JUTRA
jpmrama ptoCarm v i&t&nm
Mariborski
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 221
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri j
Maribor, sreda 30 septembra 1931
H9BB1
Tm|^op<	»	Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova	cesta št.13
Rašun pri poštnam iak. xav. v UjublJanl št. 11,4^-	I	-------—|	Oglati po tarifo
Valja mosečno. preje-nan y upravi ali po pošti 10 Din, do«tavtj«n na dem pa 12 Din j Ufedn. 2440 Uprava 2455 I 0g|us	tudi	oglaanl	u^Utr*'!	V	LjublJanl,	Prašarnova	uilok	»t.	4
Priprave za volitve
DELO GLAVNEGA VOLILNEGA ODBORA. — VOLITVE V SEDEŽIH
BANOVIN.
Krize dinarja ni!
Psihoza, ki je vsied nenadnega in sko-ro neverjetnega pokolebanja najmočnejše valute sveta, angleškega funta, zagrabila ves svet, je naravno izzvala svoj učinek tudi pri nas, deloma vsled nevednosti in nepoučnosti, deloma pa vsled zlobe, la psihoza bi, da se je ni pravočasno zajezilo, mogla postati katastrofalna, ker je naravno, da se v državi, ki ima v svojih denarnih zavodih krog 14 milijard hranilnih vlog, pa samo za okrog 4 milijarde novčanic v obstoku, ne bi moglo v slučaju runa izplačati takoj vseh vlog.
Zanimiv donesek k problemu valutne krize pri nas in drugod je napisal v zagrebških »Novostih« znani odlični in u-gledni n a r o dn o - go sp od ar sk i strokovnjak dr. Ivo Belin, ki na podlagi konkretnih dejstev prihaja do zaključka, da pri nas ni govora o krizi dinarja, ampak kveče-mu o krizi bankarstva. Da-je temu tako, se imamo po mnenju dr. Belina predvsem zahvaliti nezaupanju, ki ga je vsa zadnja letg_ gojilo do nas inozemstvo. Dočim so Nemčija, Avstrija, Anglija itd. uživale milijardne inozemske kredite, smo mi dobili kvečemu par sto milijonov. Madžarska n. pr. je imela kratkoročnih kreditov iz inozemstva za 5 milijard dinarjev, dunajski Kreditanstalt za prilično enak znesek, nemške banke in razna gospodarska podjetja pa za krog 100 milijard dinarjev.
Ko je vsled. vedno naraščajočega nezaupanja napram centralni Evropi začelo prihajati do odpovedi teh kreditev in kp so vsled tega pritisnili v teh državah tudi še dolžniki, je bilo naravno, da tudi bančni moratorij ni zalegel in da je zagrabila kriza tudi Narodne banke teh držav. Avstrijski je morala priskočiti na pomoč banka za mednarodna plačila, M.dčarska je dobila Smilijardno posojilo za ceno opustitve svoje revizionistične zunanje politike, Nemčijo so reševale Francija, Anvlra in Amerika. Toda celo ponosna Anglija je morala vkljub veliki pomoči iz Francije doživeti, da jo je zagrabil val nezaupanja, ukiniti je morala začasno zlato podlago svo;e močne valute, ki je tako prišla v vrtinec s. ^.tovne spekulacije.
Naši kratkoročni inozemski krediti so pa bili tako mali, da so jih naši denarni zavodi razmeigima gladko izplrčali in da devizne zaloge Narodne banke niso bile vsi 1 tega nič kaj posebno prizadete. C> veda, da smo imeli kake 2-3 milijarde teh inozemskih kreditov, bi bil., situacija povsem druga, devizne zaloge Narodne banke bi bile naglo izčrpane, in že v nekaj dneh bi bil naš denarni trg tako o-koleban, da bi bila nastopila katastrofa dinarja, ki bi ga Narodna banka najbrže tudi z novimi mednarodnimi krediti ne mogla držati. Tako pa val nezaupanja ni mogel pograbiti tudi ns ' se kriza, ki je Pa vkljub temu bila '’ma, ni rpre-nunlia v valutno krizo. Ta kriza Je bolj ba karska nego valutna kriza, in v tem ie naša prednost pred drugimi drža. ami. Dinar se je vzdržal, saj Je efektivni btok Uovčanic (4 rriTarde PPO "Uiionov Din) bi. krit do 40% z zlatom in devizami Narodne banke. Glavni razlog za njegovo
BEOGRAD, 30. sept. Glavni volilni odbor trenutno določa število in mesta volišč. V tem pogledu ostane najbrž vse pri starem. Spremembe bo do samo tam, kjer bi se pokazala potreba glede na razmere, ki jih je prinesla nova upravna razdelitev države. Zagreb bo volil 2 poslanca, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo in Skoplje
po enega, ostali sedeži banskih uprav bodo volili skupno z volilnimi okraji, ki so vanje vključeni, ker ne dosežejo števila prebivalstva kakor predpisuje zakon.
BEOGRAD, 30. sept. Jugoslovanska delegacija, ki zastopa našo državo pri Društvu narodov v Ženevi, se je vrnila danes domov.
Po gospodarskem sestanku
DELOKROG FRANCOSKO-NEMŠKE KOMISIJE. — NEMČIJA IN VPRAŠANJE KOLONU. — SODELOVANJE Z RUSIJO.
PARIZ, 30. sept. Francoski listi se popolnoma skladajo v informacijah o francoskem obisku v Berlinu. Iz tega se sklepa, da so prišle te informacije iz službenih virov, t. j. samih ministrov. Tem važnejše je naglašauje francoskega tiska, da se na nemško-francoskih pogajanjih v Berlinu ni na čelo vprašanje kolonij. Nič manj tehtna ni ugotovitev, da berlinski sporazum med Francijo in Nemčijo ni naperjen proti nobeni tretji državi ali
PARIZ, 30. sept. Ministrski preds. proti njenim interesom.
Laval je dal francoskim novinarjem izjavo, da bodo tekom desetih dni ime novani francoski člani francosko-nein ške mešane komisije. Ta komisija se ne bo bavila z vprašanjem reparacij, niti z vprašanjem kredita, ki bi ga Nemčija želela od Francije. Ta vprašanja sta si obe vladi dogovorno pridržali za interne dogovore.
PARIZ. 30. sept. Francoski tisk z zadovoljstvom kvitira uspehe franco-sko-nemšldh pogajanj v Berlinu in veli. da je nadel stoletni plot, ki je ločil obe državi. Značilna pa je soglasna trditev vseh listov, da se mora ome-
jiti aktivnost francosko-nemškega odbora samo na povsem nove gospodar ske probleme, ker splošni položaj ne dovoljuje, da bi se načelo vprašanje tako kočljive vsebine, kakor so reparacije in finančna pomoč. »Echo de Pariš« celo veli, da je Nemčija zdaj lahko preverjena, da bo imela v Fran ciji poštenega zagovornika, ki bo stopil v akcijo takoj, čim bo prepričan, da ne misli Nemčija na spremembo sedanjega stanja. Francija nikakor ne misli škodovati nemškemu narodu.
BERLIN, 30. sept. V nasprotju s francoskimi listi poroča »Berliner Ta-geblatt«, da sta se francoska državnika v Berlinu najbrže zedinila tudi glede oblike, v kateri naj bi dobila Nemčija pravico, da začne razvijati koloni alno delovanje v svetu. Vrhu tega ni dvoma, da sta Laval in Briand v Berlinu govorila tudi o skupni akciji za učvrstitev angleškega funta.
PARIZ, 30. sept. »Journal« objavlja senzacijonalno vest, da so Nemci predlagali fraricoskima državnikoma, naj bi Francija in Nemčiia skupno finansirali posle z Rusijo. Francija je to zahtevo kategorično odbila.
Uralska zadeva zadol£enta
RAZBURJENJE NA KITAJSKEM SE ŠENI POLEGLO- - TEŽAVEN PROBLEM IZPRA7NITVE ZASEDENE MANDŽURIJE.
WASHINGTON, 30. sept. Tukajšnje Ida v Tokiju mora tudi obžalovati vo
kitajsko poslaništvo je izročilo ameriškemu ministru za zunanje zadeve Stimsonu posebno noto, v kateri pov-darja zahtevo Kitajske, da Japonska obžaluje dogodke v Mandžuriji. Vla-
jaške operacije, ki so jih zakrivile ja-
nnnskf* ppfp
LONDON, 30. sept. Iz Pejpmga, Nankinga in Šanghaja javljajo, da je v celi Kitajski' velikansko razburjenje.
vzdržanje pa je dejstvo, da nismo bili obremenjeni s kratkoročnim! inozemskimi krediti. Saj je tudi angleški funt bil nad 50% krit v efektivnem zlatu, pa je vendar padel za celih 20%, to pa vsled n....\dnega trcglega odtoka inozemskega kapitala iz Londona. Le ako bi inozemstvo tudi pri nas imelo milijardne kredite, bi n.jgla odpoved teh kreditov neugodno uplivati na naše prilike. Danes pa nobena akcija iz inozemstva proti dinarju ni mogoča.
Res je, nekaj ljudi z bolj slabimi živci je šip na lov za zlatom in dolarji. Gre za največ 10 milijonov dinarjev zlata in tujih valut. To pa pri devizni zalogi od ad 2 milijardi dinarjev ne igra bistvene ulo-ge. Dviganje ulog pri nekih naših denarnih zavodih, ki pa tudi že ponehava, iah-
po pač trenutno neugodno upliva na likvidnost našega denarstva, ne pa na situacijo dinarja. Sploh pa v naših gospodi. :kih prilikah ni bilo potrebno niti razburjanje vlagateljev niti dviganje ulog. Vsled omejitev glede izplačil se je pač pojavilo v splošni psihozi malo nezaupanje v likvidnost, pa tudi še povsem neupravičeno.
Dr. Beiin zaključuje:	na	hvalo	prej-
šnjemu nezaupanju tujega kapitala v naše prilike, ki nas je v najbolj kritični dobi očuvalo velikih kreditnih odpovedi, preživljamo in bomo preživeli današnjo svetovno krizo z mnogo mamšlml potresi in žrtvami, nego katerakoli druga država, ki je imela več;e kredite ko mi. To velja posebno tudi glede naše nacijonalne valute.
Dijaki so skoro v vseh kitajskih mestih priredili protijaponske demonstracije. V Nanking je prispelo 3000 dijakov iz drugih mest. Stvorili so vojaško četo, ki hoče v Mandžurijo. Dijaki ostro zahtevajo od vlade, naj nastopi proti Japoncem in njihovi invaziji ter protestirajo proti kršitvi kitajske suverenosti. Dijaki so zahtevali od maršala Čangkajška, naj jim takoj preskrbi orožje.
ŽENEVA, 30. sept. Društvo narodov se je na svoji včerajšnji seji zopet bavilo s kitajsko-japonskim sporom. Sejo je otvoril španski zunanji minister Leroux. Japonski zastopnik je izjavil, da odtegnitev japonskih čet iz mandžurskega ozemlja ugodno napreduje, izvzemši Kirm in Mukden. V Hcinmigtunu in Čenčitungu stoje le še posamezne straže, ki imajo namen ščititi Japonce pred sovražnimi napadi? in roparji. Iz izjave japonskega delegata je bilo razvidno, da je Japonska pripravljena odpoklicati svoje čete tudi z železniške proge in izven nje, da se pa še noče vezati na noben določen čas. Nadalje je dal japonski delegat razumeti, da ne bo Japonska dopustila nobenega direktnega vmešavanja Društva narodov v mandžurski konflikt. Nato je kitajski odposlanec sprožil vprašanje komisije. ki naj bi nadzorovala izpraznitev zasedenih krajev. Japonski zastopnik je na to izjavil, da sprejme predlog samo za primer, da bi se takšna komisija obrazovaia iz Kitajcev in Japoncev. Kitajski zastopnik pa ni pristal na to. Zato je bilo posvetovanja prekinjeno.
LIRA JE PADLA.
DUNAJ, 30. sept. Kakor že prosil teden, je tudi zdaj ponovno padel tečaj italijanske lire. Deviza Milan je padla za 10% pod zlato pariteto. Njen padec je bil posebno občuten na curiš-ki borzi. Italijanska Nar. banka je posredovala na zun. tržiščih, da bi mogla vzdržati zlati standard.
SESTANEK POLJSKEGA PARLAMENTA.
VARŠAVA, 30. sept. Za jutri je sklicano redno zasedanje poljskega sejma. V prvi seji bo min. predsednik podal obsežen ekspozej o gospodarskem položaju države. Diskuzija bo zanimiva, ker bo stala sedanja poljska vlada prvič pred parlamentom. Pripravila je tudi celo vrsto zakonskih načrtov gospodarskega značaja, Ako bo opozicija izvajala obstrukcijo, bo zahtevala od parlamenta' izredna pooblastila, da potom dekretov izda najvažnejše gospodarske zakone.
DOLGOVI AVSTRIJSKEGA URAD-NIŠTVA.
DUNAJ, 30. septembra. Te dni se je državni kancelar Buresch razgovarjal s socialnimi demokrati in s predstavniki o-stalih strank. Govorilo se je o Velenem* cih, ki ponujajo ostavko. Razširili so se tudi glasovi, da kani odstopiti finančni minister. Vsi javni in državni uradniki groze namreč s stavko, ker hočejo okrniti njih prejemke. Podjetja in uradniške organizacije so izdelala statistiko, ki kaže, da je uradniški stan v Avstriji prezadolžen. Dolgovi znašajo 300 do 400 milijonov šilingov, ker uradniki nimajo sredstev, da bi mogli poplačati terjatve.
Stran 2.
mariborski VECERNIK Jutra
V Mariboru, dne 30. IX. 19-31
jesenski glas iz Slovenskih goric
Pišejo nam: Gospod urednik! Dovolite prostorček jesenski potožbi in pohval Potožbi, da vse podbira nagnito grozdje a kislo vreme posega motno vmes. Portugalka je že spravljena v sodnih okroglinah. Povečini je tudi že v gostilniških katakombah. Cene pa so bile letos skoro zz jok. Primerilo se je, da je vinogradnik potrgai grozdje ob mrzlem in oblačnem jesenskem dnevu. Vino je kazalo man: stopinj kakor je pričakoval. Tako se mu je kupčija razdrla.
Pohvalno pa velja omeniti, da nekateri gostilničarji, zlasti na deželi plačujejo Portugalko po znatno višjih cenah kakor veiike vinske trgovine v mestu. Imamo gostilničarja domačina, ki je plačal por-tugalko, ki ima 16 stopinj, po 2.50 Din Toči jo po 5 Din, ker še ni trošarine za njo. Drugje se toči belo novo vino, pod berina, lastni pridelek po 4 Din. Neka gostilna toči lanski pridelek, dobro kapljico po 7 Din. Drugod je takšno vino po 8 do
10	Din. Gotovo so cene v Mariboru in okolici precej drugačne, vsaj glede Portugalke.
Povišanje trošarine na sladkor
Kakor smo že včeraj poročali, je izše v »Službenih novinah« zakon o ureditvi cen sladkorja. Doslej je za ves sladkor iz sladkorne pese ali iz sladkornega trsa znašala trošarina 500 Din za vsakih 100 kg. Trošarina se pa tem takem poviša za sladkor v kockah in v prahu za 1.55 Din pri kg, pri kristalnem sladkorju pa znaša povišek 1.25 Din. §ele sedanji zakon u-vaja deljeno, oziroma različno trošarino na sladkor v kockah in na kristalni sladkor. Z istim zakonom pa se znižujejo u vozne carine za sladkor. Carinska zaščita pri sladkorju v kockah se zniža za 55 par pri kg, pri kristalnem sladkorju pa za 25 par pri kg. Znižanje carinske zaščite je velike načelne in praktične važnosti. Sladkorna industrija v Jugoslaviji je ena redkih produkcijskih panog, ki si jt znala tudi v sedanjih težkih časih zasi-gurati na podlagi carinske zaščite in niz kih odkupnih cen lepe dobičke. Zaradi znižanja uvozne carine na sladkor bo mo rala domača sladkorna industrija pre vzeti del bremen zaradi povišanja trošarine. Del bremena zaradi povišanja trošarine, ki ga bodo morale nositi sladkorne tvornice v naši državi znaša) pri računu povprečno 30 par pri kg) na leto 27 milijonov Din.
Kr. vlada je z zakonom tudi določila, da se ne sme zaradi nove trošarimske po. stavke na sladkor cena sladkorju zvišati nič več kakor za I Din pri kg. Za pre-kry'iev določbe je predvidena kazen 1000 Din do višine zneska, ki odgovarja 5% prodajne cene. Finančni organi so pri nekaterih trgovcih popisali zaloge sladkorja že v ponedeljek.
Prijave za odmero zgradarine
Davčna uprava v Mariboru objavlja: Prijave za odmero zgradarine za leto 1932 se morajo vložiti v roku od 1. do 31. oktobra 1931. V prijavo je vpisati letno svoto kosmate najemnine po stanju v sep tembru 1931, to je dvanajstkratno najemnino meseca septembra 1931.
Za zgradbe po vaseh, zunaj mestnih in trških okolišev, ki niso oproščene davka PO členu 32 in se ne dajejo v najem in ki služijo izključno za stanovanje poljede!*-cem in malim obrtnikom, ni vlagati prijav.
Za zgradbe, ki so prejele v letu 1931 nove hišne številke, je treba vpisati tudi staro hišno številko.
Kdor ne vloži prijave v gori navedenem roku, plača kot kazen 3% osnovnega davka, a če prijave ne predloži v 8 dneh niti na pismen poziv, pa 10% tega davka.
Obrazci prijav se dobe pri pristojnem občinskem uradu ali pri davčni upravi za ceno 1 Din.
Vse drugo je razvidno iz razglasa, ki je razglašen pri vsakam občinskem uradu in pri davčni upravi.
Cirkus Fischer
ki je v nedeljo odšel iz Maribora, tabori te dni v Ptuju za plinarno, od tam pa odide čez Čakovec in Varaždin v Zagreb.
Mariborski in dneoni drobiž
Dr. Schaubach upokojen.
Bivši mariborski veliki župan dr. Schaubach, ki je bil pred dnevi premeščen k notranjemu ministrstvu v Beograd, je s kraljevim ukazom upokojen. Obenem je upokojen tudi nedavno za ban skega svetnika imenovani bivši srezki gla var za ljubljansko okolico dr. Rudolf An-drejika.
Blagajne bančnih zavodov v Mariboru
poslujejo odslej v času od 8. do pol 13. ure. —
Premestitev.
Poštni uradnik Josip Čoš je premeščen od poštnega urada Maribor II k poštnemu uradu v Novo mesto.
Iz poštne službe.
Iz Ptuja je premeščena v Ormož poštna uradnica Avrelija Šabarič. K pošti v Slovenski Bistrici pride poštna uradnica Mara Štukelj iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. K pošti Maribor II. je premeščena poštna uradnica Terezija Radovan iz'Novega mesta. Na poštni urad v Ormož pride poštna uradnica Marija Frece iz Črnomlja.
2. izredni občni zbor Pohorske železnice.
Sinoči se je vršil v mariborske mestni posvetovalnici izredni občni zbor za zgra ditev pohorske vzpenjače. Pri 1. točki se je razpravljalo o spremembi naslova, ki sc odslej naprej glasi »Pohorska železnica«. Pri 2. točki se je razpravbalo o notranji upravi. Pri 3. točki se je sklenilo, da ima uprava zahtevati od dveh gradbenih tvrdk do 10. oktobra ponudbi. Tvrdki, ki bo nudila cenejši načrt, se bo poverilo gradbeno de'o. Z gradnjo pohorske železnice se bo pričelo takoj.
Zahvala.
Ob svoji šestdesetletnici sem prejel od vseh strani toliko čestitk, da mi je popolnoma nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato se vsem, ki so se me spom nili, tem potom na;iskrenejše zahvaljujem.
• Ivan Kejžar.
Cene slanini poskočile.
Te dni so na mariborskem trgu cene slanini poskočile. Doslej se je slanina prcdaiala po 13 Din kg, zdaj se prodaja po 14 do 15 Din. Prodajalci pravijo, da so cene poskočile zaradi mrtve sezone, ter se proda manj klavne živine, odnosno manj svini kakor poleti.
Mohorko na zatožni klopi.
Kakor nam poročajo, je zasliševanje sedemkratnega roparskega morilca Mohorka zaključeno. Razprava proti njemu pred mariborskim senatom se bo vršila konec oktobra v bivši porotni dvorani. Češki tečaji.
Udeleženci lanskoletnih čeških tečajev v Cankarjevi šoli se vabijo da pridejo v četrtek, 1. oktobra ob 5. pop. na pogovor.
Zaradi vsesokolskega zleta v Prago se bo tudi vršil brezplačen tečaj za odrasle. Prijave se sprejemajo v četrtek 1. in v petek 2. oktobra po 19. uri v Cankarjevi šoli, dvorišče, prvo nadstropje. Članom Narodne Odbrane in Jugoslovanske Matice!
V petek točno ob 13.45 vsi na glavni kolodvor k sprejemu čehoslovaških vojnih dobrovoljev. Predsednik.
Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru poziva svoje člane, da se v čim častnej-šem številu udeleže svečanega sprejema delegacije češkoslovaških bojevnikov-dobrovo’jcev v petek, dne 2. oktobra tl. Zbor na kolodvorskem peronu ob 13.45. Odbor. —
Sejmsko poročilo.
V torek, 29. septembra je bilo prignanih na mariborski živinski trg 7 konj. 9 oikov, 65 volov, 231 krav in 4 teleta, skupaj 316 repov. Povprečna cena je bila: za kg žive teže debelih volov 4.25 do 6.75 Din, za klavne krave 3 do 4.50 Din, za krave za klobasarje 1.50 do 2.50 Din. Mlada živina se je prodajala po 3.50 do 6 Din žive teže. Prodanih .ie bilo 219 repov, od tega 24 kosov v Italijo.
Mesne cene.
Včeraj se je v Mariboru sekalo meso po nastopnih cenah: volovsko meso I. vrste po 14 do 16 Din kg. volovsko meso
I	vrste po 10 do 12 kg, meso bikov, trav in telic po 6 do 8 Din kg, teletina I. vrste po 18 do 24 Din kg, II. vrste po 10 do 12 Din kg, svinjsko meso po 12 do 25 t Din kg.
Tržne cene.
Današnji trg je bil, kakor običajno ob sredah, bolj sl: ’:o založen. Vzrok temu je lepo vreme, ki ga ljudje rabijo rajši za dela na polju. Kljub temu so pripeljali na trg 4 voze sena. Cena 80 do 85 Din za 100 kg, 5 voz otave, cena 75 do 80 Din, Sadje: slive so bile po 3 do 5 Din kg. hruške po 3 do 5 Din, jabolka po 3 do 4 Din, breskve po 4 Din, grozdje po 3 do 5 Din, orehi celi 6 do 7 Din, luščeni 32 Din kg. Perutnina. Na trg je bilo pripeljanih 48 kokoši, cena 25 do 35 Din kos, 321 piščancev, cena 25 do 50 Din za par, 23 gost, cena 35 do 60 Din kos, 23 rac, cena 18 do 25 Din, 28 puranov, cena 40 do 60 Din, Krompirja je prišlo na trg 13 voz in 23 vreč, zelja 3 voze.
Ovčje meso.
Ovčje meso se je danes prodajalo na mariborskem trgu po 10 do 12 Din kg tore; dražje kakor govedina in teletina. Na trg je bila pripeljana samo 1 ovca.
Cene divjačini.
Divjačina se je danes prodajala na mariborskem trgu po naslednjih cenah: srnjaki po 6 do 16 Din kg, jerebice po 12 Din kos, fazani po 18 do 22 Din kos, divji zajci po 25 do 30 Din kos.
Ljudska univerza v Mariboru.
V	petek 2. oktobra točno ob 20.15 se otvori nova sezona in sicer s predava njem našega »Amerikanca«, akademskega slikarja Božidarja Jakaca iz Novega mesta. Hrepenenje po tujini ga je odvedlo v daljno Ameriko. Mnoge mesece je biva' v deželi dolarjev in industrije ter pre potoval tam sever in jug, vzhod in za-pad. Prinesel je s seboj bogato umetniško žetev, ki jo ravnokar razstavlja v Ljubljani. Nam bo govoril v petek o vsem tem, kar je videl in slišal na podlagi mno-gobrojnega projekcijskega materija la. V petek dne 9. oktobra pa nastopi naš drugi Amerikanec znani tenorist Svetozar Banovec in sicer prvič v Mariboru. Pei bo slovenske in ameriške pesmi ter o-perne arije.
Nova zemljiška knjiga.
Katastralna občina Satahovci v Prek. murju dobi novo zeml;iško knjigo. Tozadevne poizvedbe se prično 19. oktobra tl. v občinski pisarni občine Satahovci.
Karani bol. r.eraj ob 14. je vozi! šofer nab. zadruge Ule Matija s tovornim autom čez kri. žišče Ruška cesta v Taborsko ulico. V tem trenutku je privozil po Ruški cesti proti Kralja Petra trgu Kocbek Martin z motornim kolesom s prikolico in zavozil v predrje kolo tovornega automobila. Pri tem se je motorno kolo prevrglo in po strmi Taborski ulici prekucnilo 10 m navzdol. Tam e motorno kolo obstalo in iz"od kolesa so pasanti rešili Kocbeka iz kritičnega položaja. K sreči ni dobil večje poškodbe, !e na desnem komolcu si je i.-' ::.o odrgnil kožo.
"•oMko ie padel
1-letni v Limbušu 53 stanujoči * Otmar Celjor. Plezal je namreč na drog električne napeljave, pri tem je prišel v stik z električnim vodom 100.000 voltov. Dobi! je znatne opekline na vratu in na obeh rokah, takp da ga je mori rešilni oddelek prepeljati v bolnico.
Dražbeni oklic.
Pri okrajnem sodišču v Ptuju bo 16. oktobra t. 1. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rogoznica vi. št. 46, 198. Cenilna vrednost Din 69.753, najmanjši po-nudek Din 21.145.
Levo ključnico si je zlomil 19!etni pri Volkerju uslužbeni šofer Jurij Ostojič. Padel je s kolesa. Oddali so ga v zdravilno oskrbo.
Stroj je zmečkal desno roko 181etni delavki Rozi Horvatovi, stanujoči v Betnavski ulici 12. Morala je iskati zdravniške pomoči.
Padec z voza.
Z voza je padel 571etni Anton Namar-din iz Studencev pri Mariboru. Poškodoval si je rebra na desni strani.
Še enpadec z voza.
11	let na hči ključavničarja Antonija Steber je padla z voza in si znatno poškodovala levico v zapestju.
Nezgoda.
S kolesa je padel in sl zlomil desno ki itčnico 281etni vulkanizator Franc Tr-bue.
(Tlariborsko gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 1. oktobra ob 20. uri »Vo’poiie«. Premijera. Otvoritvena predstava.
otvoritvena predstava v mariborskc.3 gledališču
bo v četrtek, 1. oktobra. Igra se Ben Jonsonova klasična komedija »Volpone«. Režira Jože Kovič, nastopil pa bo skoro ves dramski ansambl, nove dekoracije jfi naslikal G. Ussar.
Mariborsko gledališče. Sprejemajo se še novi abonentje v abonma ali pa na bloke, ki so neke vrste abonma in omogočajo obisk gledališča pri poljubnih 12 dramskih in 8 glasbenih predstavah. (Izvzete so le one predstave, ki imajo na lepakih označbo »Izven«),
Proslava 25-letnice igralca Eda Groma
bo v torek, 6. X. Jubilant nastopi kot pre stolonaslednik Rudolf v drami »Mayer-ling«.
Zahteva današnjega časa
je vedno in vedno zopet največja sposobnost. In Vi jo morate pridobiti, ako nočete, da podležete v današnji borbi za obstanek. Najboljši pomagač za to je prava neponarejena zrnata kava. Dnevno uživanje kave, Vam da moč, ki Vam je potrebna. Kava pomešana z mlekom, pa je oben°m dobro in hranilno sredstvo. Kvalitete kave so znane mešavine tvrdke Julio Meinl.
Večerni kuharski tečaj.
Na željo udeleženk se vrši dvomesečni kuharski tečaj na zavodu »Vesna« namesto dopoldne zvečer. Začetek 5. oktobra.
Angleški tečaji.
Vpisovanje v I. in II. tečaj angleškega krožka bo v četrtek 1. oktobra na real. gim. pritličje levo od 6.30—7.30 zvečer, v konverzacijski tečaj pa v petek dne 2. okt. ob 6. v Vesni.
Četrti dan žrebanja so bile izžrebane sledeče srečke:
9.746, 9.702, 69.402, 69.421, 33.751 iil 53.807 po Din 500. — Igralci jih lahko za-menjajo za nove, ker je še nekaj četrtin-skih in polovičnih srečk na razpolago. Ne zamudite obogateti, ker še vedno čaka milijon v upravi »Jutra« in »Večemlka« v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
Tatvina suknjiča.
Danes okoli 1 ure se je trgovec in šofer Lah Alojz pripeljal s svojim tovornim i. -tomobilom pred svoje stanovanje v Aleksandrovi cesti št. 44. Lah ie še! v 2. nadstropje in ko je prišel nazaj, je videl da je neki moški tekel v smeri proti Meljski cesti. Ko je Lah potem pogleda! v avtomobil, je konstatiral, da mu je iz tega izginil en še skoraj nov rujav suknjič, vreden 500 Din, katerega je brez dvoma sunil nepoznani moški, ki je pobegnil.
Danes ivaier- 3 atrakcij«
SVENGALI
4 SONDI J I 4 Nagrada madljav Vallka	kavarna
Kupujte državne papirje 1
Generalni ravnatelj Poštne hranilnice Nedeljkovič je napisal v beograjski »Pravdi« članek z naslovom »Pomagajmo si sami«. V njem zastopa načelo, da si moramo Jugoslovani v sedanjem položaju sami pomagati, zlasti v gospodarskem pogledu. Iz njegovih izvajanj posnemamo:
Nismo še propadli in smo še daleč od propada. Bodimo pa hrabri in verujmo sami vase, v narod, v domovino. Evo predloga, ki prinaša poziv na skupno sodelovanje:
Vsa narodna društva, vse korporacije, vse občine, vsak javni delavec imajo priliko, da si nabavijo državne papirje. Vsa-co sokolsko društvo, šola, cerkvena občina, vsaka športna organizacija bi morala kupiti vsak nekaj državnih papirjev. Na razpolago je n. pr. Vojna Škoda (Rat-r.a šteta), ki se zdaj prodaja po 300 Din. a si bo verjetno kmalu opomogla ter dosegla normalen tečaj 400 do 450 Din. Dalje so na razpolago obveznice 7% notranjega posojila, obveznice 7 do 8% dolarskih emisij kakor tudi delnice Nar. ban-(e. Vsi ti papirji so trenutno ugodno na prodaj in kdor jih kupi. napravi dobro kupčijo,
v M a r I b o r n, dne 50. IX. 1931.
1 »iii—™—™——m—
'ttarffiorsM VFCPRNIK Jutra
Stran S.
Zahteval je ločitev, a so ga obsodili zaradi dvoženstva
OČE KOT ZAKONOLOMEC. - ČUDNA AFERA V FRANCIJI.
I
Francija je svetovnoznana zaradi svojih najnevarnejših tožb za ločitev zakona. Pred kratkim je izšla v Parizu nekakšna kronika o ločitvah in zakonih. Ta pregled prinaša tudi podatke, kako je iz neke ločitve zakona nastala tožba zaradi dvoženstva.
Tvorničar Sibille se je bil naveličal Svoje žene in je neprestano iskal prilike, da bi se je otrese'. Ker ni šlo drugače, ii je jel presedati na vse načine. S tem je bil dosegel, da se ga je žena nasitila in odšla k svojim staršem v Pariz. Toda vpra'1 sedaj	se je	začel boj	za končno
odio e v. Njegov	advokat	je	kupičil
vzrok na vzrok, pošiljal sodišču vloge za ločitev zakona, a uspeha ni dosegel. Argumenti, ki jih je navajal, niso bili dovolj tehtni.	Zato	se je Sibille	poslužil
tretje osebe.	Najel	je, kakor	je	v Fran-
ciji v takšnih primerih navada, detektiva in mu poveril nalogo, naj najde vzrok za razvedbo zakona. Detektiv se je krčevito oprijel naročila, zalezoval in zasledoval je tvorničarjevo ženo, a ni mogel na njej najti ničesar, kar bi pospešilo pravdo v zaželjenem pravcu. Kaj storiti? Prizadeval si je na vse kriplje, da bi se Vendar nekaj našlo. In našlo se je. V Cannesu so naenkrat odkrili v nekem hotelu za tujce ime gospe Sibille. Stalo je črno na belem, da je gospa Sibille prenočevala v hotelu dve noči — s tvor-ničarjevim očetom.
Ljudem se je stvar zdela čudna, sodišče pa je smatralo razlog, ki ga je bil predložil tvorničar, za dovolj tehten, da ugodi tožitelju. Tako je bil zakon ločen. Ves srečen je drhtel Sibille in v svoji nepopisni sreči je že našel novo nevesto, s katero se je kmalu zvezal v občinskem uradu. Toda s tem ;e samo podkuril ločenki pod stopali. Gospa Sibille ni in ni hotela pristati na izrek sodišča
in je odločno oporekala, da bi bila kdaj prenočevala z moževim očetom v canne-škem hotelu. Ves čas razprave je zatrjevala, da je žrtev spletke. Kakšne spletke. pa ni hotela povedati.
Naposled, videvša, da ji ne pomaga ves odpor, se je odpravila v Cannes in je na lastne oči pregledala tujsko knjigo v hotelu, kjer je stalo zapisano njeno ime. Ko je videla, kaj je zapisano, kar ni hotela verjeti svojim očem. Začela je izpraševati, raziskovati. Končno je ao-znala, da se je njeno ime zabeležilo tujsko knjigo na zahtevo nekega postaranega gospoda, ki ni bil nihče drugi nego njen — tast. Pojavil se je bil v hotelu v spremstvu dokaj mlajše ženske, katero je začela gospa Sibille iskati in katero je tudi našla. Izsledlii so jo bVi v Parizu. Na policiji je povedala, da so jo zabeležili v tujsko knjigo pod tujim imenom brez njene vednosti. Niti sanjalo se ji ni, da jo kanijo izrabiti za takšno predrznost. Le Sibille senior ji je prigovarja’ in dokazoval, da to ni nič slabega. Končno jo je prepričal, da se mora vpisati za njegovo »ženo«. Tako je prišlo do obravnave, ki je prinesla nedolžni ženi tvorničarja Sibilla strašno razočaranje.
Čim se je vse to razkrilo, ni pomišljala po krivem ločena tvorničarka na nič drugega kakor na osveto. Zarotila se je, da bo zlobnemu možu zagodla takšno, da si jo bo zapomnil do smrti. Tako je storila. Šla je pred sodnike, pojasnila zadevo in vložila tožbo proti možu. Ta je pod težo dokazov priznal nodlo Dostopanje. Sodišče je nato odločilo, da se ločitev prvega zakona prekliče, ker pa se je bil med tem oženil v drugič, so ga obsodili zaradi dvoženstva na leto dni ieče. Seveda niso sodniki prizanesli niti njegovemu očetu, ki je igral v tej aferi zelo nečastno vlogo.
Društvo najemnikov v Zagrebu in akcija za cenejša stanovanja
Po mnogih akcijah za pocenitev živ-ljenskih potrebščin v Zagrebu so se zge-nili zdaj še najemniki, ki hočejo podvzeti akcijo za pocenitev stanovanj. Kakor nam poročajo, predstavlja to vprašanje v sedanjem času važen problem, ki je v resnici težak, pa vendar ne takšen, da ne bi se dal rešiti z nekaj požrtvovalnosti in dobre volje. Akcija zagrebških najemnikov pa ne bo imela značaja prisilnosti, ampak hoče najti formulo za kompromisno rešitev.
Dopisnik, ki nam to poroča, pripominja še: Ni dvoma, da so cene stanovanjem v Zagrebu danes previsoke. Higiensko stanovanje kakršnega si n. pr. želi in bi ga dandanes morala imeti vsaka družina, stane polovico mesečnega zaslužka. Ta relacija jasno priča, da je življenski standard v Zagrebu previsok.
Kajco se kupčuje s stanovanji, kaže naslednji primer: V Iliči je neki gospodar dajal v najem lokal v svoji hiši. Prvi najemnik je glede na to, da je bil že dolgo v hiši, plačeval za prostor 1500 Din mesečno. Ko se je najemnik izselil, so lokal malo popravili in dobili zanj 3000 Din. Zdaj pa so se začeli trgovci med seboj puliti, kdo ga bo dobil. In tako so gnali ceno do 13.000 Din. Za to vsoto je bil končno lokal tudi oddan.
Ta primer jasno kaže, da razmere niso zdrave, pa ne samo razmere med hišnimi gospodarji, ampak tudi med najemniki, ki drug drugega prehitevajo, mu odjedajo stanovanje in samovoljno zvišujejo najemnino, katere potem često niti ne morejo p'ačati.
Pod Marseillom se majejo tla.
Arhitekt Jaubert je dognal, da stara marseillska mestna četrt St. Jean čedalje bolj izginja pod vodo. Polagoma je treba računati s tem, da se bo ta del mesta pogreznil popolnoma pod vodni nivo. Arhitekt Jaubert ie to opazoval na mestni hiši vse te spremembe in izdelal načrt, da se stanovalci s tega deta mestnega ozemlja pravočasno umaknejo.
Prvi jugoslovanski film
Po deželi naših carjev in kraljev.
Te dni je prispela v Skoplje filmska družba, ki im2 namen snemati jugoslo-venski prosvetni film, čigar pozorišče bo Južna Srbija. Naslov traku bo »Po deželi naših carjev in kraljev«. Film se bo predvajal prvenstveno v inozemstvu.
Šef operater tega filma je g. Novorita, strokovnjak, ki je sodeloval že pri mnogih filmskih podjetjih ter je bil v tem svojstvu v Afriki, na Daljnem vzhodu, v Kitajski in na Japonskem. Koncipiral ga je pa znani novinar Stanislav Krahov. Mnogo prizorov zanj so posneli pri Kosovski Mitroviči, v Gračanici ter v oko Iišu Kačanika. Pri Skoplju so filmali posnetke v Skopski Črni gori in pri samostanu svetega Panteiejmona. V mesecu dni bo odprava obhodila vso južno Srbijo ter napravila posnetke, ki se ji bodo videli primerni za njen namen. V skopski okolici so snemali samostan svetega Ar-hanigela. Snemali pa niso samo njegove zunanjosti, ampak tudi njegov interijer in to s posebnimi gibljivimi reflektorji. Taisto so delali tudi v Gračanici.
Film »Po deželi naših carjev in kraljev« bo prvo domače delo filmske stroke. Dovršen bo do konca novembra ter bo sinhroniziran. Predvajal se bo kot prvi jugoslovanski zvočni film. Poleg zunanjih efektov bo opremljen s pesmimi in z glasbo iz južne Srbije.
&t dem iz črnjenja Špdim
5. Popoldne.
Vesela potlej na livado
Gre Špelica tja s hčerko mlado.
Vse delo njeno je končano,
Perilo snažno .ie oprano.
Kot sneg se \ solncu ie belilo — — To ie storilo »Albus-milo«.
Varčne gospodinje že davno vedo, da je iz najboljših surovin pridelano Albus-milo zelo izdatno, in da ga je za veliko pranje veliko manj potreba kot drugih takozvanih poceni mil, ki pohajajo iz neznanih virov. Ako ne kupujete sami, temveč pošiljate nakupovat svojega nastavljenca, potem mu ne pozabite zabičiti, da naj ne sprejme nobenega drugega mila razun pristnega
ALDUS MILO
Šport
Enajstletna deklica premagala Mont Blanc.
Enajstletna Karmela Wilkinson, rodom Angležinja, je postavila svojevrsten rekord. V šestih urah je prišla iz Chamo-nixa na Mont Blanc. Seveda je za to turo trenirala precej časa, ampak premagala je vendarle vse težave in dosegla cilj kakor pred njo še nobena ženska v njenih letih.
Poljska je dobila dva nova parnika.
Poljska trgovska mornarica je dobila dva nova parnika, vsakega po 1900 ton, ki bota prevzela progo Gdinja--angleške 'uke. V obrat bota oddana prihodnje leto. Oskrbovala bota potniški in blagovni promet.
Lahkoatletski dvomatch SSK Maraton— SK Železničar
se vrši v nedeljo dne 4. oktobra dopoldne ob 9.30 na igrišču SK Rapida. Na sporedu so sledeče discipline:	tek 100,
200, 400, 1500 in 5000 m; štafeta 4x100 m, krogla, disk, kopje, skok v višino, daljavo in ob palici. Nadalje tekmovanje ju-niorjev izpod 14 let in sicer v disciplinah: tek 60 m, krogla, skok v daljavo in štafeta 4x60 m.
Začetek Balkanijade v Sofiji.
V ponedeljek je pričela v Sofiji Olimpijada balkanskih narodov in sicer z nogometno tekmo Bolgarija—Turčija. Po daleko nadmočni igri je zmagala Bolgarija s 5:1. V petek se odigra nog. tekma Jugoslavija - Bolgarija. Včeraj so se pričele plavalne tekme med reprezentancama Grčije in Bolgarije in sicer na 600, 400 in 200 m. Zmagali so Grki v razmerju 31:30 in pol. Na Balkanijadi se bodo tudi vršile kolesarske dirke. Jugoslavija je odposlala v Sofijo kolesarsko reprezentanco, ki je sestavljena iz sledečih dirkačev: Drago Sokovič iz Gjurgjevca, Štefan Rozman iz Maribora, Milan Mihec iz Zagreba, J:nko Oblak iz Vrhnike in brata Franc in Valentin Abulnar iz Ljubljane.
Drobne športne vesti.
Teniško klubsko prvenstvo Jugoslavije si je priborilo preteklo nedeljo na Haško-vih igriščih v Zagrebu Zagrebško kli-začko društvo z zmago nad Haškom s 5:4. Senzacija finala je zmaga Kukuljevi-ča nad prvakom Schaferjem s 3:6, 6:2, 6:4. Ta zmaga je tudi odločila match v korist ZKD in mu prinesla prvenstvo. — Lanski prvak je bil Hašk.
Jugoslovenski lahkoatletski savez je verificiral sledeče nove rekorde, dosežene na državnem prvenstvu: Tučan Franjo (Hašk) na 800 m v 1:59.2, Novakovič Ferdo (BSK) v skoku v daljavo s 6.87 m, Gojč-Kuščevič (Hašk) v metu kladiva s 46.87 m ter Mirkovič Stevan (BSK) v troskoku s 13.80 m.
Na dirkališču Arnsu pri Berlinu je postavil Tom Bullus nov hitrostni rekord z motorjem, in sicer je dosegel 159.2 km na uro.
Mariborski zimskošportni podsavez, službeno.
Kot novi član MZSP je sprejet »Smučarski klub Guštam-Rimski vrelec«.
člane ponovno opozarjamo na občni zbor MZSP. ki se vrši dne 17. oktobra of: 20. uri v lovski sobi hotela Orel. da se ga s svojimi delegati gotovo udeleže.
Nadalje prosimo vse člane, da zadostijo do občnega zbora svojim obveznostim napram podsavezu odnosno savezu tet; nakažejo po doposlanih položnicah določeni znesek, istočasno pa tudi nakažejo članarino za leto 1931-32 v iznosu 100 Din. Tajnik.
Jutri, v četrtek dne 1. oktobra odboro-va seja v hotelu Orel. Tajnik.
SK Železničar, nogometni odsek.
V četrtek ob 16. trening prvega in rezervnega moštva. Udeležba za- vse igralce strogo obvezna. V petek ob 16. trening mladine. Istočasno se vrši tudi sestanek in volitev kapetanov.
Medklubski odbor LNP, službeno.
V nedeljo dne 4. oktobra se vrše sle-deče tekme: ob 14. prvenstvena tekma SK Rapid I—SKŽelezničar rezerva in ob 15.30 prvenstvena tekma SK Mura (Murska Sobota)—SK Svoboda. Obe tekmi se vršita na igrišču SK Rapida. Službujoča odbornika gg. Kemenv in Maruši®. —' Tajnik.
Sokolstvo
Sokolsko društvo Maribor matica
poziva vse svoje članstvo, naj se udeleži v čim večjem številu sprejema delegacije debrovoljcev bratskega Češkoslovaškega naroda. Delegacija potuje v petek dne 2. X. 1931 popoldne s praškim brzim vlakom v Beograd na proslavo 151etnice borb v Dobrudži in na Kajmakčalanu. — Zbor za sprejem na kolodvorskem peronu točno ob 13.45. Zdravo! Odbor.
Redna odborova seja Sokolskega društva Maribor matica
bo jutri dne 1. oktobra 1931 ob 20. uri v društveni sobi. Pridite vsi in točno! — Zdravo! Starosta!
Kako se parfumirajo v puščav).
Puščava ima svoje posebnosti ne samo v pokrajini, ampak tudi v ljudeh in njihovih navadah. Tako se n. pr. ženske v puščavi ne mazilijo z dišavami, pač pa se kadijo z raznimi dimi, katere čuti oster vonj puščavskih ljudstev že od daleč. Nekatere lepotice stoje zaraditega po več ur tedensko v dimu. Seveda je za takšen postopek treba imeti močne živce, in to je menda v Afriki pri primitivnih ljudstvih. Kakovost dima je seveda zelo različna. Afriške domačinke se spoznajo na snovi, ki da;ejo dim prav tako dobro kot njih evropske sestre na parfume, le s to razliko, da so njih »dišave« cenejše od naših.
TSfran T	Marlfjorsfe!	V	rcfRNlK	'Jutra'	V’Ma	rlbo	ru,	dne 30. IX. 19j>
flEBTfllfHMff JWC-maaF*itrw	tejM-■V.V: :r v*- ■ s^t33^
Dr. O. Ilaunlg.
Dva soseda
Povest iz preteklega stoletja.
»Kaj imate tukaj,«	zavpije eden	gledalcev,	ki	je
prišel neznano od kod.	Poznali ga niso. Preril	se	je
skozi množico ter stopil pred onega moža, ki je bil videti po rodu Hrvait.
»Pokaži, kako se dobi srečo,« reče ta, »rad bi jo poskusil.«
»E dobro,« pravi igralec, vidno vesei, da se je kdo zglasil, »vidiš tukaj krogljico in tukaj tri pokrovčke. Pod eno položim krogljico, potem pa pomikam po mizi sem in tja in če nazadnje uganeš, pod katerim pokrovčkom je krogljica, si dobil igro ti, če ne, pa jaz.«
»O dobro, to je lahka igra,« reče Hrvat, »začniva tedaj.«
»Pa moraš položiti	prej goldinar	na mizo,«	reče
igralec, »veš tako neumen nisem, če	zgubiš, da	bi	jo
odkuril, jaz pa gledal za teboj, ko si mi mogoče pobral prej ves moj denar.«
»No če mora biti, pa naj bo,« reče Hrvat navidezno nekoliko vznevoljen ter pOloži goldinar na mizo, kar stori tudi igralec.
»Tedaj začniva,« pravi ta, vzame krogljico, jo položi na mizo ter pokrije s pokrovčkom, velikem kakor največji naprstnik.
Zraven sta bila še dva pokrovčka. Igralec jih dvigne ter pokaže;, da ni nič pod njima.
»Evo glej, dragi, sedaj pazi, kako bom premikal vse tri pokrovčke, če boš vse natančno zasledoval, ne moreš zgubiti.«
Igralec je začel premikati pokrovčke, v začetku počasi, da nisi mogel slediti vsem potezam. Zraven pa je venomer govoril: Tukaj sem, tukaj tja, kroglja, kroglja, krogljica. Mahoma obstoji s pokrovčki tor pogleda neznanca.
»Evo, kje je krogljica?«
Neznanec gleda nekaj časa sem pa tja, upre oči v igralca, ki trenutno pogleda na pokrovčke in pomežikne, nato pa naglo položi prst na pokrovček, ki je sta! zadnji v vrsti.
»Tukaj je krogljica,« reče neznanec nekako samozavestno.
»Bomo videli,« odvrne igralec, »če imaš srečo.«
Rekši prime za pokrovček ter ga dvigne.
»Evo, zadel si, igro si dobil.«
Pod dvignjenim pokrovčkom je bila res krogljica. Neznani Hrvat potegne vidno razveseljen goldinar z mize ter ga vtakne v žep.
»A sedaj igrajva dalje,« reče igralec, »jaz bi tudi rad kaj dobil.«
»Le poskusi,« reče u-^nanec, položi zopet goldinar na mizo, ko je prej igralcu pogledal v obraz.
Začela se je zopet igra : Tukaj sem, tukaj tja, kroglja, Krogljica.
Zopet je dobil neznanec.
Tako se je to ponovilo trikrat, in vedno je dobil rti.nanec.
Pozorno so gledali ljudje, postajali razburjeni, videč, da ima oni človek toliko sreče.
»Ali bova še igrala,« vpraša igralec navidezno razburjen.
»Moram iti domu, žena me že čaka, sedaj imam denar, boljše imeti malo, kakor se za večjim loviti in nazadnje vse izgubiti.«
Rekši zgine med množico, nihče n' vedel, kam.
Sreča, ki jo je imel ta neznanec, je razvnela temu in onemu živce. Marsikateri je že posegel v žep, da bi stavil, a je še premišljeval.
»Poskusite, poskusite,« je kričal igralec pod rdečim dežnikom, »vidite, kako je oni dobil, tudi vam je lahko sreča	mila,	za me pa bo nesrečen dan.«
V	tem	je prišel tudi kočar Zamuda iz	Struge. Bil
ie že	nekoliko vinjen, saj je prodal kravo,	edino, ki	jo
je še	imei,	a pri tem ga je nabrisal kupec,	tako, da	je
dobil dosti manj kakor je računal. Zato pa ne bo nič za Cestnika in doma bo tarnala žena ter klepetala ves mesec. V razburjenosti je spil pri medičarju Koblu merico medice, pomešane z žganjem.
»Kaj je tnkaj,« praša gledalec.
»Lahko postaneš bogat,« reče ta, ~avno prej je neki neznanec dobil stavo, pet goldinarjev je vtaknil v žep. To je bil vesel.«
»Kaj, pet goldinarjev, ali je to mogoče?.<
Igralec pod dežnikom je to slišati in takoj posegel vmes, videč, da bi bila to žrtev, ki bi mu prinesia de*.ar.
Vsakdo je že lahko uganil, da je bil oni neznanec tovariš tega igralca*, ki se ga je ta poslužil, da vzbudi pri drugih strast do igre.
»Le poskusite srečo, hitro dobite lep denar, korajža velja,« je prigovarjal igralec.
Zamuda se je spomnil, da bi lahko kril z dobičkom to, kar je izgubil pri prodaji krave, nekaj pa bi še ostalo za pijačo.
»Dobro,« pravi Zamuda, seže v žep, privleče goldinar ter ga položi na mizo. Tudi igralec stori isto.
Začela se je igra kakor prej. Na vprašanje, pod katerim pokrovčkom je krogljica, je pokazal Zamuda nekoliko vznemirjen na srednjega. Igralec dvigne pokrovček in res, krogljica je bila tam. Igra je bila dobljena.
Poskusil je Zamuda v drugič svojo srečo. In zopet mu je bila mila. Igralec je napravil navidezno kisel obraz, če bi ga pa cpazoval natančneje, bi spoznal, da mu je zaigral trenutno lokavi nasmehljaj okoli usten.
»Kar dvv. goldinarja stavim,« pravi Zamuda ves razvnet.
»Dobro, velja...«
In zopet se je začela igra. Zamuda je pokazal po izvršenih sunkih na prvi pokrovček, toda krogljice ni ,bilo. Dva goldinarja sta zdrknila v igralčev žep.
Malo jezen je postal Zamuda, toda ravno to ga je še bolj podkurilo.
»Še dva goldinarja stavim, sedaj gotovo dobim.«
»Velja,« reče igralec mirno. In zopet je kričal: Tukaj sem, tukaj tja, kroglja, krogljica.
Zopet je izgubil Zamuda.
»Pet goldinarjev stavim, svoj denar moram rešiti,' zavpije razburjeni kočar.
»Velja,« pritrdi igralec.
Toda ta je bil spreten. Zamuda, omamljen od pijače ter razburjenja ni mogel zasledovati gibanja igralčevih rok — zopet je izgubil.
»Deset goldinarjev.«
»Stava velja.«
Toda bila je nesrečna za Zamudo. Ves je prebledel, ko je gledal, kako je spravil igralec njegov denaf v žep. ZaškrtaJ je z zobmi, a nagloma zopet segel v žep, položil zopet 10 goldinarjev na mizo in zakričal'.
»Še stavim, sedaj moram dobiti.«
Igralec je vzel krogljico v roko, jo položil na mizo, a pri tem ravnal tako spretno, da nazadnje nihče ni vedel, kje je krogljica.
Zopet je začel premikati pokrovčke, počasi, potem hitreje, zopet počasi, nazadnje kakor blisk sem in tja, naenkrat obstoji.
»Kje je krogljica,« vpraša igralec.
Zamuda, ki je gledal z izbuljenimi očmi, pokaže na zadnji pokrovček.
Igralec ga dvigne, toda krogljice ni bilo, zadnjih deset goldinarjev je smuknilo v žep premetenega igralca.
Zamuda je posta! ves divji. Ves denar je zaigral, ki ga je dobil za kravo. Kaj sedaj, Gorje, če pride domu, krave ni, denarja ni. To bo polom!
Jezno pogleda igralca.
Vse se mu je videlo nekam sumljivo, zato je za* kričal:
»Pa pokaži, kje je krogljica.«
In ne da bi čakal, je hotel dvigniti ostala dva pokrovčka, toda igralec je segel hlastno po njih, a njegova roka se je sprožila prehitro. Iz rokava je padla krogljica na mizo, pod pokrovčekom je tedaj ni bilo.
»A tako delaš, ti nesramnež, slepar,« zakriči divje Zamuda, »goljufal si. me.«
»Nič goljufal, saj si gledal, kako sem delal, krogljico sem šele sedaj vzel izpod pokrovčka.«
»Ne laži, pokažem ti, tat.«
In kakor bi trenil, se ie Zamuda zalete! v igralca, ga objel ter vrgel, da se zvalil kakor je bil dolg in širok po tleh. Razjarjeni in opeharjeni kočar je še zagrabil mizo, jo treščil ob tla, da se je vsa razbila, na-zadn;e je prevrgel še dežnik s stojalom. «
Glasen smeh in krohot je nastal med gledalci, ki so že prej pomilovali Zamudo, ker se ni dal odvrniti od daljnega igranja.
Igralec se je dvignil ter začel kričati, češ, naftno Zamuda povrne škodo.	-i*
»Ti bom že povrnil škodo, takoj grem k orožnikom, da te zaprejo, ti goljuf.«
Zapretil je z roko igralcu, se obrnil ter šel z drugimi ljudmi v smeri, kjer je bila orožniška postaja.
Gospoda
sprejmem na hrano in celo oskrbo s 1. oktobrom. Naslov v upravi. 2S58
Sprejmem gospodično ali dijakinjo
na stanovanje in hrano. Slovenska ul. 26, pritličje, levo.	2853
Stanovanje
dve solnčni sobi, kabinet s pritiklinami, oddam s 1. novembrom. Vrbanova ul. 61.	2854
Oddam takoj lokal, skladišče In stanovanje. Vpraša se v upravi.	2857
Veliko izbiro
vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverjev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri. kakor vsa popravila se izvršijo točno in ceneno.	2491
Abonente sprejmem
na izborno hrano, Gosposka ul. 5 I, vhod Rotovški trg 8.______________ 2849
Preprosto, snažno sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma, Vodnikov trg 3 p.	2836
99295
693*0
Včetal so bili izžrebani naslednji večji dobitki državne razredne loterije:
2X Din	40,000	70357
2X Din	30.000	18132	27408
2X Bin	20.000	23023
2X Din	10.000	29778	36195	42260 49900	51107	56052
2X Din	4.000	7186 8479 19489 35456	39922	50106
71321 84462
2X Din 2.000 2141 4213 4315 6795 7017 12011 16558 17561
18939 23173	26619	26655	28247	31277	33435	34149	37392	38937
39101 43348	43790	46546	47421	47716	47802	51383	51711	52110
54789 56896	58619	60021	63243	63525	66011	66165	66860	70113
72265 7’3806	75127	76287	89640	89828	87635	88836	90526	94209
95301 96965 97411 97645 97788 98619 99780.
Zaradi telefonskega sprejema ne Jamčimo za točnost. PooblaSčenl prodajalec srečk drž. razr. loterije; BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, MARIBOR. Gosposka ulica 25.
eraameimi
papir
dobite pr'
TISKOVNI ZADRUGI
Maribor, Aleksandrova 13
Zahvala
Za premnoge izraze iskrenega sožalja ob priliki prerane smrti našega dobrega soproga, sina, brata, svaka, strica, gospoda
Franca Verdnik
tovarnarja perila,
se tem potom prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za zadnje spremstvo, za podarjene vence in cvetje. Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gg. zdravnikom, kakor tudi pevskemu društvu »Jadran« za ganljive žalostinke.	2859
Maribor, 29. septembra 1631.
Žalujoči ostali.
SLIVOVKA RUM KONJAK LIKER
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9
Na debelo!	,	Na drobnoI
Sobo In črkoslikanje,
vedno najnovejši vzore! na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franje Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Nemščino
govoriti in pisati se vsakdo hitro nauči po moji metodi. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6.	2789
Opremljeno sobo,
snažno, s posebnim vhodom, oddam takoj. Vprašati Stritarjeva ul. 5 I.
2851
Dijake ali gospode
sprejmem na stanovanje in v vso o-skrbo, hrana dobra. Gosposka ul. 5 I. vhod Rotovški trg 8.	2848
Pouk posameznikov
v strojepisju, stenografiji, knjigovodstvu, korespondenci. Začetek 1. oktobra. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6,
Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho-va ul. 14.	1566
tedaja Konzordl »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik; STANO KOSOVEL v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik s>'l ANKO L) til ELA
.? Maribor«.