Leto II. Poitnina plačana o gotonlni. Ljubljana, petek 15. oktobra 1920. Štev. 235. Cene po pošli: zb celo leto . H 84— za po! leta . K W— za četrt leta. K zr— za I mesec. . H 7— Za Ljubljano mesečno 7 H Za Inozemstvo mesečno 8 IZ'— Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. E Uredn. telefon štev. Sil Posamezna številka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna Številka 60 vin. Ogoljufani. Ko so se že bile začele podirati naše n;ade v vsepravičnost areopaga v Parizu, ki je krojil mir po svetovni vojni, je bilo yeliko število takih, ki so prenesli svoje uPe na ruski boljševizem. Rekli so sami Pfi sebi tako-le: Ni mogoče, da bi tako strahotna krvna daritev, kakor jo je doprineslo človštvo v svetovni vojni, ostala brez učinka na bodočo usodo človeštva. Mo skušajo oblastniki tega sveta v Pa-»fu, ki jih je zmaga napravila objestne, °Soljufati zvet za ta učinek, preprečiti vsesplošni pravičnosti med narodi, ki smo jo tako za trdno pričakovali, dohod % zemljo, potem je gotovo, da bo ta pravnost našla drugo pot in drugo obliko, da bo vendarle prišla med nas. Kajti ceno *aiijo smo plačali, torej mora priti! In e je na potu — poglejte na vzhod! Od tatti prihaja blagovest, ne več samo vsenarodne, ampak vsečloveške pravičnosti. je dragoceno plačilo za naše, do neba vPijoče vojne žrtve. _ Tako so mislili idealisti in so verovali v ruski boljševizem. Verovali so, da 0 to gibanje končnoveljavno strlo kapitalistični družabni red po vsem svetu in ua njegovih razvalinah zgradilo nov, pravičen družabni red, ki mu bodo temeljni Mileni svoboda, bratstvo in delo vseh za 1'8e* Radi te vere so odpuščali boljševikom |UQl'ije in nasilja, tunauajoč jih za za-^ človeške slabosti v službi velike in 'e*ne stvari. Še raje pa so smatrali neugodne vesti, ki so prihajale o boljševiš-režimu iz Rusije, kot obrekovanja, ki J111 spravljajo v svet ruski kapitalistični Meščanski krogi. Toda kakor krčevito so držali vere, da je boljševizem tista pot ^ tista oblika, v kateri prihaja svetu nova Pravičnost — dejstva so bila močnejša in dejstva so vedno glasneje govorila iJroti boljševizmu. Bil je čas, ko so ne samo idealisti, aittpak vsi iskreni pristaši socializma in jjbenem slovanstva upali, da se bo ruski k^naunizem uletel in polagoma krenil iz trajnosti na trdna tla naravnega ražnja. Saj je resnica, ki jo mora vsakdo 'Poznati, da revolucija pač zadošča, da 'r^e. prestole in režime, nikdar se pa z 0r°žjem in dekreti ne da vladati življenj® samo. To življenje ima svoje trdne Zakone, svoje mnogostranske, v tisočletjem razvoju ukoreninjene kulturne, gospodarske in socialne potrebe in pogoje. vdor se dotika teh, se dotika življenja samega. In to so storili ruski boljševiki. -namesto da bi se bili omejili na teme* ^lte gospodarske reforme v zmisiu social-lle Pravičnosti nasproti vsem stanovom — vajti pravi, skladen napredek celote je m°goč ie> če složno sodelujejo vsi člani ^ vsemi svojimi dušnimi in telesnimi si-aini — so šli pa so vrgli iz tečajev vse gospodarstvo, ves družabni red, vse davne ^Uurne ustanove, vso upravo in pa vse Pravo. Obetali so, da na razvalinah sta-eSa zgade nekaj čisto novega, veličast- .l(iga: socialno državo. Imeli so vso moč in. vso piiliko, da svojo idejo uresničijo. Bva Cll' A kaj prihaja izpod njihovih rok? nestvora, ki požirata in drobita vse ugo in se s tem obenem tudi sama po-lvata: militarizem in birokratizem z s° korupcijo in vsemi njunimi izrastki. a2en. teh dveh nestvorov imajo boljše-.i ,l Pokazati le še veliko število javnih hinj, kjer navajajo ljudi na stradanje, fi °Ja morišča, na katerih se kri nikdar c Posuši in nešteta pokopališča, na ka- terih lopata noč in dan ne počiva. Po " eznicah raste trava, po žrjavih in dim- rrt- tovaren gnezdijo vrabci, po rud- j fih nemoteno vladajo podzemski du- tn°V*’ PrebivaJstvo je ena sama lačna tru- ^ > ki misli samo na eno: kako bi se kje sitega najedla. Samo kmet nekako ži- v ari »a pridobljeni zemlji, a pravega ke 6 C*° t,e*a življenja tudi on nima, (jo ne more svobodno razpolagati s plo- Svo'1 SV0jih ro^ in je v večnem strahu za J° zemljo. Smrt, umiranje, puščava — ^ uspeli ruskega boljševizma. bni-*^6 enkrat se je dvignila vera v ruski .u‘Jše> Oljski vizem: Ivo je rdeča armada zavrnila naval in se je zdelo, da bo ta armada potegnila nase vse Ruse in po uspehih na zunaj izpremenila tudi notranje lice Rusije. Takrat se je zdelo mogoče, da bo v Ljeninu in Trockem zmagala pamet in bosta velike uspehe rdeče armade izkoristila v to, da dovedeta Rusijo do prave, trajne demokracije, v kateri bi varno in neomajno zasidrala interese delavnega ljudstva. To bi bilo neizrečeno velikega pomena za ureditev političnih in socialnih razmer v Evropi, da na svoje ožje slovanske koristi niti ne mislimo. Proletariat celega sveta bi v ruskem zgledu in mogočni ruski demokraciji dobil neprecenljivega zaveznika. Toda kaj so storili boljševiki? Odstranili so Brusilova, ki je veljal za nositelja ruske demokratične misli, narekovali Poljakom nemogoče pogoje in celemu svetu napovedali vojno za uveljavljenje svojega pogubnega sovjetskega sistema, za uvedbo rdeče moskovske diktature nad celim civiliziranim svetom. Posledice so bile takoj za petami: Rdeča armada je izgubila polet in dotok novih sil ter bila poražena, svetovni kapitalizem se je oddahnil in se znova pognal na konja, a socialistični proletariat vsega sveta se je v znamenju moskovske internacionale ločil in razbil, na vsak način pa notranje razdvojil in oslabil, Ljenin in Trockij sta se izkazala ne kot dva apostola nove velike pravičnosti, ampak le kot dva navadna juda, ki ju je usoda poslala kot bič nad Rusijo in celokupni proletariat. Danes v ruski boljševizem nihče več ne veruje in idealisti in ves socialistični proletariat je ostal v svojih nadah ogoljufan. Kaj sedaj? Ali naj tudi krščanski ljudje obupajo nad pravičnostjo samo? Tega nam naša vera in naš notranji glas ne dopuščata. Kakor gotovo verujemo v neskončno pravičnega Boga, tako gotovo verujemo tudi v socialno pravičnost in v njeno končno zmago. Samo enega se moramo otresti: misli, da nam bo socialna pravičnost padla v naročje čez noč kakor zrelo jabolko, katero je zraslo v božjem solncu in na dežju, ne da bi bili sami kaj prilivali ali rahljali zemljo, to je brez našega truda, N6! socialno pravičnost si bomo priborili polagoma le z lastnim trudom in delom bodisi na sebi samih z neprestanim izpopolnjevanjem, bodisi s solidarnostjo v strokovnih organizacijah, bodisi z bojem na političnem poprišču. Ne z enim brez drugega, ampak z vsem trojim skupaj. Nad vsem trojim pa se dvigaj Križ! V tem znamenju krščanstva ne bomo nikdar ogoljufani! 0 nemških nasiljih na Koroškem. Kupovali so glasove, — En glas 50.000 kron. — Socialna demokracija vrgla slovensKe delavce na cesto! Ljubljana, 15. okt. Ljudje, ki so danes prišli s Koroškega, pripovedujejo o nasiljih, ki so jih delali nemčurij našim zavednim Slovencem, ki so glasovali za Jugoslavijo. Napadali so jih in jim žugali z najstrašnejšim. Zdaj, ko je prišlo vojaštvo, so se razmere izpremenile. Vendar je želeti, da zasedejo Koroško precej močne čete, da bo življenje in imetje naših zvestih Slovencev popolnoma varno. Kot pripovedujejo, je silno deloval nemški denar, ki so ga v ogromnih vsotah trosili med ljudmi, ki so potem glasovali za Nemško Avstrijo, misleč, da jim bo tam državna blagajna neprestano deževala bankovce. Pripovedujejo za slučaj, da so ponujali ubogemu slovenskemu kočarju, ki redi eno samo kravico, 50,000 kron, če glasuje za Avstrijo! Mož je bil tako zaveden, da kljub svoji revščini omenjene vsote ni sprejel. To vest smo dobili od zavednega koroškega Slovenca, Ni čuda tedaj, če so zmamili ljudi. Na ta način in z goljufijo in na hudodelske načine je bila kupljena njih zmaga. Še lepe stvari bodo prišle na dan, Ljubljana, 15, Snoči sta se zglasila pri nas dva koroška delavca, organizirana v krščanski organizaciji. Pripovedoval sta pretresljive stvari. Nemške tolpe so v po- nedeljek, torek in sredo neprestano ogrožale naše ljudi. Slovensko prebivalstvo je živelo v silnem strahu. Po hišah je vladal obupen jok, kakoršnega ni bilo niti tedaj, ko so 1. 1914 vsi fantje in možje morali na vojsko. Nemške tolpe so že dejansko napadale ženske. Cele družine so pribežale skupaj ter preživljale strašne noči skupaj v eni hiši. Možje in fantje so čuli z orožjem v roki, da branijo svojce. Zunaj je bilo čuti divjanje, rjovenje in streljanje. Slovensko delavstvo ni smelo več na delo. Vsi so bili vrženi na cesto. One Slovence, ki so bili organizirani socialdemokraško, so sicer še Vzeli na slabša dela, krščanski delavci so bili ob kruh, Radi bi se bili izselili, Toda bilo bi nemogoče vzeti količkaj seboj, V tem razpoloženju sta se napotila oba naša delavca v četrtek zgodaj zjutraj od doma. Nepopisno je bilo njiju veselje, ko sta na koldvoru zagledala vlak, ki je vozil jugoslovanske čete. Tedaj sta se oddahnila in pričela upati. Dejala sta: »Seda] bomo vsaj svoje blago lahko vzeli seboj, ko bomo zapuščali svojo koroško domovino!« Upajmo pa, da tega ne bo treba in da bo belgrajska diplomacija'našla sredstev in potov, da slovenska Koroška ostane naša. Žalostna usoda naših rojakov na Koroškem. LDU Velikovec, 14, oktobra. Sinoči okrog 21 so pridrevili pijani nemčurji pred hišo žagarja Petra Štularja v Črnem gradu, razgrajali okoli hiše, silili skozi okno ter kričali in grozili njemu in ženi; »Hej Tschu-schen, heraus! če ne izgineta v 24 urah, yaju damo razžagati kakor hlod!« Drugi so jima pretili, da ju obesijo in da jima izrežejo jermene iz kože. Reveža sta prišla danes v smrtnem strahu prosit zaščite. Glavarstvo je preskrbelo za njiju varnost. LDU Velikovec, 14. oktobra. Oskrbniku Pavlici na Helldorfovem posestvu v Vovbrah so Nemci pretili, da ga ubijejo. Poslali so k njemu slaboumnega fanta s pozivom, naj s tovariši Slovenci čim prej izgine iz Vovber, ker bi bil še isti večer mrzel. Ogroženi Slovenec je moral pred drhaljo zbežati v Velikovec, odkoder se je šele davi v spremstvu vojakov vrnil po svoje stvari. Za bedne vpokofence južne železnice. Ljubljana, 15, oktobra. Končno se bliža pomoč tudi največjim bednikom med našim delavstvom: vpokojencem in invalidom južne železnice, Z obupnim strahom so ti reveži pričakovali bližajoče se zime, nevedoč s čim in kako naj se obranijo pred mrazom in lakotjo. Sedaj prihaja iz Belgrada vest, da je poslanec Sušnik posredoval pri prometnem ministrstvu, da dobe vpokojenci in invalidi južne železnice draginjske doklade. Za stvar se je z vso odločnostjo zavzel dr, Korošec in ukrenil potrebno na južni železnici, da ti delavski veterani dobe v svoji stiski zasluženo pomoč. ZA KOLONIZACIJO V DALMACIJI. LDU Belgrad, 14. okt. (ZNU.) Iz po-ijičkega okrožja v Dalmaciji ter z otoka Drača dohaja ministrstvu za agrarno reformo mnogo prošenj, v katerih prosijo ta-mošnji kmetje za kolonizacijo. ALI JE RADIČ ŠE POSLANEC? LDU Belgrad, 14, okt. (ZNU.) »Balkan« javlja: Minister za pravdo je vprašal narodno predstavništvo, ali smatra Štefana Radiča še za narodnega poslanca, ker je obtožen veleizdaje. Mizerija naše zunanje politike. Naša zunanja politika je kakor črna maša: brez glorije, brez krede in brez blagoslova, Tega dokazovati pač ni treba, tudi tega ne, da je tisti brat, za katerega se ta maša opravlja — Slovenec, Kje je temu vzrok? Da, priznamo, da so temu krive razne okoliščine, razni faktorji, vendar pa je za to črnomašno zunanjo politiko pred vsem odgovorno naše zunanje ministrstvo. Poglejmo resnici v obraz, ne varajmo sami sebe, poglejmo razmere, kakor so — to je prvi korak k izboljšanju! — Polomija na Koroškem ob glasovanju je faktum, ki so ga zakrivili morda sicer razni faktorji, odgovoren zanjo na znotraj in na zunaj je pa tisti — ki pač odgovornost nosi. Ali ni to varanje naše javnosti, če se tako povdarja: Nemci in Italijani so goljufali — vse glasovanje je bila le goljufija! Res je to, toda zakaj smo jim pa pustili goljufati!? Kdo je pa odgovoren za to, da so se odprla vrata na-stežaj nasprotnim goljufijam —? Kaj se kuha in kaj lahko pride, je vsak političen abecedar lahko sklepal, ko je naša pokrajinska vlada podala — čisto pravilno — svojo ostavko radi belgrajskih grehov na Koroškem. Povejmo odkrito: 10, oktober se je začel takrat, ko so naše čete zapustile Koroško, ko so se dale Nemcem pri komisiji one znane koncesije. Takrat so blamirali našo armado, našo državo in vse naše dotedanje delo za Koroško! Kje dobite pod svitlim solncem državo, ki bi tako izpustila iz rok vse politične karte in čakala potem, ali jo morda ne bodo nasprotniki »ogoljufali«. Takrat bi bil moral reči oni, ki je odgovoren za našo zunanjo politiko: »Neču — basta!« In uspeh bi bil ta, da bi mi danes imeli na Koroškem vsaj 60 odstotkov glasov! Koroško nesrečo mora zravnati — zunanje ministrstvo! Ne kažimo vedno na našo oboroženo silo! Zakaj naj bi naša armada trpela za grehe naših diplomatov! Kar so ti skuhali, naj ti popravijo! Toda — če je zmožna jugoslovanska javnost pogledati resnici v obraz — povejmo naravnost, da po dosedanjih skušnjah opravičeno dvomimo — nad zato potrebno sposobnostjo današnjega predstavnika naše zunanje politike. Ta po dosedanjih skušnjah trpi na treh napakah: v njej se premalo kaže ujedinje-nje vseh treh plemen, ne zna izrabljati političnih kart in se preveč udaja milosti en-tente. Vse te napake pa vsaj nekoliko ko-reninijo v psihološkem razpoloženju pred-stavitelja — ali morda predstaviteljev naše zunanje politike. Tekom dveh let visi vprašanje meja ob Sloveniji vedno na isti mrtvi točki! Povejmo naravnost: naša javnost ima utis, — kakor da naša zunanja politika v tem oziru ni storila, kar bi bila morala. Zdi se nam, da je kazala več interesa za druga manj važna vprašanja naše zunanje politike, da se je torej sukala premalo s stališča, da je vprašanje meja Slovenije, ravno tako važno kakor n. pr. vprašanje Dalmacije za celotno državo. Da naša zunanja politika ne zna izrabljati političnih kart, je eklatanten dokaz Koroška, pa tudi potek vseh pogajanj in nepogajanj z Italijo. Vpijemo čez italijanski imperializem. Popolnoma po pravici! Toda to je vse prazno, od tega nimamo ničesar, sovražnik se nam pa smeja. Imperialistične države so vse, če morejo biti m če znajo biti. Je žalostna resnica to, toda res je tako. Temu italijanskemu imperializmu bi bila morala odpreti naša diplomacija kak drug ventil, na Krasu bi bila morala postavit ipa strašilo zanj. — Toda tega ni znala. Mi smo imeli karto za Italijo v Albaniji — in še kje drugod bi jo bil dobil, seveda ,kdo bi bil sposoben zato. Velika napaka naše zunanje politike je tudi ta, da se preveč udaja milosti »prijateljev« in da preveč zida na njihovo velikodušnost. To ni pa prav nič drugega kakor — politična slabost. Naš zunanji minister ne sme stati pred vrati — ampak si mora znati Stran 2 najti pot k zeleni mizi, da bo soodločeval, ne pa čakal na milost. Naša zunanja politika ne sme zidati na »prijateljstvo«; to je v politiki že zdavnaj pozabljen pojem — ampak stati mora na stališču: Ententa nas potrebuje, zato mora vpoštevati naše zahteve, Politika danes bazira na moči. Če pa moči in odločnosti ne kažemo, kakor se je zgodilo na Koroškem in še drugod, potem pa tudi ni pomoči ,ni rešpekta. Zato naj vodijo zunanjo politiko odločni možje, S—c. Demonstracije radi Koroške v Zagrebu. LDU Zagreb, 15, oktobra, (ZNU.) Dodatno poročilo o včerajšnjih demonstracijah v Zagrebu, Kakor smo poročali, pri demonstracijah ni došlo do nikakih incidentov, ker redarstvo demonstrantom, ki so izražali svoja patriotična čustva, ni stav-Ijalo zaprek. Šele ko je del demonstrantov odšel proti gledališču, da tudi tam prisili ustavitev predstave, je redarstvo postavilo pred poslopjem gledališča kordon in ni dopustilo maniiestantom, da izvede svojo nakano, Vplivalo je tudi na demonstrante, naj odnehajo od svoje zahteve, ker ni ravno tak dan, ki bi dajal povod, da se to stori, tem manj, ker se v gledišču vrši proslava našega velikega kulturnega zavoda (25-letnica nove gledališke zgradbe), kjer je sedaj zbrano rodoljubno občinstvo, ter da naj se počaka, da se rezultat glasovanja uradno objavi; takrat pa se lahko v sporazumu z gledališko upravo in oblastvi odredi, da gledališče v znak narodne žalosti ostane en dan zaprto. Večina demonstrantov je na ta predlog pristala in odšla. Samo skupina kakih 100 do 150 mladih demonstrantov je ostala pred kordonom in zahtevala dalje, da se predstava prekine, okoli 23. pa so tudi ti odšli. Današnji listi odobravajo to postopanje redarstva, tem bolj ker sc je v gledališču igrala drama »Zidanje Skadra« od Korelija. V tej drami je simbolizirano zidanje naše mlade svobodne države in je ta že samo po sebi patriotična manifestacija, ob enem pa tudi manifestacija proti našim neprijateljem. Bilo je torej tem manj razlogov, da se predstava prekine, BOJI NA IRSKEM, LDU Dublin, 14. oktobra. (Reuter.) V Patrick Collegeu je bil včeraj težko ranjen profesor. Vojaške oblasti so odredile v okolici instituta obširne preiskave, V Dunmanwayu je napadla tolpa približno 100 ustašev oddelek orožnikov. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih. V London-derryju je prišlo do spopadov, pri čemer je bilo mnogo ranjenih. RADI MUČENJA VOJAKOV. LDU Dunaj, 14. okt. (DunKU.) Danes se je pričela sodna obravnava proti profesorju Wagner-Jaureggu, vodji psihiatrične klinike in še proti nekaterim drugim profesorjem in zdravnikom, ki so službovali za vojne kot vojaški zdravniki in ki so bili obtoženi, da so mučili vojake, ki so postali vsled vojne živčno bolni. PRESTOLONASLEDNIK PRIDE V ZAGREB. LDU Zagreb, 14. oktobra. Prestolonaslednik pride te dni v Zagreb, kjer se bo mudil dalj časa. Stanoval bo v zgodovinskem kraljevem dvorcu. Včeraj je dospel v Zagreb upravnik dvora major Raketič, da pripravi regentu stanovanje. Dan prihoda regentovega še ni končnoveljavno določen, govori se pa, da pride ali to soboto, ali pa najkasneje sredi prihodnjega tedna. Regent bo ostal v Zagrebu tri tedne. To priliko bo porabil za to, da bo proučil naše kulturne ustanove in si ogledal zagrebško okolico. Vrše se zadnja dela v dvorcu, da se uredi stanovanje tako, da bo v vsakem oziru dostojno .bivališče kraljevičevo. MADŽAR FRIEDRICH PROTI SLOVANOM. LDU Budimpešta, 14. oktobra. Bivši ministrski predsednik Friedrich piše v listu »Virradat« glede načrta potovanja ma-žarskih odposlancev v Belgrad: Smatram načrt belgrajskega obiska za nesrečno idejo, Če že hočejo odposlanci obiskati evropske prestolnice, naj potujejo v Berlin ali v Rim. Madžarska kot predstraža proti slovanski poplavi more zasledovati le tako zunanjo politiko, ki jo vodijo Nemci in Italijani. Vsled tega bom z veseljem potoval v Berlin. “■ D’ ANNUNZIO SE HOČE BORITI. LDU Amsterdam, 14, okt. (Wolff) »Times« poročajo iz Reke, da je D' Annunzio izjavil v oovoru, da bo, ako bi italijanska vlada zapovedala izpraznjenje dela Adrije, »Večerni list«, dne 15. oktobra 1920. takoj zasedel ta del. Za to da ima dovolj čet na razpolago, Ako bi ga Jugoslavija napadla, bi se, o tem je uverjen, vsa Italija zavzela za obrano gospodstva ob Adri-ji in prisilila italijansko vlado, da bi njega podpirala. — Dopisnik lista »Times« javlja nadalje, da ima D’ Annunzio nad 6000 dobro oboroženih mož na razpolago, kakor tudi nad 30 letal, en dreadnought, dve križarki, pe tiskalcev min in deset manjših ladij. Polftiine novice. + Jovanovič odstopil. Kakor poročajo graški listi, je jugoslovanski zastopnik v plebiscitni komisiji Jovanovič podal ostavko. Preje je še podpisal zaključni zapisnik o plebiscitu, Nemci ugibajo, kaj je dalo povod Jovanovičevemu odstopu in kakšne namene ima Jugoslavija s svojo vojaško zasedbo cone A. Za vse slučaje se trdno zanašajo na preizkušeno naklonjenost plebiscitne komisije. + Italijani se že oglašajo. Iz Belgrada poročajo, da je Italija naši vladi sporočila zahtevo, da se naša vojska umakne iz Jesenic, Nadaljnih zahtev Italija zaenkrat ni blagovolila naznaniti. + Za naše fante v vojski, SLS je znova nastopila v brambo naših fantov, ki v vojaški suknji služijo domovini. Poslanca Sušnik in dr. Hohnjec sta te dni izročila ministrskemu predsedniku dr, Vesniču in vojnemu ministru Jovanoviču obširno spomenico radi ravnanja z našimi fanti pri vojakih. Mi ne bomo mirovali prej, dokler se razmere v naši državi ne urede tako, kakor zahtevajo koristi države same. + Proti Koraču. Radikalska »Srbija« v Mitroviči poroča, da je socialist Vitomir Korač, član bivšega absolutističnega Da-vidovičevega kabineta, na volivnem shodu v Šidu na najnesramnejši način obrekoval radikalce, češ, da so srbsko vojsko na solunski fronti namesto s kruhom hranili s peskom in ji dobavili čevlje iz papirja. Dalje da so radikalci tistih 20 odstotkov, ki so se odtegnili ob priliki žigosanja kron, ukradli. Dr, Korošca je Korač imenoval lopova, »Srbija« zahteva, da parlament Korača kot podlega obrekovalca izključi iz svoje srede. -j- Volivno gibanje v Srbiji. Srbska narodna stranka (Ribarčeva skupina) pojde samostojno v volitve. Začela je izdajali lastno glavno glasilo »Srbsko Zastavo«, ki izhaja v Belgradu. + Število kvalificiranih in nekvalifi-ranih poslancev v Sloveniji, Kakor je odločil državni odbor, voli volivno okrožje Maribor-Celje 21 nekvalificiranih in 5 kvalificiranih poslancev, ljubljansko volivno okrožje pa 12 nekvalificiranih in 3 kvalificirane poslance, -f- Socialisti in centralizem. Dočim se slovenska socialna demokracija ponaša s svojim avtonomističnim prepričanjem, je pa bratska socialistična stranka v Bosni drugega mnenja, Njeno glasilo, sarajevsko »Zvono«, se izreka proti vsaki avtonomiji in zahteva najstrožji centralizem. Tako socialisti niti v najvažnejših vprašanjih niso edini. -j- Dr. Smodlakin predlog za volivni sporazum. Dr, Smodlaka je poslal strankam v Dalmaciji predlog, naj sestavijo skupno kandidatno listo na tem-le temelju Izmed 11 mandatov naj dobi demokratska stranka 2, pučka stranka 2, težački sa-vez 2, izvenstrankarska skupina 1, radikalci 2 mandata; o ostalih mandatih naj bi odločil osrednji volivni odbor. + Sadovi Radičevega dela med hrvat-skimi kmeti. »Narodna Politika« odgrinja na uvodnem mestu uničujoče uspehe Radičevega dela med hrvatskim kmetskim ljudstvom. Radič je največji demagog, ki je kdaj hodil pod solncem. Brez poštenega prepričanja se ravna vedno po vetru, ki ravno najmočneje piha; kar je množici prav, to dvigne danes na ščit, da jutri, ko potegne drug veter, zopet zavrže. Zvest si je le v tem, da je vedno naspi’oten vsaki avtoriteti in vsemu, kar večina naroda priznava. Ker si je izbral kot poprišče za svoje »delo« kmetsko ljudstvo, zato zabavlja na »gospodo«, kar ga pa ne moti, da o prvi priliki, ko mu taKo kaže trenutna korist, sklepa zveze z isto gospodo in njenimi, političnimi strankami, Da pa mora tako »delo« med neukimi kmetskimi ljudmi, ki se pooplnoma vdajajo temu vplivu, roditi najglobjo demoralizacijo, je samo ob sebi umevno. In' res javlja duhovščina iz krajev, ki so zaraženi z ra-dičevstvom, o strašnem moralnem propadanju ljudstva. Radič je s svojim dema-goštvom, ki mu sicer narekuje, da se izdaja za dobrega in najboljšega katoličana, dosegel, da je ljudstvo skrajno sovražno vsaki cerkveni oblasti in njenim nosite-Ijem in nedostopno za vsako versko-nrav-no vzgojo. Tudi najbolj zagrizene odkrito liberalne stranke niso na ljudsko mišljenje in 'čuvstvovanje tako pogubno vplivale, kakor Radičevo demagoštvo. Radiču pomagajo odpadli duhovniki, ki po »Slo-bodnem Domu« širijo sovraštvo in zaničevanje do cerkve in duhovščine. Umevno je, da so tiste ljudske plasti, ki se Uda-jajo temu vplivu, pristopne najskrajnejšim revolucionarno - anarhističnim hujskari-jam. Radič in njegovo delo sta torej v vsakem oziru nevarna in škodljiva sploš-nosti in posebej še kmetskemu ljudstvu. Zato je brez ozira na politična načela potrebno, da se Radičeva kuga najodločneje pobija in zatre, — Prav je, da se je o Radiču in njegovem delu že enkrat izrekla odločna in odkrita sodba. -f- Batinanje, »Nar, Politika« poroča o številnih novih slučajih batinanja v glinskem okraju. Med izšibanimi je več žensk. Batinali so orožniki ljudi zato, ker se kak član družine ni odzval vojaški dolžnosti. V občini Bučici so ljudje skupali ote-ti mater, katere sin ni šel k vojakom in so jo orožniki zato šibali. Orožniki so na množico streljali in težko ranili tri kmete, ki leže sedaj v bolnišnici v Glini. V ječo so odpeljali 15 kmetov. -f Mohamedanci in volitve. Masa mus limanov v Jugoslaviji se vdeleži volitve pod svojo lastno zastavo. Na čelu gibanja stoji skupina okolu sarajevske »Pravde*, ki vodi živahno agitacijo tudi med muslimani na Kosovi in ostalih delih Srbije. V Bosni in Hercegovini upajo mohamedanci dobiti dvajset mandatov. Dnevne novice. — Ljudski oder iz Ljubljane na Vrhniki, Ljudski oder iz Ljubljane bo igral v nedeljo, dne 17. oktobra točno ob pol 8. uri zvečer v Rokodelskem domu na Vrhniki komedijo v treh dejanjih »Pretkani Sca-pin«. Predprodaja vstopnic je v Rokodelskem domu na Vrhniki. — Začasna ureditev zakona zavarovanja delavcev zoper nezgode. Uradni list prinaša naredbo, po kateri se nanovo ureja zakon o zavarovanju delavcev zoper nezgode, Avstrijski zakoni do 1, 1918 ostanejo, v kolikor jih ta naredba ne razveljavlja, v veljavi, dokler se to zavarovanje ne uredi enotno za vso državo, za vse bivše avstrijsko ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter se ob enem razširjajo na vse sporno območje deželnih vlad za Slovenijo in Dalmacijo. — Nato je navedenih cela vrsta sprememb, ki se nanašajo posebno na vrste, katere so morali z ozirom na močno valutno spremembo primerno zvišati. — Prepovedan izvoz. Ministrski svet prepoveduje izvoz sledečih surovin: volne, govejih, konjskih, ovčjih in kozjih kož, potem lanu, polfabrikatov in fabrikatov usnjarske in tekstilne industrije gori omenjenih sirovin, razen vrvarskih izdelkov in preprog.^ — Železničarska zavarovalnica zoper nezgode s sedežem v Ljubljani, se bo ustanovila, kot poroča Uradni list, po naredbi ministrstva za socialno politiko v sporazumu z ministrstvom za promet. Po dosedanjih predpisih so spadali železničarji pod »Strokovno zadružno nezgodno zavarovalnico avstrijskih železnic« na Dunaju. — Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v Sloveniji izkazuje dva smrtna slučaja za kozami, štiri smrtne slučaje za trebušnim tifusom in 45 smrtnih slučajev za grižo. Poleg tega pet smrtnih slučajev za da-vico. Najbolj razsajata griža in trebušni tifus. — Kovani jugoslovanski denar, »Beo-gradski dnevnik« javlja, da je naznanil delegat finančnega ministrstva na Dunaju dr, Danilo Danič, da pride prva pošiljatev našega kovanega denarja začetkom prihodnjega meseca, — Pogreb f Zvonimira Biljana v Zagrebu, ki je postal žrtev svojega rodoljub-ja, ko se je z avtomobilom peljal na pomoč Korošcem ter pri tem ponesrečil, se je vršil 13, t, m, zelo slovesno. Pogreba so se ude-, ležili zastopniki oblasti in korporacij in mnogoštevilno občinstvo. V slavo je govoril pokojniku urednik Brozovič, ki se je tudi udeležil akcije na Koroškem. — Nov izum železniških zavor. Inženir državnih železnic v Zagrebu Dobrivoj Božič je iznašel novo vrsto železniške zavore, Nova iznajdba omogočuje brzo in postopno zaviranje. Zavir avtomatično močneje ali slabeje po tem, ali je vagon naložen težje ali lažje, tako da je izključeno, da bi se kolo nehalo vrteti, pri tem bi pa po tračnicah drselo dalje. Polnenje rezer- Štev. 235. voarjev za stisnjeni zrak se vrši avtomatično in to tudi tedaj, ko zavora deluje. Božičeva zavora se more uporabiti tudi na posameznih vozovih, ki so opremljeni.-kakim drugim zavornim sistemom, ne dc! bi vsled tega nastala kaka zamuda za premet, Božič j edal svoj izum patentirati ' Parizu, kjer delajo sedaj poizkuse na pod' zemeljski železnici. Poizkusi se pa vrše tudi na državni železnici v Zagrebu. O vre nosti nove zavore bo končno odločala internacionalna komisija za zavore. Ako sc o izumu ugodno izreče, se vpelje Božice\a zavora na naših državnih železnicah. ^ — Nova kuga na Reki, Hrvatski hs 1 poročajo, da se je na Reki pojavilo pet n0' vih slučajev kuge. Hrvatske oblasti S0_,ZP' pet odredile strogo zaporo demarkacijs e črte. ... — Napad na čebelarje, ki so vozi čebele. Josip Kleindienst, Anton Ovsej nek in Franc Resman, vsi iz Goric pi Mošnjah in Jurij Černe iz Pred trga pri Radovljici so peljali opolnoči če bele skozi Naklo, kjer so pri napajališču napajali konje. Med napajanjem konj je prišlo po. strohinjski cesti ve fantov, kateri so obstopili voz in ^ eden od njih i’ekel: »Prebrnimo v02;* Čebelarjem se je nato posrečilo, da s se hitro s čebelami odpeljali, toda k so se pripeljali kakih 300 korakov 0 napajališča do proge tržiške železnice) je za vozom priteklo več fantov, ki s vzeli z voza Kleindienstu panj cebe vreden 400 kron, prerezali Ovsenek 100 kron vredno vrv in mu pokonča 200 kron vreden dežnik. — Prebivalstvo v Bosni in HercegO' vini, V Bosni in Hercegovini prebij« 825.418 Srbov, 611.537 muslimanov » 434.061 katoličanov. Ljubljanske novice« lj Katoliško društvo rokodelskih P® močnikov v Ljubljani bo igralo v nedelj ob pol osmi uri zvečer v Ljudskem do® igro »Divji lovec«. Vstopnice se dobe ' Rokodelskem domu. lj V Št. Jakobskem prosvetnem *** štvu bo v nedeljo, dne 17. oktobra, zvec^ ob G. uri predavanje. Vabimo posebno H10 že in fante. Velevažno! ’ lj Nogometne tekme, V nedeljo se n prostoru »Ilirije« vrše sledeče prvens vene tekme: ob 10. uri: Primorje : JadraD^ ob 13, uri: Svoboda : Sparta, ob 15. Ilirija: Slovan. — V Kranju igra proti Hermesu, Ljubljana, r— Razporki prvenstvenih tekem v »Športu« od 16. oit tobra 1920. lj Kdo je sklicatelj včerajšnjega P10" testnega shoda? K temu vprašanju sled®' če: Včeraj nas je klical krog pol dvanajStC ure telefonično nekdo, ki je s trdim, jezni® glasom zahteval, naj prinesemo notico, d se vrši shod. ker se »vlada ni zganila«- ^ našo zatrditev, da je naša armada že v*4®, rakala v cono A, smo slišali rezki: res!« Na našo ponovno zatrditev, snio d°' bili isti odgovor, a še odločnejše povda1 jen. Po naši tretji, istotako , odločni za. ditvi, smo slišali: »No, še bolje. Shod na) se vrši vseeno!« In zopet je narekoval vek: »Vlada se ni zganila.« Zal nam je, a ta mož svojega imena ni povedal. Iz vS^ pa je razvidno, da je bil glavni namen sk j cateljev hujskati ljudstvo in si pridobiva popularnost, ker je bilo sklicatelju da je armada že zasedla Koroško, nekak dobrodošlo. TRGOVSKA POGODBA S ČEHO- SLO VAŠKO. . , LDU Praga, 14. oktobra, (Brezžič°° Vlada je včeraj podpisala trgovinsko k. godbo z Jugoslavijo. Češkoslovaška do 6000 vagonv žita, 300 vagonov masti, J vagonov mesa in 100 vagonov slanine. J goslavija- dobi 2500 vagonov sladkorja, vagonov koksa, 500 vagonov premoga, i ^ vagonov železnega blaga in 200 vago11^ papirja. Trgovinski pogodbi z Nemčijo Bolgarijo se bosta ratificirali prihodnje &^ Narotiino gSeeSišže. Drama: Petek, 15, okt.: »Hasanaginica«. Sobota, 16. oktobra: »Ljubimkanj1 Red D. Opera: . 0. Petek, 15. okt.: »Hofmannove Prip vedke«. D, ., e