V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO ITD. Naša banka ima svoie lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in nafte pošiljat ve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom ali na svojo domačo pošto. Naše cene so vedno med najniijimi Nafte cene za pošiljke v dinarjih i* Brali se bfle vCeraj sledeče: SKUPNO S POSTNIKO: 500 — Din.....$ 6.35 i#o — Lir.......$ 5.10 1000 — Din.....$ mo — Lir......$ 2500 — Din.....$ 30.7S — Lir......$23-75 5000 — Din.....$ 61.00 1W0 — Lir......$46.25 10,000 — Din-____$121.00 Pri poftiljatvah nad Din. icmwo In nad aooo lir s* po motnosti dovoljuje fte psvdts popusL Ker se cena detiarja čestdkfl* tufcnja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno neinofoče določiti, cene vnaprej. z5to se pošiljatve nakažejo po cenah one&a dne, ko mi sprejmemo denar. / Pri brzojavnih poftiljatvah pridejo k navedemm cenam še stroški za brzojav- / Dolarje pošiljamo mi tudi v Jugoslavijo in sicer po ftošti kakor tudi brzojavno. _ Za potovanje v stari kraj, kakor tudi od tam sem. Vam vse potrebno oskrbi najbolje nafta banka._ Vse pofiljatve naslovita na: SLOVENSKO BANKO Zakrajšek & Česark V- Issued 1 0 * < every 1 Tuesday j Wednesday \ I Thursday ^ and i Saturday. s 1 Izhaja vsaki Torek Sreda četrtek Soboto. 1 < , GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIftKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. STEV. (No.) 17. CHICAGO, ILL., SREDA, 30. JANUARJA — WEDNESDAY. JANUARY, 30, 1924. leto (Voi.) ne- slovenski kat. shod v Chicagi. (Nadaljevanje.) • Govor Mrs. Mary BI ay se je glasil: Prečastita duhovščina, spoštovani fl. uradniki K. S. K. J. in drago občinstvo. Meni se je naložilo nalogo, da naj spregovorim na tem velepomembnem shodu v imenu našega ženstva. Govoriti hočem zlasti v imenu onih sosester, ki že spadajo pod okrije K. S. K. J. Pred tridesetimi leeti, ko so se začeli naseljevati tu naši prvi slov. naseljenci, znašli so se v dokaj čudnih razmerah ; v borbi za vsakdanje potrebščine in obstanek so kmalu uvideli, da pri slabih plačah, nestalnem delu itd. jim je pač težko pričakovati kako boljšo zasigurano bodočnost. Odpomoček k temu so spoznali, je organizacija in tedaj so postavili temelj naši danes mogočni K. S. K. Jed-Hoti. Uvideli so tudi kmalu, da je organizacija prav tako potrebna ženstvu in tedaj so se odprla vrata pri K. S. K. Jednoti tudi našim ženam. Tako so rodile potrebe naših prednikov, da je danes pod zaščito mogočne matere naše Jednote veliko število hčera, članic. To so nam torej pustili aaši predniki za doto, katerim bodi čast in slava, dokler bode živel spomin na slov. rod v Ameriki. (Ploskanje.) Vendar pa, da se odkrito govori, Četudi je lepo število članic pri Jednoti, še se naše ženstvo ne zanima dovolj za društva in organizacije. Vzrok temu bo morda, da se tako pogostoma čuje, da žena je za v kuhinjo. Ta izrek, spominjam se, sem Cula tudi v stari domovini. Toda, so pa li naše matere res ostale samo v ljuhinji, samo doma pri družini ? — Nam tu v Ameriki, živečih po mestih, ni treba delati na polju, zato pa delujmo toliko bolj na društvenem ffftjti, za obstoj in napredek društva in organizacije. (Odobravanje.) Pa je li podporna organizacija res potrebna ženi? Iz materialnega vidika je podporno društvo in organizacija neobhodna gospodarska potreba za vsako ženo. Saj ravno tu dobi žena pomoč v bolezni in v slučaju njene smrti dobe dediči smrtninsko podporo, ki je čestokrat gospodarska rešitev za zapuščenega moža z veliko družino. — In dragi moji, žena zboli, kakor moški, umira kakor moški. Torej ni ugovora, da bi ženi ne bilo treba društva in organizacije. Žene, pomislite na to. Ce si zavarovana pri društvu in Jednoti. ti bo tolažba na zadnjo uro miselj, da bo tvojim otrokom Jednota dala po tvoji smrti — vsaj nekaj, ko jim radi slabih socialnih razmer v človeški družbi ne moreš pustiti boljšega. * Kaj pa dekleta, so li izvzete ? Li te ne potrebujejo podpornih društev? — Še bolj kakor Žena. Kakor ima žena za skrbeti za svojo družino, tako ji tudi družina pride na pomoč v bolezni itd., medtem, ko dekle zavisi le od dela lastnih rok. Kolika tolažba je dekletu društvo v času bolezni in« kako ji pride na pomoč tudi v slučaju smrti. _ Resnica je, da kot moškemu, prav tako je društvo neobhodno potrebno ženi in dekletu. — V kaka društva in organizacije pa naj pristopajo katoliške žene in dekleta ? _ JCenda ja ne v brezverska?! 2ena in dekle; ki ima v svojem srcu še kaj žive vere svojih slov. starišev, bo pristopila samo h katoliškim društvom, ker samo tukaj je za njo primerno mesto, samo tukaj je njen pravi društveni dom. (Odobravanje.) Zato žene in dekleta na delo za katoliška društva, spadajoča h naši K. S. K. J. Matere, ki imate hčere v mladinskem oddelku, vcepite hčeram ljubezen do materinega jezika in domačega slovenskega kat. društva, da bojo te hčerke, ko dopolne 16. leto, šla z veseljem v društvo, v katero tudi ti spadaš! Po slov. naselbinah, sirom Amerike je Se vedno mnogo Slovenk, ki bi dale prednost kat. društvu, ko bi dobile zato priliko, ali pojasnila. Zato je naša dolžnost, drage sosestre, da agitiramo za društva naše Jednote Kadarkoli govorite s svojimi prijateljicami o društvih, vedno jim priporočajte kat. društva* in našo K. S. K J » (Navdušenemu govoru Mrs. Blaj je občinstvo živahno plo^ skalo.) i t . G. predsedatelj sede govornici Mre. Blay lepo zahvalil in je obenem apeliraf na vse ženstvo, naj si lepe besede, jih je povedala govornica vzamejo h srcu. Nato je predstavil občinstvu članico Mladinskega Oddelka K. S. K. Jed-»ote Miss Mary Vaupotič, ki je gpvorila za Mlad. Oddolek S. K. J. Njen govor se je glasil: VeJečastiti gospodje duhovniki, spoštovani gospodje *«avni odborniki in slavno občinstvo! "Danes meni — jutri Tebi!" To pesem čujemo čeznje bolj pogosto med Slovenci po Slovenskih naselbinah. Potom naravnega procesa, ki ga je ustvaril Bog, se to vr-* ~~ "Veliko mladih mora umreti — a stari morajo vsi!" AMERIŠKE VESTI. — Washington. — Prezi-clent Coolidge zahteva, da se oljni škandal izroči sodišču, ki naj po kazenskih zakonih vodi nadaljno preiskavo. Coolidge zahteva, da se krivce kaznuje, kakor «0 zaslužili s svojimi dejanji v tej zadevi. LINCOLN IMA NAJBRŽE NA VESTI TP SMRT PRVE ŽENE. Zdravnik pravi, da ni morilec pri pravem razumu. — Poslan bo najbrže v blaznico. Iz Jugoslavije POKRAJINSKA VLADA V LIKVIDACIJI. — JADRAN-SKA BANKA V KRIZI. — DRUGE DROBNE VESTI. — Zvezna obrtna komisija je odkrila te dni velike nakane električnih kompanij, ki so vzele ves radio in drugi sistem brezžičnega brzojava v zakup. S tem tie velike družbe mislijo bojkotirati patente novih iznajdb v tej stroki. Pokrajinska uprava. za Slovenijo je v likvidaciji. Odstranjuje se oddelek za oddelkom. Belgrad bo kmalu razkosal Slovenijo in jo razdelil v še slabše -dele, kakor so jo Nemci, ko so ji vladali po Habsburgovcih. Ljudje se čezdalje bolj sprašujejo, kaj Dosti ra, ko sta skočila 4. t. m. dva osobna voza s tira. Človeških žrtev ni. Chicago. — Zatem, ko je Warren J. Lincoln izpovedal, kako je umoril svojo ženo in ko so oblasti resnično našle glavo njegove žene v cementni baksi, kakor je to izpove- bodo Pa nam še vzeh? dal, so oblasti začele preisko- ne Preostane več, vati, kako je umrla njegova n Kaj vse ne poizkusijo kapita-| Prva žena- ki se Je pisala pre-, . . . . listi! P i dno je poročila Lincolna Miss J.e v obcutni krlzl. tako poro- Blanche Rankih. V mestu Mount Pulaski in 'Jadranska banka' ; — Farrell, Pa. — Požar, kij 'je izbruhnil v tem mestu na' • nepojasnen način je vpepelil! do tal štiri hiše. Poročilo pra-i vi, da so štiri osebe zgorele in štiri so se jako nevarno opek-! le, ki se nahajajo v bolnišnici.! Skoda je velikanska. po celem okraju Logan se širijo govorice, da je Lincoln najbrže prvo ženo zastrupil. Lincoln je bil več let poštar v mestu Mount Pulaski in njegova druga žena Lina Soup je bila njegova pomoč-— Chicago. — Italijanski niča v uradu. Pri takih raz-črnorokarji so postali, v na-1 merah je prišlo med njima do šem mestu zopet aktivni. Vče- prijaznosti. Njegova prva že-raj so položili feombo pred na pa je nekega dne nenado-grocerijo 4oe Maloneya Italic ma umrla. Ljudje so pripove-jana. Eksplozija je razdejala dovali, da je zaužila neki pra-šipo in precej poškodovala šek proti glavobolu. Sumi se, pročelje hiše. Škoda se ceni da je moglo biti v prašek kaj do $1000.00. Qrnorokarji so strupenega primešanega. Lju-zahtevali od trgovca $4000, dje so na tihoma že tedaj go-ker zahtevi ni ugodil, so mu vorili o možnosti zastruplje- nja, toda nihče se ni javno u-pal prinesti na dan. Po smrti prve žene se je Lincoln poročil z svojo prijateljico Lino Soup, ki jo je lansko leto u-moril, kakor je to sam izpovedal. Dr. Jos. Springer glavni preiskovalec slaboumnih in mrtvih v okraju Cook se je včeraj z Lincolnom razgovar-jal nad eno uro. Izjavil je, da mož je blazen in, da bi se ga moglo poslati v zavod brez vsake obravnave ca časopisje. Previdni člani odstopajo. (O Jadranski banki smo te dni prejeli od posebnega poročevalca obširno poročilo, ki ga bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk. Op. ured.) -o- Slovenska radikalna stranka je šla te dni popolnoma "v franže." Radikali so silno u-j pili. Bilo je vedno dosti grmenja, a vedno malo dežja. Kratka slava, hiter konec. -o--1 V Mariboru Brezposelnost v Zagrebu se vedno bolj širi, kakor to poročajo zadnja poročila. Vlada je zadnje čase odslovila silno veliko zasebnih uradnikov. Med nekaterimi vlada že pravcata beda. -o— Enast roparjev so orožniki ustrelili v boju v Črnigori, kjer je velika ban-da roparjev že dalj časa kraljevala v kraju Ščepanov. Med ubiti razbojniki sta bila tudi zloglasna roparja Baso-vič in Raspopovič, na katerih glave je vlada razpisala po 100 tisoč dinarjev nagrade. Več ranjenih roparjev so oblasti odpeljale v bolnišnice. Ostali so pobegnili v gore. -o- Volkovi so prišli iz ogrskih planot v okolico Belgrada, kjer koljejo živino in povzročajo kme- položili bombo. — Joliet, 111. — Kaznjenca Frank Maher in Frank Kirk-hard sta pobegnila včeraj iz tukajšne kaznilnice. Pobegnila sta-proti Chicago. Policiji je že naročeno, da naj pridno pazi na pobegla ptička. smo zapisani strašni smrti, katera ne pozna izgovora ko pride moraš z njo — pa bodi star ali mlad — z nje-1 koščenih rok ji ne moreš! (Dalje na 2. strani.) — Denver, Colo. — Tukaj-šna Blance FVazer je pokazala v ljubezni do svojega dve leti starega otroka nenavadno junaštvo. Padel je ponesreči v 30 čevljev globtfk vodnjak. Mati je £akoj skočila za detetom v globoki vodnjak in tako otroka rešila smrti. Prisotni so mater in otroka nato potegnili iz vodnjaka. — Somerset, Pa. — Dva fantka osem let stara dvojčka Ray in Jay Kimmel sta padla smrti v žrelo, ko sta se Vozila po visokem strmem bregu s sankami. Pod bregom se vije cesta, na kateri sta se zaletela v dirjajoč avtomobil, ki je oba tako katastrofalno zadel, da sta obležala na mestu mrtva. — Seattle, Wash. — Tukaj je umrl včeraj Francis G. Drew po dolgotrajni mučni bolezni. Mr. Drew je bil svo-ječasno župan mesta Minneapolis v Minnesoti. Zadnje čase se je zdravil na zapadu, toda brez vspeha. — Butte, Mont. — Devet-najstletni dijak Robert Ack-ler tukajšne Univerze je z dvema svojima tovarišema o-rojal tukajšni poštni urad. Odnesli so neki 35 tisoč dolarjev v gofovini. Oblasti so vse tri tičke že prijele in jih dale hladit v špehkamro. — Chicago. — Napoveduje se od republikanske stranke v okraju Cook, da bo Essing-ton odobren'za guvernerskega kandidata z večino 100 tisoč glasov proti Smallu v tem o- j kraju. rZ NESREČNIH PREMO-CARSKIH POZORIŠČ. V Pe*ma. je 40 rudarjev zgubila živi jen je. - V ItthMH- su bodo danes pokopali žrtve. Shanktown, Pa. — V pre-mogokopu, kjer se je pripetila silna nesreča, so našli do-sedaj 31. trupel, ki so jih že spravili na površje. Zasutih je 5e 9 rudarjev pravi pordfcilo. Trupla odvažajo v Star Ford mrtvašnico, ki se nahaja v tukajšni bližni vasi. Iz Johnston Citya, 111. se poroča, da se je vršilo včeraj pregledavanje od posebne mrtvaške komisije v Crear Clinch Coal Co. kjer je1 eksplozija ubila 32 rudarjev in devet hudo poškodovanih. Mrtvaški oglednik je ukazal da se imajo danes žrtve pokopati na pokopališče v Doqouinu. -o KITAJCI RAZBURJENI RADI TOBAČNEGA DAVKA. Peking. — Ker je kitajska vlada odločila posebni davek na tobak in cigarete je s tem silno razburila podeželne in tudi nekatere meščanske državljane. Ljudje protestirajo in odločno zavračajo, da bi plačevali davke. so neznanci vrgli v Goetzovo tom škodo. Kmetje in oblasti dvorano bombo, ki je pobila I šipe in pokvarila dekoracije za Silvestrov večer nemškega "Mannergesangverein-a." -o- Sneženi zameti so v Vojvodini, Dalmaciji, Črnigori in Makedoniji zelo veliki. V mnogih krajih je promet prekinjen. -o- 11 srbskih kmetov je utonilo v Savi. Peljali so še preko reke v bližini Šabca s čolnom. Sredi Save se je čoln prevrnil in 10 jih je na mestu utonilo. Ta enajsti pa nekoliko zatem, ko ga je srčni krč prijel. Železniška nesreča se je dogodila blizu Ljutome- so. že parkrat priredili lov proti volkovom. -o- Umrl je v Celju hišni posestnik in bivši trgovec v Hrastniku Jožef Volk, stara 77 let. 7T--O- V Mozirjah je vlada te dni zaradi dela-nezmožnosti razpustila občinski svet. Te dni se bodo vršile nove volitve. Hudujejo se ljubljanski demokrat je in liberalci, ker v Ljubljani še vedno županuje g. dr. Perič, ki ga je izvolilo delovno ljudstvo. Liberalne lisjake hudo boli, ker sedaj ne morejo ukazovati pri županskih zadevah. e i t.. • , ia OST- ED I N O ST - . (UNITY) Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday. Wednesday. Thursday arid Saturday. — Published bv: — Edinost Publishing Company ' 1849 — West 22nd Street,*. Chicago, III __Telephone: Canal 0098.__ _Cene oglasom na aahtcvo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$4.00 Za Zedinjene države ^a pol leta ................$2.00 Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado In Evropo za pol leta......$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ...»..........$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ...$4.75 _"__For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50 Dopisi važnega Domena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. morajo biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. ti,' Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicago. III., under the act of March 3rd 1870. Primimo z vso silo! Da, dragi naročniki, mesec februar je razglašen od vseh katoliških nadškofov in škofov za razširjenje katoliškega tiska. Tudi katoliški Slovenci smo poklicani v to, in to še veliko bolj, kakor kdo drugi, ker bolj kot drugim je potreben nam katoliški tisek. Mi smo za to dobo in sicer od 1. februarja pa do 31. marca t. 1. razpisali za nove naročnike krasne nagrade, ki jih lahko dobi vsak ako le hoče. Preberite tozadevni oglas v današnji številki. So lepe spominske nagrade in naj ne bo katoliške hiše med Slovenci v Ameriki, ki bi si tekom te kampanje ne zaslužili ene ali druge spominske nagrade, ki so razpisane za nove naročnike za naš list. Za list Edinost je lahko agitirati. Ljudje ga imajo radi, vse kar je treba je vsakemu nekoliko poguma in iti med ljudi. Nagrade smo razpisali zato, da dvignemo število naročnikov na potrebno število, da bo list mogel izhajati l-edno po štirikrat na teden. Od te kampaaje je odvisno, ali bomo to dosegli ali ne. Katoliški Slovenci predvsem si zapomnite to, da sovražniki so na delu noč in dan. Naj pa mi spimo. Nikakor ne. Naša dolžnost je prijeti za delo še z večjo energijo, kakor oni delajo, ako hočemo kak vspeh doseči. Zato pokažimo se te dni vsi, da smo celi katoličani in vsi primimo z vso silo. Če storimo to, potem ni vzroka, da bi ne dosegli najsijajnejših vspehov pri tej kampanji. Kolikor več bo naročnikov toliko boljši bo tudi list. List se bo spopolnoval in bo od leta do leta boljši po vsebini in tudi večji bo, kakor hitro bodo v to dopuščale razmei^. Ne besede, ampak dejanja naj v tem času pokažejo, kaj zmoremo. Nobeden naj ne odlaša jutri bom, danes pojdi na delo. Kar l^hko storiš danes ne odlašaj na jutri. Še enkrat krepko kličemo vsem: pojdite navdušeno na delo te dni za katoliški list "Edinost l" Narodni katoliški svet v Washingtonu je. te dni vložil oster in odločen protest proti dotični fanatični predlogi. Upati je, da bodo tudi vsi merodajni krogi uvideli, da s tem bi se naredilo velikansko krivico vsem narodom iz južne Evrope, med katere spadamo tudi Slovenci. Mi pa si zapomnimo te fanatike! Ob času volitev naj ne dobe fanatiki sličnega kalibra niti enega samega našega glasu! IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Cleveland, O. Z velikim zanimanjem sem čital oklic preč g. Hugo Bre- _ r________ na v Ave Marija, za narodni in koncerte. Te dni'smo poslu- katoliški kolegij, ki ga ustanavljajo slovenski oo. Frančiškani v Lemont, 111. Prav res, da je potrebna taka ustanova, potom katere b& narod dobival nove duhovnike nove vodnike, ker sedanji že gredo eden za drugim v prerane grobove. Kdo bo zavzel njih mesta ? To je veliko vprašanje, katerega moramo katoliški Slovenci temeljito premisliti. Ta kolegij je tako potreben ,kakor pri vozu četrtega kolesa. Ce so delavci skladali za miljonski fond, od katerega nikoli niti pičice koristi niso imeli, in za katere žulje sedaj * t*' Ker smo dobili te dnf tudi radiogram obvečerih poslušamo razne govore, predavanja šali presberitijanskega govornika. ki je razkladal svoje modrosti. Kar pride v zadrego in radi jo je utihnil. » Tako preganjamo zimske večere. Največ jih pa z dobrem berilom, kakršnega dobimo v tem lepem listu Edinosti. Da bi le hitro list postal dnevnik, ker čez dalje je bolj zanimiv. Predno končam najlepše pozdravljam vse cenjene čita-! telje in čitateljice širom Amerike tega lista! Mihael Tomšič. Cleveland, Ohio. .............Cenjeno uredništvo: — V študirajo po raznih šolah"hu-t c,evelandu se počutim kakor dičevi služabniki, s tistimi dolarji, ki so mislili, da bodo za dobre namene, zakaj pa ne bi zdaj priskočili s svojim darom, ko gre za dobro stvar, ko gre za potrebni katoliški zavod, ki bo nam dajal do-' brih novih duhovnikov, novih vodnikov. Sedaj se zbira za pravi miljonski sklad, ki bo doma. Dobri ljudje, kakor so vrli Clevelandčanje se morajo d opasti vsakemu resnicoljubu. Delavske razmere so približno kakor po drugih naselbinah. Te dni smo imeli tukaj zelo hudo zimo, ki je pritiskala, da je peklo v ušesa in nos. Z agitacijo gre jako dobro. vam delavci koristil z'a časni, D.obil sem že ve? novih naroč- "Izvoljeni narod. 99 in večni blagor. Duh človeški že tukaj uživa mali raj, ako se da voditi katoliškim vodnikom. Če že voljno srce. Nasprotno pa u- nikov na list Edinost, ki je zelo priljubljen med tukajšnjimi rojaki. Posebno ženam u-gaja ženski Itotiček. Samo več ROIUIBMUI \ UUIIIHUIII. V^t ZCll . . . I M . drugega nima ima vsaj zado-*kulVniskl£ morxete ' javljati. Nekatere so še mla- živa živ pekel na tem svetu,'f5'*3* ?™vijo da bi se rade kdor se da voditi verskim so-t?e b?lj,zvežbale v ku> Splo-vražnikom kakoršen je Za I «na vseji pa je, da naj bi vertnik, Sakser itd. Proklet- j Edl?ost P°stala dnevnik čim[ stvo ga spremlja od jutra doiproe* ..... . 1 vp^r. in no ™ lai ™J Pn agitaciji mi pomagajo, zelo radi, zakar gre vsa čast Priloženo vam pošiljam $10 za kolegij, ki naj gredo v spomin mojega ranjkega :očeta Jurija Intihar. Vas najlepše pozdravljam, J. Intihar. Kakor je svoječasno nemški kajzer ošabno povzdigoval sebe in svoj narod, tako so se začeli pojavljati tudi v Ameriki prenapeti fanatiki, in povdarjajo: "mi edini smo opravičeni, da smemo in imamo pravico tlačiti travo v Ameriki." Ti prenapeti izvoljenci, ki prihajajo iz vrst Ku Klux Klanov, so postali zadnje čase tako nestrpni, da so celo pripravili posebno predlogo za kongres, da naj se priseljevanje iz južnih delov Evroje docela omeji. Ti prenapetneži pravijo, da so narodi iz južne Evrope neizobraženi, so nepripi'avni za ta svet in kot take se naj proglasi za "nezaželjene goste." Kukluksklani ,ki so povečini sami Anglo-saksi protestanti in drugih razkolnikih sekt se seveda prištevajo za "izvoljene," kljub temu, da so navadni razbojniki, ki nimajo niti toliko korajže, da bi prišli prfcd človeka z odkritimi obrazi, pač pa prihajajo maskirani nad nedolžne ljudi in uganjajo z njimi stvari, ki presegajo vse meje. Ti lj|(jje torej hočejo bitji izvoljeni. Delavni Slovani, ki se s svojimi žuljavimi rokami vzdržujejo in opravljajo/ najtežja dela po plavžih, livarnah in rudnikih, so pa proglašeni nezaželjenim. Ker z razgrajanjem ni šlo, kakor so to poskusili v Louisiani in Oklahomi, to sedaj poskušajo s krivičnim zakonom, ki gotovo ne prihaja od drugod, kakor ravno iz tajnega razbojniškega gnezda Klanov. Vsak, ki ima količkaj še zdravega razuma mora videti, da tako nestrpno "postopanje je naravnost nasilno. Prenapeti fanatiki v maskah se boje Slovanov, zato zahtevajo krivično omejitev v priseljevanju. Houston, Pa. Prosim nekoliko prostora v našem listu Edinosti. Naj prvo hočem spregovoriti nekoliko od naše naselbine Canonsbur-ške, ker nekateri čitatelji lista bi morebiti mislili, da je samo premogarska naselbina, kar pa ni. Tukaj se nahaja tudi 6. različnih tovarn. Seveda imamo tukaj mnogo premogo-rovov, izmed katerih pa večina počiva. Spomladi se trošta-jo boljših časov, ki je pa tudi še vprašanje, če bode* V Indianapolisu sedaj zbo- tukajšnjim Slovencem in Slo-venkam. Te dni so se vrnili domov v Cleveland Mr. Anton Grdina Gl. predsednik KSKJ. Mr. I-van Zupan urednik Glasila KSKJ. in Mr. John Zulič nadzornik KSKJ. ki so se mudili na glavnem letnem zborovanju KSKJ v Jolietu, 111. Zlasti se pohvalno izražajo o chicaškem katoliškem shodu. Ne morejo prehvaliti, kar so doživeli v Chicago. Ker sem jaz sam chicažan sem na to pohvalo prav ponosen. Da pa odkrito govorim je pa že bil skrajni čas, da so se katoliški Slovenci začeli prebujati. Od mirovanja in čakanja ni za pričakovati nika-kih vspehov. Le od neumornega dela je kaj pričakovati, kajti le delo rodi sad! Želeč vsem novim uradni- rujejo delegati U. M. W. of America. Premogarji mnogo kom KSKJ, kar največjega pričakujemo od te konvenci- vspeha, kakor tudi vsem ka-je, če tudi so v njej tu pa tam toliškim Slovencem po Ameri-stranke razcepljene. Premo- ki. garski magnatje nekamo grdo S pozdravom, gledajo in zasledujejo to konvencijo, ker vedo, da si bodo na tej konvenciji premogarji začrtali novo pot za dosego svojih pravic. Najpotrebnejše je, da bi se premogarjem dalo stalno delo in stalni zaslužek. Sistem kakoršen je sedaj, da en čas premogarji delajo potem pa po stavkah in drugače v brezdelju gubijo čas bi se moral na vsak način odpraviti. Da je premog tako drag, kakor je, je vzrok to, ker ga družbe kopičijo po skladiščih in potem z njim špekulirajo. Nato bi seveda Leo Mladich. i pot. zastopnik. | Chicago, III. — Z večerno šolo za podu-čevanje angleščine se prične te dni. Vsi kateri bi radi hodili v tako šolo, se naj zglasijo pri Rev. Father Leonu v žup-nišču, ki jih bo popisal, da bo vedel »koliko knjig naročiti za to šolo. — Dr. Marije Pomagaj, 78. KSKJ. bo priredilo v nedeljo dne 17. februarja maškarad-no veselico s plesom. — Dr. sv. Alojzija, 47. K. mogla paziti vlada. Ali kaj, S. K. J. je sklenilo prirediti ko pa so v vladi povečini taki j dramatično igro. Dneva pri-ljudje, ki so zainteresirani sa- [ reditve še niso določili, mi v take stvari in pa, ki so ; — Med Prekmurskimi Slo-tudi pod vplivom ljudi, ki vse'venci se pripravlja za ustano-to vodijo. J (Dalje na 3. strani.) (Nadaljevanje s 1. strani.) Zato pa moramo biti pripravljeni na smrt. Z Bogom našim Stvarnikom moramo imeti svoje dušne račune v redu vedno in povsod, ker nč ure ne dneva ne veš, kdaj te prime koščena roka strašne smrti. Skrben človek mora poskrbeti pa tudi za svoje domače, oče mora skrbeti ža svojo ženo in otroke in žena za svojega moža in otroke. V Ameriki, kjer si odvisen samo od svojega dela imaš priliko, da se zavaruješ proti bolezni in smrti. Katoliškim Slovencem in Slovenkam nudi tako priliko naša mogočna mati Kranjsko Slovenska Katoliška Jed-nota. Ta mati, ki je že tisočem otrla grenke solze v žalostnih urah, vabi v svojo s1*bdo in pod svoje okrilje vse Slovence in Slovenke! In Vašo mladino, kateri sliši bodočnost — kam jo boste dali preljubi stariši? Izročit^ jo Vaši materi Kranjsko-.^ Slovenski Katoliški Jednoti, ki je solventna v financi in solventna tudi kar je največ vredno v verskem duhu! V teh viharnih časih, ko treska grom in peklo ob prepričanje naše — je treba močne mateme roke, da vodi človek* — zlasti mladega človeka. To roko pa poda vsakemu naša mati Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota! Vi stariši, katerim j"e Bog izročil mladino — ste za tfjo odgovorni. V katoliško društvo in v katoliško Jednoto z njo, pa boste srečni Vi in Vaša mladina! Ti Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota — Ti naša podporna mati — Ti pa zbiraj pod svoje okrilje ameriško slovensko mladino in obvari jo vsega zlega, ki ga širi sovražnik naše vere. — Vi voditelji naše matere — Vi spoštovani gospodje glavni odborniki, v katerih rokah se nahaja usoda naše matere Jednote — delajte in zberite pod prapor naše matere našo slovensko mladino, kateri sliši bodočnost, in Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota bo živela — rastla — cvetela in napredovala! (Sledilo ploskanje) Pri tem govoru se je marsikateremu porosilo oko. Ta deklica je govorila tako ginljivo in naravno in zraven v lepi gladki slovenščini, kar je naredilo najboljši vspeh. Pred-sedatelj se je deklici jako lepo zahvalil. Na stariše pa apeliral. naj si te lepe ganljive besede zapomnijo in naj dajo svojo mladino zavarovati h naši dični materi K. S. K. J. Nato je bilo naznanjeno 10 minut odmora. Takoj po odmoru pa je g. predsedatelj naznanil, da naslednji govornik, ki bo govoril občinstvu "o katoliški šoli" bo Very Rev. Hugo Bren, O. F. M. D. D. provincijalni komisar slov. oo. Frančiškanov v Ameriki. Govornik je nastopil burno pozdravljen od občinstva. Njegov govor se je glasil: Bratje in sestre v Kristusu! Ne morem reči bratje in sestre v tistem smislu, kot se kličete Vi, ki ste člani Jednote. Jaz nisem, tudi ne mislim biti. A ne radi tega, ker bi mi Kranjsko-Slovenska-Katoliška Jednota he, bila pri srcu. Kot še napol Kranjcu mi je vse kranjsko drago, posebno seveda vse, kar je pristno Jcranjsko-katoliško. Ampak zato nisem in nikoli ne bom član Vaše Jednote,'ker sem bil že večkrat na smrt obsojen. Sicer sem sam prepričan, da -kopriva ne pozebe in da kosti delj časa trajajo kot meso, vendar nočem, da bi Jednotina bolniška podpora moje kosti skupaj vezala, ko bi tudi Vi hoteli. Zato: Dragi bratje in sestre v Kristusu! Jaz ki nimam svatovskega oblačila, bi danes sploh ne nastopil, ko bi bila današnja prireditev zgolj Jednotina. To pa ni. Vi ste nas povabili na katoliški shod. Izrecno ste pozivali članstvo ln nečlanstvo, naj se ga udeleži. Ker sem xvsaj en majhen kos katoličana tudi jaz, me pa kot tacega poslušajte. Poverjeno mi je bilo, naj govorim o našem šolskem vprašanju. Bratje in sestre, to je silno važno vprašanje Cegar je šola, tega je mladina. In zopet: Cegar je mladina tega je bodočnost. Kakoršna je šola, taka je mladina in ka-korsna je mladina, taka bo bodočnost. Zgodovina, ta nezmotljiva učiteljica narodov, je to tako nepobitno dokaza- i VtVSak U*°VOr le iz*ovor- Ta je pa, kakor pravimo, vsak dober, magari da ga pes na repu prinese. Narod država, ki sta zgubila spred oči pravi namen šole, sta a'tem vsrkala v se bacil narodne, državne jetike. Zapisana sta smrti. Sicer jetični narodi in države ne umirajo tako hitro. kakor posamezni, zato tem delj hirajo, kar gotovo ni to-Iazljivo. Šolsko vprašanje je pa tudi aktualno, dnevno vprašanje. Ce kdo tudi le površno zasleduje pereča svetovna vprašanja, lahko ve, da večinoma vse moderne države streme za tem, da dobe šolo popolnoma v svoje roke. Državni so ski monopol to je njih ideal. Državni monopol tobaka soli,, no to naj bi že bilo, čeravno ni najboljše. A državni monopol sole to je pa isto, kakor pes, brez gospodarja va- Zi v**..™ UVidi' nima prave*a ali o na i™L TtVI1 ° enem niti 0 dru^m" Kak namen HfTr, VZgOJa" Saj šolska "i druzega, kot nadaljevanje domače vzgoje, učitelji in učiteljice nt? druzega, kot namestniki starišev. Namena domače in šol- kiJrVV? krijeta' Sta prav za P^v eden namen, ki je. Iz otroka, ki ima v sebi kal Iumpa in poštenega člo- Da toIngn° tHPOŠtenega IumpaP^SS AH L ' T^ UZega JC namen domače in šolske vzgoje. Hud^N.™ države monopolizirana šola vzgajati take vzor Držlva imT n i ' " J'h h°teIa" To tudi «*» »amen ni. Država ima pn Jsvoji vzgoji samo človeka zemeljskega dr- eoiuZ T °eml- V-2°rne?a zemeI^ega državljana vzgojit. to je njena pravica in dolžnost. Ce je to dosegla je dosegla vse, kar spada v njeno področje. Ko bi biTe ^ek T™ "IV? SV6tU< da bi bil dober zemeljski dtLvUan, čeSTn v ,drUŽabne POstave' Pridn° davke pU- nesel bi ',H» S'U.Čajlh v vojno mesnico nesel bi imela država še nekako pravico do šolskega me Kt^E Td!rr drŽaVa r6S ne vidi druzega v njem se Da unira nI ^ 'fT njenemu ™**otnemu nabiranju d! o r^r« 2 UČ-JO Vere OŽarjen razum- ampak tu- božS S J S°Že pagani' ki jim Se ni svetila luč božjega razodetja, imeli navado reči, da so filli deorum otroci bogov. Razodeta vera je to prepričanje e v toliko Varjeni. ^ ^ ^ ne od B^in zS (Dalje sledi.) fflrr ■ .'T'-1 Socialna Razmotrivanja 2. Zakaj je sploh mogoče govoriti o kooperaciji s socializmom? Zato, ker se v mogočem ujemamo. Oboje, socializem in krščanski solidarizem — ali karkoli imenujemo obseg krščansko-socialnih idej — izhaja iz istih skupnih teženj. To je najprej splošno hrepenenje po sreči (prim, v Soc. 257—8: klasični Sombartov opis tega hrepenenje ali na str. 251 Platonove izreke!) Tu je prvi vir vsakega komunizma. tudi krščanskega "socializma." To je potem odpor proti kapitalizmu, proti izkoriščanju, kakršno se je iz raznih vzrokov tako strašno razvilo v modernem gospodarstvu. (Prim. Soc. 221 do 233 opis razvoja kapitalizma!) Zato je naravno, da hočemo oboji pomagati delavskim stanovom in streti nasilje kapitalizma. Zato je tudi cela vrsta zahtev skupnih. 3. Toda nikdar ne smemo pozabiti, da nas zopet loči cel svet idej! Socializem socialne demokracije je vsaj v svojih početkih ves prežet od mate-rializma. Marxov "znanstveni socializem", njegovo pojmovanje vsega razvoja kapitalizma v socializem se ne da ločiti od materializma. (Soc. 292 si.) Socialna demokracija je hodila in še hodi v tem oziru po večini za Marxom. Zato vidimo, da se boj mas de jansko vedno obrača tudi zoper krščanstvo. Intelektualci so deloma "reformirali" marksizem in naši "mladi" n. pr. okrog "Demokracije" vpošte-vajo verstvo kot važen živ-ljenski činitelj. Toda ne va-rajmo se! Tudi ti nikdar in nikjer ne pravijo, da bi bilo krščanstvo religija resnice. Krščanstvo jim je pač uvaže-vanja vreden življenjski činitelj na sedanji stopni narodnega razvoja. A vse njih misli in težnje so obrnjene v dobo, ko bo vero nadomestila veda. Zato tudi naši zmerni socialisti nikdar ne bodo nevtralni, Če bo nastopilo krščanstvo s svojim ali — ali. Resnica ne more delati kompromisov in nasproti resnici nihče nevtralen biti ne more. Poleg tega je zajela socialna demokracija mnogo idej-nosti iz liberalizma. To se sicer zdi čudno, a je dogaano (Soc. 332—335) in se tudi vidi iz mnogih zahtev socialne demokracije (Soc. 375— 382). 2e dr. Mahnič je pt> pravici opozoril na ta navidezni paradokson. "Liberalizem tira moderno državo v socializem; poslednji je le sin in torej naravni dedič liberalne države. Tudi zgodovina i-ma svojo logiko . . . Kakor resnica rodi resnico ,tako laž rodi laž. Liberalizem je rodil drugo laž — socializem Kdor sprejme nauke liberalizma, mora dosledno priti do socializma; državni liberalizem mora dosledno končati v socializmu." (Več luči, 258; dokaz za to str. 258—261.) 4. Zato je umljivo, da kljub skupemu izhodišču že samo radi verske ideje^liti pot niti cilj ne moreta biti skupna. Cela vrsta zahtev, smo že dejali, je skupna, a vedno moramo paziti, ali se ne meša med upravičene prvine kaka materialistična ali liberalna sestavina. Poglejmo n. pr. klasični er-furtski program (Soč. 313— 317). Splošni gospodarski raz voj je opisan marksistično. Med dejanskimi zahtevami jih je mnogo, ki so tudi naše; druge so povzete pod vpliv liberalizma. Tudi naše, ker upravičene, zahteve so: Splošna e-naka in tajna volilna pravica po proporcu (1.) ; avtonomija in samouprava ljudstva v državi, deželi in občini (2.) ; ljudska bramba namesto stalnih armad; o miru in vojski naj odločuje ljudstvo; mednarodni prepiri naj se poravnajo n " liena v polni opremi. Vojaški 11. HUDA ZAMERA. Drugo jutro je Matajev Matija govoril le malo; vele-dostojno je užival dobrote Krajanovega gostoljubja in se držal tako modro, da ga je bila sestra vesela. Nič več ni ni, si nastavim slušalo na uho in govorim v to omarico. Telefoniral je ljubljanskemu prijatelju in ponudil ročaj drugega slušala strmečemu svaku. "I, saj res!" se je veselil Matajev Matija. "Lej ga spaka, he he, da te vendar no! Iz privezane Črne rene slišim moški glas, ki te vabi v nedeljo na Sveto Katarino. Zavrti še enkrat, Tone, zavrti! Rad bi povedal prijatelju Andražu Hudopisku na Telebanovem, da sem srečno priromal v Ljubljano, in rad bi ga vprašal, kako je kaj pri meni doma!" Imenik in cenik knjig 1849 W. 22nd Street, POVESTI IN ROMANI. Povestice, Tagode.......35 Pravljice, Wilde.........50 Puškin, Geogenij Onjegin .50 Patria, povest iz irske junaške dobe...............30 Pegam in Lambergar zabavna knjižica XXII. zv.. .75 Peter Rokodelčič, trd vez. .45 Podobe izsanj ............60 Pod Svobodnim solncem Finžgar, I. in II. zv......2.50 Pol litra vipavca........ 1.00 Potovanje v Liliput.......25 Povesti in slike, Ksaver Meško................. .45 Poslednji Mehikanec.......35 Povesti SI. Ljudstvu v pouk in zabavo .............. .45 45 daja.................. Pesmi II. Turkuš........ Poezije, Prešern........ Svojemu narodu V. Vodnik Strunam Slovo. B. Miran. Šotor miru .............. Zlatorog, R. Baumbach .. Za solncem G. Strniša . i.. GLASBA. a) cerkvena glasba-Bernik, Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor aolo ■>• Foerster. Gantica socra, IIL lei za moški zbor ...........9* Foerster. 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor .................. z* Foerster, 3 ecce sacerdos mag-nua (dve za mešani, ena za moški zbor .................. .a- Pravljice, Majer .......... .35 Foerster A. Ave Maria za Pri Jugoslovanih, zabavna knjižnica.................95 Pripovedke, Hubad.......35 ljena v polni opremi. Vojaški poveljniki so dobili najstrožja Prisega Huronskega glavar-navodila. Z brizgalnicami in z ja.......................30 orožjem bi morali razgnati množice, če bi te hotele motiti volitve. Vse te obsežne in stroge priprave je vlada odredila iz strahu, da bi monarhisti začeli krvavo vstajo. Toda vendar je prišlo v Atenah do burnih spopadov Pri Stricu ................35 Pravljice Utva in Mira .. .50 Preganjanje Indijanskih misjonarjev.............35 Pri Vrbčevem Grogi.....35 15 sedem glasni mešani zbor, ali štiri glasni moški zbor Foerster A. 12 Pange lingua, Tantum ergo Genito- ri. Partitura glasovi......50 G rum. Cerkvena pesmarica za Marijino družbo .............. 1.0» Gerbič, Slov. maš* sv. Frančiška, partitura 35c. glasovi po.. H lad ni k. Deset postnih pesmi za inesan zbor ................ Ptički brez gnezda.......45 Razne povesti ............15 Hladnik, Petero proinjth Marijinih pesmi v vojnem času za med republikanci in kraljevimij Različno blago, Slomšek .. 1.25 pristaši. Kri je tekla' po cestah Romanca................45 državne prestolice. Iz volitev je Rablji, vez. .75 zmagovito izšel stari Venizelos,1 Sosedov sin .30 krog 370 posloncev šteje njego-j Spake, vez.............. 1.00 "To pa ni mogoče, dragi moj, zakaj Andraž prejko-ne nima take omarice," mu je odvrnil trgovec, obesil slušali na kljuki in odzvonil. "Nima je ne; škoda!" je obžaloval Matija. "Hm, zdaj va strabka, n je nasprotnikov.1 Stanley v Afriki.........35 še malo po mestu. Pa z Bogom tačas!" I Med Yenizelisti je 121 republi-1 Svetobor . ..............60 -o- Svitanj#, vez ........... 1.00 Sisto E Šesto.............30 Skrivnost najdenke .......35 Slovenske Legende........50 poj dem pa "Čakaj, stari hlapec Nace naj gre s tabo, da ti ne bo' kancev, predolgčas!" - , j Odšla sta s slugo, hodila križem kražem po mestu in Kralj izgnan, pasla radovednost. Obiskala sta tudi več cerkva in pov-| Takoj po volitvah je predsed- sod je molil Matija za svojo in Ankino srečo. nik ,vla Premrl. Slava sv. Krilo, poatne pesmi za. mešani zbor ........ Sattner, Missa seraphiea za mešani zbor in orgije, partitura 35c. glasovi po.............f Sattner, p. Hugoltn, Poatne peni za mešani zbor, partitura Lovski Tat................75 • Lepa maska, pouk o mas- 1 ikiranju................ .25 Marija Stuart tragedija v petih dejanjih ............75 Modra ptica. Čarobna pravljica v 4 dejanjih.........50 Marta opera ..............15 Martin Krpan, dramska pripovedka v 5. dejanjih.....50 Mati dramska slika v 3. dejanjih .................. .75 Mati sv. Veselja, skrivnost vstajenja v 5. slikah.......50 Mefistofeles opera v 4. dejanjih s prologom in epilo- soc. glasovi po.................'gom Sattner, a Božični peami za ao- j Mož beseda, v 5 dejanjih . zbor in orgije ............ . Miklova Zala.......... Spindler Fr. Spremljevanje i Naša kri, mešane vloge .. k ljudski pesmarici.......75 Na smrt obsojeni, mešane JO •45 .60 .60 1924. cena........................15c. Naročilo pošiljite na: EDINOST* 1849 We*t 22nd St., CHICAGO, ILL. ZASTONJ dobite lepi stenski koledar, na katerem so označeni cerkveni in državni prazniki, posti svetniki celega leta itd. Naročite si ga takoj, predno nam zaloga poide. Pošljite samo 5c. za poštnino. Naslov: EDINOST 1849 West 22nd Street,. CHICAGO, ILL. b) svftna glasba: Aljai, Mešani in molki zbori 3. zvezek Psalm 118: Ti veselo poj; Na dan; Djvna noč...... .s 5. zvezek: Job: V mraku; Dneva nam prpelji žar; z vence« tem ovenčam slavo; Triglav____ 6. zvezek: Opomin k veselju j Sveta noč; Stražniki; Hvalits Gospoda. Občutki; Geslo .... 4 zvezek: Ti osrečiti jo hoti 20. Bisernice ................75 (»nešan zb.); Ti osrečiti jo ho- 50 •50 •75 .40 5°l Cerkvena pesmarica, A. Berk .................. Cerkvena pesmarica, L Do- linar .................. Cvetje na poti življenja, M. Elizabeta............. Gorske pravljice, Lovren- čič..................... Iz luči in teme. Gangl .... Izbrani spisi. Funttek____ Job, S. Gregorčič ....... 1.00 Moje obzorje, vez........60 Iz moje celice, M. Elizah beta.................... 1.00 Pesmi, J. Cimpermam.....75 Poezije, F. Levstik ...... 1.00 Prevodi iz svetovne knjižnice roman v verzih.......50 Psalmi..................75 Pesmarica, zbirka nar. pes. .50 Poezije, Gregorčič I. del.. .75 Poez. Gregorčič IV. del. 1.00 Poezije, Levstik, velika iz- ti (moški zb.); Prijatelj in •5° .05 •75 ca (moški zb-). Prijatelj in ca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmetski hiii ............ j- 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone Selnce M > .50' Bajuk Marka Pevska šola 1.25 Breznik F. J. Primorski odmevi. Fantazija za piano . 150 Breznik F. J. Večerno žu- borenje Save.............50 Fleišman J. Šolarske pesmi .20 Fleišman J. Slovenske zdravice II. del...............20 Fleišman J. Slovenske zdravice III. del..............20 JAKL ANTON: Potovanje po Sloveniji potpuri za piano ............ 1.50 Našim rojakom koračnica. .30 vloge v 3. dejanjih ...... 45 Na krivih potih..........20 Nižava. Muzikalna drama predigro............. Nedeljske ure na Društvenih nih odrih, 4 kratke igre: * j a ženske vloge; nevesta ■ z Libana, ženin z Nazar*--ta, sel j ski angel j in dve rokinji................. K Mamici igra za otroke.. Okrutna šala. šaljiva igra v 4 dejanjih............. Db vojski, Krek ....... -3° Orlici in drugi tiči, igra za dečke................... Prodana nevesta. Komična opera............... Ploha. Vesela vaška igra v 3 dejanjih ............ Proslava Cirila in Metoda Deklamacije in prizor . .. Slovenska Talija, I. sv. Razvalina življenja. 2alo- igra v 3 dejanjih........ 5° Donna Diana ............ 45 Slovenski Oder, I. vz. igre za mešane vloge; Sloven- ^ ski oder. Pri kapelici in "čarovnica"............. Slovenski oder. II. zv. V boju za poklic, moške vloge, Palčki, mešane vloge .. Se vil j ski brivec. Komična opera.................. .20 35 •S® ____