St. 7. V Gorici, 15. februvarja 1880. XX ,fSo4a" »?*M* tsak petek in velja po po§t| pyejeiaana »U ˇ Oorici na «km poSiljsna • V«e leto ..... f. 4. Pol Set* ..... „ .8. Cctrrt ieta ...... I Pri oznanilih in tako tudi ]>ri ..jw aunieaK" se placajc srs havadt'u :ristoj» bo urate: 8 kr. te sp tiska 1 krat Z* fete Ark* pn prottorti SOČA J se dobiyajo f 8 kr. v^S3^g^j|na Stareni trgi in v Kunski ulicTltr * prodejalnioi O. Likaija v SomeniSkih uJicah h. it. 10. l)0|»isi naj se pbSHjajo tredniStvu, naroSuina pa opravniku „Soce", i. g» Andri'ju Tabaj-u Via Canocies/U, 8 T at. Roku r Oorici. Rokdpisi Be «e vracajo; dopfei naj 10 blagyvoljno fraukujejo. — Delara!tu In drugini iiepremoiniin le narofiulna sniia. ako«e ogW pri opravnfklvu. (xospodom naroeiiikom. Sinotfi Jcmaiu potem ko j$ i§§la nSoiatt, smo dobili od c. k. driavnega pravnistva dopis, H nam je naznanil, da je Ikt mpknjm rudi vvodnega clanka: „J)ajte nam narodne pravice!" V naglici smo oskrbcli drug natii, Gospodje naroiniki naj torej ne zamerijo, da dobijo ta pot list nekoliU kasneje kaker navadno, VredniStvo. Hade narcdne pravice. Fosaniezni Ijudje in celt narodi imajo tudi naravne pravice t. j. take, ki jira pristojajo vLe po sami cloveiki naravt, Kaker vse druge, tako so tudi naravne pravice svetc, nedotakljive, Mej drngitni naravnimi praviiami, ki, se dandanes posebno povdarjajo, so tudi tiste, ka-tere imonujemo narodne. Naravno je, da ciovek, da narod goji svoj materia jezik, da se v njem izohrazi ter % n.jiin oh rani posebno svojstvo, po katerem se razli-kuje od drugih narodov. Drug jezik narodu v-stljevati ter pritiskati mu znak tujstva je proti-naravno, je vttebovpijoee! Nic nc de, da je narod morda ncomikan, da se mu s tujira jezikom odpira pot do vi&c omike, do vi§ega blagosta.^ia — dovolj, da nefie tuje kulture. Prostcst j? najtisa dobrot-cioveskc narave in spoStovati jo norajo dr^ava niki ne le v posameznikih, am ak iudi v na-rodih. Res steer, da je jezik Ic sred*tvo k vi-Semu cilju, da sam na scbi ne more naroda povzdi- gniti, ako ne sluLi v izraz cdiuo pravim idejam resnice in lepote. Vender tudi kot sredstvo je jezik naraven, ker clovek je bitje ne le du-hovno mislecc, ampak tudi 6utno govorece. Drzava ne sme nikaker prezirati, zatirati ka-terih koii naravnih pravic svojih podlolnikov! Tudi narodnih ne. Tako zatiranje se je posebno zacelo v osemnajstem stoletji, ko se je zelezni dri^avni absolutizem raziiril in vtrdil po Evropi, Brez-obzirno centralizovanje je imelo vresniditi abso-lutisticne teznje. /godovinska prava, narodna svojstva in vsak §e tako naraven, individualen pujav se je vduiil, zatrl. Tudi Avstrijo so vklendi v centralistidni stroj. Zgodilo se je to za Jozefa II. Centralis zem pa je za Avstrijo tern bolj nena-raven, dim railidniSI po jeziku in omiki, cim miiogobrajnisi so hjeni narodi. 2alostni nailedki so se pokazali vfs zadnja leta JoMa samega. Odpad Belgije, vpor na Ogerskem, rastoca neza-dovoljnost po vseh pokrajinah je morala pa6 poduciti vsakega slepca, da ponemgujoci centra-lizem tira Avstrijo v propad. Za cesarskim absolutizAdm smo dobili kon-Stitucijo. Ta nam je dsla driiavni zbor. Bistveno ! je glede centralizacije sprcmenita malo ali ni6. ¦ Le da imamo namesto nekdanje volje cesarjeve | — voljo vladujocc veeinc drzavnozborske. \ Pri vsem tem se centralizuje fiedalje bolj, • zgodovinska prava, pokrajinsko avtonimijo bomo I kmalu poznali le po imenu. In to malega, kar | nam zagotavlja pisana postava, nam odjemlje s ministerska volja. Naj nam bodo vse pravice, naravne in cez-naravne, se tako sveto, slovesno zagotovljens, vender v dejanji se prezirajo, se zalijo, da L1STEK. Kako se Ijudje pozdravljajo. Do zdaj boio govorili !s o Judib. Ifa svetu je pa — h?ala Boga — razun Jndov 5o teliko drugih ljttdi„ ki t© tudi pozdravljajo ved ali manj vsak po stoji Segi. Oraeniti morarao najprej lepega krsganskega pozdrava: Hvaljen bndi Jezus Kristus. Zalibop, da 86 ia pozJrav vedno bolj vniika kaker pravi]0 — gospajskeoiu: Dober dan. Uudno to, kak^r da bi ua& Bog ne bil tudi Gospod! Kmet se ne upa pred go-spodo s Jezusom Kristusom. Ndjbrie ga je udila aku-§DJa, da se naia gospoda ne kriza in moli rada. Drug goepojnki pozdrav je, kaker at m vie zad-rjic omenil, odkrtvanje. Nekdaj so se odkrivali Is viaokim (oaebam; le le tri&to let od tega je odkriva-nje TeesploSno mej gospojskimi in pot gojpojskimi ljudmi. Sicer je pa tudi odkrivanje razliCao. Drugafie se odkrije dijak profesorju ia drugace pre fesor dijaku; drugaic, kdor Je dolzan, in spet drugace upnik. H»jve6o mo5 pri odkritanji nsmrec ima, kaker pov-sod dtugje, deuar. Ce si mu potisuil za novo leto t rcko tolar, se tt bo celo leto odkrivul do tal; je bilo manj, bo tudi s klobukom pnpisal manji !ok; si mu pa dal le dvajsetico, bo koraaj malo pomignil z roko proti klobuku. Le plafaj tcdaj, ako lioce§ klobuke z glav! Zdaj pa pojmo od naee gospode drugam po Bvetu. Turk pozdravlja a tem, da poatavi roke krisSem m m na prsi in se z glavo pokloni. V Atabiji ia v severu^ Afriki si podajajo roke, pologajo desnico na sree, « poljubljtijo brado. Po otokih vclikega morja se pod-lo^ni vie na tin, viai pa mu pololi nogo mi prsi, na plavo ali na kulena. Lapi potipajo prijatlu nosovo butico, zaraoici dleskajo s prsti ; Mavri v Afriki se spuste nad dloveka, kaker lovci uad zver in mu tik glave strelijo; nckateri divjaki v Amoriki zazeuejo ptrasen krik — to ti ima biti pozdrav. Pa pustimo divjake; vrnimo se mej omikance, kakerien si tudi ti, odkar berei staro ali novo Soco — ce ne ce!5 obeb. Morda bi bil eel 6 radoveden, kako bi se pozdravila vrednika oboje SoSe, ko bi se elucajno srecala: po gospojsko, po vojaako, ali po turSko. No pa, so Salo na stran! Bliza se post. Treba povedati tudi kako res no. Premisljavali bomo trpljenje Krislusovo. Ravno tu pa nam pcipoveduje sv. pismo o uekem posebnem pozdravu. To je pozdrav Judeza Hkarjota. Ko je pripeljal iz roesta druhal, da zgrabi Oospoda, je etopil k njemu iu poljubivsi ga pozdra-vii: Zdrav bodi, ucenik! Nosramen Judez je rabil poljub, s katerim izra^amo prijatlu Ijubezen in vda-nost, za to, da bi izdal Boga v srart I Sic^r pa je §e vedno dosti takih, ki se radi pozdravljajo po Judezevo. Ka jeziku imajo sladko besede, kaker da bi same debele bile sezidalo s Uovje v ujih ustih, v srei pa kuhajo srd, sovrastvo, masce-vanje, Segajo v roko in stiskojo, da sili kri iz pratov, ko so pa de«et korakov prod, te obrckujej>, da se Bogu vsmili.f Scveda kaj takega se uabaja posobno v mesiu —- mej oiikano gospodo. Piavijo namreC, do obitoji mora res cloveka v sreo skcletl, ako ima le So kaj naravnega cuta, pa tudi ljubezni do oio in BirSe domovine. Pred vscm se nam Siovencem zalijo, tep-tajo pravice narodne. Koliko let vze klifiemo pa slovenskih Solah, zahtevamo slovenske vrade, zahtevamo jezikovno enakopravnost, In vender kako malo smo dosegli do zdajl Obljubuje se nam sicer, a obljubc se od lcta do leta zavlo-kavajo — in ml OBtanemo vedno So ve6 all manj pri starem, Zdaj se je sklenila iprava na Ceskem. Dolgo zazcleni n&rodnostni mir vraca so v de ¦ Mo sv. Vaclava. Da bi so vtrdil nebefiki mir, da bi se v njegovera poljubu objela narodu, ki vze stolctja dclita srefio in iicsreco skupne pem-ske domovine t Ob enem se pa oglaSajo tudi po druzlh pokrajinah Sirnega ccsarstva narodi: naj so vrav-na nazmorje mej narodnimi veCinami in manjsi-nami. Takim narodom se prifitevamo tudi Slovenci. Gospodujocim veciram se pokorijo posebno nail bratje na Stujcrskem in KoroSkem. In te vecino Siovencem doslej niso bile pravi6ne. A kaker se kaze, pravidne noLejo biti tudi v prihodnjer-Komaj so se namrei zaficle javljati 2elje po narodnostni spravi, ki bi se imela po zgledu ceske izvraiti tudi po druzih pokrajinah, se vze slisijo od strani na§ih narodnih nasprotntkov protivni glasovi. Kar sami vzivajo, ne privo§Lijo nam. In vender kako skromne so nase zelje! Svoje upanje stavimo v modrost tistih raoz, katerim je izro^eua osoda Avstrije. Vedno in vedno preziranje Mi cut cesarju zvesto vdanega prcbivavstva, obuja nezadovoljnost. Naj bi so prava olikanost ravno v tem, da sua clovek s jezikom in na obiicji drugo kasratl, kaker mislijia cuti v trei. Kdor tega ne zna je, kaker redejo — surovei, neo-teaan. Drugace suate na kmetih. Ko sta se s6 sose* dom tadi mejoika zbesedila in dobro skregahi, se ne* kaj casa gledata navskriiem. To traja navadno, dokler se kri ne ohladi (seveda se hladi navadno prcdolgo), potem se le se zacneta spet pozdravljati, govoriti ia aledojic se Se vabita na ju2ino. Crospoda po mestih pa ne tako. Zdaj si ma povedal kako prav greako, kaker jo je zaslaiil (sicer zua gospoda ngrenkew oditati gladko, kaker pravijo „z rokovicami"), skeli ga v sree, da bi sko6il ic koie in te razpraskal, kaker rassrjen maSek; toda poire ti jo tako voljno in s prijaznim obrazom, kaker bi pil samo medenico. Saraa ljubezujivost se mu vsede na oblicje, in kar snedel bi te s ijabkimi pogledi in smohljaji. Zvc6er So le, ko s* je vrnil domov, odpre sreno za'vornico ia da oduska divjim si lam, ki besoe v notraujem, kaker Aman v zgodbah sv. pisma, ka-teri si je upal Se le doraa potoSitt sroji zeni nei-merno boi, ki mu je razjedala drob. Morda za deset alt dvajset let bruhoe Selena svitio gospojaka jcza; pa ne da bi pri tem grmelo, se zabliska se ne. PSica te zadene, ne da bi se ti le od daleS sanjalo, kateri bog jo je poslal iz Olimpa. Se neka druga vrsta pozdravov se nahaja mej visoko gospodo. Morda si vze aliSal o oficijelnem alt vradnem pozdravu. Priti ima n. pr. kraij. Tedaj se zberejo o idoheeni uri vse glave iz mesta z rokami in s nogami: vojaki, vradniki, profesorji — v uniform), drugi pa, kaker vsak najboljSe ve in sna, ysi pa r avitlih xokotisan, Ta so sami iofrati, baurati, vender Itdaj pr&lo tic spoznaoja, da iiiso drzav-ljaisi zarad c^ri*T^|wipak *fcLa?a radi njih! Ear iraajo narodi ^lega, naravnegs, mora dr-zava branfti, gojiti.>lfc y krScanski, ta je na-ra?ni aaxor o poklitu in nalogi drove. Kdo naj pa narode spravi, kdo pomiri ? Drzavni zbor? Prav. Znal bi predloziti doti&rih postavf katere bi zagotavjjale sarodnim manjsi-nam jczikovne pravice? A kar sklene drzavni zbor, se zalibog veLkrat zavlekoje, se ne izvrSnje. Svojo vero in zanpanje stavitno v vo-Ijo ljnbijenega cesarja. Hotel je — la Cchi pa Ncmci so se spravili. Zatrdno upamo, da bo Se hotel — in iiveli boroo v mini tudi ml, viivaje vsak svoje svete, nedoifikljivn narodne pravice! KONGRUA VIKARJEV v budgetnem odseku. Dae 6. febr. se je vbudgetoem odseku rnej drugira pretietal vladai predkg o povUanji kongrue izpcstav-Ijesih pomoemh dahovnov. Prvt je pri tem popnjel besedo nas drzavni po-alaoee dr. vit, T o n k I i ter pcjasuil vpndhnje naiih vikarjev. Obialuje, da ni via. via da pri izvrsevanji postave od i. 1885 prav r*alagala duhovnim po* moemkom ter jim odraerila kougruo 300 for. PrtoSbc proti tomu poitopaaju so ostale bi-ez vapeba. Namc-atniStvo je vse pritoibe akupno prrdlosilo minister-stvu, katero jih je pa vrnilo v natancoiSe pojasnjenje. Tako ae je zadeva zavlekla; pritoibe ae niso Se re* sue. Da bi bili rekurzi vie reSeni, bi bilo tndi nje-govo staliiee nasproti tej postavi dtugaino. Zupnijaki vikarji so dejansko neodviani, opravljajo samoataino vae Supnijake poult in obcujejo neposredno a vradi; zstorej ne more pritrditi predlogu, po katerembi se njih dohodki od 300 poviiali le na 400 foi. Takon* gtua bi nikaker ae zadostovala; kcr vikarji morajo vzdrievati last no gospodarstvo, in za to ne morejo pogroiati potrebnih aredalev. Duhovni paatirji na de-ieii craven tega ne opravljajo le cerkvenih opravil. tuiipuk sluiijo tudi driavui koristi. bandar dobva 500 for. letna place, vikar pa, ki ae je tako dolgo in drago Sola!, ki je ved" let vie aluzboval kot ka-plan in verone'itelj, naj bi izhajal sb samimi 400 for ? Govornik predlaga konedno, naj se vikarjem poviia kongrus za 200 for. (namesto le 100 for., ka-ker je predlagala vlada.) Minister 6 a u t a c b odgnvarja na to dr. Ton-klija: Rekurzi is go.iske uadsk«fije, katerih je vkup 76, ae niso se reSHI, ker je treba rec natan&no poz-vedeti, kar je zelo zamudno. Sicpr pa ni novi predion v nobeni zvezi a to zadevo. 6 o ae bodogo-riSki vikarji priznali le aamostojnc dubo7nepaatirje, ae jim bodovoliia kongrua, kakersna ae priznava poza-konn od 1885 Snpnikom; c« ae pa njih sa-moatalnost ne bo priznala, tedaj bo tudi zanje veljal novi zakon. komercienrati, SuJrati, rehnnngsrati itd. (Slovenaki ne vem, kako bi ti vse to povedal. ker za nas niao lake redi). Poteni stopijo edeo za drugim pred kraljevako velida3tvo. Ge bi kdo ae priSel. ae ga za?iie v 6rno knjigo. (Ce pa kdo prav nece priti, ae navadno izgo-vori s majhno lazj«i, da se rdotro ne po6ut!B, da je „moral ostati v aobi — in aicer na svet zdravnikov* itd.) Seveda je treba pred kraljera govoriti. V tem govora je strogo zapoyedano povdarjati Jjubezen in zvestobo do njih velifiastva — bodi vie v resnici, kaksr hoce. Y vradnih pozdravih ae namrec mora tako govoriti, kaker viiim dopade, nifi ne de, <5e ae jib alepi. be nekaj. Gospoda rabi za pozdravljanje tndi tako zvane vizituioe. To so HatiSi, na katere zapiie avoje ime in priimek pa drnge caatne naslove, 6e jih ima. (Mimogrede oraenim le, da gospoda pri nas, posebnc alovenska, napiauje vizitnice po neinSki, Sei, tako je bolj „nobel»). Ko ce tedaj ni naiei dome, ptwti ti vizitnieo na mizi, da vei, ko pridea domov, kdo te je zelel obiskati. (Spet nekaj mej oklepaji. So tudi taki, da pridejo „voi6itu ali sobiskatu • :v-Jaafi ravno takrat, ko vedo za gotovo. da ne »o .prijafelj" dcma. Tako mora vizitniea priiati, da e bil ta in oni v hiSi, ki to pa Jalibog ni nagel d. ^ai. Vi5, taki so mestni!) Pa zadoBti. Clovek ne v.- v?.e kako konjfati. Ti pa nikaker ne poaneaiaj /udeievih pozdravov. Srce bodi vedoo odkrito, aata p* naj govorijo, kar je v arci. JNemec pravi: von der Leber wag! G$v6ri brez ovinkov, kar je reaniiJco in prav, dopadaj ali ne. Bo-Ije pokianjati se reanic: ter aamexjati ae ljudem. kaker v obras bUi reaolci, da ae prikapii Ijodem, * Dalje omenja minister, f!a je v postavi o kon-grui vie reSeno vpraSanje, kateri duhovni ae lmajo sinatrati za aamoatnjne, in da ima o tern dolo<5evati ufina vprava, ne pa vradao mnenje. 9Tovi po>tavni naL;t namerja le zadostiti neki rrsalnciji driavnega zbora, in gotovo zsatno zboljsa atanje izpostavljeuib pomo^nih dahovnov ter ga bodo brezdverano veselo pozdravili v krogth, katerim je namcnjen. Dr. Toukli ima aicer se avojim prediogcm najbalji namen, vender ko bi obvcfjal ta predlog, bi prisla v nevamost eela postava. Zatorrj priporo5a minister, naj bi odsek p;itrdil vladinemu predlogu. Post'anec dr. L o r e n x o n i iz juiuega Tirola podptra prediog dr. Toakliji; ia ko bi vie ta ne obveljal, predlagi vtMJ si 150 for. povi&ka. Tudi iupuik dr. P^rheiueB, uemiki konservati-vee, podpira Tonklija. Sfuzbe kuratov na Stajprskem so navadno zelA tezavoe, zivei v aamotoih krajih je drag; tudi ako se aprejnie vladnt predlog, bodo da* hovni pMS'iiji veduo ae na alaMem kaker u^ite'ji. \ci duh^vnov ua Sn-jtuskom ni od I. 1336 dobilo ntti toega novea poviika; njih rakurxi ae niao ae reSili. Dr. Tunkit p»zdravfj:t trdiee7 mtnUtrovo. da §. 1. al. 2. poatave I. 1885 dolocujp, kdo je samoatojen, kdo pomotSen duhovnik. Po dofo&Hh te poatave se morajo vai zupnijski vikaiji na GortSkt'in priitevatt aamoatojnim duhovnim pitsci-j^m. Poafava pa ne poo-blaScoje driave, naj ona to *folo5*. Naj ae torej pri reiitvi omenjenih rekerzov strogo drzi zakona. Po predlogu, katerega. je mi atavil, bi sicer drzavi pri-rastli voce stroSki; a dr/.ivne finance so se od case, ko je bilu spiejeta poaUva o poviSanji duhuvenske koitgrue, zb-.ijstle. Zato naj ae kaj store tudi za du-hovnike, da jim bi mogode vsaj 5Ioveku d omenjene poatave, ainatrali vse one ckspozire za samoBtojne paattrjc ; vlada pa je izracuoiia manjac Stevilke, Dr. Beer je vgovaij-»!, da bi oe bilo vcfi no-benega razlo5ka mej Supntkom in knplanum, ako ob-volja Tonklijov predtog. Dr. Mengor omonj:t, da bo a»» vsled nove postave doludki nekaterili duhovnikov celo zrr&tli. Dr. Loroozoni xahteva, naj se sprejme v zapisnik izjava vlmluib z'stopnikov. Pri glasovttnji 8e zivrieta predloga dr. Tonklija in Lorcozonija, in sprejme se z vecino glusov vladtn prtdlog; podpirali so ga Poljaki in Ievi5.irji. Kaker je razvidtio iz vra'luo tabele, ki je od vlade pridejaua n'>vom'i naLiiu, je v goiiSki nad-Skofiji stevilo : vseh zistemizovanih, izp^tavljonih pomodiiih duhovnov 104;— ikspozitur. ki i.imiijo §e nobc-nega zboljSanja kongiue, 64; — izmej tch potrebujepo no-vem nacrtu jiboljsaoja 44; — tistih ekspozitov, ki vie iraajo zboijSanje 40 — vs«h ekspozitov, ki po novem nadrtu potrebujejo zboijsanje kongrue, 84. Svota, ki se izdajc za dosedanje zboijSanje, znasa . . . .for. 5.108-78 V» Svota, ki bo prirasla po novem naCrtu .......for. 6.511-85 Vse zboijSanje bo v yrihodnje znaSalo.......for. 11.620- 64 -/, * * * Ta vladni naSrt se potemtakem nikar naSelno ne dotika vprasanja gledfe samostojnosti naSih viirar-jev. Res sicer, da vlada priSteva pomoftnim dubov-nikom tadi vikarje; astern, kaker priznava sam minister, ci ae reieno omenjeno vpraSanje. Z a z d a j tedaj bodo vikarji vzivali priboljsek 100 for, Upamo pa, da se v kratkem reSijo njih pritoibe v sm-ala ojirn vgodnem ter s?, bodo vvrstili mej aamoatojne duhovne pastirje. Nacrt aim namerja zboijSanje kon-grue za „duhovne pomofaike", kakerini pa naSi vikarji niso. Sicer pa nase priznanje in zahvala vif. dr. Ton-kliju, da se je krepko potegnil za pravice gospodov vikarjev. Nadejamo se, da njegova beseda ne ostane brez vspeha. Vabilo dru2be sv. Mohorja. Tekoci meaec sveCan je velike vaJnosti za druz bo sv. Mohorja, kajti v njem se vecmoma vi si in kon-cuje uova nabira drusivenikov. Dal Bog, da bi bila zopet tako sre&na, [kakor zadnja leta, potent bi se nam res izpolailo upanje, izreceno v druzbincm rOglas-niku", da bomo letos stoli 50 tisod udov. Tega si z nami vred Seli pad {gotovo vsak zaveden Sloveuec. Pripricani^ smo, da bi bodo v rodoljubni gareCoosti nepresezni gg. 'poverjentki in v*i gg. duhovttiki po moznosti prizaderaii in tudi potnagaii. aazeljem vspeh doieci. Mi jih tega prelepo prosiuio ia dvojnega o-aira; 1. Kakor kaie dru^btn imenik ter so to §e po* drobneje razpravljali razni nasi listi, drazha dozdaj §e v marsikterih zupnijah in pokrajinah ni zadoatoo raz5irj<*na in niorda se tudi ne zadostno poznana * pn:vec jo Se krajev, kjer, od sto prebivalcev uista niti po dva (kolikor bi jih vsaj moralo biti), ali pa Se celo po jedeo ne pri drazbi. Taksna razmera je tem ialoatoej&a in naravnost aevarna, ako je ob jezikovn*h mejah. Znaraenje je, da si verska nemac-nost ia narodna zaspanoat roke podajatd. Druzabnikov »ˇ. Mohorja Stevilo — je verskega in narodnegaL;ir-ljenja merilo. Zato prosimo in prijazno (•pominjamo rodoljube v takih krajih in razmwrah, n*j"se iarljir-bezni do dobre stvari Se poaobno potrudijo za naio drufbo in se gg. duhovniki posluiujejo zlasti cerkvenih pripomoikov, da se Strvilo udov kar mogoce pomcozi. 2' Prvo besedo me.i druzblnimi knjigami imajo letos neprecenljivi rodoljub in Skof Anton Martin SlomS-k v svojih: nPastirskill liitih% v kterih govorijo tako po dotnaSo, da jih bode razume! vsak, tuii najpriprostejSi Stovenec, tako mi!.), da se njih beseda mora popiijomati vsakega koiickaj 6uti*6ega srea, tako krepko ob jednem, la se mora vzdmmiti Se tako dremotna dus:i, tako prepriialno, da ne bode nikogar, ki jim ne bi ptitidil, tako raznovistuo, da ae bode ne st&iega no mladega, ne gospodarja ne posla, ne predstojnika ne podlo^nika, ki ne bo zaj61 nauka, potrebneg™ rnu k pravi casni in ve5ni irMi. StomSek nas bodo ucli vsoga, cosur nnjbolj potiebu-jemo, da zmagovito prebijemo sedanja in morda Se hnjSe prihodnje preskuSnje, stiske in navale, ki pre-tijo naSemu rodu v gmotno in duievno p'»gub>. Ob nedeljab, ali vsaj od c-isa do casft dajte le po jeden list prtbra'i v vdaki druziui, pa se bode s^nomn naS narod v krS^anskem in todoljubnem dubu krasno pre* obrazil; po SioirSeku duSevno prerojen postane no sumo nni pemos, ti>niveL prava dika pred Bugoin in ljudnir. Tttkeinu narodn ae ne bode ve<5 bati ni^e-t.i; najboljso z-iU"t'>vilo bodo lepSe bodofiuosfci, Zara pa preiskreuo zelimo in prosittin, naj nikar ne zamudi nijednu sloveuska hiiain drulina vgo-dne priliko, pndobiti si Sloniaekovih pasttrekih li^tov s pristopom k diuzbi sv. Mohorja. Naznaitjumo, da druzboniki ne prejtnejo sumo I, de!a pp:i:i(ir.'ki!i listov", kakor smo bili s pr?«i na* rnertilr, tunj^k olm delii ua jt'dcnkriit v cetotni knjigi, ob-tc/ni kak'di l(> p6>, ki bi so sicer ze sama prodajala p<> goldiriiiju. Kdor zelt ps-ejoti isvirno v platuo vezano knjigo, naj doda lelnini Se 40 kr. Pri-prosto v trd papir (kaiton) pa se ;veze vaaka l-njiga tudi po 10 kr. Za 6. knjigo smo drustvonikom namenili: ,,Do* mati 2ivinozdi'aviiik*(, ki ga je spisa! priljubljeni in izkuSent ^ivinozdravuik g, Fr. 0 u 1 d r v Beljaku ter ustregel a ten! veckr.it izre6enira leljam sloveu-skih gospodarjev. Knjiga bode iinela tudi innogo po-dob, ki bodo spis pojasnjevale, in domae^fekavno, v kter? bodo navedenu za prvo in hitro pomo6 najbolj potrebna zdravil;?. Koncem se izrekamo pnjazno proSnjo tHo $L gg. poverjenikov, naj blagovoJjjo vpisovalna p6Ie kar najbolj mogofie ob nastavljeneui obroku, do dne 5. m a r-t a dopofiiljatt, da prej ko prej zvetno, koliko izvodov posameznih knjig je treba tiskati ia so izognemo ne-potreb:tih troskor. V Colovco, dne 5. sve&ma I. 1890. ODBOR. Dopisi. Iz goriSke okolice, 10 januvarja. V Stev. 5. rSo5et* je bilo cltati o dolioo-iti^ katere imamo pri volitvah, Tukaj bi pa radi govor.li o razmerab, katere se gode v ob6tni radi uevdeta zitTe obcinarjev pri obLinskih voiitvah. Opazovati je namre^, da se ravno v goriski okolici Ijudstvo nulo vdelezaje ob2. volitev, in naSteti bi moglt nekaj am-cajev, ko se je morala volitev odnesti radi pomaoj-kanja volivcev. Navadni izgovor, zakaj »e ljudstvo odtegujo obcinskim volitvam, je : 1) Noeem se roeSati v obSin>ke razmere, saj imam vie tako doma mnog,> opravila; 2) ako se tu mesim, se zamerim ttstini. od ka'crih sem odvisen, in 3) kaj mi pomaga ho hti na volisce, ko imajo vze nekateri vse v rokahV Te rgovore iilisiS skoraj od vsakega kmeta in gosped uj?» v nasi okolict. Piizn^tt moramo, da imajo nail gospoda;jt res' dosti sktbi z.i avoje druzinake zadeve, ali vse to bi jih ne odtegovalo od obe nskik volitev, ako bi ne bilo 2. in 3. vgovora. Ve6ina prebivavesv nase okoiice so vbogi delavci, ki »i sluzijo krab& bodist v tovarni bodisi s svojim rokodelstvom. Dosti bogitih in pre-moznib kmetov nasa okolica nt more unltott, veelim njih so U* PgosposktB ali tako zvani Mkolonia, kate-rih stasije je pa vendir dosti boljSe kaker onih v Furlanijr. Na§i „koIoai" im.jo poleg tujega zemljiSSa Sj nekaj svoj^ga in to je, kar jih lo& od furi»n.>kih. Z malimi tzjemtmi so tedaj oaSi Ijudje v goriski okolici vender nekoliko odvisni. Toda §e vsa ta orl-visnost bi naSega gospodarja toliko ae o viral a pri vdeleXitvi obfi. volitev, da bi ae bilo nekaj drugik vzrokov". V vaaki ob^ini je nekaj, rekli bi „privile-giranih" Ijudij. Ti tedaj hocejo delati v obfiini javno mueuja in obcinsko politiko. Vzemimo le en slucaj. V obcmi je kak stacunar, trgovec ali kr6mar. Leta so slabs, pridelka malo, denarja ni& Druzina paitirja vendee vsakdanjega kruha. Kje je tedaj preskrbeti ? Najbliza pot je do gtacunarja, do trgovca. Ti ljudje znajo pomagati gospodarju iz vsake si'.e, toda le za svoj dobicek, Trgovec in kremar ti ne odreceta po-raoci, dokler vidita, da ata gotova za avbj kapital. PoLasi dolg nataSca in tako pride poeaai gospodar v popoloo odvisnost. Zdaj se mu mora mo2 pokoriti na mitost ali nemilost, drugace ima v 14 dneh „pla-ftlni nalog" ˇ hiSi. Yzemimo tedaj to odvisnost za easa ob6. volitev. Kdo bode prvi na voliSSi ? Brez skrbi trgovec, kremar in enaki ljudje, kajti le tem princso obemske volitve zdatnega dobicka, ako se vrSe pc njih volji. In kako bi se ae vrfcile, saj imajo, rokel bi, celo ob8ino za seboj, katera mora plosati kakor oni bocejo. Ti ljudje skleuejo vie pred volitvijo cplo volitev, izborejo si v obS. starasine in gospodarnike take moze, ki so njih so* miiijeniki. Brig varuj, da bi se upal kdo vgovarjati ali glaaovuti za dtuge moz>! Kaj mu p;i tudi poraaga osamljfcDCu V Tako pridejo v staraiinst.o ljudje, ki niraaj) niti pojroa o gospodarstvu, v atareaiostvu imajo prvo besedo kremarji, ki so tudi veSkrat zu-pani. In da ne deia zupan-krcniar na svojo ikodo, se vie razumo. K*ko pi zaen« tako staraiinstvo svoje gospodar«ko delo ? fc» kakitn kosilom pri zupanu-kremasju ali pri kakem stareSirtu*kr5m»rju, vm na obfi. stroske; tu se pije in il na zdravje novega ata-reiinttva za 2ep. Kakor za«intjo, tako tudi nadalju* jejo: pojedina na crsarjevo rojstvo, pojedina danes, pojedina jutri. a mi tem se oM. denarnica vodoo prazni. Bog varuj pa, ako se upa jim kak postenjak kaj o«ifcati! Tako se gospodari z obLinskim preuiozonjem ; mesto da bi so gledalo, kako zniiati davke, gleda se le, kako jib zvisali; obiine pa ae veduo bolj po-tapljajo v duigt. In na zadnje mora to vse trpeti vbogi kmet in gospodar! Xapomnite si dobro tedaj, okoliluil, kake po. ilidice Snui slabo obSimko goapodautvo, m o priliki pokozit?, dsi aamorcte tudi ti boljso gospodaiif i za btagor oWtae, kakor drugi raogotci! Z deiele. ll. 2. 1890. Ko sera prebral, kar je prinesta zadnja Itevitka KSii6e* na zadnjl atrani, da j*> namrei via tudi prijateij ^Slov^aee* suuini6i knkcr protinarudoo. sdihail sttn in rekel sain pri sebii ffVbogi dr. Mthnifi, varil si te! Ti »i aicer teliko drnega v avetti vide!, preden ss m v b »j sptntil, ali zdaj, v bop. se ti pokaze Sa tisto Crno, kar si popred belo mislil!'* Kako bi mogel tudi drugajfo nii^liti, ato se pov-iiarja, da se v2e trcz.ti ljudje na-1 izjivo puhujsajo, da bi uamrec vlada morula pronapeta narodna d, ploakajo in seradujejo. da je vlada konec nandi'atikfmu dru^tvu. Tisto pos pa, katcro mi z.i drug-* tirjatno, isto mora biti tudi z\ naa dobro, drng.iLe bi la;;ko nivno tako tirjali, da kraati naj bo greh, pj le za druge, ztnaa ne. — To pa piaemtf, ne kaker da bi hoteli ^ScSo* zagovarjsti,, ker nima potn'be, ampak stito, da svet vidi, da so tudi drugi ljudje njen^-ga in tudi opra«i* Senega mnenja. Politifini razgled. Ministerstvo je v^e storilo prvi korak, da he tudi dejansko izvrsi to, kar so sklenile du-najske konference; tako je ministerski pred-scdnik kot voditelj ministerstra za notranje za-deve vze odposlal de^elnemu odbora Ceskemu izdelan postavni nafirt 0 rabi doze nih jezikov pri autonomnih oblastih; med tem pa se pri istem ministerstvu tudi delajo priprave, da se v smisla po zaapnih mozeli storjeniii skiepov spreraeni dei. volilni red in vpeljejo aarodne kurije; justtfni minister pa je naroSil visji nadsodaijt v Pragi, da potrebno vkreni, kakc bi se dali sodnijski okraji tako sestaviti, da bi v vsakem, kolikor mogoce, bivala le edna na-rodnost, ter je tudi ob ednem zavkazal, da se pri tisti sodniji vstanovi poseben nomski senatv obstojec iz 15 udo., od katerik se ne bode terjalo zoanje e'eskega jezika. Mladcceki s to spravo niso nifi kaj sadovoljui, ter so hoteli iz- dati do Cegkega naroda poseben oklic, ali drl pravdni§tvo ga je jim zaplenilo. Tndi dvakluba dr^avnega zbora sta razpravlja to 6e§ko spravo in pokazala v sklenjenih resolucijah, kako sta- lisfie da ona zavzemata rsasprotitej spravi. Be- solucija Hohenwartovega kluba, v ka- terem so zunaj gtajerskega pos!, dr. Gregorca vsi drugi slovenski poslanci, tako le: „,Priz- navajoc* veliki pomen sprave v kraljevini 2e§ki pozdrarlja klub dosnega srcdi§5a doseXeno spo- razumljenje, katero ne bode bistveno pospe§evalo le koristi te kraljevine, temveg tudi mofi in ve- I ljftvo cele dr^ave, klub desnega sredi§6a izra2a I nado, da bode visoka vl&da smatrala kot svojo nadaljno nalogo, vgodno r^Siti tudi opravicene vcrske in narodne zelje in zahteve posa- meznih narodov v ostnlih kraljevinab in dezo- lah, posebno gled^ Solo, ter tako sreSno dovrsili delo, katerega za2etek ima blagovite posledke". Tu naj le §e oraenirao, da je bit od nasvetti posl. Klunu sprejefc v resolucijo dosta- vek, da se imajo verske in narodne zahtevo gled4 iole izreCno povdarjati. Dr^avni zbop je imel med tem le dire seji ter skoraj izkljufino razpravljal predloleni mu postavni nnCrt, vsled katerega se imajo vre-diti zonanje pravne razmere ^ido?; danas y petek zagnejo zanj pustne poSItnfee, ki bodo trajale do 6etrtka po pepelnici. Ker se ima v&e meseea maja zopet sniti de§kf dezelni zbor, zato podviza in prldno deluje posebno poraSun-ski odsok, da svojo nalogo zvtU in da bode do takrat pora&unska obravnava sklenjena in pro* raCun odobren. Kakor znano, na Ogrskem §0 nimajo po-rotnih sodnij, pa nekater! bt jih vender radi imeli, ker jih, kakor menfjo, zahteva lega ie-danjega dasa; zato so tudi poslanci justtfnega ministry v tej stvari Interpelovali in izrazili zeljo, da bi se tudi na Ogrskem vvcdle. In kaj jim minister odgovori ? On pravl, da W se po-rotne sodnije po nekaterih komitatih sicer dale vvesti, ali po ceiem Ogrskem ne, ker kot po-rotnikt bi bill lahko tudi taki ljudje, ki bi ne razumeli madjarskega jezika, in potem bi pa bilo treba toimacev in tako bi prillo, da bi se po ogrskih sodnijskih sobanah slisala §e kaka druga, in ne samo madjarska beseda. Tudi lep i razlog, s katerim se morejo zadovoljiti samo madjarski §ovinisti! Nemski cesar se je zafiel mnogo baviti s torn, kako bi so dalo re§iti tezavno delavsko vpraSanje, ki dan za dnevom nevarnejSe postaja. Zatc je izdal do drz. kanclerja Bismarka in dveh drugih svojih ministrov dva lastnorocno pisana odloka, v katerih svoje ministre pozivlje, da naj se obrnejo do vseh drugih vlad in naj je povabijo k mednarndnemu kongresu, na katerem bi se to delavsko vpraScnjc razpravljalo in po mofii zadovoljilo v zadnjih letih izrazenim ^eljam in opravtcenim zahtevam delavcev. NemSki cesar s tem ni sicer ntf novega sproiil, ker pred njim je vze Svica vlade vabila k takemu kongresu, in kakor znano, je bil na predlog kneza tiech-tensteina vze lansko leto sklenil na§ dr2. zbor, da raj bode tudi Avstrija, 5e se kongres snide, po svojih odposlancih zastopawa. Orleanski priuc, sin grofa parizkega, je komaj postal polnoletea in v5e dela francoski vladi sitnosti. Kakor znano, je francoska zbor-nica 1. 1886 vsled zato navlaSfi sklenjene po-stave izgnala iz Francije vse nafielnike onih ro-dovin, ki so kedaj vladale na Francoskem, kakor tudi vse one, ki so vsled prvorojenstva njih neposredni dediCi; in ko bi se katerega izmed njih zasa&lo na francoski semlji, pride v jefio od dveh do pet let. Pretekli tedea pa kar naenkrat pride v Pariz Orleanski princ in hoce sprejet biti v vojsko kot prostak in navaden vo-jak; a policija ga zapre. V kratkem pride pred sodnijo in vse je radovedno na izid. V Bolgariji so pri§li d* nib Skmkor jlm jf powotil .Slovooec" Y pobijanje ojiborefl* p©**bn«g* pooonjank * NaoMso ape* ittoojati polenukp. Vemo, da je Lrearnpsino zagovarjati m, doklar *o duhovt at n*i-rairyo. V nsslednjem navedemo ie eakrat .avctja baaed* ob en«n p* tadi rtalago naSib ooaniteljev. Mi arao plaall: wNadalje bi morala riada brez izjorno razpnstiti vsa droitm, kataribaaak jenarodna pretiranoat in izkljueljiToat. Sena spadajo v pr*i vraii te-Jovadaa drultva, naj so Imenujnjo kakerkoli. Taka drnitva gejijo nnadso idejoabsoratne narodaosti, idejo veleizdajske.* Kako jo to betedo tolnacil ^Slovenec", snio omentli zadoji pot. „Mir* piao moj drugim: .Sofia- bi pitala sawo c g o r i i k i b namdaih dmittih, ampak o narodnih druJtvih Tie SI o t c-oije in coU Avatrijc Ia Cebi po njenem nas* veto, vlada sa&ela xatirati narodna drnitva, jib ne bo saino na G-mikom, arapak veliko prej na Ko-roikem ia Stajerakem. K*j bi bilo, ko bi raxpuatUa vse naie koroike posojiliiioo in p o-druinice bt. Cirila ia Motoda? Alibi mar to nan nic no brigalo? In da to ni nemogoc'e, Tetno h tega, ker ao ie iandarji poit edovali po knjiiinicah Ciril-MetodoTo druibe; ia rawa ta'"0 znani ao Teokratoi naakoki naiih naaprot-nikov nadruibo st. Mohorja. Znano je tudj, kako naklonjen je nai deietni predsednik n*mikim liberaTcem. Ko bi ti in 2 njirai vfada sama dobro oe Tedeta, da je tak pritiak t faUToi drLari t ledanjem «a*u skrajno nemogo6, raTnali bi ae bili po 2elji •tare „Soie* ie zdavnej. Tedaj tadi koroike poaojiloice, tadi podruinice 8v, Csrila in Metoda noaijo zuak narodne pretiranosti ia lzkljucljivosti; in 6r. Einapieler misli resno, da tadi njim oiitamo idejo abaolntne nar-jdnoati, ideje veleizdajake! „Edinost' pa pi?e: ,...Tadi nas glavnt alovanski katoliski tedaik nSioreneeu se je t jedroTitih clankih oglaril proti neosnovanemu aumniCenju, katero jo Goriika ,SoCau zlilodala vscm slovenskim draStvom, koje je dol-i\h\ nic manje nego veleizdaje ter jeklicala proti ujini vlado na pomo*." Opozorinao Ie, da „Edinostlt piio tako Se Ie poteoi ko je ,S!ovenec" prinesel proti nam ooienjene 5lanke. Prej ni videla ˇ naSih besedah ceTArnoati za slovenako narodnoat in je torej moldala tkljoba 8voji znani naklonjbnosti proti nam. Bo !i B8IovenecK, in i njim ,Mir«, priznal o-sodopolni logidni skok, ki ga je naredil v razlaganji naiih besed. Za zdaj zabilelimo brez drnzib pojasnil tako ob* rekljWo pisaro, ki bi mogla dr. MahoiSa — kot izda-jtco slovenake narodnoati vniLiti pred obdioatvom.... Ob6insko gospodarstvo. (Konee.) Pomoto ae god6 lahko pri ra^onib, a da so e n a k e pomote tolikokrat pona?lj»jo ia vselej t korist ra5uaod&vca in v §kodu obdini — to ni aamo sumljivo, marivefi je o5iten dokaz nepoStenega. goapo-darstTa. V dobi pred znpanom ZoidarLiteni je obiinaki zastop privar&I znamenito glarnico t korist Smar* tinskemn oddelkn in jo obreatonosno nalozil ˇ go-riski kraniinfei .Monte dt Pieti*. Iz te gl&voice, ki se je nabrala na brato?S6inskih obrestib, zajemai je Supan Znidar2i6 deioma z viSim doToljecjem, deloma tadi brez njoga, da jo Tkljcb naloienim sname-nitim dokladam zalagai razne stroake posameznib ob-einskih oddelkoT. To se je godilo leta 1880. — Ko je leta 1885 prepodajal obiinsko gospodarstrd svo-jenra naslednikn, [sedanjemtt znp&Tia g. Musida, izro-611 ma je tega deaara o'OO gld. v arobra, kat eri njao bill nikjer zabiijezoai Tajego-v i h d en a r n i 5 n i h d a e v a i k i h i n r a 5 u n tb. Zravoa tega pa se je dogaaloT da manjka So kakih 200 glcJ. t omanjenib rafianih. Kje so p» obresti obeh teb zae^kov? SplavaU so pvi vodi — kakor niarsikateri drag znesek, ki je med dobodki p r e- malo, ali med sbro&ki preTefi Tpisac t d'ieTni-kih in raounik. Potnialiti je tadi, da Smartinski obiinaki odde-lek jp aktiTcn in ni imel nift dofa>«( nUi takih »z-rectaih ^roSkoT. da bi bit moral za stojo potrebe porabiti v Goriski branilaiei aaioiea* glamico t cue-ska pri 2400 g!d. — Iz podanih raeuaoT pa ae tadi no razTida, za katere obeiti*, za ktke po«cbnc po-trebsfiiu^ se ja pirubila t» xnaaieasca not* in kje bo iakati poveafla, «U obfiina z^-et zla po.-uve. Pod nciumuai gospadarstvoui birScga zupana %, je poseb -o Teliko sk>ut>s trpela Vipulika obSioa ia u aknda zadtvu r s.-orh nasledkih aeveda it-moiujo daTkopUi^Tako. Pa ij»5ui»u za ). 13S-I a> zna^uli zaataaki an nop»: ;rj;i?iili dokMtb in ***ti'r «.) na «l'»kal.ih. ki jb je p^brali davkuiJA.........gl 273: OB b.) n:i o.ih, katere je pobiial iupan . w 189jj>9 skupai L17462:15 0 tem znttankc ni no dnbi no »«uht v rtium k.i !e"»i IS ^5 in t.kopraT jo biio ara»en njegj ae i)isO j;l. 22 kr. R'»f vtao v obStn^kt denarnni, nalo-•hl% se y voiidtcr zn to «bCiui doktada po 27% k izra^n tn dr.vkoni, kiuora bi b:Ea n»>r^In iione»ti pri 477 gld.; a racan izknvtje p:»c 280 gld. potirjanib doki.id, konceni leta pa nobcnega za^tanki na dokladah. Co bi bit nifi'Ui v trm uzhn u*ta»Cef>, miral bi razkazati fe-to rezuTtit: Zaatanki itn doMadah leta 1883 . . gl. 4P»2:15, dokluda pt» 27% k iz*-. Javkom . . , 477'j_~-skapaj gl "939:15 Cr se j.; na vae to polirjuto res aanto „ 280: — -k»kor razkazuje raftm, — kje jo pa ostalih.........gl. 65D: 15 ki jili ZiiatOD] iSce t raLuna oasledojega leta? Sploh pa je zarea v nebo vpijo^a brezveatnost, da je bivSi iupan, ko jo bito zravert tolikib aktirnth zastaitkov So nad 900 gld. gotovine t deusrnici, ven-dar predlngal, da se je nalozilu Se doklada po 270/0 k izravoim davkosn. 6e bi ie no brnto kaj tace^a firno na belom, meailo bi ae, da ie nomwrto. In Vipolzka ob^ina mora Se dand.mea hudo ob5utili pogubono.sDO nastedke takfga zmedenega go-•podaratva, o kojem ac paL no more druguce aodtti, nogn da jo goapodarju Tgajalo riba-r i t i v k a 1 u i v o tl i. Zli nasledki ae ka^ejo nam-reS v tern, da se&edo zd.ij ni moglo razjastiiri, kje aoobtidaltznameniti ak.tivni zaatanki inkjegotovina. — Valed teg.i je tudi se-d »?• leto za letoni nalaga printerne doklatle t zalo/lo obcinskih potrebicin, Cesiti* til no trebato, ie bi iirisii < menjeui aktivni zastuuki m gotovina na aTitlo. Za naCrt namcraTane caiste 6ez Oradec je pre-jel g. zemljeraerec Gaa>er pogojeno placilo v znesku gld. 300:— io po vihu if gld. 10 kr. obreati, ker ni bila pogojena vsota o prarem casu plafiana. RaCnni pa razkazujejo, da jo bifo pla- 6anih g. Gasaerju 1. 1882 . . . gl. 100: — 1. 1883 ... „ 300: — in obreati..........„ 11 ;10 akupaj gl. 411:10 torej 100 gld. ?e5, kakor je gosp. zemljemerec t iatiai prejel. Bog to, kam so prisli? In obresti. cemu je trebalo te plafievati, ko je bila za 1. 1883 naloiena po cell znpatiiji doklada po 60% k izrat-nim davkom aaino za cesto 6et Oradec? Ta doklada bi bila moral a donesti po prcudarku 2241 gl. 41 kr.; potroailo pa se je za cesto gt>s Gradec aamo to, kar je stalo nafctovanje ceate. Z ozirom na to bi bil g. iupan pac" labko o pravem Lasn preskrbet pogojeno pittLiIo. In ker t2o gororimo o dokladah za cesto eez Gradec, naj mi bo duvoljeno Tpraiati, alt je bivsi gospod iupan preskrbet, kakor je bila njegova doiz-noat, da ae dennr ohrani za odlodeni nameo. Kje je naloiena dotiena vsota, koja se je t tako let 1883 in 1884 gotovo vsa potirjala? Ker ao bile drnge ob-dinake potrebScine z naTadnimt obSinakimi dobodki in nalolenimi dokladami na uzitnino in k izravuini davkom zadoBt.no zaloJeae, moral bi se bil z doklado po 300/0, ki je .bila v ta namen naloiena, nabrati poseben zalog za cesto cez Gradec, a — ci ga nikjer. Zupanstvo je bdo podelilo uekema reveia Grat-ton-u iz Ciaprtea predp!a6uo podporo na racun du-movne obLine 38 g'i. 24 kr. Ko je aedanji zupan po g. 2nidarSiL-n prevzel iupanatvo — terjal je povra-cilo tega zneska; a Cioprtsko zupanatvo je dokozalo s pobotnico, d.i jo poravnalo svoj dolg v^e dne 23. janaarja 1884 g. aupanu ZaiJar6i6u. — Toda ker u i o m e u j o n i b 3 8 g I. 2 4 k r. v u o b e* nem dneynika in uobenem ra&unu, zginili so gotovo v nekem Sep a. — Enaka oaoda je zadula tadi nckatern zttrske ir\ po- tirjanih globah, lovaki najemsfiini in Bog ve Se koliko drugih. , Takoje bilogoapodarstvozadasa gospoda Ljpana Znidardida in zdaj se Bam zopft ponujajo taki aiecni dasi —. v proapeb oakrbovaniin obciiiam in v neakonfino radost vsem nam nesestnikom plavajocim — v o b i 1 n o at i. Ze se preze po sirni iupaniji mrezo to nastavljajo zanjke — da Be ujamejo neprevidai, lahkovorni vo-lisei v prid takej straw ki, kutera bi ua rnesto se-daojega poatenega — aveiUa zopet poprrjanjo po-gubuo gospodaratvo ter zavorila near^cno zupunijo v staro blaco, iz katerrga se vkljub nnjvede nkronusti sedanjt>gi& g. zupana Mu§i61 in vestuib podiupanov in atareiin 6e do sedaj ni mogla popolnoma izkopati. Da je odaek skrbnl izpolniti teLivno svojo na logo, to spri^uju njegov cbsiren natan^oo operat o racunih bivso^a iupana; tit spridujo zatoiba, ki joje -lupansUo p» a!aiT8iii>Weuem oaroCilu na podlagi tega operata vloiilo pri »Uv. i:. kr. okro2oi audniji; to sprieoje rekurz ua via. c. kr. nadaodnijo zoper odklo-nilni odlok c. kr. dr&ivnega piavdn^tva od dne 21. juuija 1889 atv. 860. — Zdaj j:1 ta rekurz z vaemt rafioni iu dotignimi oprsi vred vie vec raeaecer zopet pri s!av. c. kr. okroini aodtiiji v Gorici, kstera menda ponavija ali naduljuje proiskavo proti rafano-dalca. — Kodar bo stvar pred kazeusko sodnijo do-gnuna — to upali je z ozirom na zgotej razloiona jltsna dejanja in opu§Lunja vgodn^ga vapelia na Jjnb© rcMnici in pravici — pfJtem He bo daljo akrbolo, da se obCioa reai obfiutljivo Ikodn in izgube. Vae to sem si r doiznust St el objaviti v obrambo aoper obrekovanja, ki se ravoo sedaj na pr< dvecer qbfiinakili volitev hlaatno .si ijo po zupauiji picf| le-darijeuiu zupanu iu proti vs 'in .tiatim njogovim z?e* atim avetovalc«in in aodclovalcem, ki .se I njim vred trudijo, da poravnojo krivice popii-jsuje nearedne rtpbe, ter polagoma zopet vve.lojo in vtrdS rodno, poiteno gospodarstvo v obcinu V PODGOItf dne 4 februarj* 1890. Andr. Kocjandid, pose»tnik in atareiina Kojlgantke zupanlje, Javna zahvala. NiLe podpiaani iztckmi jivno zahvalo slavnemu c. kr. pnr. zavarovalnemu druSUu M AvstrijslLl Feniks na Dnnaji", ker vslod ncsrcto, provzrodeno po poLarn dn<* 31 janavarija jo vao Skodo pri roojem poalopji in prenukljivcm blagu tofiuo in vestno odakodoval. §EMPA8 dne 10. febittvarija 1890. Kumar France* Stftv. 54 Op. Oznanilo. KavnateljstYo zastavljavnice (IVIonte di Fieta) vatanovljeni> pogrofa Tbtirnu v Gorici naznanJM, da bode doe IO. nitircija. 1S0N> itt naslednje, Javna drazba (leant) nereienib zastav IV. cetrt !et.i 1888 t. j. tistih, ki so bile z-\ atavljene me.seca oktobra, novembra, docembra 1888 V GORICI dne 7. febravarja 1890. Naznanjam, da se dobivajo pri meni na izbiro BAKRENE SKROPILNIOE za trte proti peroEOsperi po 13 in 14 gold. ena. Skasil jib je in pripo-rocil g. 2epie, vodja na c. kr. knietijski soli slovenskega oddelka. Sprejme se vsaka naroSba in poprava. ORNELLA MAKSIMIUJAN Gorica, Via Stretta I. Kelle tptte trafRc'ha T»onch6 ncgotll dl galanterla. _ "izdajatelj in odgovorni vreduik; 9|; KORSIC. — Hilarijauska Uskaroa v Gorici."