Onliver. (Daljc.) Delal je veliko korake. On sam je-bil velik kakor atolp. Kar trescl sem se od gicze. Stekel sem v žito, da b; se tam skril. Velikan je preplezil ograjo, jc postal, so je oziral okrog sebe in je začel s strašnim glasom nekoga klicati. Imel je debel in močeu glas kot grom. Kmalu je priteklo ..edem velikanov, volikih kakor on. Vsak. je iniel v roki srp. Niso bili lepo oblečenii Gotovo so bili to le delavci tistega, ki jih je klical. Nekaj jim je povedal, nakar so so ra_.31i po njivi in so začeli žeti žito. Jaz sem božal pred njihovimi srpi. Dospel scm do kraja, kjer je bilo žito poleglo. Dalje se nisem mogel spraviti. Edei. izmert velikanov je bil od mene samo kakili sto korakov oddaljeri. Obupan in truden 'sem legel na tla, pričakujoč svojega konca. Na spomin mi je pvisla moja uboga žena in sirotna moja deca. Preklinjal som svojo neumivo glavo in čas, ko sem zapustil svoje miri.o domovjc Ko sem tako premišljoval, se mi je približal cden velikanov. Da bi me ne pohodil ali s srporn pi-esekal na dvojo, sem začel iz vsega grla kri- čati. Ustavil se je, poslušal ia pazljivo gledal okrog sebe, dokler me ni zapazil. Natančno me je motril, najbrž misleč, da sem kaka žival, ki grize. Potcm me je oprezno prijel z dvema prstoma za v&me in mo je dvignil. Jaz scm nehal kričati in sem napravil tako ljubezniv obz'az, tkakor mi je bilo lc sploii mogočo. Bal sem se le, da da me no bi s svojimi prsti prevef. stisnil, ali pa, da me ne bi iz višine izpustil na zemljo. Ko me je velikan tako ogledal od vseh strani, me je zavil v rob svojc srajce ter mo je nesel pokazat svojemu gospodarju. Ta rnc je giedal kakor neko čudo. Vzel je slamico — debela je pa bila kakor moja palica — i.n mi je z njo dvigal suknje, najbrž misleč, da je to moja koža. Nato mi jo pihal v lase, da bi bolje vidol moje lice. Nazadnje me je položil s trebubom na zemljo, ker je ptičakoval, da bom hodil po vsoh štirih. Ali jaz sem se takoj vzravnal in sera hodil počasi sem in tja. S tem sem hotel pokazati, da ne mislim morda na kak beg. Snel som tudi svoj klobuk in sem se začel velikanu globoko priklanjati. Ilitro s'e je prepričal, da nisem kaka novarna žival, ampak pametno bitje. (Dalje sledi.) Medvedek. (Puvost v slikah.) 13. Čarovnica iščc aeroplan. Carovnica .Tera se je prikradla do Miškovc kočc. Glcdala je pazljivo na vse s.rani. Da bi bil Miško vidcl njon strašni olji-az, po njem bi biio. Cafovnica govori sanm sebi; skrbno pazi na vsak šum; pripravljena je, da vsak trenutek zbeži ali pa se spremeni v nokaj druzega. 14. Miško se vrne domov. Miško piido do vrat, katera jo odprla njogova mati. Čarovnica se skrije, da jc Miško ne opazi. Počcnc za plotom i.i sc spreraeni v ostudno žabo. Misko gre min.o in je no zagleda. Copernica zoj-et zleze v svojo prošnjo obleko, st-eče k aeroplanu in ga razl)ijo, zagldlavši MiSka. ^Daljo sledi.) '¦¦¦/// i^Xi I«K