LETO VI. ŠT. 48 (289) / TRST, GOI ČETRTEK, 20. DECEMBRA 2001 SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596 NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SE VEDNO BO TAKO 1 Ko se približa božično razpoloženje, imamo dvojni občutek, da nam je vse že davno poznano in da je vse zopet novo. Prijatelji in znanci se spet poiščemo, najprej v mislih, potem pa še po zvezah, ki nam jih omogočajo komunikacije, od preprostih voščilnic do vragolij telefonije. Vedno nove in vedno stare besede sporočajo, da nismo pozabili na dobre in drage utrinke iz minulega časa, na dobre in drage ljudi, ki so nam tedaj in tudi kasneje delali družbo na skupnem potovanju na planetu Zemlja, ki tudi sama ni drugega kot ena izmed neštetih popotnic po tirih skoraj strah vzbujajoče veličine vesolja. Navajeni smo, da se nam take misli najbolj približajo na velike praznike in še posebej na najbolj vzvišenega med vsemi, za Božič. Hvala Bogu, da vsaj tedaj. Letos je marsikoga obšla tesnobna skušnjava, da bi zapadel čudnemu strahu, ki se je priplazil v svetovno zavest po grozljivem ameriškem 11. septembru. Šok je bil tako močan, da so se tu in tam zamajale nosilne strukture neke ustaljene vere, da je naša skupna pot, čeprav še tako zamotana, vendarle speljana v prihodnost s predznaki upanja. Pri tem nismo prezrli svarilnih opozoril, da je mednarodna tehtnica pravice in krivice že močno načeta. V tistem strahotnem septembru si je nekdo izmslil sintagmo, ki je obšla globus in ki nas še vedno ni zapustila: Nikoli več ne bo tako, kot je bilo. To je seveda res. Napad je bil tako zavraten in diijaški, predvsem pa še iz tako neoprijetnljivega ozadja, da je svetu zares zastal dih. Česa takega še ni nikoli bilo. Marsikdo pa ni pomislil, da taka prelomna črta med preteklostjo in sedanjostjo-prihodnostjo pravzaprav ni prva v zgodbi, imenovani zgodovina človeštva. Če se omejimo samo na dvajseto stoletje, bi bil lahko že neštetokrat kdo vzkliknil: nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Seznam je tolikšen, da je zadrega samo v odbiranju najbolj strašnih epizod: od Musa Daga do Guernike, od Dresdena do Hirošime, od gulagov do Auschwitza, od Lidic do Katyna, od Rižarne in Raba do Kočevskega Roga. Seznam je še neskončen, do današnjih dni. Vsemu pa je ime zlo, ta grozljivo kratka beseda. Newyorška varianta tega zla je nova le v teroristični izvirnosti in seveda razsežnosti svetovne nevarnosti, bistva pa ne spreminja. Zlo je brezprizivno samo zlo. Ali zares nikoli več ne bo tako, kot je bilo, po strahoti v New Yorku, strahoti, ki jo je marsikdo tudi pri nas -ne delajmo si utvar - obsodil s privoščljivo rezervo? ♦ ♦♦ Božično razpoloženje naj nas odvrne od teh stranpot-nih misli in naj nam vlije drugačno vizijo, tisto, ki nam je po dva tisoč letih še vedno tako domača in blizu kot Betlehem. Še vedno bo tako, kot je bilo zmeraj. Še vedno se bodo matere ljubeče sklanjale nad novorojenčki, še vedno bodo mizarji varovali svoj dom, še vedno bodo pastirci vseh časov in krajev zaupali, da ne more biti nore krave in norega osliča tam, kjer se razlega angelsko petje. Še vedno bodo ljudje čutili, kakšna je razlika med ljubeznijo in sovraštvom, še vedno bodo vedeli, da je lepo biti na soncu, pod lipami in latniki, z nasmehom in mirom s sosedi in seboj. Še vedno bodo žuboreli potoki, pele bodo ptice, ljudje se bodo veselili življenja iti se spoštljivo spominjali onih, kijih ni več. Še vedno bomo kdaj pomislili drug na drugega in si zaželeli miren in srečen Božič. SAŠA MARTELANC NOVI--------- ......... (Š> CENA 1500 LIR 0,77 € • //a/>a -/irpr/ /trr f /Jr/fr/Zt /// ////'/• flut/e/ft // P** razumljivih besed spremljata vsako izmed dvajsetih izbranih pesmic, ki so v glavnem bile objavljene na Pastirčkovih straneh v š. I. 1997/98 in 1998/99. Ljudske pesmice so razdeljene po pokrajinah, prvih osem pa je objavljenih pod skupnim naslovom Ljudske za različne priložnosti. Da bi ti dragoceni ljudski motivi, ki jih žal naši otroci vse manj poznajo in pojejo, ne tonili v morju pozabe, so opremljeni s klavirsko spremljavo, za kar je poskrbela Damijana Čevdek, notografiral pa Janko Harej. Posamezna pesmica ima tudi shemo posnetka - podatke o dolžini uvoda, medigre in številu kitic -, tako da je pesmarica s kaseto in zgoščenko res priročna in uporabna pri glasbenem pouku. Vsako vsebino ponazarja in krasi jasna, nežna ilustracija učiteljice Danile Komjanc, požrtvovalne dolgoletne ilustratorke Pastirčka. Ob koncu so še kitarski akordi za brenkanje in razlaga kratic ter raba posnetkov. Izmed teh dvajsetih pesmic jih je na zgoščenki šestnajst. Pojejo jih otroški zbori z Goriškega pod vodstvom mladih dirigentk in ob instrumentalni spremljavi Aleksan- dra Ipavca. Posnetki so iz Studia Kulturni center Lojze Bratuž, katerega tonski mojster je Niko Klanjšček. Publikacijo je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, tiskala pa jo je Grafica Goriziana. Vse tri glasbene ponudbe so privlačne že na prvi pogled; njihov naslov bo gotovo privabil v čaroben pevski krog tudi najbolj zagrizenega nasprotnika narodnih pesmi. Zavedati se moramo, da so le-te zelo dragocene in bi jih morali čuvati kot punčico v očesu. Mamice, nonice in vsi, ki še iščete primerno darilce za pod božično smrečico, se lahko odločite za ta glasbeni dar, ki ga bodo otroci gotovo z veseljem sprejeli in se ob njem navdušili za narodne motive in ljudsko glasbo. ——— IK lila gosi o i >ljen in vesel Rožič Vam želi KULTURNI CENTER LOJZE HRATUZ Predsednik republike Slovenije Milan Kučan je ob 150. obletnici ustanovitve Družbe sv. Mohorja na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Slovenske matice in Društva slovenskih pisateljev odlikoval z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije Mohorjeve družbe iz Celja, Celovca in Gorice, ki so naslednice Družbe sv. Mohorja. Odlikovanja jim je podelil za njihovo dolgotrajno, kulturno in duhovno poslanstvo, posebej za neutrudno širjenje slovenske knjige in utrjevanje narodne zavesti med Slovenci, izročil pa ga je na lepi slovesnosti v predsedniški palači v Ljubljani v torek, 18. t.m. Odlikovanja so v imenu Mohorjevih družb prejeli predsedniki dr. Jože Planinšek iz Celja, dr. Oskar Simčič iz Gorice in dr. Jože Kopeinig iz Celovca. Na slovesnosti so bili med drugimi predsednik SAZU dr. France Bernik, ministrica za kulturo Andreja Rihter in mariborski nadškof dr. Franc Kramberger. Veliko je bilo uglednih osebnosti iz sveta književnosti in nasploh umetnosti ter kulture. Iz Gorice se je slove- snosti udeležila delegacija GMD, ki jo je vodil predsednik dr. Oskar Simčič; temu je tudi pripadla čast, da se je predsedniku RSKučanu v imenu vseh treh sestrskih družb zahvalil za priznanje in nagovoril prisotne. Njegov poseg bomo objavili prihodnjič. Predsednik Kučan pa je na podelitvi visokega priznanja v priložnostnem nagovoru dejal, da smo se vsi dolžni vprašati, ali ni današnji čas podoben tistemu, v katerem je živel ustanovitelj Družbe sv. Mohorja, blaženi škof Anton Martin Slomšek. Slomšek se je zavedal, da je bilo slovenstvo v takratnih razmerah ogroženo, in je našel izhod v ustanovitvi Mohorjeve družbe. Tudi danes je slišati razmišljanja, da je slovenstvo ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo ogroženo. Predsednik Kučan je dejal, da je pravilno, ker se to vprašanje zastavlja, in je zato danes potrebno najti odgovore nanj. Današnji čas po mnenju predsednika slovenske države zahteva nove ideje in nove ljudi, ki bodo sposobni te odgovore spremeniti v konkretna dejanja. Ob koncu slovesnosti je predsednik RS čestital vsem trem Mohorjevim družbam, nakar so vsi skupaj nazdravili 150-letnici najstarejše knjižne založbe na Slovenskem. ■■■■"■........... ZUT 7 ČETRTEK, 20. DECEMBI 2001 8 ČETRTEK, DECEMBRA 2001 KULTURA " S L O V E N S K A P L J U C A! ” TRŽAŠKA KNJIGA JURI) PALJK Tak je naslov zajetne in lepo oblikovane knjige, ki jo je izdala Slovenska matica v Ljubljani in nosi podnaslov Pesmi, zgodbe in pričevanja. Knjiga je sad večletnega dela dobre poznavalke in spremljevalke literature dela pri nas univ. prof. Marije Pirjevec, ki je gradivo za Tržaško knjigo izbrala in uredila, medtem ko je knjigi na pot spremne besede na zavihek knjige zapisal glavni urednik Slovenske matice in pisatelj Drago Jančar. Urednik Drago Jančar v svojem zapisu ugotavlja, da "Slovenska matica predstavlja slovenski kulturni javnosti po Ljubljanski in Mariborski knjigi še tretjo literarno mestno 'čitanko' -Tržaško knjigo. Trst, mesto ki je slabo umeščeno v zavest današnje Slovenije, še včeraj pa ga je večina tukajšnjih ljudi sploh poznala bolj ali manj le kot svoje veliko nakupovalno središče, je bil v zgodovini in je še danes do neke mere tudi eminenten prostor slovenske kulture in književnosti." Drago Jančar v svojem klenem zapisu pove, zakaj je prav, da danes osrednja Slovenija ponovno kaj več zve o Trstu in slovenskih ljudeh v njem, še posebej pa o vseh tistih, ki so za seboj pustili trajno, pisno sled in to vse od očeta prve slovenske knjige Primoža Trubarja, ki se je za knjige bil prav v Trstu navdušil, do današnjih pisateljev in pesnikov, ki še danes dejavno izpričujejo svojo zavezanost slovenstvu in življenju v tržaškem mestu. Zato je Drago Jančar prav zapisal: "Čas je, da slovenski Trst in njegovo kulturo v vsej njegovi razgibanosti in različnosti odkrije tudi današnja matična Slovenija." In mislim, da je prof. Marija Pirjevec opravila veliko delo, ko je zbrala in uredila Tržaško knjigo, kajti tako bo Slovencu iz matične domovine lahko doumljivo to "tako bližnje, a hkrati tako daljno mesto" (Jančar). Tržaška knjiga pa bo prav prišla vsakomur, ki bo hotel pobliže in na istem mestu zvedeti kaj več o življenju in delu slovenskih književnikov v Trstu, a ne samo o delu književnikov, saj so v knjigi zbrani tudi zapisi drugih pomembnih žena r TRŽAŠKA KNJIGA izbrala in uredila Marija Pirjevec in mož slovenskega rodu, še kako je prav, da si vsakdo v knjigi najprej prebere študijo prof. Marije Pirjevec z naslovom Tržaška zgodba, ker je to imeniten prerez slovenske kulturne, književne, a tudi druge slovenske prisotnosti v tržaški družbi skozi stoletja. Prof. Marija Pirjevec že na začetku svojega tehtnega in iskrivega zapisa citira "pisatelje italijanskega imena in slovenskega priimka Scipia Slatape-rja", ki je nekje zapisal, da "Trst ne more zatajiti svoje dvojne duše, svoje dvojne narave, ker bi to pomenilo njegovo pogubo." Seveda je pisatelj mislil na etnično dvojnost mesta, "ki je od nekdaj zaznamovala tržaški svet in ga zaznamuje še danes", kot lepo ugotavlja prof. Pirjevec, ki se takoj za tem naveže še na Ivana Cankarja, ki je tik pred smrtjo leta 1918 v svojem predavanju Očiščenje in pomlajenje zapisal: "Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča." To je bilo v tistih časih tudi res, saj je bilo tedaj mesto v Zalivu, kot Trst lepo imenuje pisatelj Boris Pahor, največje slovensko mesto, po številu slovenskih pre- bivalcev celo večje od Ljubljane. Nato prof. Marija Pirjevec nadaljuje s svojim klenim, a zelo jasnim pregledom slovenske prisotnosti v mestu, ki gre od samih začetkov mesta do današnjih dni. Študijo Tržaška zgodba velja prebrati, ker gre za strnjen, na dokumentih, predvsem pa na pisani besedi zgrajen prikaz slovenske zgo-dovine mesta Trst, in vsakdo, ki mu je resnica pri srcu, bo lahko sam uvidel, da smo Slovenci v Trstu odigrali v zgodovini mesta pomembno vlogo in nismo bili nikakršen podrejeni sloj, ki naj nikdar ne bi imel nobenega vpliva, kot se to še danes v italijanskih krogih marsikje posplošeno in do Slovencev krivično govori. Prof. Marija Pirjevec je v knjigo uvrstila odlomke daljših literarnih del, črtice, pesmi, pridige, politične in druge zapise različnih, mnogih slovenskih avtorjev, ki govorijo o slovenskih ljudeh, o slovenskem delu Trsta; preveč je vseh avtorjev, da bi jih našteli vse, gotovo pa je zato naše vabilo, da sežete po knjigi, še toliko bolj toplo in iskreno, ker prav vsaka objava v Tržaški knjigi priča o naši prisotnosti v tržaškem mestu. Predvsem pa je odlika prof. Marije Pirjevec v tem, da je v prikazu slovenske prisotnosti v mestu na tehten in jasen način pojasnila bistvene značilnosti, tako zgodovinske, politične, družbene kot seveda tudi literarne slovenskih ljudi in tako slovenskemu bralcu pripravila knjigo, ki bo zagotovo našla veliko bralcev, gotovo pa tudi ugledno mesto na vsaki knjižni polici. Lepo je, da je za Tržaško knjigo napravila izbor likovnih upodobitev Trsta prof. Jasna Merku' in tako tudi s krajšimi oznakami - zapisi o posameznih tržaških umetnikih poskrbela za vpogled v bogato slovensko likovno dejavnost v mestu. Več kot štiristo strani debelo Tržaško knjigo je lepo opremil Jurij Kocbek. IZVIREN DOKI MENT \ ZVEZI Z DRUGIM TRŽAŠKIM PROCESOM PISNO PRIČEVANJE ENEGA OD OČIVIDCEV Te dni je poteklo natanko šestdeset let, odkar se je v Trstu zaključil drugi tržaški proces, na katerem je fašistično Posebno sodišče obsodilo na dolgoletne kazni, nekatere pa tudi na smrt, skupino 60 protifašistov slovenske narodnosti, ki so bili razdeljeni na izobražence (liberalne in katoliške smeri), komuniste in teroriste. Med obsojenci je bil tudi književnik ter doktor političnih in diplomatskih ved iz Mirna Stanko Vuk (1912 -1944; na sliki), ki je bil obsojen na 15 let zapora. Iz pisma, ki ga v nadaljevanju objavljamo v slovenskem prevodu (original je iz razlogov cenzure napisan v italijanščini!), je razvidno, daje procesu osebno sledil tudi njegov mlajši brat Marjan Vuk (1922 -1977), tedaj dijak trgovske akademije v Gorici. Pismo je avtor odposlal svojemu očetu Antonu Vuku (1883 -1967), znanemu primorskemu javnemu delavcu in gospodarstveniku, ki je takrat iz političnih razlogov bil interniran v kraju Pisticci v južni Italiji. Dokument, ki je datiran 5. december 1941, je ohranjen v zapuščini Antona Vuka v Mirnu. (URED.) Dragi tata! Pošiljam ti časopisni odrezek o tretjem zasedanju Posebnega sodišča. Stanko je bil zaslišan včeraj in se je zelo dobro branil. Takoj po zasedanju sta advokata Cassinelli in Pittaluga telefonirala mami in se zahvalila za Stankovo dobro zadržanje. Tudi predsednik je govoril z njim v dokaj domačem in prisrčnem tonu. V prvem trenutku so se obtoženci obnašali, kot bi se pravzaprav ne zavedali, da stojijo pred Posebnim sodiščem. Pogovarjali so se med seboj, kot da bi bili doma. Odv. Pittaluga jih je opozoril, naj se obnaša jo bolj resno, češ da ni primeren ne čas ne prostor za šale. Hvala Bogu, prepričan sem, da bo Stanko sojen z veliko pravičnostjo in upajmo, tudi pomiloščen. jutri, se zdi, je na vrsti razprava o Bertu (gre za Stankovega svaka dr. Engelberta Besednjaka, op. ured.). C. Virgilij (Šček, op. ured J je povedal, da bo šel pričat v njegovo korist, kajti gotovo je, da je obtožba Berta ena od velikih napak. Danes je bilo na vrsti zaslišanje Pina (Tomažiča, op. ured. J in njegovih prijateljev. Časopis o tem še ne piše, a je on povsem potrdil tisto, kar je bil izpričal. V nedeljo bom šel obiskat Stankota in tako ti bom lahko pisal, kakšne volje je in kaj si misli o vsem tem. Prejeli smo tvoje priporočeno pismo in pismo za Mirjam (Stankova in Marjanova sestra, op. ured.). V paketu boš našel vse tisto, za kar prosiš. Poslali bomo po železnici, ker pride hitreje. Ta večer je večer sv. Miklavža in spominjam se tistega večera, pred tolikimi leti, ko smo te čakali in ti nisi prišel, ker se je zgodila tista nevšečnost na polju. Danes se mi zdi isto; čakamo sv. Miklavža in tebe ni doma. Dejanu (Stankovemu in Marjanovemu nečaku, op. ured.) bo prinesel dva lepa avtomobilčka; za enega bom poskrbel jaz, za drugega pa mama. Preteklo Veliko noč smo praznovali skoraj neopaženo; tistega dne smo jokali zaradi mnogih razlogov. Napravili bomo žrtev in bomo tudi Božič preživeli sami. Prihodnje leto bomo gotovo ponovno zbrani okrog božičnega drevesa in si pripovedovali o marsičem, kar smo preživeli. Opolnoči, ko nas bodo poklicali zvonovi, bomo šli k maši. To leto maša ne bo mogla biti darovana opolnoči, ampak popoldne. Ker ne bomo mogli biti združeni fizično, bomo združeni duhovno. Upajmo, da bo novo leto bolj prizanesljivo in da nam bo namesto nesreče prineslo veselja. Te poljublja in pozdravlja tvoj sin Marjan 5-XII-41 JUBILEJ SKLADATELJA STEFANA MM KIJA V POLNEM USTVARJALNEM ZAMAHU MARKO VUK Skoraj neopazno je letošnjo jesen šla mimo 70-letnica rojstva primorskega skladatelja in pevovodje Štefana Maurija, doma iz Avč v Soški dolini. Rodil se je namreč v tej vasi 29. septembra 1931, pripada pa generaciji, ki je v mladosti še okusila italijanski pritisk in vojne grozote, a je šolanje že dokončal v povojni domovini in se po različnih življenjskih postajah končno ustalil v rojstnem kraju. V Ljubljani je leta 1952 maturiral na Tehniški srednji šoli, leta 1955 pa je dokončal prvo stopnjo strojne fakultete na Reki. V obdobju 1962-66 je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani in diplomiral pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Zaposlil se je najprej v slovenski prestolnici, leta 1969 pa je začel poučevati na Tehniški srednji šoli v Novi Gorici. Že njegova pedagoška dejavnost je svojstvena in zanimiva, saj je na omenjeni šoli poučeval tehniške predmete in umetnostno vzgojo. Kot pevovodja je deloval najprej v Anhovem, kjer je vodil zbor Svobode, v Novi Gorici pa je ustanovil in vrsto let vodil Komorni zbor, ki je deloval v mešani zasedbi, se uveljavil v domačem in širšem slovenskem prostoru ter občasno izvajal tudi vokalno-instrumentalne skladbe. Prof. Mauri je vodil tudi pevski zbor v Levpi. V Novi Gorici je poučeval do upokojitve, a to pri njem ni pomenilo mirovanje, ampak okrepljeno delo na skladateljskem področju. Štefan Mauri piše skladbe za zbor in za vokalno-instrumentalne zasedbe, prav tako samospeve, pri čemer uporablja zlasti besedila primorskih pesnikov, kot so npr. Srečko Kosovel, Alojz Gradnik, Ciril Zlobec, Pavla Medvešček. Njegov slog je zmerno modernističen z ekspresivnim naglasom, bolj kot všečna melodija ali konvencionalna harmonija je pri njem pomemben izraz, ki navzven izžareva duhovno, religiozno ali ljubezensko občutje. Te vtise zaznavamo pri poslušanju Mau-rijevih kompozicij ali pri listanju lepega števila samostojnih notnih izdaj njegovih skladb, ki si sledijo od 1995 dalje v pogostih razmakih. Že v prvi zbirki z naslovom Žariš in žgeš so ga zamikali verzi Alojza Gradnika, ki jih je prepesnil v obliki 12 samospevov. Posneti so bili tudi na kaseto, ki jo je izdalo Združenje pevskih zborov Primorske. Na njej lahko slišimo različne slovenske vokalne soliste, na klavir je igral Hubert Bergant, na kontrabas pa David Šuligoj. Leta 1996 je sledila še ena zbirka 12 samospevov, tokrat na besedilo goriške pesnice Ljubke Šorli z naslovom Kadar ciprese šumijo. V založbi Združenja pevskih zborov Primorske je istega leta izšla tudi mala kantata Sveta gora za visoki glas z orgelsko spremljavo na besedilo že o-menjene pesnice Pavle Medvešček. Skladba je posneta tudi na zgoščenki, s svojo zahtevnostjo pa je sopranistki Olgi Gracelj dala priložnost tehtne umetniške uveljavitve. Omeniti je potrebno tudi okusno in izpovedno močno oblikovanje na platnicah, ki ga je prispeval Maurijev bližnji posoški sosed Pavle Medvešček, računalniško notografijo pa je izvedel, kakor tudi za večino Maurijevih zbirk, Janko Harej iz Dornberka. Leta 1997 je prav tako Združenje pevskih zborov Primorske izdalo zbirko Maurijevih samospevov za glas in klavir Padajoče zvezde. Skladatelj je izbral besedila Srečka Kosovela, Franceta Balantiča, Simona Gregorčiča, Jela Klančarja in Alojza Gradnika. Kot je običajno pri Maurijevih skladbah, tudi ta zbirka terja virtuozne izvajalce, tako pevce kot pianiste, ki morajo pristopiti k njim z natančnostjo in primerno umetniško občutljivostjo. Tudi pri tej zbirki je opazen oblikovalski delež Pavleta Medveščka, ki je z likovno čisto, a domiselno kombinacijo prvin narave in primorske ljudske kulturne dediščine s prevladujočim vijoličnim tonom uspel ustvariti resnobno razpoloženje. Pravi podvig pa je pomenil izid kar treh zbirk leta 1998. Gre za zbirko ženskih zborov z naslovom Tiha so polja, samostojna zbirka moških zborov nosi naslov Sredi samote, za mešane pevske zbore pa Mimo nas plove čas. Za prva dva zvezka je kot izdajatelj navedeno Združenje pevskih zborov Primorske, pri tretji zbirki pa Zveza sjovenske katoliške prosvete iz Gorice. Že na prvi pogled nas pri vseh treh zbirkah privlači domiselna oprema Pavleta Medveščka na platnicah, pri kateri je v o-sebno prepoznavnem sodobnem slogu, uporabljajoč nekakšno geometrijsko množenje motivov iz ljudske arhitekture, uspel ustvariti posebno simboliko. Podobno kot pri predhodnih zbirkah je prof. Mauri uglasbil v glavnem besedila primorskih pesnikov. Natisnjene skladbe so vsebinsko resnega značaja, skladatelj je med njimi uporabil tudi kakšno versko besedilo, temu ustrezna je tudi uglasbitev, ki je izrazno poglobljena in nam predvsem približuje osnovno razpoloženje pesniških ali religioznih besedil. Povsem drugačna, vsebinsko in oblikovno zaokrožena je Maurijeva objava kantate z naslovom Mesec je vstal, pri kateri je za besedilo uporabil Gradnikova Pisma, ciklus ljubezenske poezije, ki je v celoti izšel leta 1916. Skladba je napisana za ženski zbor in sopran solo s klavirsko spremljavo. Na vsebino opozarja tudi Medveščkov ovitek v rdeči barvi z reprodukcijami slik iz časa renesanse. Tokratni zvezek je za razliko od prejšnjih izšel v samozaložbi. ——— DAHE KONCERT OB 50. OBLETNICI GORIŠKEGA ZBORA PRAZNIK ZBORA LOJZE BRATUŽ DANIJEL DEVETAK Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice je priredil v četrtek, 13. t.m., v Kulturnen centru Lojze Bratuž slovesen kulturni večer, ki je bil obenem prijeten domač praznik. Tako je obeležil 50-letno prisotnost sestava in še enkrat poudaril njegovo vlogo sredi naših kulturnih prizadevanj na Goriškem. Iz zakulisja se je v začetku slišala znana mila melodija Monotono pojo mi kraguljčki, na poseben način draga vsem pevcem, ki so kdajkoli peli v zboru Bratuž, nakar je skupina stopila na oder in pod vodstvom Bogdana Kralja predstavila bogat izbor skladb primorskih skladateljev. Najprej je zadonela nežna Ave Maria Danila Fajglja; za njo je zbor zapel skladbo Veter Ubalda Vrabca in Pesem Gorici mladega skladatelja in pevca Patricka Quaggiata na besedilo Janeza Povšeta; še enkrat smo izkusili, da ima ta skladba prepričljivo umetniško vrednost. Pred mikrofon je nato stopil predsednik zbora Marko Terčič. Podčrtal je, da je koncert želel biti skromna od-dolžitev vsem, ki so skozi več desetletij omogočili, da je zbor dočakal ta dan. Zbor Bratuž je namreč last celotnega goriškega prostora, vseh, ki so pomagali pri rasti v zdravem slovenskem duhu. Zato, je še rekel Terčič, imamo mi danes moralno dolžnost vztrajati in kakovost skupine še izboljšati. Zahvalil se je prof. Vereni Koršič Zorn, ki je za to priložnost uredila bogato publikacijo, in Zvezi slovenske katoliške prosvete ter Združenju cerkvenih pevskih FOTO BIJMBACA PRIZNANJE SSG PREDSTAVITE\ V GORICI ZLATA PALICICA ZGODBI O MAČKU, KI JE NAUČIL GALEBKO LETETI Zadnji teden v novembru je v Kulturnem domu Španski borci v Ljubljani potekal deveti mednarodni festival o-troških predstav Zlata paličica, ki se je končal v nedeljo, 2. decembra, s slavnostno podelitvijo nagrad. Med enajstimi predstavljenimi gledališkimi deli za otroke je strokovna žirija, ki so jo sestavljali Ljubivoje Rašumovič, Nika Sommeregger, Vlasto Dedovič, Dubravko Torjanac, Slavko Pezdir, soglasno nagradila z zlato paličico za najboljšo uprizoritev v celoti predstavo Zgodba o mačku, ki je naučil galehko leteti Luisa Sepulveda, v režiji Marka Sosiča in produkciji Slovenskega stalnega gledališča Trst. Žirija je s svojo presojo pač potrdila to, kar smo mali, predvsem pa odrasli gledalci takoj zaznali in izredno pozitivno ocenili: izjemno aktualna vsebina z naravovarstveno tematiko je postavljena na oder tako, da se polno oglaša njena močna sporočilnost v pronicljivem in rahločutno zamišljenem režijskem vodenju Marka Sosiča, ki je vso težo pripovedi o nesebičnem in iskrenem prijateljstvu "naložil" enemu samemu igralcu-izpovedovalcu, imenitnemu Janku Petrovcu. Le-ta s svojim vrhunskim izvajanjem zaigra nič koliko nadrobno izoblikovanih likov, v katere se z bliskovito naglico čudovito preobraža, tako da jasno zaživijo pred gledalci in so takoj prepoznavni v vseh svojih značajskih odtenkih. Prav zaradi tega se je žirija odločila podeliti zlato paličico za veliko moško vlogo Petrovcu. Za to res utemeljeno dvojno zlato priznanje na mednarodnem festivalu v Ljubljani naj grejo iskrene čestitke Petrovcu, ki ga poznamo kot zavzetega interpreta v marsikateri posrečeni gledališki stvaritvi, pa tudi kot privlačnega radijskega jutranjega pripovedovalca pravljic in dogodivščin iz niza Očetov-stvo malo drugače Jurija Paljka; režiserju Sosiču, ki nas je že večkrat presenetil z izvrstnimi, pretanjeno spletenimi režijskimi zamislimi, in ne nazadnje našemu edinemu zamejskemu profesionalnemu gledališkemu ansamblu, Slovenskemu stalnemu gledališču, ki nam je v vseh teh letih podarilo nič koliko nepozabnih trenutkov, prežetih s čistim umetniškim užitkom, katerega ne smejo in ne morejo zasenčiti redke neposrečene repertoarne izbire. — IK VEČER KOCJANCICEVE POEZIJE Letos so v Kopru izšle v ponatisu Savrinske pesmi Alojza Kocjančiča, pesnika slovenske Istre. Društvo Ars jim je posvetilo večer v Kulturnem centru Lojze Bratuž preteklega 12. decembra. Na njem sta o Kocjančiču spregovorili g. Alojzija Zavnik in prof. Ines Cergol Bavčar, iz njegovih pesmi pa je bral igralec Alojz Milič. Goste iz Istre je na začetku pozdravila prof. Lučana Budal in kot prvo točko napovedala nastop skupine, ki izvaja na ljudskih glasbilih staro istrsko glasbo. Gre za člane družine Batista, ki jo v skupini predstavljajo tri generacije. Eno od dragocenih glasbil je po opisu svoje babice izdelal ded, vodja ansambla. Žlahtno igranje, obogateno s petjem mlade Metke, je prisotne prevzelo in navdušilo. Nastop znane in že uveljavljene skupine je bil nadvse posrečen uvod v Kocjančičev pesniški svet. Duhovnik, pesnik in prosvetni delavec Alojz Kocjančič (1913-1991) iz Kubeda je študiral v malem semenišču in v bogoslovju v Gorici, dušnopastirsko službo je opravljal po številnih istrskih krajih. Pesniti je začel že kot študent. V Savrinskih pesmih je v Mottu zapisal: Kar sem, si, Istra, ti mi dala, / pečat si užga-la za vse dni. Vsebino njegovega pesnjenja nakazuje tudi verz iz pesmi Istra-mati: Ljudi opeval bom, vode in skale. Verz je pozneje uporabil kot naslov za svojo prozno zbirko. O Kocjančiču "duhovniku in svečeniku besede", "začetniku in utemeljitelju slovenske poezije v naši Istri" je Tone Pavček v spremni besedi k ponatisu Šavrinskih pesmi zapisal, da stoji sredi Istre "ves tak, kot je istrska zemlja sama: skromen in kamnat, zamaknjen vase, s pogledom k zvezdam in navznoter v dušo stvari". Nekaj let pred smrtjo je bil pesnik gost Slovenskega katoliškega prosvetnega društva v Gorici. Na večeru v Co-colinovi dvorani v bogoslovnem semenišču je prof. Marija Ceščut predstavila njegovo pesniško zbirko Brumhole (1988). Poslušalci so ga ohranili v najlepšem spominu. Tako tudi ob letošnji deseti obletnici njegove smrti, ko je spet prišel med nas s svojo bogato duhovnostjo in globokim pesniškim sporočilom. — LB zborov za podporo pri njenem izidu, pa še vsem pevcem, dirigentu in Anki Černič, ki je poskrbela za smotrno povezavo večera. V drugem delu sporeda smo slišali tri lepe pesmi Brede Šček, nato Kogojevo priredbo ljudske Stoji, stoji mi polje, Venite rož'ce moje Mirka Fileja (prvega zborovodje), pri kateri je s svojim ljubkim in toplim glasom zablestela sopranistka Nadja Cotič. Učinkovita je bila tudi priredba ljudske Ne hodi ti, k meni ponoči Stanka Jericija, dolgoletnega dirigenta, ki nosi posebne zasluge za to, da je bil zbor Bratuž v več kot 30 letih pod njegovo taktirko pravi nositelj pevske kulture na Goriškem. Spomin na ta čas je močan še danes, saj je skupina med prvimi v naših krajih segala po zahtevni polifoniji in ljudski ter umetni sodobni glasbeni literaturi. Za vse to je Jericijo na jubilejnem večeru prejel kot zborovodja, ki je na poseben način "izklesal" obraz zbora Bratuž, posebno priznanje. Slišali smo tudi tri istrske ljudske Alda Kumarja, na koncu pa še dve Merkujevi rezijanski. Pred tema dvema je dr. Damjan Paulin v imenu Sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti podelil pevcem bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke, odlikovanje za zvestobo zborovskemu petju. Zlato značko (za več kot 25 let udejstvovanja v zboru) so prejeli Niko Klanjšček, Ma-rilka Koršič, Marko Terčič in Franka Žgavec. Sklad RS je ob visoki obletnici podelil zboru Bratuž tudi jubilejno priznanje Republike Slovenije. Večer se je nadaljeval s pozdravi. Pisno voščilo je poslal pokrajinski odbornik za kulturo Francesco Marangon, prav tako Drago Stoka in ZCPZ iz Trsta. Pevcem na odru in vsem nekdanjim pevcem, ki so sedeli v dvorani, so čestitali predstavniki mešanega zbora Rupa-Peč, moškega zbora Mirko Filej in zbora Sedej iz Steverjana. Čestital jim je tudi predsednik ZSKP Damjan Paulin, na koncu pa sta pevcem iz srca voščila še prof. Lojzka in prof. Andrej Bratuž, ki sta zboru poklonila očetovo sliko. S C G V EMIL KOMEL / TRETJE SREČANJE Z Gl \SIU) 2001-02 GORIŠKI GLASBENIKI ZA MLADINO JOŽE ŠTUCIN V okviru prireditve Srečanja z glasbo, smo v soboto, 15. decembra, prisostvovali nadvse zanimivemu koncertu učencev in dijakov Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Velika dvorana KC Lojze Bratuž je bila polna do zadnjega kotička, kako tudi nebi bila, saj se je predstavil najmlajši del goriške skupnosti in pred občinstvo "razgrnil" delček svojih poustvarjalnih spretnosti. Vsak tak nastop je po svoje praznik, pa tudi trenutek prijetnega spoznanja, da mladi rodo- vi še vedno vztrajajo na poti, ki so jo že pred davnimi časi zastavili njihovi predniki. Glasba je gotovo eden od ključnih segmentov ohranjanja narodne samozavesti, nekakšna "nevtralna" substanca, ki ji nihče ne more "ubežati", saj brez predsodkov in spontano navezuje prijazne stike z vsakim dobromislečim sosedom v okolju, kjer se poraja. Glasba predvsem ne pozna notranjih meja, zato se pogosto najlažje odpre v prostor, kjer se potem prične njena zmagovita pot zbliževanja različnosti in skupnega sodelovanja drugačnosti. V tem kozmopolitskem duhu se je zgodilo tudi tretje glasbeno srečanje, ki je, to lahko zapišemo, lepo zaokrožilo niz prireditev ob dveh velikih obletnicah v Gorici. Spomnimo se, da je prav leto 2001 leto, ko mineva natanko tisoč let od najstarejše poznane omembe Gorice in Solkana, drugi mejnik pa je stoletnica Pevskega in glasbenega društva, ki velja za eno najstarejših ustanov glasbenega šolstva na Sloven- FOTO BUMHACA skem. Razlogov za slavje je skratka dovolj, še najbolj pa razveseljuje dejstvo, da se temu praznovanju pridružujejo tudi prijatelji iz drugih narodnostnih skupnosti. Dokaz za to je priložnostni izid publikacije, petega zvezka zbirke Mlade note, v kateri se umetniško srečujejo najrazličnejši glasbeniki, ki pišejo za mladino. Nekateri le za to priložnost, drugi pa pogosteje ali celo redno. Urednik zbirke Silvan Kerševan je na prireditvi poudaril, da najnovejši zvezek prinaša pisan izbor skladb ustvarjalcev, ki so po rojstvu ali z delovanjem povezani z goriškim prostorom. Prav je, da jih vsaj naštejemo, saj njihovo delo presega običajne okvire skladateljske dejavnosti; skladbe imajo brez dvoma močan povezovalni naboj, globok notranji pomen, ki ga bodo začutili tudi mladi glasbeniki, katerim so v prvi vrsti namenjene. Izbor je resnično pisan, tako slogovno, vsebinsko in izrazno, kot tudi generacijsko. Svoje umetnine so za zbirko prispevali Andrej Bratuž, Damijana Čevdek Jug, Giulio Chiandetti, Zorko Harej, Stanko Jericijo, Silvan Kerševan, Ciril Kren, Hilarij Lavrenčič, Lucija Lavrenčič Terpin, Luigino Pistore, Patrick Quaggiato, Dimitrij Rejc, Mirko Rener, Cecilia Seghizzi Campolieti, Antonio (Boris) Stacul, Caterina (Ketty) Tabai Leban, Boris Vodopivec in Mirko Vuksanovič. Sama zbirka je razdeljena na tri sklope. V prvem so skladbe za solistične instrumente, v drugem skladbe za skupinsko igro, v tretjem pa pesmi za otroški oziroma mladinski pevski zbor z instrumentalno spremljavo. O "uporabnosti" posameznih partitur bo seveda presojal čas, povejmo le, da so vse namenjene popestritvi pouka in poživitvi koncertnih programov. Kolikor smo lahko slišali ob tej priložnosti, bodo izvedbe pogoste. Vsa izvaja- na dela so namreč napisana na način, ki je otrokom blizu, uporabnost pa jim dodatno "dviguje" še vez (pri mnogih) s slovensko ljudsko glasbo, kar zagotavlja tudi priljubljenost. Mladi izvajalci so se na koncertu zelo potrudili. Tako velik projekt, ki je organizacijsko zapleten in zahteven (na odru je bilo istočasno tudi do sedemdeset otrok in mladih) so izpeljali brez zapetljajev in v mnogih točkah odlično. Težko bi kogarkoli posebej omenjali, saj gre za skupinsko delo, ki sta ga poleg učencev SCGV Emil Komel pomagala realizirati tudi Orgelska šola Nova Gorica in šola Glasbene matice, vseeno pa moramo pohvaliti nadarjenega pianista Jurija Klanjščka, kitaristko Martino Gereon, violista Petra Gusa, skupino Orffovega instru-mentarija, Vokalno skupino Mlade note s solistko Ivano Paljk, ki je zapela nežno Uspavanko, organistko Ano Zalar, pa seveda še vse zborčke in priložnostne instrumentalne sestave, ki so vsak po svojih najboljših močeh predstavili skladbe iz zbirke. Od "starejših" ima največ zaslug za izvedbo koncerta brez najmanjših zapletov in nenadejanih pavz zborovodkinja Damijana Čevdek Jug, za slavnostni finale pa je poskrbel dirigent Luigino Pistore, ki je z združenim zborom učencev SCGV Emil Komel ter instrumentalno podporo pihalcev, trobilcev in klavirja izvedel Harejevo Pesem primorske mladine. Slavnosten zaključek, poln radostnih in optimističnih občutij, je navdušeno občinstvo hotelo slišati dvakrat. 9 ČETRTEK, 20. DECEMBR/ 2001 voščijo vam in# TRŽAŠKA KRONIKA C0PERNIC0 S.I.M. S.p.A. finančni svetovalec Ivan Gruden vošči vesel Božič in srečno Novo leto 2002 34100 TRST - Ulica Roma 28, tel. 040 660001 10 ČETRTEK, 0. DECEMBRA 2001 KMEČKI TURIZEM GRUDEN ŽBOGAR vošči mir Božji in veliko sreče v letu 2002. SAMATORCA 47, Zgonik, tel. 040 229191 tAc„, Gruden Matej in C. GRADBENI MATERIAL Ob Božiču in Novem letu vse dobro in lepo! SESLJAN, 27/a, tel. 040 299259 CVETLIČARNA ELENA Elene Prašelj IZBDANO CVETJE 7A VSE PRILOŽNOSTI 34133 TRST, Ul. Carducci 2 BAR POKER Kristjana Cibica OB BOŽIČNIH PRAZNIKIH VOŠČI IN ŽELI VSE DOBRO TRST-Ul. F. Severo 5 ŽELEZNINA IN DROGERIJA TERČON vošči srečen Božič in Novo leto SESLJAN, 27/A, tel. 040 299220 TRGOVINA Z DROBNIM BLAGOM TERČON KATJA vošči srečen Božič! 34019 SESLJAN, 44 želi vesele božične praznike in srečno Novo leto 2002 OPČINE - Narodna ul. 47, tel. 040 213957 OTTICAOPTIKA parfnit, mousse in hladne torte, čokoladni izdelki vseh rrst, nepremagljive skušnjave v vseh letnih časih ZAPRTO OB NEDELJAH POPOLDNE IN PONEDELJKIH OPČINE - Proseška ul. 2, tel. 040 213055 JAZBEC Pekarna - slaščičarna NABREŽINA 98, tel. 040 200174 2001 Petdeset let kakovosti TURISTIČNA KMETIJA BAJTA družina Škerlj Vošči vesele praznike! SALEŽ 108, tel. 040 2296090 ali 040 229331 ♦ Lind CRVICC Ploščice, oprem zo kopalnice in sanitarije inštalaterstvo. Vse po ugodni ceni! 34011 NABREŽINA Kamnolomi, 63/A, tel. 040 201216 fJaRarna in slaščičarna JOogHissa tSogata ponudba različnega £rufia in slaščic Vošči vesele praznike! SESLJAN 41 POHIŠTVO A ^ ® pupis Vošči vesele praznike in srečno 2002! SESLJAN 59/B, DEVIN, Državna cesta 14, Devin-Nabrežina, Devin-Nabrežina, TRST TRST BOŽIČNO VOŠČILO TRŽAŠKEGA ŠKOFA KRISTUS PRIŽGE NOVO UPANJE V TRŽAŠKI KNJIGARNI MOHORJEVKE V TRSTU V temini noči velika luč prežene nočno temo: v Betlehemu se Kristus rodi za nas. Božji Sin postane človek in vstopi v mučno zgodovino človeštva, da bi z njim delil tesnobe in pričakovanja, trpljenje in strah in da bi dal odgovor na potrebo po zveličanju. Prav v njegovih dneh se namreč izpolni starodavna obljuba, zacveti pravica in z njo mir. Danes živimo dneve hude zaskrbljenosti in razburjenja. Od vseh strani se kliče po pravici in slednje ni; prosi se za mir, vojne pa še naprej prinašajo uničenje in smrt. Ne moremo ne narediti za svojega trpljenja tolikih žena in mož, ki živijo v zatiranju, ki jim krati svobodo, v ponižanju, ki žali njih dostojanstvo, obsojeni na revščino in odrinjenost, v bojazni, da se razširi sovraštvo in da se uveljavita nasilje in maščevanje. Kristus je tudi danes tisti, ki prižge novo upanje, da bi se človeštvu nasmehnila nova pomlad v spravi in odpuščanju, v resnici in pravici, v ljubezni in bratstvu. Kdor Vanj veruje, ne more ne reči vsem, da je mir še in vedno mogoč: znotraj družin, kjer bi utegnilo biti nerazumevanje, v družbi, kjer bi drugačnost utegnila biti razlog za odklanjanje in ne za sprejemanje in srečanje; v svetu, kjer krvavi spori oborožujejo en narod proti drugemu. Da, mir je mogoč. Vendar nam ne sme biti dovolj, da ga oznanjamo in da prosimo zanj. Vse nas mora obvezovati odgovornost za izgradnjo miru skupaj z vsakim človekom dobre volje. Vsem Slovencem, ki živijo na tej naši zemlji in ki so mi sestre in bratje v veri, in vsem, ki gojijo misli in težnje po slogi in miru, naj gre moje prisrčno voščilo. + EVGEN RAVIGNANI TRŽAŠKI ŠKOF Letošnja knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe je doživela tudi lepo obiskano in prisrčno tržaško predstavitev v prostorih Tržaške knjigarne. Uvodoma je prisotne pozdravil upravnik knjigarne Igor Starc, zatem pa je knjižni dar, ki ga letos Mohorjeva ponuja Slovencem v Italiji, orisal urednik Marko Tavčar. O posameznih publikacijah so spregovorili avtorji oz. uredniki. Tako je o koledarju spregovoril njegov urednik dr. Jože Markuža, ki je orisal vsebino knjige in poudaril nekatere točke, pri katerih se koledar še posebej zaustavlja, kot npr. seveda 150-letnica Mohorjeve družbe in 250-letnica goriške nadškofije. Prof. Marija Kacin je spregovorila o zborniku ob 100-letnici rojstva očeta dr. Antona Kacina, pri čemer je še posebej poudarila Kacinovo prizadevanje na področju o-živitve slovenskega šolstva na Tržaškem po drugi svetovni vojni. O knjigi Očetovstvo malo drugače je spregovoril avtor Jurij Paljk: gre seveda za izbor tekstov, ki jih je v štirih letih Paljk prispeval za istoimensko oddajo, ki smo jo z užitkom poslušali po valovih Radia Trst A. Kot zadnja je prišla na vrsto knjiga receptov Sonjine slaščice avtoric Sonje Marije Maraž Bednarich in Irene Bedna- rich, o kateri sta spregovorili ravno gospa Sonja, v odsotnosti Irene pa druga hčerka Kristina Bednarich. Lahko rečemo, da je vzdušje popestrila ravno ta zadnja predstavljena knjiga, saj so prisotni imeli priložnost jo tudi preizkusiti "v praksi", s pokušnjo domačih števerjanskih slaščic in kozarcem verduca. BETLEHEMSKA LUČ JE PRISPELA V TRST Betlehemska luč miru, ki jo od leta 1986 prinašajo iz Betlehema na Dunaj, je tudi letos prispela v Trst. Z Dunaja so jo prinesli predstavniki štirih skavtskih organizacij, in sicer Age-sci, Amis, FSN (evropske skavtske zveze) in Slovenske zamejske skvatske organizacije. Slovesen sprejem luči je potekal v soboto, 15. t.m., v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu, kjer je bila tudi dvojezična maša v slovenščini in italijanščini, ki jo je daroval tržaški škof msgr. Evgen Ravignani (svojo prisotnost je obljubil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, ki pa ga ni bilo). Betlehemska luč je nato začela svoje romanje po Italiji. Člani skavtskih organizacij jo bodo namreč ponesli v 115 italijanskih mest preko štirih poti: po jadranski obali do mesta Lecce v Apuliji, po tirenski obali do sicilske prestolnice Palermo, v Genovo in letos prvič na Sardinijo. TRŽAŠKA KRONIKA BARKOVLJE / POČASTITEV LIKA MSGR. MATIJE ŠKABARJA SPOMIN JE ŠE VEDNO ŽIV MATJAŽ RUSTJA Pred 125 leti (20. marca 1876) se je v Barkovljah, v bližini današnje Rumene hiše,rodil msgr. Matija Škabar, neutrudni učitelj vere, ponosa narodne pripadnosti in strpnosti. Potem ko je opravljal službo dušnega pastirja v Rojanu, pri Sv. Jakobu, v Sv. Križu in na Katinari, je štirinajst let vodil domačo župnijo (do leta 1948). Življenjska pot, ki mu je namenila težke čase črnega terorja in dveh svetovnih vojn, ga je leta 1934 spet pripeljala v rojstni kraj, kjer je opravil osnovno šolo in dokazal izredno nadarjenost, da mu je bila pot odprta na gimnazijo v Trst in nato v goriško semenišče. V Gorici je bil pri 23 letih tudi posvečen v duhovnika, novo mašo pa je pel v rodnih Barkovljah. Zaradi izrednih katehetskih sposobnosti (učil je na Cirilmetodovi šoli), ljubezni do zborovskega petja, dragocenega daru uspešnega dela z mladimi, zaradi pokončne drže Slovenca in neoma-hljivega oznanjevalca Kristusove besede je bil msgr. Škabar poznan daleč po tržaškem prostoru. Ker poteka letos tudi 35-letnica njegove smrti, je SKD Barkovlje sklenilo primerno počastiti spomin na enega najuglednejših barkovljanskih rojakov, ki je umrl v 90. letu starosti na Montuci leta 1966. V nedeljo, 21. decembra, je številna publika v domači cerkvi sv. Jerneja dokazala, da sta spoštovanje in priljubljenost msgr. Škabarja še vedno živa. V dokaz temu gre omeniti tudi odkritje spominske plošče v domačem borovem gozdičku, katero je na pobudo domačinov pred nekaj meseci postavila prejšnja občinska uprava. Enourni splet glasbe, poezije in petja je dovršeno izluščil tiste lepote življenja, ki so bile msgr. Škabarju najbolj pri srcu. Mlada harfistka Glasbene matice Tadeja Kralj iz razreda prof. Tatjane Doniš je z doživetim in brezhibnim izvajanjem marsikoga prijetno presenetila. Učenci osnovne šole F. S. Finžgar so pod vodstvom učiteljice Novele Carli in ob orgelski spremljavi prof. Andreja Pegana zapeli ljudsko Barčico in tako opomnili, da so bile Barkovlje do nedavnega slovenska ribiška vas. Daljši nastop pa je imel MePZ Igo Gruden iz Nabrežine pod vodstvom Adija Daneva, ki je z velikim odobravanjem občinstva segel v narodno zakladnico in v Grudnovo ter Kogojevo liriko našega prostora. Idealno se je tako poklonila velikemu možu celotna slovenska pesem, kateri je msgr. Škabar posvečal veliko pozornosti in moči (dolgo let je vodil šentjakobski pevski zbor). Priznana sopranistka Nora Jankovič pa je z recitalom nabožnih, narečnih (prijetno verzi-fikacijo starih večerov ob ognjišču je napisal domačin Aleksander Furlan) in meditativnih poezij dokazala, da je tudi na tem področju doma. Program, ki je ubrano prepletal nastopajoče z dogodki iz življenja msgr. Škabarja, sta povezovala Daša Stanič in Igor Veljak. IN MEMORIAM MARIJA LEGISA V petek, 14. decembra, smo se v mavhinjski cerkvi in na pokopališču poslovili od upokojene učiteljice Marije Legiša. Pred dvema mesecema jo je zadela možganska kap in je umrla 7. decembra letos, pred praznikom Brezmadežne, ki jo je pokojna Marija zelo častila. Pokojnica je zagledala luč tega sveta pred 91 leti v znani slovenski družini "pri Kolmano-vih" v Mavhinjah. Iz te družine je bil tudi znani slavist in akademik dr. Lino Legiša, ki je bil njen bratranec. Tudi njeni rodni sestri Olga in Danica sta prav tako bili učiteljici. Tudi sama se je z vsem srcem posvetila temu poklicu. Kot je v pogrebnem nagovoru dejal zgoniški župnik Jože Markuža, je učiteljski po- klic bil zanjo poslanstvo, da je takoj v povojnem času posredovala slovensko besedo in jezik učencem in učenkam, ki so zadihali v novi državni ureditvi po preteklem fašističnem zatiranju. Tega je pokojnica tudi občutila, ko je skrivaj prebirala knjige Mohorjeve družbe. Prva svetovna vojna je prisilila številno družino, da se je izselila k sorodnikom na Col pri Re-pentabru, ob požigu vasi v drugi svetovni vojni pa so iskali zatočišče v Sesljanu. Marija Legiša je svoj poklic opravljala po raznih kraških vaseh in povsod je zapustila zgled požrtvovalne in dobre vzgojiteljice. Skrbela je za lepoto slo-venskegajezika in za lepo izrazoslovje. Že od mladosti, pa vse do starosti, je pela na cerkvenem koru. Redno se je udeleževala bogoslužja in verski prazniki so bili zanjo vedno pravo doživetje. Bila je navezana na Katoliški glas in na Novi glas, z veseljem je sprejemala knjige Goriške Mohorjeve družbe, podpirala je misijone in vrsto dobrodelnih pobud. Župnika Jože Markuža in Josip Caha sta se zahvalila za njeno zgledno krščansko življenje, za njeno evangeljsko pričevanje in dobroto do vseh. Z njo odhaja tudi del vaške zgodovine in nekdanje družine, ki je imela pomembno vlogo v življenju vaške skupnosti. Sovaščani, cerkvene pevke in znanci so skupaj s sorodniki pospremili pokojno Marijo Legiša k večnemu počitku na vaško pokopališče v Mavhinjah. ——— IM pizzeria UDIM Vošči vsem odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto 2002! PIZZE TUDI ZA KOSILO IN VEČERJO TER PRIPELJEJO Tl PIZZO NA DOM BOLJUNEC62, tel. 040 228117 □ANEV praznjenje greznic in čistilnih naprav, čiščenje odtočnih kanalov z vodnim pritiskom, pregledi s tv kamero, zidarska dela OPČINE, Dunajska 8, tel. 040 211336 - 213592, fax 040 214802 Sklad Mitja Čuk in Vzgojno zaposlitveno središče Mitja Čuk voščita vsem svojim prijateljem VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2002! TRST, Rusi most 4, tel. 040 632537 vošči srečen Božič in Novo leto TRST, V.le Miramare 117/1, tel. 040 410020 mcilcilcin Opčine - Narodna ulica, 28 - Tel. 040211465 il negozietto tkanine vošii vesel Božii in srečno Novo leto 2002 TRST - Drevored 20. Septembra 16, tel. 040 370914, e-mail ilnegozietto@xnet.it VINO s.a.s. ZALOGA ISTRSKIH, KRAŠKIH IN DOMAČIH VIN Kuret Tanja Vošči vsem odjemalcem resel Božič in srečno Novo leto TRST - VI. Ippodromo 2/2a, tel. 040 396502 voščijo vam in* TK TRŽAŠKA KNJIGARNA LIBRERIA TRIESTINA VAM VOŠČI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO. PRIČAKUJEMO VAS Z BOGATO IZBIRO BOŽIČNIH OKRASKOV IN UMETNIŠKIH IZDELKOV. TRST - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 040 635954, e-mail: tklibris@tin. it potovalna agencija AURORA Ulica Milano, 20 - 34122 Trst tel. 040 631300 - 040 630261 11 ZLATARNA Elizabeta Jazbec vošči vsem novim strankam vesel Božič in srečno Novo leto OPČINE - Ul. degli Alpini 2 (vogal Proseške ul), tel. 040 215188 Fiofi S CVETLIČARNA avina želi vsem odjemalcem veselja polne božične praznike TRST - Istrska 8/b, tel. 040 763856 ČETRTEK, 20. DECEMBRA 2001 POHIŠTVO 3toVb(C vošči vsem odjemalcem, prijateljem in znancem v zamejstvu in matični domovini vesele božične praznike TRST - Ul. S. Cilino 38, tel. 040 54390 nuova Tecnoutensili di Norma Tretjak &■ C. SAS ŽELEZNINA, ORODJE, STROJI ZA POLJEDELJSTVO OPČINE - Proseška 7, tel. -fax 040 212397 ZELEZNINA TERČON Vse za hišo in vrt stroji za domačo in poklicno uporabo, barve in barvila, vse za vodne in plinske inštalacije. ODPRTO OD PONEDELJKA DO PETKA NABREŽINA 124, tel. - fax 040 200122 UNIPOL BANCA Dr. STOJAN PAHOR finančni posrednik VARČEVALNI PROGRAMI ZA KOGARKOLI <• INVESTICIJSKI SKLADI ❖ POKOJNINSKI SKLADI ❖ZAVAROVALNIŠKI SKLADI >UPRAVLJANJE PORTFELJEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV ❖ ŽIVLJENJSKA IN VSE DRUGE OBLIKE ZAVAROVANJ tel. 040 3220283, št spahor@xnet.it TRST - Piazza Venezia 1 UNIPOL internet: http//www.unipolbanca.it TRŽAŠKA KRONIKA IN MEMORIAM c»o. 12 ČETRTEK, DECEMBRA 2001 OBVESTILA V NEDELJO, 23. decembra, bodo v Domu Jakoba Ukmarja v Skednju ob 11.30 predstavili knjigo Škedenjska ženska. BOŽIČNE PRIREDITVE v Nabrežini. V soboto, 22. t.m., bo v prostorih domače osnovne šole ob 11.30 božična prireditev. Na praznik Svetih Treh Kraljev, 6. januarja 2002, pa bo v cerkvi sv. Roka ob 15.30 božični koncert, ki ga bo izvedel zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. SLOVENSKO DOBRODELNO društvo v Trstu razpisuje svojo petnajsto študijsko podporo iz sklada Mihael Flajban. Podpora bo znašala 1.500 evrov za pr- vi letnik in 1.250 evrov za vsako naslednje leto, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Podpora je namenjena vi-sokošolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 2001/2002. Podrobnejša pojasnila in razpis dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 20. decembra 2001. DAROVI DRUŽINA KORŠIČ Anton daruje 1.000.000 lir za raziskave Onkološkega oddelka v Avianu. JA JASLICE v bazovski cerkvi: Dragica Stopar 50.000 lir; Vik- URNIKI BOŽIČNIH MAS NA SVETI VEČER Slovenske maše na sveti večer v Trstu in okolici bodo: - ob 21. uri: pri Novem sv. Antonu; - ob 22. uri: na Kontovelu, v Rojanu, pri Sv. Vincenciju in v Škednju; - ob 22.15: pri Sv. Jakobu; - ob 24. uri: v stari cerkvici pri Sv. Ivanu in v okoliških župnijah. Tržaška radijska postaja Radio Trst A bo letos prenašala polnočnico iz župnijske cerkve v Bazovici. tor in Norma Stopar 50.000 lir. ZA CERKEV na Padričah: ob obletnici smrti pok. Angela Kralja daruje domača družina 50.000 lir; v spomin na pok. Angela Kralja daruje Karmen Belli 50.000 lir. MARIJA IN Slavko Emili darujeta za cerkev v Sv. Križu 30.000 lir v spomin na pok. strica Josipa Verginello. ZA SLOVENSKO Karitas: namesto cvetja na grob pok. Ivanke Simoneta darujeta Vojko in Adam Simoneta z družinama 100.000 lir. ZA CERKEV v Mavhinjah: v spomin na Marijo Legiša daruje družina Legiša, Mavhinje 15, 300.000 lir; v isti namen darujejo N.N. 100.000 lir, Ema Urdih 50.000 lir ter Nadja in Aleš Pertot 100.000 lir. ZA CERKEV v Ricmanjih: Mar-čela Vatovac, Ricmanje, v spomin na pokojnega sina Sergija 100.000 lir; družina Kozina, Domjo, v spomin na pok. očeta Albina 200.000 lir; Bernarda Kuret, Ricmanje, v spomin na svoje pokojne 50.000 lir. Globoko prizadeti ob smrti dragega prijatelja in pevca GREGORJA PERTOTA izrekamo ženi Rožici, hčerkama Martini in Saški, sinu Niku in vnukom ter vsem ostalim sorodnikom občuteno sožalje! FANTJE IZPOD GRMADE IN OPZ LADJICA ZAHVALE Ob boleči izgubi GREGORJA PERTOTA izreka župnijska skupnost iz Nabrežine iskreno sožalje ženi Rožici, otrokom Martini, Saški in Niku ter vsem ostalim svojcem in sorodnikom. Izrazom sožalja se pridružuje tudi Novi glas. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE V TRSTU ob obletnici učlovečenja Božjega Sina ŽELI VSEM SVOJIM ROJAKOM BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN VSE DOBRO V NOVEM LETU 2002 ter vabi vse vernike k skupnemu obhajanju božične skrivnosti, ki bo v cerkvi Novega sv. Antona v sredo, 26. decembra, ob 16. uri. Vodi/ bo koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. ZNAMKE VSEH VRST IN OD-RABLJENE TELEFONSKE KARTICE! Dragi prijatelji misijonov, iskrena zahvala za vse znamke in telefonske kartice, ki sem jih prejel v letu za njihove potrebe. Še vedno se ta akcija nadaljuje, zato se še enkrat toplo priporočam vsem tistim, ki bi radi na ta način pomagali naiim skrbnim misijonarjem. Ob tej priložnosti želim vsem blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2002! Franc Saksida, ul. Bia-sdlttto 125, 34142 TRST - ITALIJA SLOVENSKA VINCENCIJEVA konferenca se zahvaljuje vsem dobrotnikom in skupno s Klubom prijateljstva želi vsem bralcem blagoslovljen Božič in veliko sreče v novem letu 2002! BOŽIČ NA PROSEKU Po polnočnici bo slavje pred cflivijo. Sodeluje godbeno društvo Prosek. Na Božič bo slovesna sv. maša ob 10.30 uri. Dne 6. januarja ob 18. uri bo orgelski koncert. Prostovoljni prispevki. UMRL JE GREGOR PERTOT Kdor se je ob koncu minule sezone udeležil koncerta Fantov izpod Grmade na borjaču pri Terčonovih v Slivnem in je poslušal pesmi, kot sta Kernjakovi Katrca in Mojcej, ali Gašperši-čevo priredbo Pesmi od rojstva in na koncu Logarjevo Silvijo, je mogoče zaslutil, da solist, odlični drugi tenorist Gregor Pertot, ni tako zveneče bleščeč, kot je bil sicer. Razen redkih prisotnih pa ni nihče vedel, da bo že naslednji teden začel svojo kalvarijo, zdravljenje bolezni težko izrekljivega imena, ki ga je starega 69 let v soboto, 15. decembra, pobrala iz srede svojih najdražjih. Umrl je na svojem domu v Nabrežini, kjer se je rodil avgusta leta 1932 v znani družini organista in narodnega delavca Adolfa Pertota. Gregorje spadal k prvi povojni generaciji dijakov slovenske klasične gimnazije v Trstu in prav v razredu je prof. Jože Peterlin v njem videl skrite talente igralca. Velikokrat je pripovedoval, koliko se je pokojni profesor z njim ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na VEČER V BESEDI IN PESMI OB 80-LETNICI DR. ZORKA HAREJA v soboto, 22. decembra, ob 20. uri v Marijinem domu v ulici Risorta 3 v Trstu. Tradicionalna BOŽIČNA RAZSTAVA V NABREŽINI bo od 25. decembra 2001 do 6. januarja 2002 v župnijski dvorani Wovi izdelki in motivi so delo šolske mladine in odraslih. Ob tej priložnosti bo na ogled tudi razstava slik mladega umetnika Ivana Žerjala. Razstava bo odprta vsak dan od 15. do H. ure razen v četrtkih in petkih. Vabljeni vsi! OTROŠKI ZBOR LADJICA IN MOŠKI ZBOR FANTJE IZPOD GRMADE vabita na KONCERT BOŽIČNIH PESMI, v župno cerkev v Štivanu na Štefanovo, 26. decembra, ob 17. uri. Sodelovali bodo tudi gojenci devinske podružnice glasbene šole Emil Komel. ZLATAitl TA H o a l o - JJ m z; b & C GORIŠKA KRONIKA OB 50 - LETNICI OBNOVITVE STEVERJANSKE OBČINSKE UPRAVE ŠTEVERJAN SKOZI ČAS MARJAN DRUFOVKA Števerjan je bil in je še vedno pretežno kmečka vas. Na začetku tega stoletja in prej, v letih pomanjkanja, hude gospodarske in ekonomske krize, so prav preprosti ljudje, od katerih je bila večina kolonov, in kmetje - garači zagrabili situacijo v roke in sami začrtali usodo lastne vasi. Družilo jih je skromno, a dostojno in pošteno življenje, hrepenenje po boljših časih, navezanost na lasten dom in zemljo ter močna narodna zavest. Vse to jim je pomagalo, da so se osamosvojili in sedaj živijo na svoji zemlji. Za prvega župana nove, upravno moderne števerjanske občine je bil izvoljen v sredi 18. stoletja baron Viljem Tacco, sledili so mu Anton Knez, Anton Klanjšček, Anton Lenardič, Konrad Fabris, Jožef Klanjšček, Karel Prinčič in upravitelji Ladislav Likar, Luigi Šoliani, Oton For-mentini ter podesta' Alfredo Fu-ertes do ukinitve jeseni I. 1927. Fašistična vlada je tako Števerja-nu odvzela občinsko samostojnost in ga priključila občini Smartno-Kojsko. Po priključitvi k Italiji 1.1947 je bil Števerjan dodeljen občini Koprivno. Tako so Bricem najprej županovali kop-rivniški župan Rodolfo Miani, nato pa prefekturna komisarja Umberto Castagnoli in Hubert Baum. Za ponovno vzpostavitev občinske samostojnosti sta si že hitro po razmejitvi prizadevali še zlasti Slovenska demokratska zveza in Demokratična fronta Slovencev, ki sta takrat zastopa- li veliko večino slovenskega prebivalstva na Goriškem. H gori-škemu prefektu so zahajale razne vaške delegacije z zahtevo po vzpostavitvi prejšnjih občin. Prizadevanja za obnovitev občin so trajala nekaj let. Stvar se je končno rešila, pa čeprav ne za vse. Iz goriške občine niso izvlekli nobenega kraja. V italijanskem uradnem listu je bil 31. januarja 1951 objavljen zakon št. 17 z dne 3. januarja 1951 o novi občinski ureditvi v goriški pokrajini. Podpisali so ga predsednik republike Luigi Einaudi, predsednik vlade Alcide De Gaspe-ri, notranji minister Mario Scel-ba in pravosodni minister Antonio Segni. V prvi točki zakona piše, da se obnavlja občina Števerjan. Sestavljali jo bodo zaselki Ščedno, Klanec, Valerišče in FOTO BU.MBACA Jazbine. V naslednjih točkah o-menja ostale občine na Goriškem. Po obnovitvi števerjanske občine do prvih volitev, ki so bile razpisane 10. junija 1951, je bil imenovan za komisarja trgovec s Sovence v Števerjanu, Rudolf Maraž. Slednji se je pridružil ustanovljeni Kmečko delavski zvezi (KDZ), kandidiral na tej listi na prvih občinskih upravnih volitvah in postal prvi svobodni števerjanski župan. Sledili so mu Ivan Ciglič, Hermenegild Pod-veršič, Stanislav Klanjšček, Ivan Humar in Hadrijan Corsi, ki žu-panuje še danes. Na tretjo adventno nedeljo, 16. t.m., so se Števerjanci primerno spomnili 50 - letnice obnovitve upravne samostojnosti števerjanske občine. Zjutraj, ob 10. uri, so se zbrali pri sv. maši zadušnici v cerkvi sv. Florijana mučenca, kjer so se pobožno spomnili občinskih mož, županov, odbornikov, svetovalcev, uslužbencev in vseh občanov, ki so žrtvovali veliko časa in moči za dobrobit vseh vaščanov, konec koncev vseh nas. Božjo daritev je daroval župnik Anton Lazar, cerkveni zbor pa je ob orgelski spremljavi Hermana Srebrniča ubrano zapel več adventnih pesmi. V prvih popoldanskih urah je sledil kulturni spored, ki seje odvijal v dvorani župnijskega doma F. B. Sedej. Predvideval je nastop obeh vaških društev in skupin, ki delujejo na občinskem teritoriju. Program je povezovala spretna Sara Miklus. MePZ F. B. Sedej je pod vodstvom Danila Čadeža otvoril svečanost z Lipo Davorina Jenka. Zatem je števerjanski župan Hadrijan Čorsi pozdravil prisotne sovaščane, politične, gospodarske in verske oblasti. Praznik so s svojo prisotnostjo počastili domači župnik Anton Lazar, goriški nadškof msgr. Dino De Antoni, podpredsednik SSO Damjan Paulin, de- želni tajnik SSk Damijan Terpin, pokrajinski tajnik SSk Mirko Špacapan, pokrajinski predsednik SSk Ninko Černič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa za Italijo Marjan Terpin, pred samo nekaj dnevi imenovan goriški prefekt Camillo Andreana, namestnik goriškega župana Luigi Coana, pokrajinski predsednik Giorgio Brandolin, pokrajinski svetovalec David Grinovero, senator Miloš Budin, generalna konzulka RS v Trstu Jadranka Sturm Kocijan, ravnateljica osnovnih šol Miroslava Braini, župan občine Sovodnje Igor Petejan, podžupan občine Doberdob Viljem Gergolet, župan občine Šlovrenc Gualtiero Franco, župan občine Brda Franc Mužič, župan Miren Kostanjevica Martin Marušič, podžupan občine Postojna Jernej Verbič, števerjanska rojaka Bruno Podveršič in Ivo Hvalica. Prisotne je Corsi nagovoril o današnji težnji javnih ustanov po globalizaciji in s tem po uničenju majhnih stvarnosti. To je povsem zgrešeno. Majhne občine predstavljajo važno vlogo ohranjanja teritorialne identitete predvsem na hribovitem in goratem področju. Treba je zbrati pravo pot zmanjšanja stroškov v sodelovanju med posameznimi upravami. Mešani zbor je zaokrožil svoj nastop z Devovim Stoji har-telc zahrajen in Bratci veseli vsi Mateja Hubada. Na oder je stopila odbornica za kulturo občine Števerjan An- ka Černič, kije predstavila knjigo Občina Števerjan skozi čas, katere podatke sta zbrala Ales-sio Stasi in Marjan Drufovka. Stasi je v svojem delu prikazal podroben zgodovinski oris od samega začetka, od soseske do občinske samostojnosti števerjanske vasi in njene ukinitve I. 1927, Drufovka pa je podal statistični pregled občinskih volitev in sestavo posameznih uprav od I. 1951 do danes. Lepo izpeljano knjižico je izdala občina Števerjan, uredila jo je Anka Černič, grafično oblikoval Franko Žerjal, sliko na platnici je prispeval Vladimir Klanjšček, tiskala jo je Grafica goriziana. Zahvala gre seveda tudi tistim, ki so dali na razpolago gradivo, od dokumentov do fotografij. Sledil je nastop učencev OŠ Alojz Gradnik in otrok otroškega vrtca s pesmico Dobre volje smo mi, na besedilo in melodijo Nenčke Kupper. Otroci so ob klavirski spremljavi tudi recitira- li poezije o Brdih, ki so jih sami napisali. Mladinska skupina kulturnega društva Briški grič je uprizorila recital o Brdih, prizor iz starega kmečkega, družinskega življenja. Sara Miklus je prebrala voščilo občinski upravi, ki ga je poslal msgr. Oskar Simčič, telegram poslanca Ettoreja Ro-molija in evroposlanca Mitje Volčiča. Beseda je bila dana častnim gostom, ki so prinesli pozdrave. Za zaključek pa je nastopila glasbena skupina Met-kalfe, ki je uglasbila pesem Števerjan, iz zbirke Pesmi Mirka Mazore, dolgoletnega župnika v Podgori. Ob navdušenem ploskanju publike je skupina zaigrala še nekaj svojih železnih konj. Družabnost se je ob zvokih slovenske pesmi nadaljevala v spodnjih prostorih prosvetnega društva, kjer je organizator spodobno obeležil tako pomemben jubilej. Občinska uprava je poskrbela za bogato zakusko, pri izpeljavi del so si zavihnili rokave člani obeh vaških društev, zadruga Števerjanski griči pa je zabelila že dobro razpoloženo vzdušje z briško kapljico. PHOTO LABORATORIO PHOTO LABORATORIO lastnik: Carlo Sclauzero 34170 GORICA-Ul. Locchi 2 tel. 0481 535165 AGRARIA SEMENARNA CUSSIGH BAUCON GORICA - Ul. Corsica 7/a Gostilna «FRANC» Pri Francetu Pristna domača kuhinja Zaprto ob nedeljah SOVODNJE OB SOČI - Prvomajska 86, tel. 0481 882038 GOSTILNA KORŠIČ Zaprto ob torkih in sredah ŠTEVERJAN - Sovenca 7, tel. 0481 884248 HOTEL RESTAVRACIJA NANUT Hotel vedno odprt, restavracija zaprta ob sobotah in nedeljah ŠTANDREŽ - Ul. Trieste 118, tel. 0481 21168 Gostilna 44 Pri Mirotu” (Da Miro) Zaprto ob torkih SOVODNJE OB SOČI, tel. 0481 882017 GOSTILNA VID PRIMOŽIČ PRI PAVLINU Zaprto ob petkih GORICA - Drevored 20. septembra 138, tel. 0481 82117 GOSTILNA SIRK PRI LOVCU SUBIDA - PLEŠIV0, tel. 0481 60531 / v um I’ I L. K L UIG I ti II M ISAC.A rOTOGKAlO PIERLUIGI BUMBACA FOTOGRAF GORICA, Ul. delle Monache 11 tel.-fax 0481 30866 Vesel Božič in srečno Novo leto želi ‘TttesU ‘TC.oacč Velika izbira torbic, dežnikov in raznovrstnih kvalitetnih izdelkov GORICA - Raštel 23, tel. 0481 33790 GOSTILNA PAOLA Paola Ščukovt želi vesele božične in novoletne praznike! ŠTANDREŽ-Ul. Monte Sabotino 20, tel. 0481 523134 KJKjncKJnj Tuttidi MARKET Emilio Povšič GORICA-Tržaška ul. 261, tel. 0481 21193 IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA IN ALUMINIIA Tabaj F.Ui sne Miloš in Raimondo Tabaj GORICA, ul. Gregorčič 24 tel. 0481 21514 fax 0481 21987 ~Maxi MARKET S. ANDREA VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM BOŽIČNEGA VESELJA POLNE PRAZNIKE STANDREZ, Ul. San Michele 184 '%rattdria ^^fdstiina 1670 - 1990 "2Devetak di Devetak Agostino & C. s.n.c. Zaprto v ponedeljek in torek ctaett oedno na razpolago za katerokoli željo ali potrebo. AGENCIJA IOT - GORICA turistični urad: ul. Oberdan 16, tel. 0481 533838, fax 0481 531780 urad za skupinska potovanja: Corso Verdi 22, tel. 0481 530900, fax 0481 530169. ŠTEVERJAN Klanec 23 tel. 0481 884095 Zaprto ob torkih in sredah 16 GORIŠKA KRONIKA wm POKRAJINSKO TAJNIŠTVO SSk PRI NOVEM PREFEKTU IN IMENOVANJA FOTO BI MBACA V četrtek popoldan se je delegacija SSk, ki so jo sestavljali deželni tajnik Damijan Terpin, pokrajinski tajnik Mirko Špacapan in pokrajinski predsednik Ivan Černič, sestali z novim go-riškim prefektom. To je bilo prvo srečanje z goriško stvarnostjo. Predstavniki stranke so prefekta seznanili z delovanjem in smernicami slovenske stranke, obenem pa mu predočili tudi odprta vprašanja, s katerimi se ubada slovenska manjšina. Dan prej se je sestalo pokrajinsko tajništvo SSk. To je bila prva seja po kongresu, na dnevnem redu je bilo zato imenovanje odgovornih v nekatere komisije. Tako je bil za podtajnika in blagajničarja imenovan Aleš Figelj; Dorjana Devetak in David Grinovero bosta zadolžena za organizacijske zadeve; za krajevne uprave ter za socialna vprašanja se bo zanimal Bernard Špacapan, za šolstvo Karlo Mučič, za mladino Dimitrij Tabaj in Dimitrij Brajnik, za gospodarska vprašanja Ivan Vogrič, medtem ko bo za odnose z mediji odgovarjala Erika Jaz-bar. Na seji so nato razčlenili nekatera aktualna vprašanja, med drugimi pozdravili prve pozitivne korake, do katerih je prišlo okoli športnega centra v Pevmi, spregovorili o problemu poštnega urada v Pevmi ter izrazili namero, da se vsaj v Stražicah ohrani dvojezično poslovanje. V tem smislu se bo stranka angažirala, da bi na najprimernejši način uredila omenjeno zadevo. S tem v zvezi je tajnik Mirko Špacapan že naslovil pismo na poštnega direktorja in ga vprašal za sestanek. O problemu slovenskega jezika v javnosti na Goriškem je bilo precej govora. Uveljavljanje pravic, ki jih imamo, in katerih se malokdo poslužuje, je namreč tema, kateri bo novo tajništvo posvetilo veliko svoje pozornosti. Tajništvo je razčlenilo problematiko slovenskega odbornika na goriški pokrajini. Po sestankih z Brandolinom je jasno, da bo do imenovanja prišlo spomladi, kajti prisotna komisija mora najprej prilagoditi statut. Treba pa je povedati, da v postavki za 1.2002 ni postavljena potrebna vsota za novi od-borniški mesti. Po drugi strani pa je v programskem doku men-tu goriške pokrajine za I. 2002-04 jasno povedano, da bo do odgovornih mest za manjšino v sklopu upravljanja pokrajine dejansko prišlo. Nakar se bo pa postavil politični problem, ki ga gre rešiti v dogovoru med slovensko manjšino. SSk se bo na vsak način odgovorno in brezkompromisno borila za razširitev pokrajinskega odbora na predstavnika slovenske manjšine, ne glede na to, kdo bo to mesto potem dejansko zasedel. SSk smatra mesto v odboru na pokrajini eno od skupnih ciljev, za katerega se mora boriti enotno vsa manjšina. Pomemben izziv, do katerega bo prišlo prihodnje leto, je obnovitev goriške občine. Odgovorni za pogajanja so objeli stanje, dogovore z Marjetico, načrte in opravljeno delo. Prisotni na seji so zato spregovorili o različnih oblikah nastopanja ? --■ —■ -Xh h j J 1 M >•>‘g* * «fi - /i /‘ >"?/. /»77 / 7 */ / l *•• ../"r:f : i* .'•