269. številka Ljubljana, v četrtek 24. novembra. IX V leto, 1892. • ii i/ llhaja »vsak da. isimsi oedeljp ;u praanike, ter velja po ?v&t- prejema.? «a av »tro - og c r ■ i.; dežele r.a v«e teto b gld.. sa pol inta 8 gld., «a Četrt leta i ,;ld., ^a jeden Maser t gld. 40 kr. — /a L jnb liano br*v pošiljanja na dom ea vse leto 13 gld., ».a Četrt leta 8 gld. Hj kr , ca jedeu mesec i gld^ 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr. na mesec, Vrbskem jezeru uraduje slovenskemu kmetu kot c. kr. okrajni glavar mož škotskega pokoljenja in strogo nemškega mišljenja. To njegovo mišljenje bi nas sicer na sebi ne brigalo dosti, kajti pri vseb političnih uradih na Slovenskem so v večini uradniki, kateri niso privrženci slovenske narodnostne ideje Vender pa je razlika med C. kr. okrajnim glavarjem Celovškim in njegovimi neslovenskimi tovariši, katere smo ravnokar v misel vzeli. Ti zadnji, katerih bi našteli lahko lepo vrsto, skušajo po večini zatajiti svoje politično prepričanje, kadar ni združljivo z njihovim uradnim poklicem in v svesti so si, da morajo kot zastopniki državne vlade izvrševati temeljne državne zakone, obetajoče jednako-pravnost vsem narodom, živečim v tostranski polovici naše monarhije. In zategadelj narod slovenski tudi ne šteje v smrtni greh takim uradnikom njihovega zasebnega mišljenja, ker od predstojnih mu C. kr. uradov sploh ne zahteva ničesar, nego nepristranosti in pravičnosti. V to vrsto političnih uradnikov pa žalibog ne spada c. kr. okrajni glavar Mac Neviu, kakor je to deloma dokazal že štajerskim, poBebno drastično pa v zadnjih dneh koroškim Slovencem. — Kakor smo že pred par dnevi z obžalovanjem ko n h t a to vali, spoznal je ta gospod za umestno, da se je udeležil, ne glede na svoj značaj kot c. kr. politični uradnik, tistega „Parteitaga" nemških Korošcev in Nekorošcev, ki je bil v lice vsem državnim zakonom ter je javno in očitno napovedal uničenje državno priznanemu narodu, obžaluje ob jednem, da se to uničenje dosihdob baje vsled malomarnosti vlade, katere organ je tudi c. kr. okrajni glavar Mac Nevin, še ni posrečilo. In vender ta gospod ni — kakor bi nerazsoden človek mislil in Bodil — osteutativno zapustil shoda, na katerem se je na nečuven način poleg Slovencev, katerim ima ou deliti pravico in resnico, napadala tudi vlada (seveda le centralna). Ne, tega ni storil, pač pa je sedaj sijajno dokazal, da so vsaj pri njem na rodovitna tla padle bojevite besede političnih Hunov a la Luggin, Ghon in Dumreicher. V torek zabeležili smo na kratko vest, kako ostentativuo se je c. kr. okrajni glavar Celovški sed«) po „Parteitagu" jel zanimati za zahteve občin Celovškega političnega okraja niede narodne šole. Danes pa nam prihaja o tej stvari poročilo, ki nad kriljuje vse, česar smo se v skrajnem svojem pesimizmu bali. Predvčeraj vršilo se je v Kotmariv^si po g. c. kr. okrajnem glavarju Mac Nevinu izpraševanje starišev in varuhov o zaprošeni uredbi ljudskih šol. Kako se je pri tej prvi priliki po „Parteitagu" postopalo od ozuačeuega gospoda nasproti slovenskim starišem, to presega že vse meje. Bati se je bilo, da pride v pričo vladnega zastopnika do pretepa, na tak nečuven način jemala se je Slovencem pravica svobudue odločbe. C. k r. okrajni glavar trdil je strmeči m starišem, da bo šola, za kak o ršno prosijo Slovenci, „hrovaška", taku, da ne stanši z otroci potem niti sporazumeti ne bodo mogli, da se otrokom v taki šoli sploh ne bo mogoče naučiti nemščine in da jele to naša nakana. Neustrašni župan Kotmaroveški ga je na to pozval, naj ljudem razloži, za kako šolo je v istini občina prosila, a g. Mac Nevin je odgovoril, da te prošnje on nima in da je tudi videl ni. Prepisa iste prošnje pa županu tudi ni dovolil prečitati in izrazil se je, da bi ne smel imeti otrok človek, ki se drzne prositi slovenske šole. Nemčurji, ki so se za hrbtom glavarjevim čutili varne, pa so naslanjajoč se na besede njegove psovali naše za „ravbarje", hoteče Korošcem ukianti nemški jezik m glavar sam, mesto da bi branil žaljene slovenske občane, pristavil je c 6 16, da naj gredo čez Ljubelj oui, ki zahtevajo slovenske šole. >Ja Štajerskem — tako je govoril — vzrastli so iz slovenskih Šol sami neumneži, kakor se je imel priliko prepričati za časa svojega tamošnjega službovanja. In ko vse to ni pomagalo, vprašal je še, koliko let da naj bi se po želji >iarišev poučevalo v slovenskem jeziku. Na odgovor starišev, da naj se vsa leta poučuje na pcdlagi materuega jezika, od dru-zega leta vnaprej pa tudi nemščina kot učni predmet, pa se je izrazil g. okrajni glavar hkrati, da tej zahtovi odgovarja tudi že sedanja šola in navzoči nad- učitelj moral mu je pritrditi, dobro vedoč, da govor budo neresnico! Odgovor ua to trditev pa je bil glasen, togoten odpor naših ljudi, kat ri so potem, uvidevši, da ae je bati pretepa, odšli. Potem pa bo nasprotniki podpisovali za staro šolo in sicer tudi taki, kateri otrok niti u imajo in tudi taki, ki so kar na svojo roko zastopali druge, Češ, da ta in oni ne utegne osebuo priti in da je njega poslal. Na ta način so je bajd posrečilo g. glavarju pridobiti kakih 40 — 50 po večini neveljavnih podpisov. — Naši možje pa so se podali nemudoma v pisarno c. kr. okrajuega glavarstva ter zahtevali, da naj se vzame na zapisnik njib protest zoper tako početje, kar se je tudi zgodilo. Ko-nečuo se je c. kr. okrajni glavar izrazil v svoji uradni pisarni še o naši družbi sv. Mohorja, rekoč, da izdaje veleizdajsko knjige in da je pred 2 ali 3 leti moral celo državni pravdnik jedno teh knjig konfiscirati, kar je seveda popolnoma izmišljeuo. Tako naše poročilo, o katerega resničnoati se vlada lahko vsak dan prepriča potom primerne preiskave. — Že već let imamo priliko opazovati, da se deželna vlada koroška poHebnn osteutativno zanima za slovenske deželam in njih narodne težnje. Tako smo morali ob svojem času poročati, da je c. kr. okrajni glavar Praxinarer pri sv. Jakobu ne-navzoče sprejemal na zapisnik v interesu nemške š le in c. kr. okrajnega glavarja Beljaškega moralo je stoprav državno sodišče poučiti, da je kršil zakon, zabranivši veselico družbe sv. Cirila in Metoda. Sedaj pa je ta svoja tovariša daleč prekosil škotski plemič Mac Nevin. Ako bode centralna vlada tudi to nezaslišano žaljenje slovenskih državljanov rati-fikovala, tedaj pač mora biti utemeljeno ponašanje tega moža, da se mu ničesar zgoditi ne more, ker je oseben prijatelj nemškega ministra Kuenburga. A mi vender ne moremo misliti, da je že tako mogočno in ujdivno prijateljstvo levičarskega ministra in da bo centralna vlada dopuščala svojemu organu oficijelno izvrševati sklepe „Partei-tagove". Toliko takta tudi Slovenci vsaj smemo zahtevati od svojih političnih uradnikov, da se aktivno ne udeleže nemškega boja zoper nas, kakor to stori c. kr. okr. glavar Celovški. Ugled LISTEK. Gospod Šramek. ((Vški spisal Bohdan Kamina ky; preložil Vinko.) (Dalje.) Ženskam so bili posebno všeč njegovi temni, kot od maščobe lesketajoči, a suhi in mehki lasje, na katere je bil sam časih ponosen. Modre, lepo ovalaste oči njegove so bile prijetne, a imele so še neki drug, nekako čuden izraz, katerega bi imenoval „malozahtovnega". človeku se je zdelo, kot bi ta mladi Človek na svetu ne hotel že ničesar, prav ničesar, zadovoljen s tem, da ga trpe in nikomur ni na poti. Z obličja uganiti njegovo Btarost, bilo je nemogoče; njegov obraz je bil takrat, ko mu je bilo trideset let, baš tak, kot takrat, ko še ni bil izpoluil dvajsetega. To, da je življenje često hudo vihralo nad to glavo, ostavilo je svoje sledi k večjemu v tem nekamo plahem pogledu, v katerem bi bil človek zaman iskal le količkaj ponosa in samozavesti — in mogoče tudi na visokem čelu, katero pa so navadno zakrivali čez nje počesani lasje. V tridesetem letu je imel pod nosom baš toliko redkih in bledih las, kol takrat, ko je bil star šestnaist let. Večjo srečo je imel gospod Šramek z lasmi, poganjajočimi mu pri ušesih; v teku nekaj let vzgojil je iz njih sicer redke, a vender precejšne zalizct, katere si je časih vihal mesto brk. Njegove ob*vi so bile lepo zaokrožene, a redke in nedoločene mrve, najprej še pepelaste. Njegov nos je bil tlu ii pravilen, duševnih zmožnostij ni kazal nobenih, i nezmožnostij tudi ne. UBtnice njegove so bile skoro lepe in njih usmev bi gotovo ne bil zopern, ko oi bil Šramek imel čistejše, belejše zobe, kot so bli njegovi, od neprestanega pušenja silno orumenel. Brada njegova je bila okrogla, a tudi topa, z jako nežno kožo. S to svrjo kožo, skoro kot pri ženski nežno, bil je gospod Šramek skoro lepši od gospodične Berte, ki je )ila razjedena od koz. Takrat, pred osmimi leti, i se vsiliti zavest, da je on tostranski Rumun, okrajni glavarji a la Mac Nevin pa njegovi madjarski „Obergespani". Da se ta zavest oe ucepi narodu slovenskemu državi na kvar, v to skrbi naj sedaj centralna vlada, za* kliče naj svojim koroškim organom energičen: Est modus in rebus, sunt oerti denique fiaes*. Takih mož, kakoršen je c. kr. okrajni glavar Celovški in propali kandidat nemških radikalcev za deželno predsedstvo Kranjsko (!!), pa naj vlada v interesu svojega ugleda prej ko prej odreši narod slovenski. — To zahtevati in centralno vlado v tem smislu informovati, to bodi skrb naših državnih poslancev. — Ako smo pa res že tako daleč, da bo ostal glas upijočega v puščavi vsak naš glas, tedaj pa naj da naša delegacija vsaj pred vsem svetom škotskemu „pacifikatorju* naroda slovenskega tisti odgovor, ki ga nosi v srci vsak Slovenec, ki je pa moral nam v očigled tiskovnemu zakonu — ostati v peresu. Državni zbor. Na Duiiaji, 23. novembra. Že dolgo ni grof Taaffe svoje zaveznike, levičarje, tako neprijetno presenetil, kakor v današnji seji, ko je povedal, odgovarjajo princu Sehwarzen-bergu, da zmatra sedanjo situvacijo le za prehodno stanje, ki se bo pa kmalu prememlo tako, da bo zopet moči popolniti mesto češkega ministra. Ko je grof Taaffe, smehljaje kakor vedno, izrekel te krilate besede, jeli so levičarji stikati glave in ugibati, ali govori ministerBki predsednik resno ali se samo šali. Večina levičarjev zmatra to izjavo kot veleva/ m> izpoved, vsled katere bi se utegnilo spremeniti celo sedanje razmerje mej vlado in levičarji. Začetkom seje odgovarja ministerBki predsednik grof Taaffe na razne interpelacije, potem pa se začne specijalna debata o državnem proračunu in Bicer o točki .Najvišji dvor". Posl. dr. pl. KrauB nasvet uje reformo dvornih in državnih knjižnic, ker je jako nujna, ter želi, da bi bili dvorni muzeji večkrat odprti. Zbornica vzprejme to točko brez daljše debate m začne razpravo o drugi točki „Državni zbor". Posl. Schlesinger misli, da državni zbor ni vreden svote, katero velja, namreč 700.000 gld. na leto. Zbornica in sosebno liberalna stranka je protinarodna, kar se je pokazalo pri interpelaciji radi trgovine z dekleti. Protiliberalci se vedno napadajo in podpredsednik Chlumeckv bo vede časih celo žaljivo. Člen 2 državnega osnovnega zakona je huda napaka, k-r določa, da so vsi državljani jednakopravni. Preduo se je ustvaril ta člen, preiskati je bilo veroizpovedanja prebivalstva, zlasti Židov. Govornik razpravlja potem obširno o židovski veri, dokazujoč, da uči talmud, da mej knstijanom in živino ni razločka. — Radi teh izvajanj, katerim židovski poslanci Btrastuo ugovarjajo, vab rani predsednik posl. Schlesingerju nadalnje govorjenje in ko ta apelira na zbornico, pritrdi slednja predsedniku. da sem v šoli, jaz pa Bem hodil po vaši ulici sem ter tja ter neprestano gledal v vaša okna, da sem imel glavo že vso zavito . . Pripovedovaje se je nasmehoval ter jo gledal z nežnim, mehkim pogledom, a ne dolgo, ker sploh ni nikomur rad dolgo gledal v oči. čez nekaj časa pa se je kot navadno zagledal v zlate epaulete Napoleonovega generala. „Vi si niti misliti ne morete, kako sem bila jezna," odgovorila mu je Berta, igraje se s trakom svojih naočnikov in tlačeč si ga v usta. »Niti k oknu nisem smela stopiti, niti na ulico podati se, niti h kupcu po smokve, ker me je gospod Šramek, ta neslanež, zasledoval kot tajni redar, naj sem šla kamorkoli . ..." „Neslauež . . . Hm, neslan se vam pač nisem zdel. To pravite sedaj, gospodična, takrat . . . zakaj Bte se mi uasmehovali?■ „Kaj nasmebovala V Smijala sem se vam," zagovarja se gospodična tor se z nekim vprašanjem obrne k svoji materi, naznanjajoč s tem, da jej je ta razgovor zopern iu da govori z gospodom Šia-mekom samo iz usmiljenja, zanio zato, ker sta b« poznala kot otroka, ko sta si bila jednaka. (Dalje prik.) Posl. princ Kari Schvvarzenberg izjavi, da •e je držala njegova stranka, glasuje sa grajo, izrečeno Mengerju, tega, kar je predsednik Čita) iz stenograma, ko je Mengerja poklical k, redu. Men-ger je grajo zaslutil že zato, k(% o češkem državnem pravu ni miti govoriti, ner'da bi se omenila češka država- Privrženci državnega prava dobili smo zahtevano zadoščenje. Glasovanje o tej reči podalo je zanimivo, na prejšnje čase sporainjajočo sliko. Morda premišljajo Mladočehi, je-1 i nekdanji telesni obroč bil res tako grozen, kakor so časih trdili. Priznati je treba, da delujejo Mladočehi srečno. Jedenkrat jih podpira kaka ministerska naredba, drugikrat kaka politična konferenca, potem pt še posl. Menger. Posl. Masarvk sodil je politične stranko zelo ostro in jim očital, da nimajo zmisla za socijalna vprašanja, češki veleposestniki zanimali smo se vedno za socijalna vprašanja. (Posl. Pernerstorfer: Glasovali ste vedno za izjemne zakone. — Schvvarzenberg: Tega ne tajim. — Pernerstorfer: Ali je to tudi socijalno vprašanje? — Schvvarzenberg: Nekoliko že.) Naše postopanje glede* punktacij je bilo mnogo napadano. Kazalo se je tudi na to, da je grof Harrach govoril v Pragi o reviziji punktacij. Jaz sem vedno sodil, da je v okviru punktacij urediti tudi jezikovno vprašanje. Ako se imenuje to popolnitev ali revizija sprave, je brez pomena. Kadar bi bilo to dognano, dalo bi se marsikaj doseči. Stališče, katero zavzema naša stranka glede državnega prava, se ne da sedaj do'očiti, ker si ne damo rok vezati v stvari, katere razvoj še ni znan. To nejasno stališče očital nam je tudi poslanec Zucker, a on sam se tudi ni izrazil jasneje, ker bi bilo to nevarno Tako sodimo tudi mi. Takisto je Zucker tožil, da se potrpežljivost češkega naroda preveč izkuša. Mislim, da moremo potrpeti, kajti češko državno pravo prišlo bo zopet na dnevni red; mi sicer tega ne bomo prouzročili, pač pa nekdo drugi. V ogrski državni polovici se razvijajo stvari tako, da je o njih resno premišljevati. Pri vsaki premembi, ki bi tam nastala, mogla bi dobiti vsaj moralen uspeh vsaka, jedinstvu ustavljajoča se stranka. Nazori o dobrih in slabih svojstvih dualizma se morajo še razbistriti; po mojem privatnem mnenji pa pride trenotek, ko se bo ustvarila proti-teža zoper pretežnost jednega dela države. Dotlej potrpimo, ne ustvarjajmo kriz, spoštujmo drug drugega in ne sodimo tendenc malomarno Treba je, da se pojasne tendence strank in tendence vlade. Pri tej priliki naj omenim, da je imela dežela, katero zastopamo, trinajst let svojega zastopnika v vladi, da je on zastopal tam tudi naše nazore ter bil o nepričakovanem trenotka odslovljen. Tega je sedaj že pol leta, mesto njegovo pa še vedno ni popolnjeno. To je povod, da si izprosim od vlade pojasnila, v kar sem toliko bolj opravičen, ker se ni nič zgodilo, kar bi bilo motilo razmerje mej nami in vlado. Ako tudi se ta naša zahteva ne uiislanja na zakon, vender se ji ne moremo odpovedati, radoveden pa sem, kako jo sodijo Mlado Čehi. (Posl. Eim: Minister-rojak naj se imenuje 1) Mladočeška politika je kriva, di je Pražak moral odstopiti. Mladočehi so torej zadovoljni, da sploh ni češkega ministra, ali pa zahtevajo, da pridi na to mesto mož njihovega mišljenja, kar bi bil zanje velik uspeh. Jaz zahtevam same to, kar smo že imeli, in sicer ue zahtevam narodnega ministra, ampak samo zastopnika dežele češke. Nemškim liberalcem privoščim uspeh, ki so ga dosegli a tem, da je bil imenovan poseben ministar \l njih vrst, ali narodnih ministrov ne kaže vet imenovati, ker Avstrija ni sestavljena iz narodnostij, ampak iz dežel. Popolnitev PraŽakovega metta je najmanjši postulat, katerega moramo zahtevati, če naj še nadalje delujemo po zmislu prestolaega nagovora. Glasovali Btno za valutne predloge, ud tedaj pa nimamo več svojega ministra. (Posl dr. Lueger: Zakaj ste se pa dali speljati na Ud!) Liberalna stranka je pri tistem glasovanju miogo pridobila. S koncesijami zdaj na desno zdaj m levo ni doseči splošne zadovoljnosti. Kako dolgi bo to še trajalo? Ako se skrbi samo za hipni us?eh, še ni vse doseženo. Vlada bo more vprašati, če hoče delovati vkupno b parlamentom ali brez njegt. (Posl. dr. Lueger: To je Taafieu vse jedno.) T prvem slučaju ima Plener prav, če zahteva trdnt organizacije strank. Z velikim delom gospodov, ki tedel na levi strani, Brno v marsikaterih vprašanjih jedini in našli bi lahko še več takih. Meni bi bilo tak!) porazum-Ijenje všeč, ako tudi bi ne zadostovalo. Vprašanje bi se še vedno glasilo: ali konservativni ali radi- kalno, ker liberalni pravec nima nikake posebne veljave več. Stvar, kateri se ne moremo odreči, je šola. 01 posl. Plenerja razvito feiikovno vprašanje naj se začne reševati potem isven parlamentarnega dogovora; če bi tu ne bilo doseči jedinosti, naj se •tvar za seda) 'opaki, kajti če bi se začela o tem razprava v državnem zboru, postalo bi pereče tudi šolsko vprašanje, '^tko se Čuje, da je neki klub nadležen, da je Pralakovo mesto popolbiti samo s privoljeajem neke 'stranke, tako upliva to na nas neugodno. Govornik se Davi na to z Liberškimi do-godbami iu naavetuje, da je Pražakovo mesto zopet popolniti. (Živahno odobravanje mej somišljeniki.) MinisterBki predsednik grof Taaffe pravi, da hoče kot uljuđen mož takoj odgovoriti na vprašanje glede* imenovanja češkega ministra, akopram je na to odgovorjeno že v proračunu, v katerega je ustavljena plača za tega ministra. Ako bi torej vlada ne imela namena, predlagati cesarju, da imenuje češkega ministra, izpustila bi bila to številko iž, proračuna. Sedanje razmere so le prehodne in upati je, da se bo situvacija kmalu tako spremenila, da bo mogoče imenovati češkega ministra. (Živahno odobravanje mej Čehi in konservativci.) Princ Schvvarzenberg je trdil, da prav za prav nobena stranka ui zadovoljna. Mogoče, da je to resnica, saj sedanje minister-stvo ni strankarsko, kar je v Avstriji sploh nemogoče. Saj je dovolj dokazov za to, da vselej, kadar je prišlo na krmilo strankarsko ministarstvo, je bila dotična stranka le za hip zadovoljna, potem je pa sama napadala vlado. Sploh pa naših strankarskih razmer ni soditi tako, kakor, recimo, v Angliji in v drugih državah. Pri nas nimamo samo konservativne in liberalne stranke, ampak pod tem plaščem se še nekaj skriva — ne vem, če ste to že opazili — namreč narodnost. (Splošna veselost) Princ Schvvarzenberg govoril je tudi o sodelovanji parlamenta. Vladati brez parlamenta bilo bi časih prav prijetno, a ministerstvo ne more na to misliti, kajti, če bi le mislilo na to, zakrivilo bi državno nasilje. Gospo la moja, ali izgledam jaz tako, kakor da nameravam zakriviti državno nasilje? (Glasan, splošen smeh.) Misel, urediti jezikovno vprašanje zunaj parlamenta, ša ni dovolj zrela, a dobro bi bilo, ko bi vsi poslanci o tem premišliali . . . (Glasan smeh. Posl. Pernerstorfer: Živio Njega modrost, grof Taaffe I Poslanec dr. Gro as: Morda bo ministerski predsednik začel s premišljevanjem 1) potem se bo dalo o njej govoriti. Reklo se je, da bi vlada ne bila smela cesarju svetovati, da obišče Liberce. Razmere so take, da ni treba takih predlogov, ker cesar lahko vsak hip popolnoma mirno potuje kamor hoče.' Posl. Schneider govori zelo obširno o propadanju parlamentarizma, ki krščanskim narodom uič ne koristi, ampak samo Židom. Vse je odvisno od tega, če ima Rothschild od kake stvari korist ali ne. Tudi uradniki v državnem zboru so židje, zato je tudi zapisnik tako pogostoma falsificiran. Posl. Lienbacher govori o parlamentarnih razmerah. Predsednik pokliče posl. Schneider ja k redu, ker je trdil, da so mej Dunajskimi novinarji sami roparji, tatovi in morilci. Prihodnja seja v petek. Politični razgled. N 4» i* r tanje dežele. V Ljubljani, 24. novembra. OgrsJci državni zbor, V včerajšnji seji, pri razpravi o indemniteti, govoril je za neodvisno Btranko posl. 11 e 1 f y , trdeč, da je vlada v svojom programu napovedala tej stranki boj in da ga stranka vzprejme, ker pogodbe z Avstrijo ne more zmatrati za stalno in se neće odpovedati principu nezavisnosti Ogerske. — Tudi v cerkvenopolitičnih vprašanjih unela se je kontroverza, ker je Helfy odločno protestoval, da bi se Vatikan utikaval v postavodajalstvo ter zahteval, naj se omeji na dogmatična vprašanja. — Ministerski predsednik Wekerle zavračal je Helfvja, a tuli to pot posredno priznal, da ne upa na rea-lizovanje cerkvenopolitičnih predlog. %ii<*uje clržave, Ix Vatikana* Razni listi poročajo, da namerava papež imenovati kardinala Vanutellija za nadškofa v Bologni. Vanutelli je prijatelj trojne zveze in se ustavlja papeževi, trgzvezi nasprotni politiki, zato ga hoče papež odstraniti. Sodi se, da je to nov dokaz, kako veliko in naraščajoče ie nasprotstvo Vatikana zoper trojno svezo. Tista stranka mej kardinali, katero vodi Vanutelli, upa, 'Ataše bo ta 6 svojem Času povrnil v Rim kot — ptipež. Nevnšhi državni »bor. Predvčerajšnjim otvonl je cesar Viljem novo zasedanje nemškega državnega zbora z običajnim nagovorom, : kateri pa ni naredil pričakovanega utiša. Narodni poslanci slušali so ves govor tiho in nihče se ni ganil, da bi odobraval cesarjeve, glasno In patetično1'govorjene besede. Isto tako hladno in reservirano sodijo nagovor tudi nemški listi. Iz tega ' se sklepa opravičeno, da poslanci svojega mnenja glede vojaške predloge nrso vsled prestol- Eri" nagovora kar nič preraeuili. V nekaterih krose že računa, koliko glasov utegne dobiti vola predloga in »Vossiache Zeitung" pravi, da bode za predlogo glasovalo k večjemu od 397 poslancev 158, tako da bo veČina zoper predlogo snaštj* 19$ gffisov. Predloga mora torej propasti, Če vlada ne bo s primernimi koncesijami dobila na svojo stran katoliški centrum. — Grof Caprivi je v včerajšnji seji utemeljeval vojaško predlogo, tokazujoč, da gre za bodočnost Nemčije in da jo ato predlaga navzlic temu, da niso poslanci zatajo "Viheti, ker se ne da več odložiti. Domače stvari. — (Praška .Politik") z dne 22. t. m. (31. 323) prinaša na prvi strani lista izborno pisan obširen dopis iz Celovca, na kateri posebno opozarjamo nase čitatelje. Pisateli razpravlja tako temeljito in rezko to najnovejšo izjavo nemške vlado Željnosti, kakor bi to nam pri naših tiskovnih razmerah komaj mogoče bilo. Konečno pride do Hklepa, da bodo Slovenci vzprejeli posiljeni boj in se branili, dokler bode še jeden Slovenec živel v deželi — orožja položili pa ne bodo nikdar. — Na drugem mestu navaja list na kratko tudi vsebino našega članka »Napoved boja." — (Pevski zbor) »Glasbene Matice") ima jutri, 25. t. m., ob osmih zvečer prvo skupno vajo v telovadnici druge mestne ljudske šole na Cojzovi cesti. Ker se prvi koncert že bliža, je Želeti, da bi se p. n. pevke in pevci kar najmarljivejše udeleževali skupnih pev skih vaj. — (Slovenska predstava.) V soboto dne 26. t. m. bode osemnajsta slovenska predstava (zadnja v tem mesecu) v deželnem gledališči. Pela se bode lepa in melodična Blodekova opera v dveh dejanjih „V vodnjaku", v kateri nastopi v te-norjevi partiji g. Pavšek. Pred opero igrala se bode izvirna veseloigra dr. J. Vošnjaka „Svoji k svoji m". — (Slovensko gledališče.) Opereta »Svatba pri svetilnicah", s katero smo se seznanili sinoči, je sicer že stara, a za slovenski oder nova in ni nam žal, da se je uprizorila, ker je poleg „Deklice Elisonske" najbolje delo skladateljevo, ustvarjeno, še predu.» je Ofienbach posvetil vse svoje sile karikirauju opernega sloga. »Svatba pri svetiluicah" je nežno in melodijozno, a vender pikantno muzikalno delo, v svojem žanru originalno in skrbno instrument.rana in ker je bila jako dobro študirana, za kar gro neutrudnemu kapelniku gosji. Gerbiću častno priznanje, in dobro predstavljana, ostala bode izvestno Še dolgo na repertoirju. Stalno muzikalno vrednost imajo posebno nekatere točke, tako prvi kuplet Petrov »Poglej v obraz mi deklica", katerega j« g. Pavšek prav dobro pel, žal, da malo pretiho. Še lepši je !iuplet „Moj ranjki mož", katerega pojeta Katarina (gospa Ger-bičeva) in Fancbetta (gospođicina Daneševa) in kateremu sledi kontrapunktično izdelani tercet „Pogura, pogum". Gospa Gerbičeva, gospč. Dane-đeva in g. Pavšek peli so ta, radi upadkov zelo naporni tercet jako korektno in zelo lepo. Glasovi sveneli so tako čisto in ubrano, da je bilo veselje poslušati. Ležerao zložena vinska pesem, s katero se veže kvartet „Žene v hlev pastir čedo zdravo", je sosebno zanimiva po svojem motivu. Znani hrvatski glasbenik KuhaČ sodi, da je Ofienbach vzel ta motiv iz kake južnoslovanske narodne pesmi. Lep uspeh imel je tudi živahni in v vseh podrobnostih jako karakteristični duet Katarine in Fanchette »Ha, ta zvita, gladka kača", katerega sta g. Gerbičeva in g. Daneševa peli in igrali živahno in res izborno, in pa nežni kvartet »Čuj večerna pozdravila« (g. Gerbičeva, gg. Daneševa in Pola kova ter g. Pavšek), čigar harmonizacija je osnovana zgol na toniki in dominanti, kar je vredno omeniti. V efektnem iiualu ponavlja se vinska pesem, samo da poje sedaj zbor to, kar je prej pel kvartet. — Kakor že rečeno, bila je predstava jako dobra. Gospa Gerbičeva in g. Daneševa peli sta vs točke z1 znano dovršenostjo, > s katero -se jeta i in ker sta bili zelo dobro disponirani in sta partiji ugaiali njunima glasoma, imeli sta lep uspeh. Gspč. Polakova nastopila je prvič v večji solopartiji in jo srečno rešila. Nje. glas sicer ni obsežen, a jako prijeten in zvoriek, tako da je upati, da postane g. Polakova še prav dobra moč naše opere. G. Pavšek pel je lepo in korektno in tudi v igri je bil videti izdaten napredek, skratka predstava je bila jako lepa. — Pred opereto igrala ae je popoluoma zastarela veseloigra „IšČe se odgojnik". G. Borštnik igral je izborno, a navzlic vsemu trudu ni mogel rešiti igre, zlasti ker ni imel v ensembleu nikake podpore. Nekateri gospodje niso znali svoje uloge kar nič. — (Novo dobrodelno društvo.) Na tu* kajšnjih c. kr. obrtnih strokovnih šolah so učenci večinoma jako ubož ni h starišev, ki nikakor ne morejo ob svojih troških vzdržavati sina ali hčerke na zavodu Skorej vsak je več ali manj navezan na javno dobrosrčnost. Vsled teh razmer se je pod predsestvom Ljubljanskega gospoda žujiana konstituiral provizorični odbor, ki je sklenil ustanoviti „Društvo za podporo ubožnib učencevin učenk na c. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani". Deželna vlada je že potrdila pra vila novemu društvu in v kratkem se ima vršiti prvi občni zbor. Glede na dobrodelni namen podpornega društva že danes opozarjamo svoje čitatelje nanj, posebno pa one iz obrtnih krogov, Želeč, da bi mu v obilnem številu pristopali. Dan in kraj občnega zbora bodemo svoječasno naznanili v našem listu. — (Iz oporoke Kotnika ) Znano ie, kako velik dobrotnik je umrli Fran Kotnik mlajši slovenskemu narodu, v prvi vrsti pa slovenskemu dijaštvu. K tisočakom, ki jih je zapustil prerano umrli rodoljub v narodne namene, prišteti pa nam je še jedoega, namenjen je tudi ta, kot večina drugih, slovenskemu dijaštvu. Pokojnik je volil na privatno ime svoto tisoč goldinarjev, katera |h znašala 1. oktobra t. 1. po odbitih pristojbinah, z obrestmi vred 895 gld. 12 kr, z določilom, da se porabi v podporo revuih slovenskili realcev, posebno pa revnih slovenskih tehnikov. V to svrho razdelila se je omenjena svota tako, da je dobilo „Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji" 400 gld v podporo revnih tehnikov, in ravno toliko „Podpiralna zaloga slovenskih vseučiliščnikov v Gradci", ostanek 95 gld. 12 kr. pa dva revna slovenska realca, ki sta šla prvo leto na Dunaj. — (Hymen.) V Cerkljah na Gorenjskem poročila se je včeraj hčerka tamošnjega župana in posestnika, g. Andreja Vavkena, gospodična Matilda Vavken z g. Jožefom Demšarjem, trgovcem v Železnikah. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Zagorji ob Savi) ima svoj občni zbor v nedeljo dne 27. t. m. Dnevni red je običajni. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Prošnjo za slovensko šolo) vložila je tudi občina Stražiščt pri Celovei na c. kr. deželni šolski svet koroški. Kakor se poroča dalje prosili so tudi v Vetrinjski fari za slovensko šolo. Tako je prav! Slovenske občine na Koroškem naj se ne dado plašiti in naj odločno stoje* na svojem zakonitem stališču. Svaka sila do vremena in tudi na Koroškem mora kouečno pravična stvar zmagati. Slovenci bili smo tam, ko o Mac Nevinu še ni bilo duha ne sluha in živeli bodemo še, ko bo že davno izginil iz sveta njegov spomin. — (Celovški mestni uradniki v pruski uniformi.) Iz Celovca se nam piše: Naši mestni uradniki dobili so nedavno svojo lastno uniformo, ki je prirejena natanko po kroju pruskega oficirja. Dobijo Ii tudi pikelhavbe, o tem Vam danes še ne moremo poročati. Zdaj naj pa še kdo reče, da niso naši Nemci dobri patrijoti iu naši mestni očetje dobri Avstrijci, ko so spoznali za potrebno, ravno o času, ko se je taka uniforma, ki mora žaliti Čut vsakega poštenega avstrijskega državljana, odpravila z višjim ukazom pri mestnem redarstvu v Liberci na Češkem, vpeljati jo |v Celovcu — in to s privoljenjem predsed-ništva naše c. kr. deželne vlade, kateremu so se uzorci te pruske uii forme gotovo morali prej v potrjenje predložiti. — Zdaj šele umemo, zakaj je govoril jeden glavnih matadorjev izmej naših mestnih očetov, dr. Ivo pi. Hibler, na komersu zadnjega nemškega „Parteitaga" v Celovcu besede: „ V o n R e i c h e n b e i g bis nach Klagenfurt ebi lden wir ein e fe ste Linie zur Verthei- digung unserer gesamraten nationalen Rechte!" (Sttirmische Zustimung). Tako „Freie Stimmen' Št. 138. od 17. t. m. Iu ta komer« poveličevali so s svojo navzočnostjo c. kr. uradniki, na čelu jim c. kr. okrajni glavar Celovški Mac-Nevin in c. kr. dež. sodoije svetovalec Fer d. Steiner*); potem učitelji iz mesta in dežele, na čelu jim vodja mestne deške ljudske šole Celovške in c. kr. Okrajni šolski nadzornik Peter Po se bi*) in konečno še c. kr. vojaška godba domačega peš-polka št. 7. Nekateri c. in kr. častniki so bili spočetka tudi navzoči, so pa hitro zbežali, ko so čuli te govore in videli, kam ta nemška gospoda meri. Čudimo se le temu, da ni tudi c. kr. vojaška godba pobrala svoja kopita — in šla. — (Nepotrjen zakon.) Načrt zakona o ureditvi »likofa", kakor ga je sklenil koroški deželni zbor, ni dobil najvišjega potrjeuja, ker so se našli pomisleki zoper nekatere paragrafe. — (Prvih dvajset kron) darovala je ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Trstu gospa Natalija Truden, soproga znanega rodoljuba in predsednika čitalnice. Naj bi našla prav obilo po-snemovalk! — (Iz narodnih društev.) Opozarjamo še jedenkrat na današnjo veselico čitalnice Ljubljanske, ki se bode vršila z običajnim programom. Posebna vabila se niso razpošiljala. Začetek ob 8. uri. — »Slovanska čitalnica" v Trstu priredi svoj drugi društveni „jour tixeM v soboto, dne 26. t. m. Člani imajo pravco vpeljati goste. —■ Veselica, katero sta priredila minulo soboto Tržaška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda in »Tržaški Sokol" uspela je popolnoma v vsakem oziru. Vcb vspored izvršil se je prav povoljno in se je zabava tudi v materi|elnem oziru dobro obnesla. Čisti dohodek pripada blagajni ženske podružnice. — (Slovenska slovnica francoskega jezika.) Gosp. dr. Karol G laser, c. kr. profesor v TrBtu je priredil Pliitz-ovo bIovuico francoskega jezika za slovenski jezik iu išče založnika. Hrvatski prevod omenjene slovnice se je natisnil že dvakrat; za to se brez dvombe izplača tudi slovenski prevod. — (Nesreča na Tržaškem kolodvoru.) Te dni povozil je stroj železniškega vlaka 72 etuega delavca Frana Iglica, ko je ravno hatel iti preko tira. Odtrgalo mu je obe nogi, da je bil takoj mrtev. Strojevodjo ne zadene nobena krivda, ker je nasrečo zakrivil Iglic po svoji neprevidnosti. *) Sta ob jodnom tudi uda odbora za pobijanje Slovencev I! tiazne vesti. * (Avstrija na Kolumbovi razstav j v Madridu.) Mej državami, ki so se udeležile razstave v proslavo Kolumbovo v Madridu zavzeinlje tudi naša država odlično mesto, Predsedtiik razstave omenjal je v svojem govoru pri otvoritvi razstave, da so se poslali iz cesarske palače, iz dvonie knjižnice in od c. kr. vseučilišča najizbranejši komadi. Dalje so se udeležili te umetnosti in zgodovini posvečene razstave nadvojvoda Albrecht, kardinal in knezonadškof, metropolitanski kapittd in škof O.o-inuški m akademija znanosti v Krakovu. *(Pasteur)ev sedemdesetletni rojstvom dan.) Slavni francoski uoeujak, Pasteur praznoval bode v kratkem svojo sedemdesetletnico. Mediciuična fakulteta in društvo zdravnikov v Stuck-bolmu priredila sta narodno subskribcijo, da Be napravi velika zlata svetinja slavnemu učenjaku in za ustanovo, ki bi se imenovala Pasteurieva. Kralj švedski Oskar poklonil je v to svrho 800 frankov. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Dunaj 24. novembra. Nadzornik MEi-klavčič, zvest član slovenskega kluba iu podpornega društva, umrl. Krakov 24. novembra. Danes vršila se je pred porotniki obravnava zoper ruskega podanika Hendigerja, imenovanega tudi Hendigerv, toženega prevare, obrekovanja, iz koristolovja storjene denuncijacije ringirane zarote zoper rusko vlado. Sodba se izreče jutri. Pariz 24. novembra. Lesseps je bolan in ne moro jutri priti k obravnavi. Zagovornik njegov bo predlagal, naj pošlje sodišče zdravniško komisijo k Lessepsu, da se prepriča o> resničnosti Lessepsove trditve. . zvečer 744 4 mm. 742 B mm. 743 4 mro. — 06o fj 0 6° C —0-8- C si. svz. si. sev. si. svz. obl. obl. obl. 0 00 srn. Praktikant in učenec se takoj vzprejmeta. 0273—5) Kje? pove upravniStvo „Slovenskoga Naroda". Crospodićina vešča slovanskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, izurjena v trgovini, želi ustopiti v prodajalnico kot prodajalka ali blagajničarica. Ponudbe vzprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda" pod A. (1275—3) Srednja temperatura. —U'3°, km 3 2° pod normaloui XDu.3n.aJsls:a 'oorza. doć 24 novembra t. I. — gld tfteraj Papirna renta.....gld. 98'— Srebrna renta..... „ »7 60 zjlata renta......, 115-15 6°/0 marčna renta ... „ 100-40 Akcije narodne banke . . . 985-— Kreditne akcije .... „ 317*25 London.......119*80 Srebro....... , —*— Napol........„ 9-56 C. kr. cekini....., 5-68 Nemške marke .... . f>8*80 4 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 188 Ogerska zlata renta -l ,.......113 Ogerska papirna renta 5"/0......IDO Dunava rej*, srečke 5"/0 . 100 gld. 124 Zemlj. obč. avstr. 4',//0 zlati zabt. listi . . 118 Kreditne srečke......100 gld. 192 Rudolfove srečke...... 10 „ 23 Akcije anglo-avBtr. banke . 120 „ 151 Tramway-društ. velj. 170 gld. a.v. . . . '^36 danes . 9815 97 85 115 20 100*50 988*— 31725 119*80 9-55«/, 5-68 58-82'/, 140 gld. 50 Hr. 50 r 60 „ 35 25 . 50 75 25 Zahvala. Vsem, ki so od blizu in daleč prišli ter našemu nepozabnemu očetu, gospodu Josipu Zupan-u posestniku v Zaspeh, izkazali v tako mnogobrojnem številu pri pogrebu /.diijo čast, izrekamo tem potom svojo najiakre-nejšo zahvalo. V Za s pob, dne 24. novembra 1892. 1294) Žalujoči ostali. Gričar&Mejač preje M. Neumann v Ljubljani, Slonove ulice št, 11 ponujata: Zimske suknje.....od gld. 12 Menčikovi s pelerinom in brez pelerina...... Sacco od lodna..... Kožuhi......... Vremenski plašči (Harelok) „ Obleke .... Spalne suknje m > j 12-- 8 — 15-— 12--14-— 9 — Dežni kavčukovi plašči „ „ 13-50 Praktične obleke za dečke „ „ 8*— Otroške Obleke jako priljubljene strelske aH mornarske facone......., 4* — menčikovl za dečke in deco s kapuco in pelerinom ali pa tudi brez teh . „ ,, 8'— . Potni kožuhi in guba od lodna po različnih cenah. (1256-4) Salonske obleke in fraki vsake velikosti in cene vselej v veliki izberi. Novosti v konfekcijah za gospe. "V" olik a izber mufov, boa, ovratnikov in cepič. Sveže doAlo! JEV mesni ekstrakt v posameznih kosih po 8 kr. pri A. Staoul-n. (1099) MAG GI zmožen za substitucijo, ž«'II ne premestiti. — Ponudbe pod ,.Notarski kandidat" vzpreiema upravništvo »Slovenskega Naroda". (1197—5) Emilija Nasko izprašana babica rojena zdravnikova tiči (i265-a> Gospodske ulice šilO, IL nstr. vino naravno in pristno, dobiva ae na Kelti, in sicer stane hektoliter nuvudnega vina brez posode 19 gl«l., s posodo !SS Belo % vino na mestu — hektoliter ; pro- š Ptekar I. vrste gUI. l*-JO, II. vrste gld. 1'—, (| III. vrste OO Ur, liter. (1285—2) £ Josip Milic, Spljet, Dalmacija. j EAJtL TILL Ljubljana, Npit»Isk.e ulice *i. IO. Risalnice, risalni ogel, risalni Čavljički, risalne Šine, risala, predloge za ronde pisavo, peresa za ronde pisavo, skriljnati klinci, skriljne ploščice, pisalne mape, pisalni papir, pisanke, šolske torbe, sepija tinta, jeklena peresa, predloge za pokončno pisavo, peresa za pokončno pisavo, sindetikon, bela kreda za tablo, no-žičevke, mape za pisanke, tinte črne in barvaste, tintni gumi, tintni črtniki, črnilec, tint-niki, kvadratna Črtala, risalniki, risarski bloki, risarski papir, predloge za risanje, orodje za I024i risanje. IV. II) sladčičarska obrt v Ljubljani, na Kongresnem trgu (v Zvezdi) št. 13 pripon ><" h za Miklavža in Božič BVOjo na i •«'!<> iu nit ji'eiaeJN«! -#.nlO|{«» sladčičarskih izdelkov laatnegfa i-zd-ellsa,, navadne do najfinejše vratu. — Kc.r jo blago i/.ilibmo doioa, ziuuoiv prav Uflpeinp tekmova'i 7. vsakim drugim jiduukiiu blagom — *«>r«-j Je »nit U ji koiiltiireiiea o«l alrugoil i/l. IJia «'«an. Slavno občinstvo isvoll nuj aa snanje vteii, da so dobiva u v stavbenem skladišču (nagazim) t Vodnatn. r Odlikovan na koroški delalnl razstavi M!li. leta. /C* Priznanja in priporočila Iz vseh krajsv monarhije. I. kranjska izdelovalno žičastih žimnic in žičastomrežnih postelj ■^{iiblfana (Šiška), pole^* MoMler-fev« pivaru«? priporoća žK'MHtt- iiiuuiee nnjboljae vrate sa ofrotlke po*itel|e po S in ve6, *» •» »» velike 4» n ■ h n » Wmr lu«li um obroke. *V* (211—70) Zala*