasmo, ki je najpogostej-
ša na tem območju, velja, da
mora rejec oddati 2500 litrov
mleka po kravi. Lahko pa re-
jec pride v A kontrolo tudi
ne glede na vrsto krav, pogoj
so predvsem količine odda-
nega mleka, vendar o tem
odloča selekcijska služba.
Letos se v selekcijski služ-
bi na zavodu bojijo, da bo
število krav v A kontroli za-
čelo upadati, predvsem zara-
di dragih krmil in nizkih od-
kupnih cen mleka. Sç lani so
v Mlekarni prispevali del de-
naija za kvalitetno čredo, le-
tos tega prispevka ne dajejo
več, pa tudi denaija iz repu-
bhških ah občinskih skladov
za te namene ni.
Sicer pa ima kontrola pro-
izvodnosti na Celjskem dol-
goletno tradicijo. Začetki se-
gajo v predvojno obdobje,
takrat so na družbenih pose-
stvih že skrbeli za kontrolo
proizvodnosti krav. Po vojni
je kontrolo proizvodnosti in
rodovniško službo nadzirala
okrajna zadružna zveza.
V petdesetih letih je sledil
kratek premor, po letu 64 pa
je pospeševalna služba nad-
zor spet okrepila. Z organiza-
cijo odkupa mleka je selekci-
ja dobila svoje mesto tudi
v kooperacijski proizvodnji.
Kaj pa o selekcijski službi
menijo kmetje? Takole so
povedali:
Jože Marovt, vodja selekcij-
ske službe na Zavodu za živi-
norejo in veterinarstvo: »Na
zavodu se predvsem bojimo,
da bo delež krav v A kontroli
začel upadati. Draga so krmi-
la, ljudje niso sigurni v ceno
mleka. Mi si bomo prizadeva-
li, da bi izkoristili genetski
potencial. Tudi rejci so zain-
teresirani za kvalitetno čre-
do. Telice iz A kontrole na-
bavljajo predvsem iz svojega
področja, pa tudi sami proda-
jajo plemenske telice. Mislim,
da smo Slovenci korak dlje
v primerjavi z Jugoslavijo na
tem področju, zaostajamo pa
za dosežki v Evropi.«
Anton Brinjevec, Mozirje:
»Trenutno imamo v A in AP
kontroU 23 živaU. 12 je krav,
ostalo so tehce. Imeli smo že
večjo čredo, vendar nas raz-
mere silijo v zmanjševanje.
Z delom selekcijske službe
smo zadovoljni, toda tepe
nas obstoječa kmetijska po-
litika. OddaU smo že po 70
tisoč litrov mleka, lani pa le
48 tisoč litrov.«
Cvetka Mešič, Polzela:
»Nad sodelovanjem z zavo-
dom se ne moremo pritože-
vati, zlasti nam je všeč ta AP
kontrola, ko lahko vsak me-
sec sproti spremljamo proiz-
vodnost naših krav. Imamo
jih 18, lani smo jih imeli po
20, vendar smo zmanjševali
čredo zaradi suše. Radi bi jo
še povečali. Sicer pa imamo
čredo v A kontroli že okrog
20 let, prej smo imeli sivke,
zdaj so vse živali v A kon-
troli.«
Franc Rotnik, Ravne-So-
štanj: »25 krav in nekaj telic
imamo v hlevu, čreda je
v A kontroli kakšnih pet let.
Radi bi jo še povečaU. Če se da,
kupimo kakšno brejo telico, la-
ni npr. na Primorskem, pa tudi
v Zgornjesavinjski dolini se da
kupiti kvalitetno živino. Lani
smo oddah 127 tisoč litrov
mleka.«
IRENA JELEN-BAŠA
Franc Rajter referent za se-
lekcijo: Uspehi dela selekcij-
ske službe so precejšnji, če-
prav se morda tega niti ne za-
vedamo. Celotno področje je
bilo po vojni pasemsko neu-
strezno, celotna čreda je bila
sestavljena iz križank in sta-
rih pasem. Vsa ta populacija
goveda je bila v 25, 30 letih
zamenjana s produktivnimi
pasmami. Po drugi strani pa
je selekcijski napredek viden
tudi pri obstoječih pasmah.
Danes živali, ki so v A kontro-
li, predstavljajo povsem dru-
gačen tip goveda kot pred
leti.«
Prevelikega zanimanja ni
Končan kviz Mladi In kmetijstvo
v soboto je bilo v Škalah
pri Titovem Velenju regij-
sko kviz tekmovanje mla-
dih zadružnikov »Mladi in
kmetijstvo«, ki so ga pri-
pravili mladi zadružniki
Šaleške doline v sodelova-
nju z Zavodom za živinore-
jo in veterino iz Celja pod
pokroviteljstvom DO ERA
TOK Šoštanj.
Nastopilo je osem ekip
- občinskih prvakov ki so
odgovarjale na vprašanja iz
tem skrite rezerve in varče-
vanje v gospodinjstvu, raz-
vojni cilji kmetijsko nerazvi-
tih rastlin in možnosti zniža-
nja stroškov v kmetijski pre-
delavi. Zmagala je ekipa
Šentjuija, ki so jo sestavljaU
Hedvika Senegačnik, Simon
Sitar in Janez Vivot, sledijo
pa ekipe Moziija, Šmarja,
Celja, Slovenskih Konjic,
Šoštanja, Slovenj Gradca in
Žalca.
Hedvika Senegačnik iz
Šentjurja: »Današnje zmage
na tem kvizu smo vsi trije
zelo veseli, saj se je nismo
nadejali. Res paje, da smo se
na tekmovanje temeljito pri.
pravljali, zato tudi vprašanja
za nas niso bila pretrd oreh.«
Alojz Robnik iz Mozirja;
»Na podobnem kvizu sem že
sodeloval in mislim, da je po-
leg znanja treba imeti tuî
malo sreče. Sicer pa so taka
tekmovnaja koristna, saj bi
mladi prav gotovo ne prede-
lali toliko poučne literature,
kot so jo v pripravah na
kviz.«
Marina Mastnjak: iz Ce-
lja: »Zanimanje za kviz v na-
ši občini upada. Vse težje je
pridobiti mlade, ki bi hoteli
sodelovati, čeprav je vse
skupaj zelo zanimivo in tudi
zabavno. Tekmovanje ima
dve prednosti, marsikaj se
naučiš in veliko vrstnikov
spoznaš.«
Marko Vasle iz Žalca: »Da-
nes smo kot zadnji razočara-
ni, čeprav vemo, da je kviz
pravzaprav le igra. Na tek-
movanje smo se precej pri-
pravljah, imeli pa smo precej
smole. Kljub temu bomo tu-
di drugič še sodelovali, mor-
da pa bi bilo treba kaj pri
tem spremeniti.«
TONE TAVČAR
Manjša kmetijska proizvodnja
Zaradi znanih razmer v kmetijski politiki je kmetij-
ska proizvodnja v Zgornjesavinjski dolini v zadnjih
dveh letih nazadovala. Svoje so prispevale tudi lanske
vremenske razmere. Nazadovanje se letos nadaljuje.
V Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi se bojijo, da bo
celo še slabše. Bistveno se je zmanjšala predvsem
molznost, saj so krmila in gnojila postala za kmete
predraga. Zadruga bo skušala pomagati z regresira-
njem, saj želijo ohraniti vsaj stanje kmetijske proizvod-
nje iz lanskega leta. Nazadovanje kmetijske proizvod-
nje bo seveda precej vplivalo na srednjeročne načrte.
BJ
Še štirinajst dni do izleta
100 srečnih potnic, ki smo jih javno iz-
žrebali v dopoldanskih oddajah Radia Ce-
lje na 17. izlet 100 kmečkih žensk na morje,
je že dobilo obvestila, da potujejo z nami.
Tako je sto osrečenih, kar 1800 pa, žal,
razočaranih.
Tem ostane upanje, da bo več sreče v na-
slednjih letih, s^ izleta kljub draginji ne
mishmo opustiti. Gre za eno izmed po-
membnih akcij, ki zlasti odmeva med žen-
skim kmečkih življem na celjskem območju
pa tudi izven njega.
Zdaj se je treba samo držati napisanih
navodil, ki so jih vse izžrebanke dobile. Če
se katera do roka ne bo prijavila oz. vplačala
lastne udeležbe, bomo izžrebali drugo in jo
tudi takoj obvestili, tako da bo naša stotinja
za Lucijo pri Portorožu popolna.
V večerni kulturno zabavni program se je
vključila tudi prva dama slovenske popev-
ke Maijana Deržaj, kar bo za vse potnice
prav gotovo svojevrstno doživetje, pa če-
prav svoj show obljubljajo tudi Miro Kline,
Studenček, Jani Jošovc, harmonikarja Mi-
ran Čretnik in Janko Mogu ter člani naše
ekipe in pokroviteljev.
Ustavili se bomo tudi pri motelu na hitri
cesti nad Postojno, v gostišču Tomi^ si ogle-
dali znamenitosti Pirana in ob povratku še
znamenito Lipico s svetovno znano kobilar-
no. Denar za potovanje sprejemamo vključo
do ponedeljka 13. marca.	T.VRABL
Pri zlasti tehnični pripravi izleta z admini-
strativnimi deli je sodelovala Mojca Aužner
in pripravila nekaj zanimivih podatkov, ki so
vezani izključno na naših sto potnic:
-	skupna starost vseh udeleženk je 4481 let
ali poprečna 47,
-	vse njihove kmetije so velike 964 ha ali
poprečno 10,15 in
-	vse so doslej rodile 255 otrok ali popreč-
no trije otroci na družino.
Z nami bodo potovale tri, ki so starejše od
80 let (Marija Krajne 87, Rozalija Potnik in
Karolina Kovačič 81), najmlajša je Marja
Obojnik, največ otrok je rodila Terezija
Škodnik 11, največjo kmetijo pa ima Marija
Verbuč - 64 hektarov!
Na praznični dan 8. marec je bil pokrovitelj oddaje НтегМ
Agrina Žalec. Takole pa je zgledalo prvo javno radijsko žreb»
nje, ki se ga je udeležil direktor maloprodaje Hmezad AgrltA
Edi Krajnik (desno) in izžrebal potnice iz mozirske in žalsti
občine. Po prvih informacijah, ki smo jih dobili, je takšei
oblika žrebanja naletela na izredno ugoden odmev.
Foto: EDI MASm
16. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Lepa poteza za
dan žena
v dobi kritiziranja negodo-
vranja in slabe volje, so se
v Žalcu za dan žena 8. marca
letos domislili nekaj izredno
presenetljivega. Ob ^vstopu
v Savinjski magazin Žalec je
pa isti dan prijazna prodajal-
lia ob vhodu še bolj prijazno
pozdravljala vsako stranko,
najprej že od 9. ure do 11. ure
dopoldan zatem pa še od 15.
цге do 17. ure popoldan,
zobrazoložitvijo, da se lahko
v prvem nadstropju Savinj-
Ice udeleži pogovora z žena-
mi ob skodelici kave, po želji
pa tudi ob krožničku Top
flipsov iz Kolinske Ljublja-
ne, tiste bolj plahe stranke
pa so dobile tudi liker Kivi iz
Fructala Ljubljana, »za ko-
rajžo«, je bilo rečeno.
To je bila izredno domisel-
na organizacijska poteza, ki
je ni bilo opaziti kar vse-
povsod.
Organizatorju iskrene če-
stitke za lepo gesto.
E. P., Celje
Dan žena
v domu
upokojencev
Me, upokojenke smo 8.
marec praznovale kar ves
dan. Že ob prihodu v jedilni-
co smo bile presenečene;
vsaka je našla na svojem pro-
storu šopek. Cvetlice je na-
brala naša pridna serviserka
Cvetka. Vsa čast ji! Od deve-
te ure dalje smo bile povab-
ljene v klubsko sobo, kjer
nam je upravno osebje po-
streglo s kavico, likerjem in
slašcicami. Razveselili so
nas tudi s srčki iz kartona, na
katerih je bila natisnjena le-
pa pesmica o materi. Ob de-
seti uri so priplesali otroci iz
vrtca. Zapeli so več pesmi.
Živahno jih je vodila vzgoji-
teljica, ki se je zelo potrudila
z njimi.
Popoldne smo bili povab-
ljeni na praznovanje, ki ga je
pripravila osnovna šola na
Hudinji. Pripravili so zelo
dober program, v spomin pa
se mi je še posebej vtisnil
fantiček, ki je zaigral na vi-
olino, zraven pa je imel še
spremljevalca na kitari.
Potem nam je ubrano za-
pel invahdski ženski pevski
zbor, med posameznimi toč-
kami pa so učenci deklami-
rali in peli.
Drugi dan so prišli otroci
iz Pionirskega doma in za-
igrali kratko igrico »Po-
mlad«. Prikupni so bili me-
seci januar, februar in marec
- vsi v belem. Všeč so nam
bili zvončki in tudi medve-
dek je povedal svoje. Sploh
je bila igrica prisrčna. Poh-
vala velja tudi za vzgojitelji-
co, ki je bila potrpežljiva, da
je otroke naučila igrico.
Ta dan nam bo vsem ostal
v prijetnem spominu; upo-
kojenke smo bile prijetno
presenečene, saj кад takšne-
ga nismo pričakovale.
PAVLINA KLANČNIK
Dom upokojencev Celje
Dan žena
v Trnovcu
Tako kot že nekaj let nazaj
smo člani mladinske organi-
zacije Primož tudi letos pri-
pravili praznovanje za dan
žena. Organizirali smo ga
v soboto, 4. marca v prosto-
rih gasilskega doma na
Selah.
Ob tej priložnosti smo pri-
pravili zanimiv zabavno-kul-
turni program, kateremu je
sledil prijeten družabni ve-
čer, ki je trajal pozno v noč.
S to prireditvijo smo hoteli
naše mamice in ostale goste
vsaj za nekaj uric odtrgati od
vsakdanjih skrbi. Po izjavah
prisotnih nam je to v veliki
meri tudi uspelo. Lahko po-
vem, da so se ob nastopih
najmlajših marsikateri mate-
ri pokazale solze v očeh. Vsi
skupaj smo se tudi strinjali,
da bomo s takšnimi priredi-
tvami tudi v bodoče nadalje-
vali.
Ob koncu bi se v imenu
mladinske organizacije zah-
valil gasilskemu društvu Lo-
karje, ki nam je odstopilo
dvorano, zahvala pa velja tu-
di krajevni skupnosti Bla-
govna, ki nam je finančno
pomagala, da smo naše goste
lahko tudi pogostili.
IVAN JUGjTrnovec
Na Frankolovem
jè bilo veselo
v minulih dneh je bilo več-
krat slišati takšna in drugač-
na mnenja o praznovanju
dneva žena. Vedno več jih je,
ki mislijo, daje ta dan odveč,
S£y so ženske emancipirane
in hudičevo žalostno je, če se
jih spomnimo s cvetjem sa-
mo enkrat na leto.
Osebno se tega dneva ve-
sehm, saj vem, da ga bom
preživela med prijatelji
v svojem rojstnem kr^u, če-
prav že pet let ne živim več
tam. Letos so se v Krajevni
skupnosti Frankolovo še po-
sebej potrudili. Pripravili so
zanimivo razstavo ročnih del
in pogrinjkov. Ženske, ki so
s svojimi deli sodelovale na
razstavi, so bile tudi nagraje-
ne s prikupnimi darili. Orga-
niziran je bil tudi srečolov in
vrsta družabnih iger za krajši
čas.
Novemu vodstvu KS in
SZDL Frankolovo se v ime-
nu vseh udeleženk prisrčno
zahvaljujem in jim želim pri
delu veliko zagnanosti in do-
bre volje.
MARIJA SODIN-TIHLE
Dobrna
Majhna graja in
velika pohvala
urološkomu
oddelku
Ker sem iz Titovega Vele-
nja, imam pravico obiskati
bolnišnico v Slovenj Grad-
cu. Vendar cenim bolnišnico
v Celju, saj sem bila tam že
prej in jim zaupam. Na uro-
logiji so mi tudi ozdravih
mlajšega sina.
Tokrat sem na urološkem
oddelku doživela manjšo ne-
prijetnost, ko bi morala na
operacijo. Vsak bolnik ima
neprijeten občutek pred
operacijo, vendar so mi daja-
le pogum besede dr. Erklav-
ca. Mirno sem čakala na po-
ziv in ga dočakala. Med vrati
meje vljudno sprejela sestra.
Ob vstopu sem zagledala ne-
kaj ljudi v zelenih oblačilih
in vljudno sem pozdravila.
V trenutku pa se je pojavila
ženska z velikimi očali in za-
čela kriliti ter psovati sode-
lavce. Njene besede niso zve-
nele slovensko. Vsa sem
vzdrgetala in morala sem za-
pustiti operacijsko. Pomiril
me je šele pristop primarija.
Bolujem namreč na živcih,
kar je verjetno posledica
vojne.
Razen tega neprijetnega
pripetljaja, pa moram tudi
po tokratnem zdravljenju na
urološkem oddelku dati vso
pohvalo osebju. Posebne
hvale sta vredni strežnici.
Tako si je na primer ženska,
stara 62 let in z rakavim obo-
lenjem (vsaj tako je poveda-
la, ko sva kramljali) zaželela
gledati televizijo. Čeprav so
bile sestre preobremenjene
z delom, sta strežnici za hip
opustili svoje delo in bolnico
namestili pred ekran, da je
potem v njenih očeh kar ža-
relo zadovoljstvo.
Ob tej priložnosti se želim
še enkrat zahvaliti delavcem
urološkega oddelka, pred-
vsem pa primariju Žuntarju
za uspešno operacijo in sob-
nemu zdravniku dr. Tiselu.
DANICA KETIŠ
Zakaj se v Novi
vasi ne zgradi
garažna hiša?
Skupnost stanovalcev Pod
kostanji je konec lanskega
leta sklenila, da dovoli grad-
njo garaž na urejenih parki-
riščih stanovanjskih blokov
2 - 24. Zgradile naj bi se takš-
ne garaže (enokapnice), ki
jih je že vse polno v Novi
vasi (Kraigherjeva, Škapino-
va itd.) in ki zelo kvarijo iz-
gled okolice. Res je zelo čud-
no, da urbanistični projek-
tanti na predvečer 21. stolet-
ja sploh projektirajo takšna
čudesa (garaže - enokapni-
ce), ki so bolj podobne meša-
nici drvarnice in kmečkega
stranišča, kot pa sodobnim
objektom, ki bi se s svojim
izgledom	neprisiljeno
vkljapljala v okolje.
Zazidalni načrt stanovanj-
ske soseske Dolgo polje III,
kjer пад bi se gradile garaže,
bi bilo prav zaradi tega po-
trebno spremeniti. Človek se
vpraša, kateri projektant je
izdelal projekt za sosesko
DP III, kjer n^ bi bilo več
tisoč stanovarîj, šola, trgovi-
na itd., ni pa predvidel nobe-
nega garažnega objekta. Ta
napaka n^ bi se sedaj sanira-
la s postavitvijo garaž na že
tlakovanih parkiriščih. Te
garaže se nikakor ne bodo
vključevale v, za sedíy še do-
kaj urbanistično urejeno
okolje. Dovolj je že, da stav-
ba Kreatorja močno izstopa
in je popolni tujek v tem
kompleksu.
Postavitev garaž na parki-
riščih bo tudi odvzela pro-
stor tistim stanovalcem, ki
ne bodo mogli, ali si ne bodo
uspeh zgraditi garaže. Kje
bodo parkirali vozila ostali
stanovalci, če bodo dejansko
zgrajene takšne »provizorič-
ne garaže«? Stanovalci vidi-
mo edino rešitev v garažni
hiši, ki naj bo projektirana
tako, da se bo urbanistično
lepo vključevala v to okolje
in ki bo dovolj velika, da bo-
do tisti krajani, ki to želijo,
lahko prišli peš do garaž. In-
vestitor se bo tudi zagotovo
našel, s^j se takšni objekti
prodajajo za »med«.
Mislim, da je lep dokaz,
kam pripelje nenačrtno pla-
niranje in stihijska gradnja,
prav sosednja Nova vas, kjer
stanovanjske stolpnice stoji-
jo na dvoriščih zasebnih hiš,
na n^boljših lokacijah pa se
»šopirijo« prav garaže. Prav
Nova vas, ta urbanistični
»biser«, dovolj zgovorno ka-
že na nizko strokovno raven
celjskih projektantov. Ni pa
nobene potrebe da bi nespo-
sobni projektanti, kaj takš-
nega storili še s stanovanj-
sko sosesko Dolgo polje III.
ANDREJ MARKIČ
Celje
Zahvala izletniku
Ljudje imamo grde razva-
de, da že ob najmanjši krivi-
ci, za katero smo prepričani,
da se nam je zgodila, zažene-
mo vik in krik. A ko smo
komu dolžni zahvalo za stor-
jeno uslugo ah pomoč, se
večkrat lepo potuhnemo in
molčimo.
Zahvalo sem dolžna tudi
jaz in sicer vsem, ki so mi
pomagali 31. januarja letos.
Kot potnica sem na Izletni-
kovem avtobusu, ki pelje iz
Celja v Luče ob 9.10. uri, iz-
gubila predmet večje vred-
nosti. A že čez dobro uro sem
ga imela zopet v rokah in to
po zaslugi prijaznih tovarišic
(uslužbenk) v poslovalnicah
Izletnika v Žalcu in Moziiju.
Obema, še posebej tovari-
šici v žalski poslovalnici,
hvala za pomoč, prav tako pa
tudi šoferju in sprevodniku
avtobusa in neznani sopot-
nici. ,	FRANJA N.
Šmihel nad Mozirjem
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes ob
12. uri predstava Federica Garcie Lorce Krvava svatba.
Predstava bo za IV. mladinski abonma.
V	domu II. žalskega tabora v Žalcu bosta jutri dve
gledališki predstavi in sicer ob 10. in 12. uri, ko bo na
programu mladinska igra TV Sneguljčica Žarka Petana.
Uprizorili jo bodo člani celjskega gledališkega ansambla.
V	domu kulture v Titovem Velenju bo drevi ob pol
osmih na programu komična opera Bedriha Smetane Pro-
dana nevesta v izvedbi opere in baleta Slovenskega narod-
nega gledališča iz Maribora. Predstava bo za peti kon-
certni abonma in izven.
V	knjižnici v Titovem Velenju bo jutri ob 19. uri kul-
turni večer poezije in slike. Kulturni večer se bo pričel
z otvoritvijo razstave slik Marina Beroviča, ki se bo pred-
stavil s ciklusom kr^in v olju. Pesnik Dane Z^c pa bo
predstavil svojo poezijo in se pogovarjal z občinstvom
o vsem, kar je danes zanimivega med literati.
Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja
organizira prihodnjo sredo ogled musicala Premetene
gospe v Cankarjevem domu. Odhod avtobusa bo izpred
Rdeče dvorane ob 16.30 uri.
V	prostorih krajevne skupnosti na Svetini bo v nede-
ljo, 19. marca gostovala folklorna skupina iz Kompol s pri-
reditvijo »Slovenija v plesu in običnih«. Na prireditvi
bodo sodelovale tudi kompolske pevke, harmonikaš in
citrašica.
V	občinski matični knjižnici v Laškem bo jutri ob 18.
uri večer z gledališko in filmsko igralko ter pesnico Milo
Kačič.
V	Zdravilišču v Laškem bo v četrtek 23. marca šesta
revija mlajših in odraslih folklornih skupin, ki jo organi-
zira Zveza kulturnih organizacij občine Laško in odbor za
folkloro dejavnost. Dvanajst folklornih skupin, gostujoča
folklorna skupina iz Šentjurja ter oktet Odmev iz Laškega
bodo v sredo nastopili dvakrat in sicer ob 16. in ob 20. uri.
V	okviru programa prireditev 13. kozjanskih kulturnih
dnevov bo v soboto, 18. marca v kulturnem domu
v Kostrivnici nastopila folklorna skupina in tamburaši
kulturnega društva Rogatec. Večer pesmi in plesov, ki ga
pripravljao, se bo pričel ob 19. uri.
Gledališka amaterska skupina Tihi optimisti iz Podče-
trtka bo ob koncu tedna gostovala v Polju ob Sotli in
Kristan vrhu. Predstavili se bodo z igro Macela Francka
Sreča na upanje, v soboto, 18. marca ob 15. uri v gasilsko-
kulturnem domu v Polju, v nedeljo, 19. marca prav tako ob
15. uri pa v gasilsko-kulturnem domu v Kristan vrhu.
V	telovadnici Ratanska vas bo drevi ob pol osmih
prireditev Marjanca, oddaja Radia Maribor in programa
MM2. Prisluhnili boste lahko mednarodni paradi domačih
viž.
V	dvorani Narodnega doma v Celju bo jutri ob 17. uri
proslava ob prazniku kr^evne skupnosti Center. V kultur-
nem programu bo nastopil Komorni mešani pevski zbor
pod vodstvom Pavleta Bukovca.
V	Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina je odprta raz-
stava likovnih del akademskih slikarjev Janeža Kneza in
Toneta Wolffa. Razstava bo na ogled do konca meseca.
V	razstavišču Laški dvorec v Laškem bodo jutri ob 17.
uri odprli razstavo likovnih del akademske slikarke Urške
Žajdela, iz Domžal. V umetniškem programu bo nastopil
član Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, Borut Alu-
jevič. Razstava bo na ogled do 26. marca.
V	razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju si
lahko še danes in jutri ogledate razstavo, ki jo je pripravilo
planinsko društvo Aero ob 25. letnici svojega delovanja.
V	galeriji v Mozirju bo še do sobote, 18. marca na ogled
razstava svetopisemskih ilustracij v olju Gorana Horvata.
Na starem gradu v Celju razstavlja svoja kiparska dela
Vilibald Krajne iz Celja. Avtor se predstavlja z deli v novi
reliefni tehniki, njegova dela pa bodo na ogled do 8. aprila.
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava slikarskih
del Predraga Hegedüsa. Razstavljena dela si lahko ogle-
date do 1. aprila.
V	čitalnici Knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem
trgu v Celju bo v torek, 21. marca ob 17. uri prireditev ob
180-letnici gimnazije z naslovom Mozaik celjskih gimnazij-
skih spominov.
Občinska prireditev Naša beseda bo v Celju v petek, 17.
3., ob 8. in 13. uri v Pionirskem domu Cvetke Jerinove, ob
11. uri pa v kulturnem domu Trbovlje. Naša beseda se bo
nadaljevala v soboto, 18. 3. ob 9., 13. in 17. uri v Sloven-
skem ljudskem gledališču.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
"	v v; п ■■ - ^	.....v
^ííí :.... š ■, • , . ^ ■ ■■■■ ■■ " ■ ■■■■ ■ ■
â 'j' ■ ■ — . ■ - . ■
Impresije s srečanja Jugoslovanskih novinarjev smučarjev
Kilometri Jagodnih na*
sadov so brzeli mimo av-
tobusnih oken, ko smo se
slovenski udeleženci 22.
srečanja Jugoslovanskih
novinarjev smučarjev
vozili s skopske železni-
ške postaje na smučiiča
âar planine nad Teto-
vom. Moštvo Novega ted-
nika in Radia Celje, ki ga
Je prijazno oblekel roga-
ški Kors, smo sestavljali
Franček Pungerčič,
Branko Stamejčič in
Brane Piano.
Smučišča okoli hotelov
Popova Šapka in Slavija
so nas pozdravila z maip-
šimi zaplatami snega in
mirujočimi vlečnicami,
zato smo se r^e posvetili
dobrodošlici s svežim si-
rom, papriko in lozovačo,
nato pa pobarali receptor-
ja za rezervirane sobe. Iz-
kazalo se je, da je »raču-
nalnik idiot«, kot je dejal
eden izmed makedonskih
kolegov organizatoijev.
Ni namreč upošteval, da
so predvsem srbski novi-
naiji izkoristili nam na-
menjeno znižanje cen in
pripeljali v Makedonijo
poleg družin tudi svoje
družinske zdravnike in
advokate. Tako smo bili
za nekaj ur prebukirani,
žrebanje sob pa smo pre-
kinili tako, da smo se
v dogovoru 2 eno izmed
snažilk enostavno vselili
v svojo sobo. Kasneje
nam tega nihče niti ome-
nil ni.
»Rudarska« straža
Nedelja, 26. februar. Po-
noči je pričelo snežiti in
pihati, tako da s smuča-
njem spet ni nič. Na bliž-
njih dva ter dva in pol ti-
sočakih veter poleti puli
travo, pozimi pa meče vr-
vi vlečnic z vodil. S sne-
gom je prišlo v hotel tudi
nek^ miličnikov s postile
v bližini, mi pa ob televi-
zijskih prenosih protestov
iz Srbije ob zahtevah ko-
sovskih rudarjev lahko le
ugibamo, ali so nas prišli
zastražit ali pa so se le
umaknili pred neurjem.
Prepoznamo tudi пекдј
civilov z državnimi plača-
mi, preoblečenih v navad-
ne državljane, ki po viso-
kogorskem hotelu hodijo
v deženih plaščih in špiča-
kih. Dopoldan preživimo
nekaj zanimivih uric s ko-
njiškimi taborniki v so-
sedinem planinskem do-
mu JLA. Zvečer ob masti-
ki tolažimo dve zagrebški
kolegici, ki jočeta nad
usodo rudarjev v Starem
trgu.
Čovekot I kučeto
Ponedeljek, 27. februar-
ja. N^jpogumnejši gredo
dopoldan v megle in sneg
na smučišča, zvečer pa
prisluhnemo zanimivemu
predavanju doktorja Feri-
da Muhiča s skopske Uni-
verze o človeku in šarpla-
nincu. Muhič razlaga, da
je bil prejšnji dan na pas-
jih borbah šarplanincev.
Trdi, da je šarplaninec ge-
nialnost prirode in dokler
bodo psi, bo tudi člove-
štvo. Zavzema se tudi za
zaščito volkov. Kasneje
beremo makedonske ča-
sopise in razmišljamo
o ljudeh; kakšen obup pri-
vede kogarkoli, da se za-
barikadira v rudniške ro-
ve, moderno spolitiziran
novinar za sosednjo mizo
pa vpije, da je treba takš-
nemu človeku le krogle
v glavo. Se kasneje spije-
mo brizganec s kolegom
s televizije, ki ima solzne
oči in mrmra »k^ bo
z mojo Jugoslavijo...«.
Pes je pes, ljudje nismo
vedno ljudje.
Tetovo espresso
Torek, 28. februar. Z de-
lavskim avtobusom se
z Brankom qutrqj odpra-
viva v Tetovo po gotovi-
no. S še nekaj novinarji
sva prijetno presenečena
nad šoferjevo pripravlje-
nostjo, da nas odpelje na-
zaj, ko bomo pač hoteli.
Kupiva papriko, sir, alvo,
tamburino za spomin.
V albanskem bifeju spije-
va esprsso, ko želiva pla-
čati pa lastnik - ko naju
osumi, da sva Slovenca
- mirno reče »tristo hilja-
da, ako imate, ako nema-
te, nema probljem...«
Drugod n^u V prod^al-
nah, pred katerimi visijo
dvomljivo domiselna
marketinška sporočila
»Mi prodžOamo - vi kupu-
jete«, ko poveva od kod
sva, prijazno postrežejo,
pogovarjati pa se niso pri-
pravljerii niti o tem, kako
lepa je Sar planina.
Koalicija z mastiko
Sreda, 1. marec. Fran-
ček teče na smučarskih
tekih, prvič po prihodu za
urico vidi makedonsko
sonce, in se uvrsti na de-
veto mesto. Popoldan
spet sneži, zvečer gremo
na skupščino jugoslovan-
skih novinarjev smučar-
jev. Nesklepčen je izvršni
odbor, poročil ni, ne-
sklepčna je skupščina.
Manjkajo predvsem neka-
teri srbski novinarji, ki
pripravljajo svetovno pr-
venstvo novinarjev na Ko-
paoniku. Vseeno se пекдј
stvari zmenimo, med dru-
gim tudi, da se prihodnje
leto dobimo na Kaninu,
duhovitež pa se ob koncu
pritoži nad formiranjem
nenačelne koalicije Slo-
vencev in Hrvatov, ki so
bili med skupščino pogoš-
čeni z mastiko, ostah pa
z lozovačo.
Natprevaruvači
četrtek in petek, 2. in 3,
marec. V četrtek poskuša
organizator izpeljati tek-
mo v veleslalomu, super-
veterani in ženske se celo
spustijo po progi, potem
pa prične veter ruvati
vratca. Zvečer spremlja-
mo raz-za-pletanje razmer
na Kosovu, Da se ne bi po
nepotrebnem razburjal,
odidem od mize, kjer nek
novinar v srbohrvaščini
razlaga svoji ženi, da bo
demokratizacija uničila
Jugoslavijo. V petek nato
odpeljemo veleslalom in
smo malce razočarani nad
uvrstitvami. Franček je
40., jaz 42., Branko 48.
Franček je bil tudi 9,
v kombinaciji. Kljub te-
mu je zvečer prijetno se-
deti za slovensko mizo, na
kateri je večina pokalov.
Ko k omizju vabimo osta-
le, malce zbadljivo sicer,
z besedami »Pridite
v Evropo«, pravijo Hrvati
»Lahko se je vam zeza-
ti...«, Bosanci pa »,Ajmo
u planine'...«.
Pištola v prtljagi
Sobota, 4. marec. Popol-
dan se z avtobusi odpravi-
mo na sk(^
Miličnik mi
nju osebne]
ni otroško
sinu, ko so
se odločim,
Vrnem se
zgradbo. JI
z mano, mi
hrbtnik, vta
varno« oro^
v prtljažni p
nikih nas è
ki in prijate
nje, kako sn
govaqamo
mastično!«,
pričnemo b
časopise za
zaj. Da bi i¡
je v resnici
Jugoslaviji,
vedeli? Mi
Seznanili si
eno možno J
Skoraj vsin
nekakšne »i
ni prtljagi«?
tiste, ki strel
Janko Šopa^ najuspešnej-
ši zahodni Štajerec v Ma-
kedoniji. V veleslalomu si
Je pripeljal 30. mesto.
Ekipa Novega tednika in Radia Celje v Korsovih kombinezonih na м
Sapke: Franček Pungerčič, Brane Piano in Branko Stamejčič.
Parada najbolj vzdržljivih na Baiicanu
Konec Uober - vse dobro na balkanskem prvenstvu v krosu
Minuli vikend je bilo Titovo Velenje
v središču pozornosti Jugoslovanske
športne javnosti. Tamkajšnji športni
zanesenjaki so ob pomoči sponzorjev
Rudnika lignita in Gorenja nad vsemi
pričakovanji organizirali letošnje, že
štiriintrideseto balkansko prvenstvo
v krosu.
Po uvodnem ceremonialu se je s štar-
tom mladink na 2000 metrov tekmova-
nje pričelo. Začetek je bil takšen, kakrš-
nega so si številni ^ubitelji atletike lah-
ko le želeli. Prva disciplina in prva, (žal
edina posamična) jugoslovanska zmaga.
Devetn^stletna varovanka Ace Petrovi-
ča Snežana Pajkič je z zanesljivim te-
kom od štarta do cilja resnično deklasi-
rala nasprotnice in s prednostjo kakšnih
sto metrov v svojem tretjem nastopu na
balkanskih krosih prvič postala prvaki-
nja. Dve leti ml^ša kolegica iz ekipe,
Velenjčanka Natalija Mraz je v prvem
nastopu z državnim grbom osvojila so-
lidno trinajsto mesto. Vendar vzpodbu-
den začetek naših predstavnic ni vplival
na nadaljni potek tekmovanja. Prvi do-
kaz so bih mladinci, ki so se pomerih na
štirikilometerski progi. Zmagal je Ro-
mun Ion Avramescu, n^boljši Jugoslo-
van pa je pristal na petnîustem mestu.
Se slabše so se odrezali naši ml^ši člani
na osem kilometrov dolgi stezi, Celjan
Toni Noner, ki je vodil v strnjeni skupi-
ni polovico proge, proti koncu ni vzdržal
ritma, ki so ga diktirali očitno bolj pri-
pravljeni nasprotniki, Z veliko pred-
nostjo je prvi v cilj pritekel lanski prvak
Balkana v krosu Turek Haydar Dogan,
Noner je na koncu pristal na osemn^-
stem mestu, mdtem ko je drugi pred-
stavnik Kovinotehne Kladivarja Ivan
Kukovič zavzel triindv^seto pozicijo,
Nek^j boljši vtis so zapustile reprezen-
tantke v članski kategoriji, S šestim me-
stom je presenetila Suzana Čirič, ki
v boju s štirimi Romunkami ni imela
pravih možnosti za zmagovalne stopnič-
ke, Iz lanskega prvenstva je naslov пад-
boljše obranila Romunka lulia Bestliu,
Zadnja disciplina, tek članov na dva-
nîOst kilometrov, je bila pravi šlager pri-
reditve, Med kandidate za najvišja me-
sta so sodili trije prvoplasirani z lansko-
letnega prvenstva v Istanbulu: Mladen
Kršek, Zeki Oztürk in Evgeni Ignjatov,
Vendar se je že po samem štartu vedelo,
da vrstni red ne bo isti, Ignjatov je svojo
prednost povečeval iz kroga v krog in
tako ob koncu slavil za dvesto metrov
pred Krškom in Oztürkom, Uspeh sta
dopolnila še Sekulič in Raičevič s četr-
tim oziroma petim mestom. Tako je
članska ekipa obranila ekipni naslov
s prejšnjega prvenstva, 34, Balkansko
prvenstvo v krosu je uspelo v vseh po-
gledih, tako po organizacijski plati kot
po dosežkih naših predstavnikov. Opa-
ziti pa je, da bo slovenska atletika še
dolgo zaman čakala naslednika Petra
Sveta, ki je pred petnajstimi leti v Vele-
nju osvojil naslov prvaka Balkana
v krosu,
BOJAN KRAJNC
EvgeniJ Ignjatov, prvak Balkana
med člani na 12 tisoč metrov:
»Danes sem tretjič osvojil naslov pr-
vaka v krosu in lažje kot kdajkoli. Res,
da sem se vso zimo intenzivno priprav-
ljal in v Velenju načrtoval zmago, ven-
dar Je šlo lažje kot sem pričakoval.«
Martin âtajner, predsednik organi-
zacijskega odbora: »Po izjavah tujih in
domačih predstavnikov Je bila priredi-
tev dobro organizirana. Temovanje Je
potekalo brezhibno, dirke so bile lepe,
gledalcev veliko, kar nas še posebej
veseli, saj smo si na ta način pridobili
publiko, za katero Je znano, da beži od
atletike, izteklo se Je torej tako kot
smo si na tihem želeli. Tudi v prihod-
nosti imamo v načrtu organizirati
kakšno večje tekmovanje, vendar pa Je
vse odvisno od objektivnih zmož-
nosti.«
Natalija Mraz, AK Vele-
nje, trinajsto mesto med
mladinkami: »Z rezulta-
tom sem zadovoljna, ker
sem nastopila med starej-,
šimi mladinkami, sama
pa sem še mlajša mladin-
ka. Čeprav sem dobro pri-
pravljena, mi bolj odgo-
varjajo nekoliko krajše
proge kot je bila današ-
nja. V nadaljevanju sezo-
ne bom skupaj s trener-
jem vse moči usmerila
v priprave za mladinsko
balkansko prvenstvo in
mogoče bo rezultat vlože-
nega truda tudi nastop na
prvenstvu Evrope za juni-
Olje.*
Snežana Pajkić, AK Mo-
rava Ćuprija, prvakinja
Balkana pri mladinkah:
»Za letošnji balkanski
kros sem se dobro pri-
pravljala in uspeh ni izo-
stal. Veliko so koristile
tudi nekajdnevne pripra-
ve v T. Velenju, tako da
smo dodobra spoznah
progo, ki je bila po svoje
zahtevna. Zadovoljna
sem z začetkom sezone in
upam, da se bo v tem slo-
gu nadaljevala vse do
mladinskega evropskega
prvenstva v Varaždinu.*
Toni Noner, AD Kovino-
tehna Kladivar, osem-
najsti med mlajšimi čla-
ni: »Do polovice proge se
je vse odvijalo po načrtih,
nato pa so se pojavile pra-
ve nevšečnosti, ki jim
v atletskem žargonu pra-
vimo »bodeč* ali težave
z dihanjem. Poskusil sem
nemogoče, pospešil tem-
po, vendar so bile boleči-
ne neznosne. Tako sem se
moral potruditi, da sem
sploh pritekel do cilja.
Uvrstitev ni resničen pri-
kaz trenutnih zmožnosti,
s^j sem pričakoval mesto
med petim in sedmim.*
Ivan Kuki
notehna '
indvajsetí
mlajšimi i
krosu
kakšne vi
vendar po
tako skrol
sem račui
prihodu ¿
sem imel
ninga, seti
paj priprt
meseca,
malo za '
renco.
kije posl^
benih ra^
uspehu
venstvu Si
realna ti»
FTK v U'i
združim 1
letiki. S i
pravih su
onaiji, ki>
nes gledä
mislijo, ¡^
NOVI TEDNIK - STRAN 13
fiaJboU se Je bati tihega štralka, swart Ciril Robek Iz Bistrice ob Sotll
Kmet je, napreden in bister. Za zdravni-
^ l(a, na primer, nikoli ne rečemo, da je na-
preden in pameten. V medecini sta napre-
dek in pamet nekaj čisto samo po sebi
umevnega. Imamo torej tudi neumne in
{Bostale kmete? Da, tudi takšne, zlasti za-
ostale. In imamo jih vse manj. Vse to zara-
di zaostale in nespametne družbe, ki je na
I bitrih industrijskih tirnicah razvoja kme-
f tijstvo postavila na stranski tir. Začela se
ga je celo sramovati, s kmetom pa ravnati
kot svinja z mehom. Po približno štirih
desetletjih se je družba te napake ovedla,
¿isto iz svoje kože pa le (še) ne more. Ne
idi se ji še potrebno, da bi kmetijstvo
izenačila z ostalimi gospodarskimi pano-
rami. Mnogo tega nam je v pogovoru pri-
trdil Ciril Robek iz Bistrice ob Sotli,
kmet. Napreden in bister.
Lani avgusta so ga v Šempetru, tako se
kraju reče po domače, izvolili za predsedni-
ka podružnice Slovenske kmečke zveze,
Ciril Robek pa je tudi član izvršnega sveta
Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Nje-
gova »delavnica« meri okoli 10 hektarov
zemlje. Na treh hektarih so vinogradi, osta-
lo je namenjeno živinorejski proizvodnji.
Osrednja panoga Robekove kmetije je vi-
nogradništvo, dopolnilna pa govedoreja.
Letno pridelajo okoli 40 ton grozdja in bUzu
30 tisoč litrov vina. V hlevu je 15 do 20 glav
živine, letno pa oddajo 15 do 20 tisoč litrov
mleka. Kmetija sicer nima lastnosti in
ugodnosti hribovite, je pa delo na njej te-
žavno. Zemlja je težka, plazovita in terja
veliko ročnega dela.
Hiša, verna rustikalna podoba
v osrednjem prostoru sedimo, v hiši.
Prostorna je, po tleh bele lesene deske, sta-
re in čiste. Bele so samo tako, da jih zribaš
z rokami in s krtačo. Klop v kotu in velika
miza z beUm vezenim prtom. Klop tudi ob
krušni peči. Nad mizo, v vogalu pod stro-
pom, Križani. Vse je tako, kot je bilo nekoč.
Robekova kmetija je ostala Kozjanska. So-
dobno, tisto kar mora biti, je nekam skrito,
neopazno. Maries je Maries, toda v Robeko-
vi kuhinji bi deloval kot pravo bogoskrun-
stvo. Domačija na območju Spominskega
parka Trebče govori o visoki kulturi ljudi,
ki v njej bivajo.
V Šempetru ne bodo sadili
Marsovcev
Tudi Ciril Robek je dodobra seznanjen
z nast^ajočo študijo, strokovnim gradi-
vom, ki пги bi bilo osnova za hitrejši razvoj
Spominskega parka Trebče. Hitrejši razvoj
pa bi bil lahko tudi spotika zgodovinsko,
naravno in kulturnovarstvenemu vidiku te-
ga območja, ki ga je slovenska Skupščina
pred desetimi leti zakonsko opredelila kot
območje posebnega družbenega varstva.
In res se ljudje na tem območju često
hudujejo nad Zakonom, ki ga v vsakda-
njem življenju čutijo predvsem kot oviro
pri načrtovanjih, S študijo, ki jo pripravlja-
jo umetnostni zgodovinarji, agronomi, arhi-
tekti, ekonomisti in drugi strokovnjaki
z obeh slovenskih Univerz pa naj bi odpra-
vili to in še katero oviro. Pri nastajanju
gradiva namreč sodelujejo tudi ljudje, ki
živijo na območju Spominskega parka
Trebče in največje med njimi kmetov. Sku-
pina strokovryakov je obiskala tudi Robe-
kovo domačijo. Кдј na to pravi Ciril
Robek?
»Pri vsaki novosti, posodobitvi, potrebu-
jemo kup papirjev, soglasja ta in ona, mne-
nje te in one komisije. Vse gre zdaj prepo-
časi. In ker se vsaka stvar preveč vleče,
delajo ljudje stihijsko. Nihče pravzaprav ne
ve, kaj se sme in kaj ne. Pri nas doma sta
bili že dve skupini ekonomistov in agrono-
mov z vprašalniki. Ne vem, kaj bi na tem
območju na področju kmetijstva še lahko
odkrili. Ve se, kaj od tega terena lahko pri-
čakujemo, zagotovo pa na tem območju ne
bomo sadili Marsovcev. Študija nam ne bo
veliko koristila, če ne bomo skrajšali admi-
nistrativnih postopkov in če se bodo kmeti-
je še kar praznile. Tu naokoli je vse polno
nepokošenih travnikov. Marsikomu se jih
ne splača kositi. V tezah za novo študijo so
tudi stvari, ki se med sabo izključujejo. In-
tenziviranje kmetijske proizvodrye in pri-
delovanje bio hrane pač ne gresta skupaj.
Za intenzivno proizvodilo so potrebne več-
je kohčine umetnih gnojil in zaščitnih sred-
stev, bio hrana pa mora biti zdrava, brez
vsakršnih zdravju škodljivih snovi. Sicer
pa študijo podpiram...«
Zakaj nI zadruga kmetova
stanovska organizacija?
Pričakovali bi, da je Robek kot član ob-
činskega izvršnega sveta zvest režimski
človek, pa se ti lepega dne odloči za vstop
med altemativce. Režim gor, režim dol,
kmet je od uradne politike še vedno slabo
živel. Zato seje lani rodila Slovenska kmeč-
ka zveza, organizacija, ki je svoje kali pog-
nala iz sti^e in nemoči slovenskega kmeta.
Kmetje v Šempetru niso nikakršna izjema,
zato so ustanovili prvo podružnico Sloven-
ske kmečke zveze v občini Šmarje pri Jel-
šah in do zdaj tudi edino. Za predsednika
so Šempetrani izvolili Cirila Robeka.
»Zdaj imamo organizacijo. Edino kmetje
bil doslej brez svoje stanovske organizaci-
je,« pravi Robek. In človek se nehote vpra-
ša. čigave so potem kmetijske zadruge,
kmetijski komlSinati? Dejstvo je, da kmet
svoje zadruge ni imel nikoli v resnici za
svojo. Vedno mu je bila in mu je tuja. Po
Robekovih besedah so zadruge »delovne
organizacije, fírme, ki skrbijo za lasten do-
hodek, kar pomeni, da mora nekdo delati
zanje, v kaši smo pa vsi: kmetje, zadruge in
predelovalci.«
Podružnica v Bistrici ob Sotli ima danes
okoli štirideset članov, njen predsednik pa
nima časa za sklic sestanka. Vse preveč je
administrativnih opravil, ki so bila kmetu
od nekdaj tuja. Pa se bo treba v kratkem
spet sestati, spet so tu stari problemi. Na
prvem mestu so cenovna nesorazmerja,
kmetu pa izgube nihče ne pokrije.
R/latematlka, ki nI veC
razumska veda
Za kilogram najbolj poceni zaščitnega
sredstva, ki ga proizvajajo v tovarni v Ru-
šah, bi moral dati kmet 50 litrov mleka.
V lastnem hlevu namolženega.
Vrednost kmetovih pridelkov zaostaja za
poprečno rastjo cen industrijskih izdelkov
za 20 do 30 odstotkov letno.
Kmetovi prispevki za pokojninsko zava-
rovanje so bili leta 1984, ob sprejetju Zako-
na, izračunani na neko realno osnovo, ki bi
morala veljati še danes. Ker ni tako, je kmet
ob sprejetju Zakona »plačal« za zavarova-
nje 400 litrov mleka, danes pa je vrednost
za isto kategorijo že tisoč litrov mleka.
Lani jeseni je dal Lobek za kilogram
umetnega gnojila okoli 500 dinarjev, zdaj
mora zanj odšteti 1.800 dinarjev. Za koliko
pa so se medtem povečale odkupne cene
pridelkov?
Gre torej za neko ekonomiko, ki kmetu
ne priznava njegovih z delom pridobljenih
pravic. Slovenska kmečka zveza je že za-
grozila z generalnim štrajkom. Se to res
lahko zgodi? »Če bo treba, bomo tudi štraj-
kali,« pravi Ciril Robek in doda: »Najbolj se
je bati tihega štrajka, štrajka, ko se ljudje
zaprejo vase in ko nim^o več кдј prodajati.
Ko ne morejo plačevati davkov, prispevkov
- kljub visoki delovni storilnosti.«
Komu torej zvoni?
MARJELA AGREŽ
Z namenom, da se ohranijo zgodovinska
izročila, povezana z življenjem in delom
Josipa Broza Tita in narodnoosvobodilno
vojno, zgodovinskimi spomeniki iz časov
kmečkih uporov v 16. stoletju in naravne
vrednosti in značilnosti tega območja ter
da se zagotovita hitrejši razvoj in izbolj-
šanje materialnih in drugih pogojev za
življenje in delo prebivalcev na območju
Spominskega parka Trebče, omogoči de-
lovnim ljudem in občanom uživanje na-
ravnih in kulturnih vrednot v tem prosto-
ru, se s tem zakonom določi »Spominski
park Trebče« (1. člen Zakona)
Za razvijanje naravnih in z delom pri-
dobljenih vrednot ter za ohranitev zgodo-
vinskih izročil, se v skladu s cilji varstva
Spominskega parka omogoča razvoj le ti-
stih dejavnosti, ki s svojimi posegi v pro-
stor nimajo izrazitejših škodljivih vpli-
vov na ohranjanje naravnih in z delom
pridobljenih vrednot tega območja. Med
te dejavnosti spadajo zlasti kmetijstvo,
gozdarstvo, kmečki in izletniški turizem,
gostinstvo, šport in rekreacija, izobraže-
vanje, kultura, osnovna preskrba obča-
nov in malo gospodarstvo. (3. člen Za-
kona)
|Ш1В CVIRN
Družabno žMienie v Celju
pred I. svetovno vomo
iVIaio slovenskili gostiin
Razcepljenost družabne-
ga življenja na socialni pod-
lagi, ki se je kazala tudi
v prezirljivem odnosu me-
ščana do delavca in kmeta.
Je bila v primerjavi z naci-
onalno razcepljenostjo le
neznatna.
Vse boljše gostilne v Celju
80 bile namreč v nemških ro-
kah, to pa je ob skrajno zao-
strenih nacionalnih odnosih
pomenilo, da so bili Slovenci
v prime^avi z Nemci bistve-
no omejeni pri obiskovanju
gostinskih lokalov in dru-
žabnih prireditev.
Na začetku devetdesetih
let prejšnjega stoletja je bilo
v mestu le malo lokalov, kjer
so tolerirali slovenske goste
in njihove družabne in kul-
turne prireditve. Med njimi
naj omenimo znano Simoni-
šekovo gostilno Mesto Gra-
dec (danes Branibor) v Gra-
ški uUci, ki je bila v začetku
devetdesetih let edino zbira-
hšče Slovencev v mestu, na-
dalje gostilno Jelen v isti uli-
ci, kjer so se v letih pred pr-
vo svetovno vojno sestajali
člani narodno radikalne dija-
ške organizacije (Fran Roš,
Srečko Puncer, Arkadij Vi-
demšek) in kije zaradi njiho-
ve hterarne aktivnosti dobila
naziv »literarne krčme«, ho-
tel Beli vol, prav tako v Gra-
ški ulici, kjer je v devetdese-
tih letih celjsko sokolsko
društvo priredilo nekaj
uspešnih glasbenih in gleda-
liških večerov, po letu 1908,
ko je hotel prešel v sloven-
ske roke, pa postal zbirališče
celjske klerikalne stranke, in
Lemeževa gostilna Zvezda
v Rotovški ulici, kamor so na
hrano in pijačo radi zahajali
voditelji celjskih Slovencev
dr. Ivan Dečko, dr. Josip Ser-
nec, dr. Juro Hrašovec in
drugi.
Zaradi pomanjkanja slo-
venskih lokalov v mestu so
bili celjski Slovenci prisilje-
ni zahajati v gostilne v okoli-
ci, ki so bile v veUki večini
slovenske. Med najpriljub-
Ijenejšimi gostilnami v nepo-
sredni bližini mesta je bila
gostilna Pri grenadiiju na
Polulah, kamor so med dru-
gim zahajali prvak sloven-
skega diletantskega gledali-
šča Rafko Salmič, urednika
Narodnega lista in Narodne-
ga dnevnika Janko Lešničar
in Vekoslav Spindler, odvet-
nik in politik dr. Vekoslav
Kukovec (njegova žena je bi-
la lastnikova hči) in v času
svojega bivanja v Celju
(1913/1914) tudi pesnik in vo-
jak Rudolf Maister.
Znana in vedno dobro obi-
skana je bila Se gostilna
v Skalni kleti. Kjer so se sha-
jali člani Akademskega klu-
ba, slovenskega trgovskega-
in obrtnega društva, dijaštvo
in Sokoli, nadalje Radejeva
gostilna na Bregu, v kateri je
pogosto prirejalo gledališke
predstave in različne zabave
Bralno društvo na Bregu,
Fazarinčeva gostilna v Tr-
novljah, v kateri je rad pose-
dal mladi Anton Novačan in
še nekatere druge. Zaradi
očitnega ротадјкагхја slo-
venskih lokalov so si Sloven-
ci na vse načine prizadevali
pridobiti gostilniško konce-
sijo za Narodni dom v Celju.
Prošr^jo Posojilnice je obči-
na sprva zavrnila, po пекгџ-
mesečnem pravdaryu pa Se
pred slavnostno otvoritvijo
Narodnega doma (1897) odo-
brila upravičeno slovensko
zahtevo. Od tega časa dalje je
bila restavracija v Narodnem
domu najbolj priljubljen slo-
venski lokal v mestu in vsi
vodilni slovenski meščani
(Dečko, Sernec, Hrašovec,
Kukovec, Rebek, Majdič...)
80 se vs^ enkrat dnevno po-
javili v njej. V Narodnem do-
mu so dobila svoje prostore
vsa slpvenska društva (So-
koli, Čitalnica, Celjsko pev-
sko društvo. Dramatično
društvo itd.), tako da je po-
stal resnično središče slo-
venskega družabnega življe-
nja v mestu. Za nemški del
celjskega meščanstva pa je
opravljala isto funkcijo leta
1907 zgrčena Nemška hiša
- današnji dom JLA.
Prihodnjič:
Kavarne
»Naše slovensko delav-
stvo se prav malo ali nič ne
zaveda, kje je njegov dom.
Povsod se ga vidi, v najbolj
zaduhlih in nesnažnih nem-
škutarskih pajzeljnih, kjer
mu dajejo slabo pijačo in še
slabšo hrano, samo zato, ker
je tam dovoljeno kričanje
in pretepanje«. (Narodni
dnevnik, 31. 7.1909)
»Celjski mestiil svet ne da
Slovencem pravice do oita-
rije, ie celo tedaj ne, če je že
taka pravica dalje časa pri
kaki hiši. Tako je krčma pri
mestu Gradec že nad 30 let
pri eni hiši in sedaj, ko je
prišla hiša v last slov. rod-
bine, župan dr. Neckermann
ji ni pustil te pravice. Šele
c.kr. namestnija v Gradci
ga je podučila, da on nima
pravice odreči take pravi-
ce«. (Slovenski gospodar,
20. 4.1893)
V okoliških gostilnah so se prepevale tudi
takšne pohujšljive pesmice:
BundJ bundi, to je po cigansko,
Iwtjum fìkum, to je po taljansko.
Zidana žena, slamnati mož,
Digu, digu dajca, le hopsasa.
Firkel vina, kos mesa,
lepa Micka hopsasa.
Mož in žena skup stepena.
s kravskim drekom poročena.
Stara baba suha cev,
deda vlejče gor na hlev.
Stara baba rumpumpum,
kjer te najdem tam te bom.
Ded je tako pesem pel,
da seje kar tresel hlev!
Baba deda gleda, on pa njo, on pa njo,
Jeza ga popade, smuk za njo.
Baba ga počaka, hohoho,
Dedec se pomišlja, hops na njo.
Blizu riti pizdica, škoda se bliže nij
ko bi pa še bli^e bla, bi pa n'sama luknja bla.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAREC 198(1
Dragi prijatelji!
Domneva o spomladanski utrujenosti in lenobnosti
ni bila čisto na mestu. Vsaj tako kaže vaša številna
pošta, med katero je bilo v zadnjih dneh tudi precej
vaših glasil. Nekatera so čisto tematska, kot na primer
posebna izdaja Klopotca, glasila šentjurskih šolarjev,
ki so ga izdali za kulturni praznik. Ali pa Veseli veter
preboldskih šolarjev, ki je v znamenju 8. marca. Gla-
sovi izpod zelenega Pohorja, ki so jih poslali osnovno-
šolci iz Vitanja, pa so tudi tokrat pestri, zanimivi, v gla-
silu pa najdemo vse, od pesmic, risb do križank in
ugank. Vsekakor zanimivo branje v vsakem od našte-
tih glasil, sed^ pa čakam še na izdelke z drugih šol.
Vaša Tanja
Pomlad
Pomlad, oh ta lepa pomlad,
vse v njej dehti,
vse, prav vse cveti.
Poglej, tu je zvonček,
tu je pa žafran,
tu trobentice že kukajo na plan.
Drevje že brsti,
poglej, že vse zeleni.
Rjavo listje je na tleh,
zelenje v vejah spet.
Po polju kmetje orjejo,
brano si pripravljajo.
Po vejah ptički pojejo,
pomlad nam oznanjujejo.
Zima je odšla od nas,
pomladni čas je spet pri nas.
Življenje se prebuja že,
pomlad nam oznanjuje vse,
DAMJANA FRECE, 5.r.
OŠ Kozjanski odred
Planina pri Sevnici
Prijateljica ie dobila
smuči
v soboto mi je prijateljica Si-
mona povedala, da si zelo želi
smuči. Rekla sem ji, da se ji bo
želja mogoče uresničila. V nede-
ljo mi je sporočila, da je dobila
smuči. Povedala je, da so franco-
ske smuči in da je zelo presene-
čena.
MATEJA OBROVNIK, 3. r.
OŠ Boris Vinter
Zreče
Kultura v sedmem
razredu
Vsi vemo, kako je s kulturo
v našem razredu. Kako je s kultu-
ro pri jedi, vemo še bolje. Name-
sto, da bi veljalo načelo: »Poča-
kaj, dokler ne dobiš malice«, ve-
lja pri nas: »Preriv^ se, da česa
ne zamudiš.« In ko se rineš, mi-
mogrede razbiješ lonček čaja ali
kakšne druge pijače in ker seve-
da nisi nič kriv, nastane splošen
prepir. Končno se spravimo vsak
na svoje mesto, nato pa se nam
strašno mudi pojesti svojo mali-
co, zraven pa še klepečemo kot
srake. Res ne vem, kam se nam
tako mudi. Naslednja komedija
se odvija, ko se najemo. Prej ko
zgineš iz razreda, bolje je, klop pa
пад se utopi v č^ju, na njem пад
plavajo mastni madeži ali k^ po-
dobnega. Bognedaj, da bi te kdo
opozoril, da počisti za sabo. Le
zakaj, S£Ú nisi to polil! Brez skrbi,
da ti ne bo krona padla z glave, če
boš vzel prtiček in počistil mizo.
Prav tako se ne bo svet podrl, če
boš ostal na svojem mestu in ma-
lico vzel, ko ti jo bo prinesel redi-
telj. Če že drugje ne znamo biti
kulturni, bodimo vsaj pri malici
in jedi.
LILJANA JOVANOVIČ, 7.r.
OŠ Bratov Letonje
Šmartno ob Paki
Če popustijo živci
Ko sem bila še ml^ša, sem
s prijatelji iz bloka zelo rada »ra-
butala« jabolka. Vsak popoldan
smo se zbrali na dvorišču pred
blokom in se dogovorili, kako
bomo izmaknili jabolka. N^več-
krat smo kradli jabolka pri sose-
di, ki nas ni imela posebno rada.
Tako smo se nekega dne spet
odpravili na sosedino jablano.
Najprej smo skovali načrt. Zme-
nili smo se, da bodo manjši otro-
ci šli za njeno hišo in tam kričali.
Ko bo hrup sosedo privabil ven,
jih bo šla oštevat, druga skupina
pa naj bi medtem potresla jabla-
no in pobrala jabolka. Rečeno-
stoijeno. Toda vse bi bilo v redu,
če starka ne bi imela psa. Ko je
šla za hišo in smo pridrveli k ja-
blani, je začel strahovito lajati.
Soseda je pritekla nazaj pred hi-
šo in nas zagledala. Otrpnili smo
od strahu. Zgrabila je debel kol
in začela opletati okrog sebe,
vendar na srečo ni nikogar zade-
la. Začeli smo vreščati in z vseh
strani so pritekli prestrašeni star-
ši. Na koncu smo se vsi poinirili,
starši pa so sosedi zagotovili, da
bodo bolj pazili na nas.
LEA STUFAR, 7. r.
OŠ Bratov Letonje
Šmartno ob Paki
Videl sem srnico
Nekega sončnega februarske-
ga dne sem videl srnico. Ta srni-
ca je bila udomačena. Našel jo je
lovec in ker se mu je zasmilila, jo
je vzel domov. Doma jo je imel
eno leto. Po enem letu jo je moral
spustiti. Okrog vratu ji je dal roza
ovratnico. Srnica se še ni navadi-
la na svobodo, žalostno hodi
okrog hiše in čaka ljudi. Srnico
sem videl tudi jaz, vendar se je
prestrašila mojega psička. Zato
je nisem mogel pobožati.
GAŠPER LEDNIK, 2. r.
OŠ Veliko Vlahovič
Celje
Relea pripoveduje
Izviram čista, lepa prozorna iz-
pod visokih skal. Tečem skozi
prijazne planinske vasice v doli-
no. Sem vesela in razposajeno
žuborim in šumim. Ampak to ve-
selje me kmalu mine. V dolini
niso ljudje nič кдј prijazni. Ob
meni se spreh£(j£Oo in me sploh
ne pogledao. Opazijo me samo
takrat, kadar nimajo kam dati ci-
garetnega papirčka in raznih
drugih navlak. Mislijo si, da sem
odpad. Ampak n^hujše šele pri-
de. Ko tečem mimo velike stav-
be, ki ji pravijo tovarna, priteče
vame пекгц grozno umazanega in
smrdečega. Še prej tako vesela,
ne morem skriti grozne bolečine,
ki se ponavlja iz dneva v dan.
Mimo tovarne naprej tečem leno
in utrujeno. Ribic že davno ne
čutim več v sebi in ni mi več za
nobeno stvar na svetu. Кгдггце bi
samo še od jeze zakričala svetu in
kar umrla.
MIHELCA GRADIŠNIK, 4. r.
OŠ Vojnik
Konec tedna doma
V soboto sem spal malo dlje,
ker mi ni bilo treba v šolo. Potem
sem gledal televizijo. Po kosilu
sem šel z atijem v gozd. V gozdu
sem si nabral dolgih palic in po-
tem doma naredil lok. Nato sem
pripravil seno za živino, po ve-
čerji pa šel hitro spat. V nedeljo
sem gledal televizijo.
URBAN VOK, 2. r.
OŠ Stranice
Jaz - Špela
Ime mi je Špela, pišem se Oset
in stanujem v Celju, Okrogarjeva
ulica 3. Mamica me je rodila
v Kliničnem centru v Ljubljani
24. m^a 1979. Kakor veste, tudi
jaz nisem prišla na svet brez joka.
Ko sem že hodila v vrtec, sem se
vsako jutro jokala za atijem in
mamico. S prijateljico Natašo
sva se včasih zaklenili v stranišče
in se pogovarjali. Nekoč sva zara-
di tega zamudili lutkovno igrico.
Sedaj, ko hodim v šolo, moram
pisati domače naloge in se učiti.
Hodim tudi v glasbeno šolo, kjer
se učim klavir. V šoli sem še kar
dobra učenka, čeprav ne najbolj-
ša. Seveda je tretji razred že kar
težak. Ko bom velika, bom kuha-
rica v šoli in ne bom skuhala
vampov. Pri meni bodo vsi vse
jedli. Kar pa se tiče pospravlja-
nja, nisem preveč pridna. Najraj-
ši pomivam posodo, n^bolj pa
mi gre na živce brisanje. Če se
bom kd^ izgubila, preberite tale
spis Jaz, Špela.
ŠPELA OSET, 3. r.
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
Celje
Naš kulturni dan
Za Prešernov dan smo pripra-
vili kulturni dan. Počasi smo zbi-
rali gradivo, ki smo ga potrebo-
vali. Vsak učenec se je vključil
v skupino, ki gaje veselila. Neka-
teri so bili pravi mojstri in so po-
kazali vse svoje znanje. Nekateri
so pekli stare kmečke jedi, ki so
jih pripravljale že naše stare ma-
me. Poleg te so bile še skupine
mladih tehnikov, likovnikov in
aranžerjev, ki so preizkušali svo-
je znanje. Razstavili smo Prešer-
nova dela in stare kmečke pred-
mete. Zbrali smo podatke o naj-
starejših kmečkih imenih in nji-
hovem nastanku. Bili smo po-
nosni, ker je razstavo obiskalo
veliko občanov.
MARJANA ODER. 8. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
MoJ prosti čas
Ob sobotah dolgo spim. Zju-
traj, ko vstanem, se umijem, po-
tem pa grem jest. Nato s Primo-
žem in Heleno gledamo televizi-
jo. S Primožem se večkrat tudi
igram. Igram se tudi z Nino, ka-
dar pride k meni. Ob sobotah na-
pišem nalogo. Mamica mi pregle-
da zvezke.
KATJA FIJAVŽ, 2. r.
OŠ Stranice
iVIoJa igrača
Moj robot Piki je jeklen in mo-
dre barve. Boštjan mi ga je poda-
ril za osmi rojstni dan. Sedaj, ko
sem že velik, se z njim ne igram
več. Včasih sem ga nosil celo
v šolo. Vsi so se smejali, ker je
imel kvadratna usta, okrogel nos,
štirikotne oči, ušes pa spoh ni
imel. Ko me je oči pripeljal iz
šole domov, sem hotel z njim
v hišo. Takrat sem padel in robo-
tu se je zlomil prst. Oči ga je zale-
pil in mi predlagal, пад bo odslej
na okenski polici.
JERNEJ JANC, 4. r.
OŠ Fran Kranjc
Celje
OBČINSKA RAZISKOVALNA
SKUPNOST CELJE
objavlja
NAGRADNI RAZPIS
»MLADI ZA NAPREDEK CELJA«
Namen razpisa je spodbuditi mladino k ustvarjanju
inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu.
Predlogi so lahko: tehnične in druge inovacije, dela
raziskovalnih krožkov in druga raziskovalna dela
mladih.
Na razpis se lahko prijavijo:
-	učenci srednjih in osnovnih šol v občini Celje
-	ostala mladina v občini Celje, organizirana v šolski
in izvenšolski dejavnosti
-	kmečka mladina.
Uspešnim krožkom, mladim raziskovalcem in mla-
dim inovatorjem ter njihovim mentorjem bomo po-
delili diplome in denarne nagrade.
Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načr-
tom, opisom postopka ali s predstavitvijo izdelka.
Raziskovalna dela morajo biti tipkana, navedeni mo-
rajo biti viri, strokovna pomoč in uporabljena litera-
tura. Elaborate bomo shranili v posebnem oddelku
Knjižnice E. Kardelja v Celju.
Kriteriji za ocenjevanje predlogov so pomembnost in
koristnost, izvirnost in pogoji nastanka.
Rok za prijavo predlogov je 5. maj 1989. Podelitev
nagrad bomo izvršili v okviru »Dnevov mladih razi-
skovalcev«. Prijave sprejema Občinska raziskovalna
skupnost Celje, Strok, služba SIS Celje, Gregorčiče-
va 5 a.
OBČINSKA RAZISKOVALNA
SKUPNOST CELJE
objavlja
NAGRADNI RAZPIS ZA
RAZISKOVALNE NALOGE
V OKVIRU VISOKOŠOLSKEGA
ŠTUDIJA IN DRUGE
RAZISKOVALNE NALOGE
Sodelujejo lahko študenti višjih in visokih šol s svoji-
mi diplomskimi deli, strokovnjaki z magistrskimi deli
ali doktorskimi disertacijami ter drugi strokovnjaki
s svojimi strokovnimi deli.
Upoštevali bomo le naloge, ki imajo raziskovalni
značaj in obravnavajo problematiko občinskih OZD
ali širšo družbeno problematiko občine.
Raziskovalna dela bomo nagradili z denarnimi na-
gradami.
V primeru velikega števila prijav bodo imela pred-
nost raziskovalna dela, ki se vključujejo v raziskoval-
ne programe OZD in ORS občine, raziskovalna dela
s tehničnih področij ter magistrska dela in doktorske
disertacije.
Rok za prijavo je 31. 8. 1989. Upoštevali bomo razi-
skovalne naloge, ki so bile izdelane v letu 1989 in do
roka prijave.
Prijavitelji morajo odstopiti elaborat o raziskovalnem
delu. Elaborate bomo shranili v posebnem oddelku
Knjižnice E. Kardelja v Celju.
Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Celje,
Gregorčičeva 5 a.
Takole pomladno razposajen je JAN BE-
ZENŠEK iz 5. razreda OS Edvard Kardelj Slo-
venske Konjice.
Domača vas
Meni si najlepša ti,
obdajajo te čiste ceste in poti,
zato se meni želja porodi,
da vedno taka bi ostala ti.
Ostani temelj dobrega sveta,
sovražna noga naj te ne tepta,
saj matije slovenska me rodila,
ki v srcu ljubezen je gojila.
Najbolj srečna sem pomladi,
ko vse na novo zaživi in zacveti,
srce moje se raduje,
ko petju ptic prisluškuje.	'
Ostala ti bom vedno zvesta,
če le usoda me v svet ne bo ponesla,
takrat spominjala se bom,
da tu je bil moj dom.
ALENKA KNEZ, 8.r.
OŠ Franjo Malgaj
Šentjur
Nočni popotniki
Ko noč zagrne mesto
in mrak leže na strehe hiš,
po ulicah zaveje skrivnostni pih
in vse življenje zgine z njih.
Ko pogasnejo luči,
ko le mesec na nebu bdi-
k^ se godi?
Mršava mačka od glave do nog
pelje svoje mladiče na prvi nočni pohod.
V ušesa lovijo sleherni piš:
»Kaj ni tam čez cesto skočila miš?*
Pa niso le mačke popotnice noči.
Ob vsakem smetnjaku se plazijo psi.
Vedno so lačni ti potepuhi
in mnogo je bolh na taki kroti suhi.
Prevračajo smetnjake,
pijejo iz mlake,
povsod si iščejo hrane,
spotoma odganjajo podgane.
Psi v luno bevskajo,
mački pod okni prepevajo.
Namesto aplavza jih v besu ljudje polijejo, ■
a preden zdani se - vsi se poskrijejo.
MATEJA TOMAN, 8.r.
OŠ Bratov Juhart
Šempeter v Savinjski dolini
16. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
•	V petek popoldne so pri-
Sli v restavracijo v Novi vasi
Marjan Z. iz Svetelke, Milan
M- iz Mestinja in Nedeljko L.
iz Ulice Milčinskega. Bili so
ie precej m^avih nog, zato
jim v restavraciji niso hoteli
več točiti alkoholnih pijač.
To jih je tako razburilo, da so
začeli vpiti, zmeijati strežno
osebje in nadlegovati goste.
Umirili so jih miličniki - ko
so jih zagledali, jim ni bilo
več do pijače.
•	Matjaž J. je v petek dobil
prost izhod iz celjskih zapo-
rov, pridružila pa sta se mu še
Silvo M. in Robert V., ki sta
pobegnila paznikom. Fantje,
ki so se naveličali življenja
v zaporu, so si dali duška in
ob železnici začeli skakati po
nekem osebnem avtomobilu.
Naredili so precej škode, pre-
den so prišli miličniki, ki so
jih brž spet vtaknili na varno
- v zapor.
•	Iztok A. iz Kersnikove
ulice je menil, da še ni porav-
nal vseh računov s svojo biv-
šo ženo, zato jo je v soboto že
ob šesti uri zjutraj pričakal na
Ljubljanski cesti. Lotil se jo
je s pestmi, jo zbil na tla in jo
potem še obrcal. Marija Š. je
morala poiskati zdravniško
pomoč. Iztoka pa čaka precej
neprijeten opravek pri sodni-
ku - miličniki so ga namreč
ovadili zaradi nasilniškega
obnašanja.
•	Fatima B. iz Velike Kla-
duše je na vsak način hotela
iz Novega mesta v Celje. Na-
jela je taksi z voznikom Jože-
tom K., ki jo je pripeljal na
Čopovo ulico v Celju. Tam je
Fatima izstopila in brž izgini-
la v stanovanjski stolpnici.
Obupani taksist je poklical
miličnike, ki so Fatimo kma-
lu odkrili. Vendar pa si tak-
sist vseeno ni oddahnil - Fa-
tima je namreč bila brez pre-
bite pare v žepu.	g g
Štiri leta za strel v Zrečaii
v ponedeljek so na celjski
enoti temeljnega sodišča
v Celju obsodili na «tiri leta
zapora 23-letnega Srečka Za-
ložnika s Ceste na Gorenje
v Zrečah. Kazni mu niso izre-
kli za kaznivo dejanje posku-
sa umora, kot ga je bremenila
obtožnica, ampak za kaznivo
dejanje posebne hude telesne
poškodbe. Sodba še ni pravo-
moćna, do pravomočnosti pa
so obdolžencu tudi podaljšali
pripor. V njem je od 5. novem-
bra lani in ta čas se mu šteje
tudi v prestajanje kazni.
Izrek sodbe je posledica tra-
gičnega obračunavanja 4, no-
vembra lani, ko je Srečko Za-
ložnik, ki je bil ted^ še milič-
nik celjske postaje milice,
v osebnem avtomobilu streljal
na 26-letnega Slavka Mavhar-
ja, prav tako iz Zreč. To, da ga
je s službeno pištolo prisilil, da
je zjutraj sedel v avto in sta se
nato skupaj odpeljala proti Ro-
gh, je bila posledica spora, kije
nastal že 3. decembra 1987, ko
je Mavhar ustrelil miličniškega
psa, ki ga je imel Založnik
v oskrbi. Med vožnjo je imel
pištolo upeijeno v voznika, ko
pa mu jo je hotel Mavhar izbiti,
je Založnik ustrelil in naboj je
voznika hudo ranil. Koje izsto-
pil, je Založnik še dvakrat stre-
ljal, vendar ga ni zadel, nato se
je pištola pokvarila. Rana, ki jo
je Mavhar dobil pri strelu v av-
tomobilu, je bila tako huda, da
je bilo njegovo življenje resno
ogroženo in le hitri pomoči
zdravnikov gre zasluga, da je
preživel.
Izpoved obdolženca in prič
so dokazale, da je bil Založnik
močno navezan na psa, zato
mu ni bilo vseeno, da ga je
Mavhar, ki je bil sicer lovec,
ustrelil. Vendar pa, po mnenju
sodišča, ni dokazov, da bi imel
Založnik namen Mavhaija
umoriti, saj bi se verjetno v ta-
kem primeru za to odločil že
kmalu po ustrelitvi psa. Toda
zaradi te izgube in tudi nega-
tivnega vpliva okolja, ki ga kot
mihčnika niso jemali resno in
ga zasmehovali zaradi tega, ka-
ko je skrbel za psa, je očitno
hotel zadevo nekako urediti
- kako, to je po mneryu sodiš-
ča znano le t\jemu samemu, saj
očitno tudi na sodišču ni pove-
dal vsega. Ob upoStevar\ju vse-
ga tega kot tudi to, daje streljal
v avtu, ko je oškodovanec se-
gel po pištoli, po mneiyu so-
dišča otemelji^e, da je šlo za
kaznivo dejanje posebno hude
poškodbe. Zato tudi ob kasnej-
šem dogíóai\ju zunaj avta niso
več sledih obtožnici, kot da gre
za poskus umora. Po mneryu
sodišča sta dogajanje zunaj av-
ta oba razlagala po svoje, kar je
zaradi pretresenosti in vzne-
mirjenosti tudi razumljivo.
Za očitano kaznivo dejarle
je zagrožena kazen od enega
do deset let zapora. Sodišče se
je odločilo za štiri leta, pri tem
pa upoštevalo več olajševalnih
okoliščin (navezanost na psa,
mladost, obžalovar\je, vpUv
okolice, resen odnos do služ-
be) kot tudi to, da je vzrok za
obračun delno tudi na strani
oškodovanca; ta bi kot lovec
lahko tudi naprej opozoril Za-
ložnika, če je bil pes na pro-
stem in preveč oddajen od do-
ma, ne pa da je takoj tako pre-
tirano opravil svojo sicer lov-
sko dolžnost. Kot oteževalno
okoliščino so Založniku seve-
da šteli tudi to, da je dejanje
opravil kot miličnik. Kot tak
pa bi moral biti drugim za
zgled, druge varovati in se ni-
kakor ne bi smel poslužiti ta-
kega načina poravnave računa.
Sodba še ni pravomočna in
do pravnomočnosti so zaradi
vznemirjanja javnosti in var-
nosti obdolženca le-temu tudi
podaljšah pripor,
F, K.
Napaka na grelcu
v ponedeljek zvečer je zagore-
lo v kurilnici nove stanovanjske
hiše Majde Žličar na Gradnikovi
ulici v Celju. Zgorela je izolacija
' priključka, več škode je bilo še
v samem prostoru - skupno je
naj bi bilo za okoli tri milijone
dinaijev. Zagorelo naj bi zaradi
kratkega stika na električnem
bojleiju.
Izpraznil kiosk
Med zadnjimi prostimi dnevi je
neznanec dodobra izpraznil ki-
osk Dela v Šempetru, Odnesel je
več cigaret, vžigalnikov, razno
kozmetiko in se obogatil za več
kot milijon dinaijev.
Vagona sta se Iztirila
v nedeljo, pet minut pred 19.
uro sta se pri kretnici pri izvozu
iz železniške postaje v СеЦи izti-
rila dva prazna vagona. Ta sta
bila v sredini vlakovne kompozi-
cije tridesetih železniških voz.
Predvidevajo, da je iztiijenje na-
stalo zaradi tehnične napake.
Škode je nastalo za okoli 200 mi-
lijonov dinaijev.
Vlom v čistilno
napravo
v kakšne objekte vse ne vlam-
Цајо Џи^е - v noči s sobote na
nedeljo je nekdo vlomil v čistilno
napravo v âkoQi vasi. Oskrbel se
je z raznim orodjem in naprava-
mi in s tem napravil za okoli 1,6
milijona dinaijev Škode.
Mamljivi svetniki
Tatvine nabožnih kipcev, ki
jim na celjskem območju še kar
ni konca, kažejo, da so take na-
božne stvari za posameznike Se
vedno zelo mamljive. Gotovo
gredo tudi dobro v denar, pa je
tako vse več cerkvenih in spo-
minskih objektov, iz katerih taki
kipci izginjajo. Pred dnevi so
neznanci obiskali z nepoštenim
namenom cerkev na Gubnem.
Z njimi je odšlo kar sedem kip-
cev.
Otrok prek ceste
Zaradi neprevidnega prečka-
nja ceste se je v četrtek hudo ra-
nil osemletni Ž. M. iz Celja. Ta je
nenadoma stekel prek Ceste na
Dobrovo in 52-letna voznica Na-
da-Marya Srebotnik svojega vo-
zila ni uspela pravočasno ustavi-
ti. Hudo ranjenega fantka so pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
Nenadoma na cesto
v petek popoldne je s parkiriš-
ča restavracije Sonce v Rogaški
Slatini z motoijem nenadoma za-
peljal na cesto 18-letni Ladislav
Barič iz Druškovca. Zape^al je
prav pred osebni avto 50-letnega
Petra Toša iž Ljubljane. Avtomo-
bilist je zaviral in se umikal, ven-
dar trčenja ni mogel preprečiti.
Motorist je bil laže ranjen, hudo
pa 18-letni sopotnik Luka Ander-
lič iz Rogaške Slatine,
S traktorjem se Je
prevrnil
v celjsko bolnišnico so v petek
zvečer pripeljali hudo ranjenega
52-letnega traktorista Jožefa
Zmrzlaka iz Grajske vasi. Ko je
okoli 19. ure peljal s strojem ob
potoku Konjščica, je zapeljal na
regulacijski nasip in traktor se je
prevrnil.
KOMENTIRAMO
Mamlllva stanovanja, trgovine...
Ne vemo sicer, če zagotovo
drži, da padec standarda mno-
ži število vlomov in tatvin,
vendar vs¿{j zadnji čas kaže, da
je pri nas tako; da standard pa-
da, občutimo vsi, daje vse več
nepoštenih načinov, da ljudje
pridejo do raznih stvari, pa
nam tudi lahko potrdijo delav-
ci organov za notranje zadeve.
Seveda pa to še ne pomeni, da
se lahko pomirimo s tem dej-
stvom. Posebno še, ker s pada-
lyem standarda oškodovanci
posledice tatvin še močneje
čutijo.
Ob vsem tem bodo tudi tisti,
ki so optimističnega тпегџа,
da smo v večini vsi pošteni,
morali spremeniti svoje mne-
nje in bolj čuvati svoje stvari.
Pri pogostih vlomih in tatvi-
nah se namreč izkaže, da so
imeli nepridipravi zelo lahko
delo - tako lahko, da pogosto
radi rečemo, da so jim lastniki
pri tem nepoštenem delu po-
magali. Mislimo na odprta
okna ali slabo zaprta vrata, na
neustrezno »shraryene* ključe
stanovanj, na odprta vrata
kletnih prostorov. Tudi v raz-
nih trgovinah se še pogosto
zgodi, da so prostori slabo za-
prti, ključi pomembnejših pro-
storov pa tudi na nepravih me-
stih. Da pri vsem tem na varo-
var\je raznih gradbenih objek-
tov niti ne opozorimo. Poseb-
no še, če se tu tako »varova-
nje* meša z željo posamezni-
kov, da sami laže pridejo do
takih stvari. Žal še vedno velja
tudi pravilo, da priložnost dela
tatu; o tem se lahko prepriča-
mo ob slabo varovanih stvareh
v trgovinah, ko so klepeti o ne-
katerih stvareh pomembnejši
od tega, kdo hodi po trgovini
in okoli katerih prodajnih arti-
klov se smuka.
Še na nekaj ob vsem tem ne
smemo pozabiti - na vse manj-
še zanimanje za ljudi. Včasih
se na vasi skorajda ni moglo
zgoditi, da bi šel kak neznanec
mimo hiš, ne da bi se ljudje
zanj zanimali. Danes se to po-
gosto dogaja - še mnogo huje
pa je po mestih. In po stano-
vanjskih blokih se spreh^^jo
neznanci, ne da bi bih stano-
valci na to vsaj malo pozorni.
Zvonijo, trkajo - pa jih nihče
ne povpraša, k^ želijo, koga
iščejo. Pa pri tem ne gre za
kako golo radovednost, ampak
za varnost. Če bi se malo bolj
zanimah za neznance, se ne bi
dogajalo, da kje sredi belega
dneva neznanci izpraznijo sta-
novanje. Ali da iz kleti odnese-
jo vse vrednejše stvari.
Morda bo kdo porekel, da
smo o vsem tem že velikokrat
pisali. Res je, toda ob vse več-
jem številu vlomov in tatvin
ponovno opozorilo ni nikoli
odveč. Posebno še, če opozar-
janja le malo zaležejo.
F. K.
Utrujen za krmilom
Na regionalni cesti v Sv, Emi je
v nedeljo qutraj zapeljal s ceste
22-letni Andrej Tacer iz Mestinja.
Z osebnim avtom je peljal od
Podčetrtka proti Mestinju, na
ravnem delu ceste pa je zavozil
na bankino, nato trčil v obcestni
kamen in prometni znak, zapeljal
v jarek, od tu pa se je avto prevr-
nil na cesto. Voznik je bil v nesre-
či huje ranjen.
Ranjena sopotnica
v nedeljo zvečer, okoli 19. ure
se je na lokalni cesti v Belih Vo-
dah prevrnil osebni avto, ki ga je
od Belih Vod proti Šoštanju vozil
24-letni Djemal Lejzovič iz Tito-
vega Velenja. Voznik je zapeljal
s cestišča in trčil v robnik, zaradi
česar je avto obrnilo na bok. Ta-
ko je drsel po cesti še najmanj
200 metrov. Hudo seje ranila 21-
letna sopotnica Azira Suljič, tudi
iz Titovega Velenja.
Na levi v kolesarko
Zaradi vožnje po levi strani se
je prejšnji teden pripetila pro-
metna nesreča v Dobriši vasi; 17-
letni D. S, iz Ložnice je s kolesom
z motoijem v ovinku zavil na le-
vo stran cestišča in trčil v 24-let-
no kolesarko Josipo Kukec iz
Kasaz. Oba sta padla in se huje
ranila.
Ugotovili
povzročitelja
nesreče
Dva dni po nesreči so velenjski
miličniki ugotovili povzročitelja
prometne nesreče v križišču
v TopolSici. Tu je namreč v pone-
deljek zvečer neznani voznik
osebnega avtomobila zadel 33-
letnega motorista Bogomira Šah-
mana z Raven pri Šoštanju. Av-
tomobilist mu je pripeljal na-
sproti po levem voznem pasu in
ga tako močno zadel, da ga je
zbilo po nasipu v zid stanovanj-
ske hiše. Hudo je bil ranjen in so
ga kasneje prepeljah v celjsko
bolnišnico, voznik osebnega av-
tomobila pa je odpeljal s kraja
nesreče.
Miličniki so kasneje ugotovili,
da je osebni avto vozil 40-letni
Anton Ročnik iz Zavodenj.
Miadoietniškega kriminala skoraj ni
Pogovor s pslhologlnio Marjano Voršnlk-Falo
Mladoletni prestopniki zah-
tevajo posebno pozornost
družbe, ki predvideva, da
lahko ti tudi pozneje kršijo
ustaljene norme, imajo pa
tudi težave v družinskem
življenju. V mozirskem Cen-
tru za socialno delo se sreču-
jejo s sicer maloštevilnimi
prestopniki, ki imajo težave
tudi v družinah. O tem v in-
tervjuju z vodjo Centra, psi-
hologinjo Marjano Veršnik-
Fale.
Kako ocenjujete stanje
v mozirski občini?
Pred kratkim smo opravili
analizo kaznivih dejanj mla-
doletnih storilcev. Ugotov-
ljeno je bilo, da število storil-
cev ne narašča. Mislim, da
smo s tem podatkom lahko,
razmeroma zadovoljni.
Kakšne oblike prestopni-
štva se pojavljajo?
V	desetletni analizi se
v glavnem srečujemo s kaz-
nivimi dejanji zoper družbe-
no in zasebno premoženje,
tatvinami, večjimi tatvinami
in poškodovanji tujih stvari.
Ta dejanja predstavljajo nad
80 odstotkov dejanj v tej ana-
lizi, Posebnostjo, da v občini
Mozirje še ni bilo kaznivega
dejanja v zvezi z mamili.
Ali se s padcem življenj-
skega standarda povečuje
število mladoletnih pre-
stopnikov?
V	naši občini zaenkrat po-
rasta še ne ugotavljamo.
V lanskem letuje bilo število
mladoletnih prestopnikov
celo pod povprečjem zadnjih
desetih let. Menim pa, da na-
daljnje upadanje standarda
lahko privede do povečanja
kaznivih dejanj. Eden od raz-
logov je lahko materialna
prikrajšanost, oziroma do
neke mere že ogroženost, po
drugi strani pa lahko materi-
alno slabši položaj vpliva na
odnos v družini, na napeto-
sti. Najpomembnejši pri
obUkovanju osebnosti pa so
topli družinski odnosi, obču-
tek varnosti in zaželeno^i, ki
ga otrok dobi v družini. Če se
bodo starši neprestano borili
za boljši kos kruha, ob ne-
prestanem padcu standarda,
bo za te občutke marsikateri
otrok prikrajšan. Staršem bo
tako zmanjkalo časa za vzgo-
jo svojih otrok,
BRANE JERANKO
PRI NAS LAHKO IZBIRATE
IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA
CELJE, MARIBORSKA 1, tel. 21-533
vas popelje na ogled
FINALA SVETOVNEGA POKALA
V SMUČARSKIH POLETIH v Planico
od 24. do 26. marca 1989
PROGRAM POTOVANJA: odhod Iz CEU A ob в. url zjutraj
(za škupine po dogovoru).
PETEK, 24. 3. 1989 - TRENING NA 90- In 120-m gkakalnlcl
SOBOTA, 25. 3. 1989 - TEKMOVANJE NA 90-m êkakalnicl
NEDELJA, 26. 3.1989-TEKMOVANJE NA 120-m êkakalnicl
CENA OGLEDA (prevoz, vstopnina, organizacija, vodenje)
za osebo 50.000 din
CENA OGLEDA (prevoz, vstopnina, orpanizacija, vodenle)
za mladino 45.000 din
Zaključenim skupinam z udeležba najmanj 50 oseb nudimo
popuMtl
INFORMACIJE IN PRIJAVE sprejemajo vse IZLETNIKOVE
POSOVALNICE in pooblaščene agencije dnevno od 7. do 18.
ure po telefonu (063) 29-270, ob sobotah pa od 8. do 12. ure
ter v komerciali štev. (063) 21-533, od 7. do 15. ure.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAREC 198(1
Prvi poraz še ne slcrbi
v 5. kolu tekmovanj v II.
zvezni ligi so rokometaši
Aera morati priznati premoč
ekipe Partizana v Bjelovarju.
Srečanje so izgubili s 17:22
(10:11).
Nastopili so pred 1500 gle-
dalci, in po besedah sekretarja
RK Aero, Vlada Privška, sta
obe ekipi prikazali kvaliteten
rokomet dveh izenačenih mo-
štev. Pri Celjanih je bil najbolj-
ši vratar Burkič, n^več zadet-
kov pa je dosegel Čater.
Ker so v 5. kolu rokometaši
Vrbasa, neposredni konkuren-
ti Celjanom za vstop v I. ligo,
premagah ekipo Slovenj Grad-
ca, so Celjani zdrsnili na 2. me-
sto. Poraz v Bjelovarju pa še ne
pomeni, da Celjani svojih viso-
ko zastavljenih ciljev ne bi mo-
gli tudi doseči. Več si obetajo
od srečanja, ki bo v soboto, ob
18. uri, v dvorani Golovec v Ce-
lju, kjer se bodo pomerili z Že-
lezničarjem iz Sarajeva, ki se
bori za obstanek v ligi.
Velenjske rokometašice
v spomladanskem delu v 2.
zvezni ligi igr^o izredno dobro
in prava katastrofa bi bila, če
bi po prvem delu zaradi po-
manjkanja denarja izstopile.
Tokrat so doma odpravile eki-
po Srema 29:22, ponovno paje
bila nezadržna Karičeva, ki je
desetkrat spravila žogo za hr-
bet gostujoče vratarke. Na le-
stvici so sedme, vendar z dve-
ma točkama zaostanka za četr-
to ekipo.
Začel se je tudi spomladan-
ski ples v moški republiški li-
gi, kjer pa so rokometaši Šo-
štanja izgubili v Ajdovščini
23:20 R. Lesjak pa je dal 5 go-
lov. Šoštanj je na 2. mestu.
NG-TV
Oddolžitev za poraz na Relci
Kegljavke EMO Celje so do-
bro prestale tudi nadaljna
dva dvoboja v zvezni ligi, saj
so na domačem kegljišču do-
segle dve pomembni zmagi
nad Gorico, še bolj pomemb-
no pa nad doslej vodečo Reko,
ki so jo tako ujele in so z njo
izenačile po točkah.
Zdaj bo prvenstvo dobilo
nov čar in vsaka izmed obeh
ekip bo čakala na spodrslj^
druge, kajti če bi imeli obe eki-
pi po zadnjem kolu enako šte-
vilo točk, bo na vrsti tretji dvo-
boj na nevtralnem kegljišču.
Vse bo tako odprto do konca.
V soboto so Celjanke brez te-
žav z visoko razliko odpravile
Gorico, ki je pred tedni doma
premagala Reko. Rezultat
2524:2349. Vseh šest celjskih
tekmovalk je bilo izredno ize-
načenih, saj je bilo med naj-
boljšo Petakovo (439) in naj-
slabšo Razlagovo (405) samo 34
kegljev razlike. Vse pa so podr-
le več kot 400 kegljev!
Vedelo seje, da bo nedeljski
dvoboj z Reko težak, napet in
odprt do konca. Tako je tudi
bilo, saj so Rečanke doživele
tesen poraz 2467:2423. V doma-
či ekipi je Gobčeva podrla 430
kegljev, lahko pa bi prišlo celo
do presenečenja, S£g je trener
Razlagovo po 257 kegljih za-
menjal z Grobelnikovo, ki pa
je podrla samo 128 kegljev! To
bi bilo lahko usodno, ker je
manj kot 400 podrla tudi Lesja-
kova, ostale pa niso bile na vi-
šini prejšnjega dne. Vendar
točki sta tu in EMO ter Reka
skup^ vodita s po 34 točkami.
V moški republiški ligi je
Hmezad iz Žalca ponovno iz-
gubil doma, tokrat s Slovanom
4937:4997, n^boljši je bil Ram-
šak 855. Moška ekipa KK EMO
je doma odpravila SCT Ljub-
ljana 5266:5061. V zmagovalni
ekipi je nsgveč (908) kegljev
podrl Salobir.	TV
Odličen uspeli strelcev iz Rečice pri Laškem
v Nišu so na 19. državnem
prvenstvu s standard zračnim
orožjem strelci D.Poženel iz
Rečice dosegli izreden uspeh.
Vinko Lavrinc: »Veseli smo,
saj gre za izjemen dosežek med
n^boljšimi jugoslovanskimi
strelci v tej zvrsti, saj je nasto-
pila tudi olimpijka Jasna Šeka-
rič. Osvojili smo dva naslova
državnih prvakov in sicer eki-
pa mladink s standard zračno
pištolo ter med posameznica-
mi Helena Lavrinc. V ekipi sta
streljali Ksenja Maček, ki je bi-
la med posameznicami 6. in
Valerija Kaufer, ki je bila 23.
To je homogena ekipa in zato
je uspeh še toliko večji. Ekip-
no so bile predstavnice SD
Mrož iz T.Velerya sedme, nji-
hova najboljša posameznica
Mojca S^e pa 13. V isti katego-
riji, vendar za članice, je bila
naša ekipa znova dobra, saj je
osvojila 2. mesto, 6. je bil Mrož
T. Velenje, med posameznica-
mi pa je bila Ksenija Maček 4.
z odličnim dosežkom 377 kro-
gov! 5. Denis Bola T. Velenje,
6. Helena Lavrinc Rečica itd.
Med mladinci ekipno so bili
Velenjčani 4. in med člani 5.,
kjer pa je bil njihov najboljši
posameznik Peter Tkalec 15.«
T.VRABL
Letos leto
Icakovosti in
pridobivanja
kadrov
Na letni skupščini Zveze
telesno kulturnih organi-
zacij mozirske občine so
ocenili lansko leto kot raz-
meroma uspešno in to
kljub majhnim denarnim
sredstvom. Dobili so 70
milijonov din, porabili pa
26, toliko kot sicer porabi
ena drugoligaška ekipa.
Lanski načrt dela so izved-
li skoraj v celoti. Manj
uspešni so bili v manjših
krajevnih skupnostih do-
line, kjer primanjkuje ka-
drov.
Kadri so nasploh pereč
problem, s katerim se na-
merav^o spoprijeti letos.
Zato so sklenili, da bodo
o problemu posebej raz-
pravljali na aprilskem se-
stanku. Za vzgojo kadrov
ni pravega zanimanja kljub
temu, da imajo v ta namen
posebna sredstva. Na
skupščini so tudi sklenili,
da bi tečaje za kadre pripra-
vili čim bližje, tudi v sami
občini. Kot običajno so
ocenili katera društva in
klubi izstopajo. Seznam se
ponavlja: mozirski in gor-
njegr^ski Partizan ter na-
zarski Vrbovec, nato še re-
čiška Mladost in Lipa iz
Šmartna, ostali pa niso toli-
ko prizadevni. Lani so do-
segali dobre rezultate no-
gometaši Elkroja in ljube-
zenske odbojkarice, oboji
s pomlajenima ekipama in
domačimi igralci. Enako
tudi gornjegr^ski loko-
strelski klub, ki je jedro dr-
žavne reprezentance.
Letos ne bo nobenega
športnega jubileja. 23. julija
bo množični pohod na
Kamniško sedlo, še večji
poudarek pa bodo dali Ted-
nu športa ob občinskem
prazniku.	ßj
Odlična košarka
v Rogaški Slatini je bilo fi-
nale jugoslovanskega ženske-
ga pokala, kjer so nastopile
štiri naše najboljše ekipe. Pr-
vič je pokal osvojila ekipa ID
Ježica iz Ljubljane, ki je v fi-
nalu premagala Crveno
Zvezdo.
Celoten turnir je bil odlična
reklama za košarko, ki jo
v šmarski občini, posebej pa
v Rogaški, izredno radi igrajo.
Prvi dan se je v dvorani zbralo
1200, na finalu pa celo 1300 gle-
dalcev in to je dokaz pravilne
odločitve za takšno organizaci-
jo, ki bo prav gotovo pustila
pozitivne posledice.
Košarkarji Merxa so poči-
vali, s^j so srečanje z Borcem
dobili brez dvoboja 20:0, ker jç
ta ekipa že lani izstopila iz ligç
v moški republiški ligi en^
zmaga: Comet je doma prema,
gal Maribor 87 104:82 (Šmicj
35), medtem ko je Rogaška iz.
gubila z vodilnim Mineral Slo.
vanom. Lestvica: 6. Comet, 8,
Rogaška. S tem je prvenstvo
88/89 končano.
v ženski republiški ligi st)
se razigrale igralke Metke, ki
so doma s 96:60 odpravile Je.
senice, tokrat pa je bila naju-
spešnejša Hajdinjakova (25 ko-
šev). Izgubil je Comet v gosteh
proti vodečemu Marlesu 89:56
(Krajne 16). Lestvica: 8. Co-
met, 9. Metka.
Kovinotelina ekipno druga
Rogla je bila minulo soboto
gostitelj 12. zimskih športnih
iger trgovcev tehničnih trgo-
vin Slovenije, ki se jih je ude-
ležilo 169 smučarjev iz Mer-
kurja Kranj, Jeklotehne Mari-
bor, Metalke Ljubljana in Ko-
vinotehne Celje, ki je bila tu-
di organizator tega tekmo-
vanja.
Kljub slabim snežnim raz-
meram je organizatorju, po za-
slugi prizadevnih delavcev Ro-
gle in Smučarskega kluba
Gozdnik Žalec, uspelo izpeljati
tekmovanji v veleslalomu in
smučarskih tekih.
Kovinotehna Celje je poleg
dobre organizacije dosegla do-
bre rezultate tudi na tekmoval-
nem področju, saj je njihova
ekipa zasedla odlično drugo
mesto (dosedaj so bili običajno
četrti). Posamezni tekmovalci
Kovinotehne pa so dosegli na-
sledrxie uvrstitve: smučarski
teki - ženske nad 30 let: 3. Ne-
venka Korene, 5. Vesna Bre-
gar; ženske do 30 let: 1. Borica
Tilinger, 4. Tanja Petrina; mo-
ški do 30 let: 1. Miran Šneber-
ger, 7. Boris Kuret, 8. Peter Ti-
Unger; moški od 31 do 40 let: 1.
Jože Tanko, 7. Brane Planine
- veleslalom - ženske do 30
let: 2. Andreja Regner, 7. Irena
Lončar; ženske nad 30 let: 1.
Borica Tilinger, 2. Slavica Pod-
logar, 3. Andreja Smolič, 6.
Tatjan^ Govedič; moški od 36
do 45 let: 6. Miran Govedič;
moški od 26 do 35 let: 7. Bojan
Jereb.
Kristjan
Hanjšek
drugi
Na Polzeli je bil 4. in hkrati
zadnji turnir za pionirski po-
kal Slovenije v badmingtonu.
Nastopilo je 61 pionirjev in pi-
onirk iz sedmih klubov, največ
uspeha pa so imeh predstavni-
ki Olimpije iz Ljubljane. Na
zadnjem turnirju je pri pionir-
kah Alenka Kralj bila peta, pri
pionirjih pa Kristjan Hanjšek
drugi (oba Braslovče). Po vseh
štirih turnirjih je Kristjan
Hanjšek pristal na odličnem 2.
mestu, Primož Pirec (Braslov-
če) pa je zasedel 5. mesto.
NA KRATKO
Sindikalni šaii
v Šempetru in Grižah se je
končalo občinsko sindikalno
šahovsko prvenstvo, kjer je
nastopilo 70 šahistov. Iz pred-
tekmovanja se je v finale uvr-
stilo devet ekip: DU Žalec,
VIO Griže, Aero Šempeter,
Obrtniki Žalec, Agrina, Žalec,
Lastovka Polzela, SIP Šempe-
ter, Hmezad Žalec in Aero
Šempeter II. Finale je bilo vče-
raj, 14. marca v prostorih doma
upokojencev v Grižah.
JOŽE GROBELNIK
Blanki Kežmaii zlata
puščica
v Slovenskih Konjicah so
pripravili regijsko tekmova-
nje za zlato puščico, ki jo je
osvojila letošnja republiška
članska prvakinja Blanka
Kežmah pred Francem Rubi-
nom, oba Unior Zreče, Zlat-
kom Špiljkom Straža Roga-
tec, Andrejem Rubinom in
Vladom Kebrom oba Unior
Zreče ter Mirkom Koširjem
SD Trije talci Podčetrtek.
Vseh šest je izpolnilo normo za
nastop na republiškem tekmo-
vanju za zlato puščico, ki bo
26. marca v Portorožu.
V delovni organizaciji Avto
Celje so uredili izredno lepo
strelišče za zračno puško. Na
prvem tekmovanju je zmagala
Alenka Pavlin Cel^ pred Albi-
no Rezar Kovinar Store, Zofko
Voler in Blanko Tomažič obe
Avto Celje, Faniko Klokočov-
nik Franc Šteklič ŠkoQa vas,
Metko Šantelj Avto Celje itd.
V Celju je bilo republiško pr-
venstvo z zračno puško za sluš-
no prizadete. Nastopilo je se-
dem ženskim in 10 moških
ekip. Med ekipami so Celjanke
v postavi Silva Špan, Silva Ko-
lar in Marija Špan osvojile 3.,
med moškimi pa so bili Celjani
drugi v postavi Mirko Kolar,
Tone Klemen in Tine Golob, ki
je bil med posamezniki četrti.
T. JAGER
Najmlajši
v namiznem tenisu
ŠD Ingrad - sekcija za na-
mizni tenis in ZTKO Celje sta
pripravila občinsko prven-
stvo za osnovne šole v namiz-
nem tenisu. Rezultati pionirji
ekipno 1. I. OŠ I (Hrastnik,
Čmer), 2. OŠ V. Vlahovič I (Za-
vec, Drobež, 3. OŠ Dobrna
(Stegu, Oberstar), pionirke
ekipno 1. OŠ F. Roš I (Medved,
Steničar), 2. OŠ Š. Šlander
I (Breznikar, Rudolf) in 3. OŠ
V. Vlahovič I (Trobentar,
Cvahte).
Matjaž Triplât
republiški prvak
V	soboto je bilo v Planici na
50 m skakalnici (53 tekmoval-
cev) republiško prvenstvo za
st. pionirje. Zmagal je Matjaž
Triplât T.Velenje, 7. Robi
Oblak Braslovče - Andraž, 8.
David Videnšek, 11. Janez
Turnšek, oba Celje itd.
V	nedeljo so imeli na 70 m
skakalnici (53) republiško pr-
venstvo ml. mladinci. Rezulta-
ti: 5. Gorazd Ogorevčnik, 9.
Matjaž Triplât, 13. Danilo Red-
nak, vsi T. Velenje itd.
Celjani drugi
Na republiškem tekmova-
nju v streljanju z zračno pu-
ško, slušno prizadetih iz vse
Slovenije, se je na celjskem
Gričku pomerilo 16 društev.
Tekmovanje je priredila strel-
ska zveza iz Celja. Moška ekipa
Celja seje uvrstila na 2. mesto.
Za Celje so tekmovali Tone
Golob, Tomaž Klemen in Mi-
ran Kolar. Celjska ženska eki-
pa je s tekmovalkami Silvo
Koar, Marijo Špan in Silvo
Špan dosegla 3. mesto. Med
posamezniki so se Celjani slab-
še uvrstili.
BJ
V Petrovčah
v karateju
v telovadnici v Petrovčah
so pripravili regijsko prven-
stvo v karateju, kjer je nasto-
pilo več kot dvajset kadetov
in kadetk. Rezultati kadetke
kate 1. Petra Lorger Rog. Slati-
na, 2. Volčič Bernarda, 3. Patri-
cija Gojkovič, obe Oplotnica,
kadeti kate 1. Mirko Knez DK
Celje, 2. Kristijan Bogataj Pe-
tro vče, 3. Bojan Maijanovič
Rog. Slatina, kadeti borbe po-
samezno po kategorijah do
60 kg Aleš Lipuš Oplotnica, do
65 kg Boris Božič Žalec, do
70 kg Bojan Marjanovič Rog.
Slatina, do 75 Andrej Tomažič,
do 80 Benjamin Markovšek,
oba Oplotnica ter absolutne
borbe 1. Aleš Lipuš, 2. Boštjan
Vinter, oba Oplotnica ter 3.^.
Boris Božič Žalec in Andrej
Tomažič Oplotnica.
Gladka zmaga
Šempetra
v 17. kolu republiške lige so
odbojkarji Šempetra doma
gladko odpravili Mislinjo 3:0,
Topolšica je izgubila doma
z Železarjem 2:3, Celjani pa ni-
so odigrali že dveh srečanj.
Lestvica: 4. Šempeter, 6. To-
polšica, 11. Celje.
V 14. kolu republiške ženske
hge je Topolšica Kcouh izgubi-
la doma z vodečim Partizanom
Tabor 0:3, Ljubno Glin je s 3:0
odpravilo ШзИпјо, Celjanke
pa so izgubile v Ljubljani
s Krimom 3:1. Lestvica: 2. Ce-
lje, 3. Ljubno Glin, 10. Topolši-
ca K^uh.
Valek in Ciglerieva - šmarska
športnika leta
Osnovna šola v Podčetrtku je bila minuli petek prizo-
rišče slovesnosti, na kateri so podelili priznanja za naj-
boljše športnike in športnice ter športne kolektive v letu
1988.
Športnik leta je Darko Valek, Član nogometnega kluba
Steklar iz Rogaške Slatine, športnica leta pa je Mojca
Cigler, košarkarica ŽKK Kors Rogaška Slatina. Kot naj-
boljšo žensko športno ekipo so na Šmarskem ocenili
košarkarice Korsa Rogaška Slatina, kot moško ekipo pa
košarkaški klub Rogaška. Najboljši TVD Partizan je bil
lani v Kozjem, najboljše šolsko športno društvo pa
v osnovni šoli v Podčetrtku.
Ob tej priložnosti so podelili tudi letošnja Bloudkova
priznanja. Vsa priznanja je na petkovi prireditvi podelil
Srečko Remih, predsednik občinske Zveze za telesno kul-
turo Šmarje pri Jelšah, med gosti pa je bil tudi zvezni
selektor ženske košarkarske reprezentance Milan Vaso-
jevič.	M. AGREŽ
Rovini v središču
Gostitelj letošnjega srečanja Partizana Jugoslavije in gostitelj
Evropske smotre športne rekreacije bo prve dni junija Rovinj.
To je tudi pravilni odgovor za prejšryo igro, za katero smo dobili
21 odgovorov, od tega manj kot polovico pravilnih. Srečneže je
izžrebala Cvetka Špiljar. 1. Ano Stanič, Pot na Lavo 9a v Celju, 2.
Primož Točaj, Šmartno v Rožni dolini in 3. Vera Grabner, Tru-
barjeva 6, Celje. Vsi trije dobitniki bodo verjetno veseli del
svobodnega umetnika Adija Arzenška, ki letos slavi 20 let samo-
stojnega dela.	METOD TREBIČNIK
ŠPORTNI KOLEDAR
Košarka:
Republiška ženska liga 20.
kolo: sobota, 18. 3. derbi
v Slov. Konjicah Comet
-	Metka.
Rokomet:
2. zvezna liga moški 19. ko-
lo: sobota, 18. 3. ob 18. uri v ha-
h Golovec Aero - Železničar.
2. zvezna liga ženske 19. ko-
lo: sobota, 18. 3. Podravka
-	Velenje.
Odbojka:
Republiška liga moški 17.
kolo: soboto-nedeha, 18.-19. 3.
derbi Topolšica - Šempeter in
Celje - Agroplod.
Republiška liga ženske: 15.
kolo sobota-nedelja, 18.-19. 3.
derbi Topolšica K^uh - Ljub-
no Glin in Celje - Rogoza.
Streljanje:
Nedelja, 19. marca v Porto-
rožu finale republiškega tek-
movanja za zlato puščico, kjer
bo nastopilo 100 n^boljših
s predhodnih tekmovanj. Kon-
kurenca je izenačena, s^j ima
vs^ 70 strelcev možnosti za
osvojitev dragocene trofeje. Iz
naše regije bo nastopilo 12
strelcev.
Kegljanje:
Sobota, 18. marca kegljišče
Golovca meddržavno srečanje
mladinskih moških in ženskh
reprezentanc ZR Nemčija in
Jugoslavija. Tekmovanje se bo
začelo ob 13.30.
Partizanova nagradna igra 6
Podobna srečanja kot Partizan Slovenije
in Jugoslavije pripravljajo tucdi tri pobra-
tena partizanska društva z razliko, da gre
za drugačno vsebino. Tako so Rakovica,
Gaberje in Vukovar. Kdo bo gostitelj le-
tošnjega srečanja?
Partizan Gaberje Ceije
Partizan Rakovica
Patizan Vukovar
Odgovore sprejemamo do petka, 17.
marca, nagrajuje pa žensko frizerstvo Mi-
lan Petrovič, Lilekova 2, Celje.
Preberite...
Partizan Gaberje je ustano-
vil nov Specializiran odde-
lek gimnastične usmeritve
»na mali in veliki ponjavi«.
To pomeni osnovo za sode-
lovanje z Društvom za smu-
čarsko akrobatiko - skoke.
Vadbe za pionirje od 8-14
bodo vsako sredo med
16.-18. uro v društveni telo-
vadnici, Mariborska 42.
16. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Grozeči oblaki nad celjsko atletiko
atleti odhajajo, trenerji obupujejo, tunlicionarji sejejo optimizem
petkova redna letna skupš-
čina AD Kovinotehna Kladi-
yar pravgotovo ne bo prišla
y zgodovino društva, kajti
jnova se je pokazala slika suš-
nih let. Kladivarjevi občni
Јђоп namreč dobivajo obliko
^gtrih besednih dialogov (mo-
nologov?), v katerih se pona-
vadi izoblikuje več struj, ki
udrihajo po grešniku. Žal to-
vrstno besedno linčanje poži-
ga le energijo in čas, ki v teh
spopadih puhtita, pa najbolj
jl(odujeta sami atletiki.
Med sedeminšestdesetimi
prisotnimi funkcionarji, tre-
neiji, bivšimi atleti in gosti je
bilo kakšnih deset aktivnih at-
letov, tako da so zadevo lahko
poimenovali za sklepčno.
Najprej nekaj »suhoparnih«
podatkov o finančnem stanju
društva: kot je že običaj pri
jportnih klubih je tudi AD Ko-
vinotehna Kladivar za pet mili-
jonov prekoračilo letni prora-
čun, kije bil 370 milijonov din.
Za Skokov memorial, ki je si-
cer projekt v sklopu društva in
níó ne bi siromašil klubske
blagajne, so sponzorji prispe-
vali nekaj več kot 85 milijonov
din, porabili pa so dva milijona
manj, ki so jih namenili za raz-
voj pionirskih selekcij.
I Razpravljalci so največ kri-
I tik namenili strokovnemu
vodstvu, v katerem so nekate-
ri, ki s samo atletiko nimajo
nič skupnega, še manj pa se
nanjo razumejo. Funkcionarji,
ki so bili ves čas tarča ostrih
puščic, naj bi bili največji kriv-
ci za strm padec kakovosti at-
letike. Predlog, naj strokovno
vodstvo predstavljajo strokov-
njaki, ki so se z delom v atletiki
že dokazali, je bil v neki meri
realiziran, saj so predsedstvo
omenjenega organa zaupali
Poljaku Mareku Loczynske-
mu. Ko smo že ravno pri ka-
drovskih spremembah, velja
omeniti še eno rošado: pred-
sednik društva je postal Peter
Tilinger.
Za vodstveno strukturo so
oči kritike oplazile še trenerje,
katerih delo v zadnjih letih
precej niha, kar je nsgbolj raz-
vidno iz rezultatov posamez-
nih atletov. Sami trenerji so iz-
postavili tudi problem stimu-
lacije, saj je status honorarnih
trenerjev že od nekd^ nedefi-
niran, osebni dohodki profesi-
onalnih kolegov pa so med пгц-
nižjimi trenerskimi dohodki
v Sloveniji. Vendar našteti
problemi niso neposreden kri-
vec za očiten padec kakovosti.
Razlog za nazadovanje je tre-
ba iskati v klubski politiki, ki
je, milo rečeno, precej čudna.
V šestdesetih in sedemdesetih
letih je bilo AD Kladivar pravi
magnet za ostale slovenske in
jugoslovanske atlete, bilo je si-
nonim uspešnega in suverene-
ga kolektiva. Neusahljiv izvir
talentov. Kaj pa danes? Atleti
zapuščajo društvo, vodstvo pa
meče pesek v oči trenerjem.
Prav ta mačehovski odnos na
relaciji funkcionar - atlet ne
more biti v čast vodilnim. Zato
bo potrebno enkrat za vselej
razčistiti, kdo je zaradi koga,
ali atlet zaradi trenerja in ti-
stih, ki pobirajo smetano, ali
obratno.
Tako smo po hierarhični le-
stvici, ki žal obstaja, prišli na
dno, med atlete, »poceni de-
lovno silo«. Njih nihče nič ne
vpraša. Marsikdo bi atletom
pripisal nezainteresiranost za
projekte, ki jih načrtuje klub-
ska politika. Vendar temu ni
tako. Večino bode v oči nepra-
vilno vrednotenje rezultatov,
po katerih so klasificirani
v različne kakovostno-per-
spektivne skupine. Tako na-
stane hierarhija tudi med atle-
ti. A zadovoljni niso ne eni ne
drugi. Kvalitetnejšim pripada-
jo različne »ugodnosti«, od
športnega dodatka, ki je mini-
malen, preko maserja, ki pride
ali ne, do psihologa, ki impro-
vizira v skupinah in nenazad-
nje še problem prehrane na
Golovcu, ki je tako »kvalitet-
na«, da si jo atleti r^jši kuhajo
sami. Na dnu lestvice so naj-
mlajši predstavniki društva, ki
jim opremo, priprave in potne
stroške plačuje dobra volja
staršev. Število tekmovanj
v sezoni, na katerih »lahko« za-
stopajo barve Kladivarja, je ta-
ko majhno, da mladi, še pre-
den postanejo pravi atleti, obe-
sijo Sprinterice na klin.
Vendar so si nekateri zakrili
obraz pred resnico in na
skupščini podelili priznanja
najboljšim atletom in atleti-
njam po kategorijah za dosež-
ke v minuli sezoni. Pri članih
je bil п£0boljši Kopitar, pri sta-
rejših mladincih Uplaznik,
med mlajšimi mladinci je priz-
nanje prejel Hus in med pi-
onirji Svegler. Atletinje pa so
si takole razdelile nagrade: čla-
nice - Jazbinšek in pionirke
-	Krajne. Edine svetle točke so
kandidatkinje za letošnje mla-
dinsko evropsko prvenstvo
-	Pere, Radmanovič in Stra-
šek, ki so dobile posebna priz-
nanja.
Na koncu velja omeniti še
gosta iz Beograda. Predsednik
AZJ Mehmed Sokolovič in no-
vi šef strokovnega štaba AZJ
Dane Korica sta v svojih nago-
vorih poudarila pomen AD
Kladivar v jugoslovanski atle-
tiki. Ko je bil Kladivar na vr-
huncu, je cvetela tudi naša at-
letika in sed^, ko se društvo
nahaja v krizi, slabo stoji tudi
jugoslovanska	kraljica
športov.
V interesu vseh je, da AD
Kovinotehna Kladivar zopet
postane velik klub.
BOJAN KRAJNC
Uspeh kolesarja
Melanška
Na tradicionalni vsakoletni
kolesarski tekmi Poreški rivi-
eri je lep uspeh dosegel član
KK Merx Celje Iztok Melan-
šek. V zadnji dirki okoli Pore-
ča je za zmagovalcem Ugreno-
vičem zaostal samo za pol ko-
lesa, v skupnem seštevku paje
odličen 7., zbral pa je 10 točk.
REKLI SO
Tomaž Vovk, trener TK Zla-
tarne Celje: »Počasi končuje-
mo z zimskimi pripravami, ki
so bile z dvema taborama
uspešnejše od lanskih. Trenut-
no imamo večjo skupino igral-
cev na vsakoletnih pripravah
v tenis taboru na M. Loširiju,
z ekipo pa smo že sodelovali na
državnem dvoranskem prven-
stvu v Mengšu do 14 let, kjer se
je Iztok Jurenec uvrstil med 16
n^boljših. Kmalu bodo na vr-
sti tudi redna tekmovanja, kjer
bo prišlo do sprememb, saj ne
bo več enotne republiške lige,
ampak vzhodna in zahodna,
vsaka s po šestimi ekipami, ki
bodo igrale dvakrat med seboj.
Najboljše ob koncu pa še
v play offu za zmagovalca. Ne-
kaj podobnih lig bodo imeli tu-
dr pionirji, saj je za tenis vedno
večje zanimanje, zato jim je
treba omogočiti igranje.«
Vlado Gobec, predsednik od-
bora za 4. svetovno mladin-
sko prvenstvo v kegljanju:
»Prvenstvo bo na kegljišču
Golovca od 14. do 19. maja, do-
bili pa smo že prijave Avstrije,
ĆSSR, Francije, Italije, Mad-
žarske, Poljske, ZR Nemčije in
Jugoslavije. Medtem, ko bodo
vse ekipe nastopile z moško in
žensko ekipo, to ne velja za
Francijo, ki prih^a samo z mo-
ško in Italijo, ki bo namesto
ženske ekipe imela samo par.
Organizacijski odbor še vedno
vodi razgovore z ekipami
Švedske, Romunije in Bolgari-
je, tako da obstoja možnost, da
katera od teh ekip le pride
v Celje.«
NA KRATKO
Celjan na svetovnem
prvenstvu
v akrobatskem
smučanju
Enaindvajsetletni Jože Iva-
čič iz Smučarsko akrobatske-
ga kluba Celje je na svetov-
nem prvenstvu v Oberjochu,
ki je bilo med 27. februarjem
in 5. marcem, v disciplini sko-
ki dosegel 30. mesto med 40.
uvrščenimi tekmovalci.
Trener jugoslovanske repre-
zentance Igor Martinjak je
z njegovim nastopom zadovo-
ljen, Jože pa meni, da zmore
precej več. »Na velikih tekmo-
vanjih mnogo pomenijo izkuš-
nje, jaz pa teh nimam«. Eden
izmed dveh skokov, ki ga je
Jože izvedel na svetovnem pr-
venstvu, je bil dvojni obrat
okoli prečne osi telesa, z obra-
tom za 360 stopinj, v vzdolžni
smeri telesa. Žal je pri dosko-
ku podrsal z rokami in tako je
odšla daljša uvrstitev po zlu.
Sicer je Jože letos dosegel že
nekaj imenitnih rezultatov, ki
so nasploh najboljši dosežki
naših akrobatskih skakalcev.
Šesti na evropskem pokalu na
mednarodni tekmi, je bil v Al-
tenmarktu ter sedemnajsti na
svetovnem pokalu v Tignesu.
V. Z.
Jurak brez
prvega mesta
do medalj
V Cerknem se je zbralo več
kot 120 plavalcev iz 13 sloven-
skih klubov, ki so nastopili na
pionirskem prvenstvu. Iz PK
Klima Neptun je imel največ
uspeha mlajši Jurak, kije imel
štiri nastope, osvojil je štiri
medalje: dve srebrni za 2. me-
sto na 100 in 50 m kravi ter bro-
nasti za 3. m. na 200 m kravi in
400 m kravi. Zanimivo je, da
sta bila pred njim vedno samo
Govše in Kavčič. Ekipno so
Celjani pristali na 8. mestu
med 11. ekipami.
Prva zmaga
odbojkarjev Rimskih
Toplic
Odbojkarski klub Partizan
Rimske Toplice in njihova
ekipa v letošnji sezoni prvič
tekmuje v II. slovenski odboj-
karski ligi.
V	soboto so na domačem te-
renu v telovadnici osnovne šo-
le Rimske Toplice pred polno
dvorano ob bučnem navijanju
po nekaj tesnih porazih kon-
čno zabeležili zmago z ekipo
Mokronoga.
V	soboto bodo Rimljani igra-
li pri ekipi Pionirja iz Novega
mesta.
VLADO MAROT
Glasba je narave darilo
Bratje iz Oplotnice so
med manjšimi sestavi do-
mačih ansamblov v Slove-
niji, Brata Milan in Vojko
Gričnik ter brata Tine in
Marjan Lesjak izvajajo na-
rodno zabavno glasbo, na
prireditvah pa se lahko iz
domačega v hipu prelevijo
v zabavni ansambel. Takrat
jih za bobni spremlja še
bratranec bratov Gričnik:
Miro Gričnik.
Nizanje uspehov Bratov iz
Oplotnice se je začelo neka-
ko pred štirimi leti, ko je vo-
dja ansambla, harmonikar
Tine zmagal na tekmovanju
harmonikarjev v Ljubečni.
Uspeh je ponovil še nasled-
nje leto. Leta 1985 so Bratje
nastopili na Graški gori in
osvojih Zlato plaketo 14. di-
vizije, ki je nima noben drug
slovenski ansambel. Sledili
so uspeli nastopi na tekmo-
valnih in netekmovalnih pri-
reditvah po Sloveniji. Nika-
kor ne gre prezreti dveh Zla-
tih Orfejev in nagrad občin-
stva na lanskem in predlan-
skem Ptujskem festivalu, pa
prve nagrade občinstva na
festivalu domače glasbe
v Števerjanu. Bratje so se iz-
kazali tudi predlani v Cerk-
venjaku, kjer so osvojili prvo
mesto po izboru občinstva in
strokovne žirije.
Svojstven zvok svoje »fraj-
tonarice« je Tine prenesel tu-
di v ansambel. Harmonika
nevsiljivo spremlja petje, na
katerem Bratje gradijo svojo
glasbo. Njihove melodije na-
stajajo na osnovi besedil, ki
jih najprej štiriglasno pojo,
šele nato pa jih uglasbijo.
Besedila, ki jih poslušamo
v pesmih Bratov so sploh po-
glavje zase. Pišeta jih brata
Jože in Franci Smrekar iz
Brežic, veliko pa jih je pispe-
vala tudi ljudska pesnica Ju-
stina Rupnik iz Oplotnice.
Bratje izbirajo za svoje melo-
dije le »realna« besedila, ka-
kor jim sami pravijo. To so
besedila, ki pripovedujejo
o preprostem življenju, na
vasi, o čustvih, o glasbi. Po-
slušalcem sežejo v srce, saj
se Bratje trudijo vdihniti
»dušo« vsakemu izmed njih
in zato mnoga čakajo na
uglasbitev tudi po leto dni.
Prav zdaj Tine pripravlja
melodije za nekatere pesmi
pohorskega pesnika Jurija
Vodovnika.
Po štirih letih skupnega
nastopanja naj bi Bratje mar-
ca ali aprila izdali svojo prvo
kaseto. (GLASBA JE NA-
RAVE DAR) Material zanjo
imajo že dolgo pripravljen,
vendar s snemanjem ne hiti-
jo. Prvo kaseto si namreč
predstavljajo kot nekakšno
osebno izkaznico ansambla,
ki naj ga ljubiteljem domače
glasbe predstavi v čim lepši
luči. Izbor melodij je torej
pripravljen, nekaj pesmi so
tudi že posneli. Snemajo na
mariborskem radiju ob po-
moči Tomaža Tozona. Glas-
bo za kaseto je v večini pri-
speval Tine Lesjak, nekaj pa
jo je napisal tudi Boris Ro-
škar.
Trenutno ansambel nasto-
pa na samostojnih koncertih
po Sloveniji, marca pa bodo
tudi gostje Slovenskega klu-
ba v Stutgartu.
VALERIJA MOTALN
^i'atje pravijo: »Če se kdaj spremo, bo to le spor, ki bo ostal
^ naši družini, peti in igrati pa zaradi tega ne bomo nehali.*
Promocija nove kasete
ansambla Slovenija
Ansambel Slovenija je pred nekaj dnevi izdal že
svojo osmo kaseto, ki nosi naslov »Glasba iz Slove-
nije«. Na njej je vrsta novih domačih viž, narodne
pesmi in celo ena popevka. Promocijo nove kasete bo
ansambel Slovenija pripravil na Polzeli v soboto 18.
marca ob 18. uri.
Predstavil bo vse nove skladbe, ki ta čas že postajajo
priljubljene med ljubitelji domače glasbe, v goste paje
povabil tudi vokalni kvartet Ajda iz Slovenj Gradca, ki
bo večer popestril s koroškimi ljudskimi pesmimi. Naj
povemo še to, da ansambel Slovenija že enajst let
deluje v okviru DPD Svoboda na Polzeli.
TONE TAVČAR
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	ESPECIALLY FOR YOU-
KYLIE MINOGUE AND JASON DONOVAN	(6)
2.	PONOĆ JE - NEDA UKRADEN	(7)
3.	ORINOCO FLOW - ENYA	(6)
4.	PLAVI SAFIR - BAJAGA	(4)
5.	BRING ME EDELWEISS - EDELWEISS	(5)
6.	ZDAJ JE ČAS - BOŽIDAR WOLFAND WOLF	(4)
7.	BORN TO BE MY BABY - BON JOVI	(2)
8.	GIMME HOPE JOANNA - EDDY GRANT	(9)
9.	TWIST IN MY SOBRIETY - TINITA	(1)
10. RDEČO ROŽO BOM UTRGAL ZATE - DON JUAN	(1)
Lestvica zabavnih meiodij je na sporedu Radia Celje vsalco '
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	NITI MAR-SLAK	(6)
2.	ZVEZDE NA VASI - KLAVŽAR	(7)
3.	SONCU NAPROTI - HENČEK	(9)
4.	LUČ LJUBEZNI - KOVAČIČ	(5)
5.	ŽVIŽGAM SI VESELO PESMICO - PETRIČ	(3)
6.	ČE ŽENA ZNA, JE MOŽ DOMA -
CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(9)
7.	PIVO, EJ PIVO - ŽAGAR	(4)
8.	PODAJ ROKO PRIJATELJU - SPOMIN	(10)
9.	LE EN POLJUB, LE EN NASMEH - FANTJE TREH DOLIN (10)
10. VEM ZA DEŽELO - GORENJCI	(1 )
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec_:_
lestvica domačih melodij_
izvajalec_
ime in priimek_
naslov__
Nagrajenca: Truda Pečovnik, Mladinska 5, Zreče
Martina Tovornik, Zidanškova 19, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg У. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAREC 198(1
16. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAREC 198(1
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Sobne rastline
Danes je teško ugotoviti,
kaj nas največ obremenjuje
- tek za vsakdanjimi delov-
nimi nalogami ali iskanje
prostega časa, ki se nam iz-
mika na poti od stanovanja
do delovnega mesta ali ča-
kanje v vrstah na avtobusni
postaji, v trgovini,
v banki...
Nekje v tem teku in želji,
da na najboljši način izkori-
stimo svoj prosti čas, čutimo
notranjo potrebo do narave,
ne samo kot oblika sprosti-
tve, temveč kot potrebo do
doživljanja po lepoti, ki nas
obdaja a je pogosto žal ne
vidimo in ne občutimo. To
lepoto, ta del narave lahko
z malimi sredstvi in z ljubez-
nijo do narave, z nekaj domi-
šljije vnesemo v svoje domo-
ve. Cvetje in zelenilo postane
neločljiv element v naši kul-
turi stanovanja in življenja.
Kaj je sobna rastlina? Nas-
plošno, sobne rastline so vr-
ste dekorativnih cvetočih in
listnatih rastlin, ki uspevajo
v zaprtih prostorih. Zgodovi-
na teh rastlin poteka že iz
starega Egipta (cca 1500 let
p.n.š.), kjer so bile sobne
rastline visoko cenjene in
imele status simbola.
Za naš način življenja in
sredino, v kateri živimo je
današnja ponudba rastlinja
na tržišču dovolj pestra.
Pri nakupu sobnih rastlin
je pomembno, da pravilno
izberemo mesto v stanova-
nju, kjer bi lončnice najbolj-
še uspevale in jim omogoči-
mo optimalne pogoje za živ-
ljenje, razvoj in reproduk-
cijo.
Osnovni faktorji za uspeh
lončnic so: zadostna svetlo-
ba, ustrezna temperatura,
potrebna zračna vlaga, zašči-
ta pred prepihom, primerna
hrana in pravočasna oskrba.
To niso vsi dejavniki, ki vpli-
vajo na razvoj lončnic. Naj-
večkrat so vzrok razočaranja
nekatere komgj opazne bo-
lezni, prehladi ali škodljivci,
ki onemogočajo normalen
razvoj rastlin. Ne smemo po-
zabiti, da ima večina sobnih
rastlin v svoji domovini zelo
ugodne pogoje in se teško
prilagodijo našim razmeram.
Rastline - ananasovke, orhi-
deje, pogrešajo mikroklimo,
v kateri so se razvijale in je
nimajo v naših stanovanjih.
Lahko povem, da so se ne-
katere tropske rastline prila-
godile našim razmeram in
nam že vrsto let delajo veliko
veselje v naših bivalnih pro-
storih.
Potrebe po svetlobi in temperaturi nekaterih najbolj zna-
nih lončnic:
dipl. ing. JAGLENKA MARKULJ-LEBAN
Poiščite v...
prodajnem centru hudinja
Na pomlad morate v hiši in zunaj nje opraviti različna
popravila. Delo vam bo olajšano z električnim in ročnim
orodjem, ki ga lahko pod ugodnimi pogoji kupite v Pro-
dajnem centru Hudinja.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Izziv prozornega
Izziv prozornega, tako bi
lahko rekli enemu izmed
stilov oblačenja, ki nam jih
ponujajo za prihajajočo po-
mlad in poletje kreatorji vi-
soke mode.
Posebno italijanske hiše
mode so navdušene nad mo-
do pod vplivom Orienta, od
Istanbula do Tibeta, preko
Indije, inspirirano z indij-
skim sarijem, muslimanski-
mi mozaiki, surovo svilo,
muslinom, šifonom, skratka
senzualno prozorno modo,
ki se v bogatih draperijah
ovija okrog telesa in ga isto-
časno tudi odkriva. Ta moda
močno spominja na provo-
kativen »nudelook«, ki se je
prvič pojavil v šestdesetih le-
tih, vendar je bil za tiste čase
prehudo šokanten, da bi se
lahko uveljavil.
Danes takšen stil ne more
več povzročiti prehudega
razburjanja, pojavlja pa se
seveda dilema na osnovi sa-
me estetike.
Vsekakor pa so nam mod-
ni stilisti pripravili še kopico
novosti, tudi takšnih »do
vratu zapetih«. Nekatere iz-
med njih si bomo natančneje
ogledali v prihodnjih števil-
kah NT.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 19. 3. POLICIJSKA AKA-
DEMIJA - 5. del - ameriški
film
od 20. 3. dalje POBIRALEC
-	ameriški film
17.	3. RADA SE TE SPOMI-
NJAM - angleški film
-	FILMSKO GLEDALIŠČE
MALI UNION
do 18. 3. GORJANEC - ame-
riški film
od 20. 3. dalje ČAST PRICI-
JEVIH - ameriški film
KINO METROPOL
do 19. 3. BEGUNEC - ameri-
ški film
do 19. 3. VOAJER - ameriški
film
od 20. 3. dalje VRZI MAMO
Z VLAKA - ameriški film
18.	3. TRASHIN - NEVAR-
NE ROKE - ameriški film
-	MATINEJA
KINO DOM
do 19. 3. TEKSAŠKI GRANI-
ČAR - ameriški film
20.-22.	3. GADJE POLAGA-
JO MATURO - francoski
film
do 19. 3. PEPELKA - ameri-
ški film
KINO VOJNIK
19.	3. VRZI MAMO z VLA-
KA - ameriški film
KINO LJUBEČNA
18. 3. GADJE POLAGAJO
MATURO - francoski film
KINO ŽALEC
17.	in 19. 3.: PIRAMIDA
STRAHU - ameriški film
18.	3.: VROČE NOČI JOSE-
PHINE MÜCHENBACHER
-	nemški film
21.	3.: SMRTONOSNO
OROŽJE - ameriški film
21. 3.: MONA LIZA - angle-
ški film - FILMSKO GLE-
DALIŠČE
KINO PREBOLD
17. 3.: ŽENSKE KOMANDO-
SI - ameriški film
17.	3.: BORDELLO - italijan-
ski film
19.	3.: MORSKA SIRENA
-	ameriški film
21. 3.: PIRAMIDA STRAHU
-	ameriški film
KINO POLZELA
16. 3.: MORSKA SIRENA
-	ameriški film
18.	3.: KALIGULA IN ME-
SALINA - italijanski film
19.	3.: KOBRA - ameriški
film
21. 3.: ŽENSKE KOMANDO-
SI - ameriški film
KINO LIBOJE
18.	3.: MORSKA SIRENA
-	ameriški film
KINO GRIŽE
19.	3.: SMRTONOSNO
OROŽJE - ameriški film
KINO VRANSKO
19.	3.: KALIGULA IN ME
SALINA - italijanski film
KINO DOM MOZIRJE
16. 3.: OKTOBERFEST - ju.
goslovanski film
18. in 19. 3.: HUDE TEŽAVI
V KITAJSKI ČETRTI - ame.
riški film
KINO JELKA NAZARJE
18. in 19. 3.: BOTER, 2. dej
-	ameriški film
22.3.: SANJE O ROŽI-jugo
slovanski film
KINO LJUBNO
18. in 19. 3.: TEKS VILER
-	italijanski film
REDNI KINO TITOVO
VELENJE
16.	3.: PROGRAMIRANA
DA UBIJA - ameriški film
17.	3.: OSTANI Z MENOJ
-	ameriški film
18.	in 19. 3.: MAČKA - nem-
ški film
20.	3.: SREČNI VOJAK
-	ameriški film
21.	3.: TRIJE SIMPATIČNI
POTEPUHI -- amenški film
Nočni program
16.	in 17. 3.: NEMORALNI
ZGODBE - fi-ancoski film
Video nočni program	i
18.	in 19. 3.: TRACY OSVA-
JA TOKIO - ameriški film
KINO DOM KULTURE
17.	3.: TV DNEVNIK - angle-
ški film - MINI FEST
20. 3.: MONA LIZA - angle-
ški film - FILMSKO GLE-
DALIŠČE
KINO ŠOŠTANJ
19.	3.: VOHUN Z VISOKIMI
PETAMI - jugoslovanski
film
20.	3.: MAČKA - nemški film
Nočni program
18.	3.: NEMORALNE ZGOD-
BE - francoski film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
17. 3.: VOHUN Z VISOKIMI
PETAMI - jugoslovanski
film
Nočni program
19.	3.: NEMORALE ZGOD-
BE - francoski film
KINO ŠKALE
19. 3.: OSTANI Z MENOJ
-	ameriški film
KINO ŠMARJE
16.	3.: ŽRELO, 4. del - MAŠ-
ČEVANJE - ameriški film
17.	3.: HOLANDSKE LUT-
KICE - ameriško-holandski
film
18.	in 19. 3.: PREMLAD ZA
SMRT - ameriški film
Nočni program
17. in 18. 3.: ROSEMARIE
-	nemški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
16.	3.: UMAZANI PLES
-	ameriški film
17.	3.: RADA SE TE SPOMI-
NJAM - ameriški film
-	FILMSKO GLEDALIŠČE
18.	3.: VEČNI MAŠČEVA-
LEC - ameriški film
19.	3.: POLICAJ IZ BEVER-
LY HILLSA, 2. del - ameri-
ški film
20.	in 21. 3.: NEVARNA DE-
KLETA - ameriški film
Nočni program
17. in 18. 3.: NUNA IZ MON-
ZE - italijanski film
KINO RADEČE
19. 3.: ZAROTA V SAN
FRANCISCU - ameriški film
KINO ZREČE
16.	3.: VEČNI MAŠČEVA-
LEC - ameriški film
17.	3.: DEMONI - ameriški
18.	3.: TRIJE SIMPATIČNI
POTEPUHI - ameriški film
18.	3.: LJUBEZEN, SEKS iN
OSTALO - ameriški film
19.	3. : TV DNEVNIK - ameri-
ški film
RECEPT TEDNA
Krhki fiancati
Potrebujemo: 250 g moke, 30 g masla, ščep soli, 4 rume-
njake, 20 g sladkorja, 4 žlice goste kisle smetane, eno
žličko limoninega soka. 2 žlici belega vina, eno žlico ruma,
sladkor v prahu za posipanje, olje za cvrtje.
Med presejano moko razdrobimo maščobo, pridamo vse
ostalo in na hitro zamesimo testo. Na hladnem naj počiva
testo vs^j pol ure. Nato ga razvaljamo za nož0v rob na
debelo. S kolescem narežemo poljubno velike pravokotnike
ali kvadrate. V razdalji enega prsta naredimo v vsako krpo
dva do tri zareze po dolgem. Rob mora ostati cel. Preden
damo flancat v оЦе, prekrižamo narezane trakove. Ocvrte
potresemo s sladkorjem v prahu.
Ko mesimo testo za fiancate naj bo testo nekoliko trše in
vino dod^amo previdno in počasi.
16. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAREC 198(1
16. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
16. MAREC 198(1
Velenjski mučeniki
Med najzanimivejše vsa-
lioletne prireditve v Tito-
vem Velenju sodi tudi zbor
40 mučenikov oziroma hu-
moristov.
Dosedanjih dvajset let ve-
lenjskih humoristov je bilo
nedvomno mučeniških, zad-
nje čase pa je podobnega
mučeništva deležna kar vsa
slovenska dežela, ki jo vsak-
do dolži, česarkoli se pač
spomni.
Jubilejni 20. zbor je bil tu-
di letos v restavraciji velenj-
ske Name, kljub temu, da
mučeniki svojega zborova-
nja ne oglašujejo, pa jih je
prišlo gledat in poslušat kar
okoli 350 občanov. Na to-
kratnem zboru so mučeniki
ustanovili Humoristično
stranko, oženili so Hotel
Vesna z Gorenjem. Ugotovili
so, da so od Agrokomerca
ostala le še jajca in nekaj per-
ja, ki so ga odstopili Kusturi-
ci. Pobotali so še Dedka Mra-
za in Miklavža in uredili, da
se je ta večer Velenjčanom
prikazala Marija, pa žal zara-
di bučnega aplavza ni bilo
slišati, kžu vse je obljubila.
Humoristi so velenjskemu
Turističnemu društvu pode-
lili bodečo nežo, ker je kot
pokrovitelj jubilejnega sre-
čanja prispevalo 5 starih mi-
lijonov.
L. OJSTERŠEK
Mini tovarna podpetnikov
Marko Šmid iz Gračnice nad Rimskimi TopUcami je eden
tistih, ki je kljub svoji mladosti že sodeloval pri izgradnji
prve jugoslovanske tovarne podpetnikov v Rimskih Topli-
cah, katere lastnik je bil Henrik Falter. Iz nje se je Marko
upokojil pred mnogimi leti kot delovodja celuloida in ta mu
je prinesla tudi pokojnino.
Danes se Marko ukv^a z raznimi ročnimi spretnostmi,
séO veUk del časa preživi v svoji delavnici. Se vedno pa rad
obuja spomine na tovarno, v kateri je preživel toliko časa.
Kar naenkrat mu je prišlo na misel, da bi po spominu sam
postavil takšno tovarno kar v svoji delavnici, Pred dvemi
leti jo je začel delati in 'sed^ že tudi obratuje.
»Vse sem naredil, kar je spadalo pod takratno streho
tovarne. Razlika je le v tem, da moje stroje poganja elek-
trika, medtem koje prave poganjala para,« ponosno zatijuje
VLADO MAROT
Bodice
Podjetja imajo »teh-
nološki višek vodil-
ni pa - višek na banč-
nem računu.
Sklad za nerazvite se
spreminja - v sklad za
vikende na nerazvi-
tem področju.
Najlažja prekfalifika-
cija: iz delavca
-	v vlomilca.
Bojim se, da lukenj ne
bo zmanjkalo samo na
pasu, ampak tudi
-	v paragrañh.
V časnikih smo pre-
brali: »skopuhi ne
skačejo čez plot*' - se-
veda, lepše je skakati
skozi luknje v zakonu.
Od vseh režiserjev
pri nas imajo največ
dobička - » režiserji
gospodarske trage-
dije.
MARJAN BRADAČ
Rolada velikanka
Polnih 24 ur je nastajala rolada velikanka, ki so jo slaščičarke v zreškem hotelu Dobrav
pripravljale kot presenečenje ob dnevu žena. Rolado, ki so jo razrezali ob prireditv
v večnamenski dvorani, je merila skoraj 20 metrov in iz nje so naredili tisoč kosov okusn
slaščice. Slaščičarke, ki jih je vodila Alma Pen so za podvig vreden pozornosti potreboval
1200 јгус, 25 kilogramov masla, 27 kilogramov moke, 30 kilogramov sladkorja in prav tolik
čokolade, ter veliko domiselnosti in znanja.	,,.
EDI MASNE
Namesto
uvodne
iiesede
v poznejših letih se človek
težko spomni, kaj je včeraj
kòsil, čisto razločno pa se
v spomin prikradejo slike iz
otroštva, mladih dni. To naj
bi bil zanesljiv znak staranja.
Živo se spomnim dogod-
ka, ko je moj oče v veseli
družbi za obloženo mizo pri-
povedoval zgodbo, ki da jo je
kot fant sam doživel. Močno
me je pritegnila ta pripoved,
da sem kar strigel z ušesi in
jo vsrkaval v svoj otroški,
vsem mogočim vtisom odprt
spomin.
Oče je torej pripovedoval
zbranemu omi^u, kako so
ga baje nekoč coprnice nosi-
le, da je taval po neki gošči
vse do svita in tako zmeden
komaj našel pot domov. Bil
sem naravnost jezen na ljudi
za mizo, ki so norčavo pripo-
mit\jali, kje da je poprej po-
pival in koliko kupic je zvr-
nil. Res se oče dobri kapljici
ni izogibal, toda takrat se mi
je zdelo, da so sorodniki za
omizjem »bogoskrunsko«
hoteU razničiti vtis, ki ga je
pripoved napravila name.
Vse so obračali na šalo, meni
pa se je tista reč s coprnica-
mi zdela hudo resna in pre-
pričan sem bil, da bi bil oče
tiste coprnice tudi opisal, če
bi mu šaljivci za mizo ne pre-
trgali pripovedne niti.
Nisem se namenil pripove-
dovati o tem, s čim vse se je
polnila moja otroška glava,
ko so se spremešale zgodbe
nekoč zelo nadarjenih va-
ških pripovednikov, ki so ob
zimskih večerih krajšali čas
pri luščenju fižola ali koruze,
pri preji ali ob brezdelnih po-
večerkih. Zvozljale so se
s pravljičnimi osebami čez
dan prebranih knjig in čude-
ži svetnikov, o katerih je ta-
ko zamaknjeno in resno zna-
la pripovedovati stara ma-
ma. Otroška domišljija pa je
nenasitna in naposled težko
loči, kaj da je resnično in кгц
ne.
Tole mi je prišlo na misel,
ko imam okoli sebe razložen
kup knjig, zapiske, fotokopi-
je posebnih odtiskov, ki so
mi jih priskrbeli znanci, ve-
doč, da se spravljam nad co-
prnice in coprnike. Spraše-
val sem se, kot se boste brž-
kone tudi vi, kako je mogo-
če, da je verovanje v obstoj
coprnic in čarovnikov v še
ne tako davni preteklosti be-
galo ljudi, pred tem paje dol-
ga stoletja ta norost pogubila
na deset tisoče žensk in mo-
ških, celo otroke in novoro-
jenčke, ki da so bili od hudi-
ča zaplojeni. In če je bilo
med tisočimi primeri ne rav-
no malo takih, ko so se t
rovništva obtoževali najoä
sorodniki, potem je jasno, d
so ljudje v čarovništvo i
moč hudiča res verjeli in j
poslali najbližnje v peklei
ske muke, da bi rešili njih(
ve duše.
Da zdaj sklenem začeta
teh uvodnih besed z vpraši
njem, ki si ga zastavljamo
Neprosvetljenost ljudi, njil
stiske s kužnimi boleznini
naravnimi nesrečami, pogo
stimi vojnami, pogoltnostjl
vladajočih - vse to je povzn>
čilo resnično verovanje v
rovništvo. Verovanje, prai
noverje, otroška preproščini
in nevednost o pravih vzro
kih teh nesreč in tegob pa м
to zmešnjavo še bolj utrdile
Ko sem pred letoma obi
skal razstavo o coprnicah ii
čarovništvu v Riegersburgs
na avstrijskem Štajerskem,
se mi je utrnila misel, da bi
poiskusil zbrati kaj več o co
prništvu in coprniških pro
cesih na Celjskem. Sevedi
se pri tem ne bo mogoče i»
ogniti primerom in okolišči
nam, ki so vplivale na nai
prostor od drugod.
Zgodovinski viri namrei
pričajo o tem, da se je preg»
njanje čarovništva pri nal
v slovenski Štajerski razdiv
jalo razmeroma pozno, ko
po nemških, francoskih ili
drugih deželah Evrope ti
vročica že pojenjala,
V podlistku o coprništvu
na Celjskem torej ne bo ničfr
sar, kar bi ne bilo že napisa-
no, bodisi v domači ali tuji
literaturi. Vse vire bom na
koncu navedel, ker bi spro^
ne opombe pod črto bralce
motile. Sicer pa tako in tako
vse skup^ ne bo presegalo
poljudno-informativne rav-
ni, ker je za podrobno sezna-
njanje na voljo, kot sem že
rekel, precej strokovnih
knjižnih del.
Prihodnji«
NEOBČUTLJIVA LAŠK^
ČAROVNICA
Ilustracija: (Hexerei und schvarze Kunst str. 129)
V Evropi in tudi drugje po svetu uveljavljena predstava
o ftarovnici; grdi starki z ukrivljenim nosom, koničastim
pokrivalom, razmršenih las in obrazom polnim bradavic.
Jaha na metli, z njo pa črna mačka, kot simbol hudiča. Ta
predstava o čarovnici je v 19. stoletju postala tudi tip
čarovnice v pripovedkah in pravljicah.
Domovina 12. 3. 1899
Politiko proč, od nailh narodno-
gospodarskih organizacij
Ako hočejo posojilnice in gospodarske zadruge na
Št^erskem dobro uspevati, ne smejo se v politiko
vtikati. Svojo politično dolžnost, oziroma svoje domo-
ljublje že s tem izvršujejo, da slovensko darujejo in
poslujejo, da le slovenskim zavodom darujejo, ako
imajo konec leta kaj dobička odveč, in da odborniki
brezplačno delujejo, dokler nimajo zadruge še dovolj
dobička. Da bi pa poseševale slovenske posojilnice in
druge zadruge strankarsko politične tendence, katerih
je med Slovenci žalibog preveč, to odločno odsvetu-
jemo, ker bi to bil prvi vzrok, da bi ti zavodi propadati
utegnili. Pa tudi tega ne odobrujemo, da nekateri slo-
venski politiki s svojega strankarskega stališča preso-
jajo in obsojajo delovanje raznih slovenskih posojilnic
in zadrug. Mi velimo torej: »Ne vtikajte v slovensko
gospodarsko organizacijo politike.* To naj velja za vse
politične stranke na Slovenskem.