Izhaja dvakrat na mesec io sicer prvi četrtek pO I. In 19. v mesecu. Ceni mu |t | K 60 v n* leto, (zt Nemčijo 2 K 8 v, za Ameriko In druge tuje drlave 2 K 60 v). — Spisi Io dopisi se poMljsjo: Ured-nlttvu .Domoljubi", Ljubljana, Seme nllke ulice il. 2, oarotnlna, reklamacije In inscfiti p«: UpravnUtvu .Domoljub«-, Ljubljani, JCopItarifve n»ce
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
Inserati se sprejemajo po sledečih cenah: Enostopna pefltvrsla(teslina.Domo-ljubove* Širine, 34 mm) stane u enkral 30 v te se tiska dvakrat 26 v, če se liska trikrat 24 v. Pri večkratnem objavljenju zna len popust — Reklamne notice navadna garmondvrsla 60 v. mw«Mtt»»«> Čekovni promet poStno • hranilničnega urada tt. 824797.
Štev. 7.
Škofovi dolgovi.
(Konec.)
Sedaj ae je moglo zajeti popolno umno gospodarstvo v gozdih po razmerah, potrebah in državnih postavah. Sedaj ae seka tam, kjer je lea že prestar, namreč 100 let, in sioer v visočinah, kamor se poprej ni ho dilo. V prvem desetletju ae mora nekoliko več posekati, semtertje se mcrajo po gozdnih postavah nekateri dali popolnoma issekati, di se goid obvaruje škode. Pasi se povsod, da zaraste mlad gosd tako, da bo v 15. do 20 letih gozd mnogo lepši, kakor pa je sedaj. Kar ae seka, vae ae dela v sporazumu z dotičnimi vladnimi nadzorniki. Na prav visokem mestu ao škofu čestitali, da je dobil tako izvrstnega oskrbnika.
Korist imiti ikoi in ljud b t v o. Ljubljanaki Skof bode imel mnogo večje dohodke i* gozdov, kakor do aedaj. In ker v gozdih in pri žagi dela skozi celo leto po 250 do 300 oseb, aami domačini, raiun i nekaterih uradnikov glavnega odjo malca, imajo te ti gotov in stalen zaslužek, ter so t ogromni večini Škofijskemu oskrb-niStvu jako hvaležni. Vae je pa tako izvrstno zasnovano, da tej trgovini tudi boaenaka konkurenca ni mogla ikodovati.
Lahko ai mislimo, da je imel Skof velike otroškega vse naprave in da mu je treba velikega prometnega kapitala, ako hoče toliko delavoev^ točno in pošteno izplačevati.
Y Ljubljani, dnč 7. aprila 1904
| Tudi tu je pomagala božja previdnost, vse je tako urejeno in zasnovano, da so največje težave že srečno premagane, druge pa bodo tudi 2e tekom leta 1905.
Skof je skrbel na vse atrani. Zato pa ni čuda, da ae gotovi nevoščljivoi vedno in vedno saletujejo vanj in v njegovega oakrb nika in aicer s t jliko hudobnostjo in a tako drznim zavijanjem, da se Gornjegrajčanom
Mihael Arko,
dekan in deželni poslanec.
že studi to početje, ter so mu nedavno brso-jayno izrazili svoje ogorčenje nad take pisavo.
Na to posestvo je škof za zavode yzel posojilo 400.000 K po 47, % obresti. Prav lahko bode odplačeval obresti in glavnioo in bode vkljub temu on, ali pa njegov na slednik, vendarle dobival še več letnih dohodkov kakor pa do sedaj. & k o f pa tega posojila ni vzel zase,!
Leto XVII.
ampak na korist mladenčev naših slovenskih droiin. On bode nosil breme in sieer p r a v rad, samo, da koristi svojemu narodu!
3. škofijska pristava.
Del škofijske pristave je sedaj v mestu. Za uravnavo mesta so po tem delu določene razne eeate in dva trga. Oiividno je, da se mera ta del poraideliti in prodati ter primerno urediti.
Šiof se trudi že tri leta, da dogotovi vse potrebno za prodajo. Sedaj je vse dogo-tovljeno in atavbifiča se razprodavajo. Prav kmalu bo na tem kraju precejšnje število lepih hiš in vil. Ves prostor je sodnijsko precenjen, da je vreden okolo 300.000 kron Dosedaj je nosil škofom po 800 K na leto ker so bile tu njive in travniki.
Škof namerava na neprodanem prostoru sezidati enonadstropno hišo, ki bo gotovo noaila vaaj letnih 800 K, torej toliko, kolikor poprej ves del priatave. Ker bo razun nove hiše moral preaidati gospodarsko poslopje, napraviti okolo neprodanega dela lepo ograjo, potrošil bo za to precejšnjo vsoto. Ostalo mu bo okroglih 200.000 K. To vsoto želi vporabiti za zavode: dohodki škofovi ne bodo zmanjšani, vsota bipa zavodom, torej vsemu ljudstvu, mnogo koristila. Ger-kvena oblast mu je porabo že dovolils.
ProSnja za dovolitev od državne oblasti je na Dunaju in ni ša rešena; upamo, da se reii ugodno, ker za neugodno rešitev ni nobenega razlega.
Ker pa Škot sedaj potrebuje 140 000 K, da dovrši zavode do avgusta 1905, od pristave pa ta denar debi šele v nekoliko letih, ko se vse razproda, hoče na to dobiti posojilo 150.000 K, katero bode vračeval i donarjem od prodane pristave Posojilo mu je že obljubljeno. To je zgodovina »škofovih dolgov".
4. StroSki.
Zavodi so močno napredovali in sicer natančno po zasnovanem načrtu. Letos se je pa pokazalo še toliko potrebnega dela, da bi se meglo le z največjo silo in v hudi na glioi dovršiti. Zato se je moralo delo razdeliti na dve leti, in zavodi se bodo o t v o -rili v septembru 1905 in sicer s celo nižjo gimnazijo.
Stroškov je bilo do sedaj 900.000 kron; potrebuje se še okoli 500.000 kron, ker so moderne napr ve sicer jako ugodne in prihranijo, ko so narejene, mnogo dela, toda drage so. — Dolga ni več ko 400000 kron, kakor smo igoraj omenili, teda od Uh je potrošenih šele 100 000 K, torej je na raz polago še 300 000 K. Od pristave ae bo dobilo 150000 K, ker se upa ugodna rešitev vložene prošnje na visoko vlado. — Kar še manjka, dobilo se bo ii letnih prispevkov, katere radi žrtvujejo naši ta vse dobro vneti duhovniki ia naše verno, četudi revno ljudstvo. Namesto, da trosijo za žganje in za ne izmerno pijačo ali za preveč nitemerno obleko, pritrgali si bodo naši možje, naši mladenči, naše žene in dekleta po nekoliko vinarjev na leto še nekoliko časa, in zavodi bodo dovršeni, dozidati bo Ae oni del, ki se bo potreboval šele čez tri ali štiri leta; pre-ekrbel se bode tudi prilično velik kapital ca vzdria»anje zavodov, da bo vsako leto več mladtnCev moglo biti sprejetih po iniiani ceni, ali tudi brezp'ačno.
Na čelu zavodov se sveti napis: »Kristusu, Z.eličirju S-eta«. Ta napis pove točno, kaj zatodi uanu-raajo. Naša visobošolska mladina je leta 1898. zbraca v Ljubljani izdala geslo: »Nočemo krščanstva u vodilo našega jatnega življenja*. Tej bogokletni izjavi je odgovoril šicl z zavodi, ki so name njeni, da mladino tako vzgoje, da vlada in kraljuje Kiistus, edini Zveltčar vesoljnega sveta. Toliko v pojasnilo občinstvu, da vsakdo spozna, koliko so vredni hudobni spisi in zlobni ugovori, ki izhajajo iz naše liberalne stranke. Res, veliko delo je začel naš jkof, za katero je treba žrtev in truda. On sam pa daie najlepši zgled v njega izvršitev. Za to zasluži hvaležnost, ne pa nasprotatva.
Iz Veselega.
(Zabavno-poučni razgovor.;
III.
Gospod urednik!
Do tretjega rado gre. Ta ljudski pregovor uresničil se je tudi v našem »Dom u", ko nas je poučil na svečnico gospod Tomaž. Naš šegavi Kotrčdež živi zadnji čas le v razmišljevanji o zavarovanji, kar mu je gospod Tomaž razložil skrivnosti zavarovalnih agentov. Koder hodi, povsod uči kmeta, kako naj postopa, da ne bo oškodovan in Kotre-dežev ugled raste med vrstniki. To ga pa zopet izpodbuja, da bi rad prodrl v vse stroke zavarovanja. Komaj je vstopil gospod Tomaž na svečnico v društvene prostore, ga je že imel radovednež Kotredež v rokah, mu je laskavo povedal, kako hvalijo kmetje njegov pouk in je nadaljeval razgovor takole:
Kotrčdež: Povedali ste nam, da se pretrga staro zavarovanje, ako človek kupi kako zavarovano hišo. Razumel sem to zadevo tako, da kupec t. j. novi posestnik zavarovane hiše ni dolžan staro zavarovanje obdržati. Kaj je pa s prejšnjim gospodarjem hiše t. j. s prodajalcem, ki je zavarovalno pogodbo sklenil? je li tudi glede njega zavarovalna pogodba razrušena?
G. Tomaž: Dobro si jo pogodil, tega vprašanja pa še nisva rešila. Ker je prodajalec zavarovalno pogodbo sklenil, jo mora tudi vzdržati do odpovedi. Ker pa zavarovana hiša ni več njegova lastina, je izpod-maknjen predmet zavarovanja in treba je pogodbo tudi dejansko razveljaviti. To se pa stori na način, da se naznani prodajo zavarovane hiše zavarovalnici, s katero se je bila sklenila zavarovalna pogodba, in to prav na isti način, kakor se odpoveduje zavarovalna pogodba. Iz tega sledi, da mora prodajalec zavarovane hiše naznaniti prodajo hiše recimo, »Slaviji", pismeno na osrednje vodstvo v Prago; — G raš k i zavarovalnici - ako zna pisati, pismeno na vodstvo v Gradec; in za slučaj, da ne zna pisati, pa okrajnemu zastopniku ustmeno, to pa prav glasno, in če mogoče v navzočnosti kake priče, ker skušnja uči, da ti ljudje slabo slišijo. Skratka, - prejšnji gospodar mora obvestiti zavarovalnico, da je prodal zavarovano hišo, - ako tega ne stori, mora plačati še naprej zavarovalnino, ne da bi dobil odškodovanja, ako bi pogorela hiša.
Vse to velja pa tudi za slučaj, da pristopi zet v hišo in prevzame potom ženit-vanjske pogodbe gospodarstvo in lastnino zavarovanih poslopij. Stari gospodar mora odpovedati zavarovalno pogodbo, sicer ga bo zavarovalnica še naprej držala.
K.: »Zgodi se pa tudi, da pride agent in pripoveduje, da je od naše »Vzajemne«, zapiše
pa potem zavarovalno pogodbo za drugo zavarovalnico in potem zahteva ta zavaro-valnica plačilo. Na ta način pride človek zopet v dvojno zavarovanje."
G. T.: »Res je to, kar govoriš, a po. glejva si zadevo bolj od blizu. Agent Slavije je hodil okrog Polhovegagradca in okrog Smlednika in še drugod ter se izdajal Za potovalca naše »Vzajemne*. Zavaroval jihje precej v to ime, ko so pa zavarovanci priglj na to goljufijo, so odpovedali plačila. Slavija je tožila za plačilo in je zgubila dotične pravde. Tudi potovalec »Francosko Ogrske" je v zadnjem času na ta pota zašel. Ravnateljstvo je tožilo kmete, bili so doli iz Bele Krajine, a je vse tožbe umaknilo, ko se je dokazalo, da se je oni potovalec izdal za agenta naše zavarovalnice. Iz tega izprevidiš, da se človek ne sme ustrašiti, saj sodnija zadevo uredi po zakonu in po pravici."
K.: »Tam-le poleti so pa orožniki po Poljanski fari na Gorenjskem stikali tudi po nekem potovalcu naše »Vzajemne", kakor da ne bi bil prava pota hodil. Kaj pa je na tem?"
G. T : »Ta slučaj je pa že tak, da naj ga izved6 širši krogi. Leta 1900, je hodil neki agent Slavije po Poljanski fari in ker so bili ljudje zavarovani še do leta 1904 pri tej zavarovalnici, agent bi bil pa vendarle rad tudi kaj zaslužil, je iznašel novo konkurenco Slaviji, ki bi pomogla njemu in njegovi banki. Pripovedoval je namreč ljudem, da bode SLvija zmanjšala zavarovalnino in da bode z < radi tega knjižice zavarovancev poslal v L ubljano, da se to zapiše. A glej prevaro! V Ljubljani so razrušili staro zavarovalno pogodbo in poslali ljudem nove knjižice ter hoteli tako ustanoviti novo zavarovalno pogodbo, ki bi trajala od leta 1900 do leta 1910. Ko je pa prišel leta 1902 potovalec našedomače »Vzajemnezavarovalnice" v te kraje in je zvedel o tej prevari, je odprl ljudem oči in sprejel dotične kmete v novo zavarovanje za čas od leta 1904. naprej. To se je zgodilo po dogovoru s strankami. Vodstvo Slavije je ovadilo potovalca „ Vzajemne zavarovalnice" okrajnemu glavarstvu v Kranju, rekoč, da je ta ljudi prevaril. Glavarstvo je poizvedovalo po orožnikih in tudi po župniku v tej zadevi in je končno, ko je neki znani zaščitnik Slavije v Poljanski dolini priporočal, da naj glavarstvo uniči zavarovanja naše domače zavarovalnice, poučilo dotičnega gospoda, ki je zajedno užitkar župnijskih dohodkov, da vsa zadeva spada le pr«1 sodišče, kajti ondi se bode pokazalo, katera zavarovalna pogodba da je prava. Čast glavarstvu, tako je prav! Tudi jaz priporočam vsakemu, kateri misli, da se mu krivica godi, naj gleda, da pride stvar p^ sodišče, ondi je mogoče nepristransko svojo pravico izkazati. V prvi vrsti pa vprašaj
vsacega potovalca za pooblastilo in kdor ima pooblastilo naše domače „ Vzajemne zavarovalnice", je naš mož, zaupaj mu brez vse skrbi.
G. K.: »Bog Vam povrni. Veliko lepega in koristnega ste nam povedali, mi se bomo pa tega držali in delali po vodilu: „Svoji k svojim!"
Politični razgled.
Državni zbor od 8. do 22. sušca.
Ob nastopu tega zasedanja je minister naštel toliko-le vprašanj, ki čakajo, da bi se jih poslanci usmilili: Carinski tarif, trgovinske pogodbe s sosednimi državami, tiskovni zakon, šestdeset cesarskih postav, sladkorski zakon, svinjska kuga, ljubljansko potresno posojilo; zraven tega je pa prosil minister, naj rešijo državne račune, ker so se zaloge v državnih blagajnicah posušile, in je nevarnost, da bo šlo vse na kant. Pred vsem je pa vlada želela, da dovolijo paslanci vojaške novince za tekoče leto. Dela je torej čez glavo bilo! A kaj so poslanci storili? Stara pesem! Nemci tarejo Čehe in druge Slovane, zato slovanski poslanci pri najboljši volji ne morejo vstreči vladi. Čehi so skrbeli, da so napisali vsak dan po več prošnja in terjali, da se po imenih glasuje, ali naj se te prošnje tiskajo v zborničnem zapisniku ali ne. Zraven so morali Čehi skrbeti, da je bilo vedno toliko poslancev pri rokah, da je bilo glasovanje sklepčno. Vložene prošnje morajo potem brati pred poslanci zapisnikarji. Tako motenje je po pravilih pripuščeno, in Čehi so se ga poslužili, ter tako kake tri do štiri dni čas kratili, da zbornica ni prišla do dela.
„Slovanska zveza11 se pridruži češki obštrukciji.
Južni slovanski poslanci so se pod voditeljem dr. Šusteršičem zbrali 15. sušca in se sklenili pridružiti Čehom na pomoč proti Nemcem. Ker se Čehi že nad štiri leta brez prida pogajajo z Nemci, in vlada kljub stanovitnosti čeških poslancev j ni ustregla nobeni terjatvi, je očitno, da Čehi ne morejo odnehati od svojega sklepa. Ker so nadalje v zadnjem času Nemci vsi skupaj jeli pritiskati Čehe, tudi ostalim Slovanom ne more biti vseeno, ako bi Č?hi podlegli v tem baju; zato so jim priskočili naši slovenski poslanci na pomoč, ker tudi oni Slovence podpirajo, kjer le morejo. Po zgledu »Slovanske zveze" so pristopili tudi maloruski in italijanski Poslanci. Ta postop je zbudil pri Nemcih veliko presenečenje in bojazen. Zato so bili kkoj voljni, pričeti pod posredovanjem Po-
ljakov novo pogajanje s Čehi. Dasi iz te moke ni bilo kruha, je bilo vendar to ?a vlado in Nemce precej mrzel poliv.
Konec drž. zbora.
Ker ni bilo v zbornici takega dela, kot si ga je vlada želela in je bilo vse upanje, da bi poslanci dovolili nabor vojaških novincev in delegacije pred prazniki, čisto prazno, je bil drž. zbor 22. t. m. odpuščen in nanovo za 14. dan aprila sklican. Za enkrat je bilo najbolj pametno, kar je mogla vlada storiti, ker obštrukcija bi se ne dala preprečiti.
Enoletna ogrska obštrukcija končana.
Minister T is a je srečno dosegel, da so poslanci odložili bojno-orožje in šli na delo. Prvo in najpotrebnejše je bilo sprejetje predloga glede nabiranja vojaških novincev. Eno leto so se že pokali zanje, a so jih vendar pripustili! Takoj se je minister Kuen peljal na Dunaj in novi zakon osebno predložil cesarju v potrdilo. Novačenje se je na to takoj pričelo. — Na to so sprejeli poslanci še celo vrsto drugih predlogov, ki jim jih je predložila vlada. Najprej so dovolili oni denar, ki ga vlada v nesrečah in raznih stiskah deli med ljudi; nato zaklad za gradnje železnic in cest, za razširjenje reškega ladjišča, za uravnavanje Drave in Save, pa še več drugih. Sprejet je bil tudi proračun za 1.1903; tudi hrvaški proračun je bil, dasi še le po daljšem kavsanju, potrjen. Bog ve, kako dolgo bodo ostali poslanci tako delavni!
Laški minister — tat.
Laškemu ministru Nas i ju, ki je še pred kratkim sedel na ministrskem stolčku, so te dni potipali žilice in mu dokazali, da je bil — tat. Kradel je državi in jo skubil, kjer je le mogel. Pisal je izdatke za stvari, ki jih nikjer ni bilo, denar pa vtikal v svojo mavho. Pobiral je iz zakladov, kateri so bili namenjeni za reveže in siromake, ter tako podpiral svoj aržet. Med drugim je zapisal za knjigoveška dela stroškov za 15.000 lir, a knjig ni nikoli in nikjer dajal vezat; iz zaklada za učiteljske podpore niso učitelji nič dobili, ampak je bil sam tisti revni učitelj. Dosedaj so poizvedeli, da je pokradel nad eno četrt milijona lir. Iz vsega Nasijevega sleparstva je videti, da je za gotovo računal, da bo tudi njegov naslednik tak, kakor on. Pa kaj je čudno pri tem? Ker je bil ta tat liberalec, liberalno časopisje skuša vse prikriti, in ne žugne besedice o vsem sleparstvu; ako bi bil pa klerikalec, bi bili pa zagrmeli nad vsemi katoličani, kakor da bi se bil svet potresel.
Na Turka pritiskajo.
Stanje na Balkanu se je vsled turškega obotavljanja tako poostrilo, da sta Rusija in Avstrija turški vladi dali vednost, da hočeta imeti hitro popolne preuredbe v deželi, in grozita, da bosta obe državi drugače nastopile, da bo sultan čutil najhuje. Do sedaj tako hudih besedi še nista zabrusili. Enkrat mora biti res konec vsega potrpljenja! Ta nastop je ostrašil Turčijo, da se je jela poganjati z Bolgarijo za mir. Bolgarija terja, naj Turčija omogoči, da se makedonski begunci z mirno vestjo lahko povrnejo v svoje kraje, in zahteva boljše preuredbe za ves Balkan. Ako se to ne zgodi, se mir ne bo povrnil, ampak vstaja se bo samo poostrila in pri-kipela do vrha.
Rusko-Japonska vojska.
Novi napadi na Port Artnr.
Že več tednov Japonci brezuspešno na-skakujejo rusko pomorsko trdnjavo Port Artur na južnem delu polotoka Liantunga. Šestkrat so ga že napadli, a vsakokrat so šli s krvavami bučami nazaj. Pred Arturjem je šest ruskih bojnih ladjih, ki združene z vojaki, ki so v trdnjavi, s pridom branijo mesto. Te ruske ladje čakajo, da pride tja rusko brodovje iz baltovske strani in potem bodo skupaj udarile na sovražnika. Do sedaj se varno skrivajo pred Port Arturjem, ker je to tako močna trdnjava, da ji Japoncem ni moč priti do živega. Dne 10. marca se je vršil nov boj, o katerem smo dolžni zdaj govoriti. Po noči tega dne se je podalo šest ruskih torpedovk na odprto morje, in so srečale celo vrsto japonskih torpedovk in križark. Prišlo je do boja, v katerem je torpedovka „VIastni" vrgla torpedo na sovražno ladjo, ki se je vsled tega potopila, Torpedovko „Steregubši" so japonske ladje med tem poškodovale in se je jela pogrezati. Na to ji je tekel glavni poveljnik z dvema ladjama na pomoč, ali zajelo jo je pet sovražnih ladij in tako se ta ladja ni dala več rešiti in se je potopila, moštvo so Japonci rešili in — vjeli. Na to so priplule še druge sovražne ladje ter začele iz topov streljati na Port Artur. Bombardirale so štiri ure in napravile več škode. Ko so ruski topničarji jeli odgovarjati z močnimi streli, se je sovražno ladjevje umeknilo. Japonci so imeli več mrtvih in veliko ranjenih, poškodovana je bila tudi ena ladja, ker je kotel počil in štiri kurjače vbil.
Napad 22. sušca.
O polnoči tega dne sta se približali Port Arturju najprej dve japonski torpedni ladji.

Vojaki zbrani v ladjevišču so s svetlobnimi raketi gledali, kaj da je in jeli precej nanje streljati, vsled tega sta se torpedov ki umeknili Ob štirih zjutraj so priplule tri torpedovke, pa so se morale tudi nazaj pomekniti, ko se je pa dan storil, je priplavalo vse japon s ko brodovje, šest oklopnic, dvanajst križaric in osem torpednih ladij, ki so se postavile južno in južno-vzhodno pred Port Arturjem na obeh straneh izhoda. Ko je rusko brodovje to opazilo, je ob sedmi uri zjutraj zapustilo breg ter sredi med japonskim bro-dovjem udrlo na odprto morje. Med tem časom so Japonci streljali na Port Artur precej časa; 100 bomb so zagnali na mesto, 108 pa na okolico. Da so ruske ladje ušle izpred Port Arturja sredi med japonskimi, je bilo pametno preudarjeno, ker bi bile japonske ladje v ozkem zalivu ruskim zadale lahko težke poškodbe. Japonske ladje so se še tisti dan umeknile in niso iskale ruskega brodovja. da bi ga napadle, ker zdaj hranijo svojo moč za prepeljavanje vojakov.
Ruske in japonske Izgube na morju.
Glavne praske dosedaj so bile na morju, in zato je zanimljivo zvedeti, koliko imata obe vojski že izgub. Na ruski strani sta uničeni dve ladji „Varjagau in .Korejca", ki imata 270.000 centov teže, dve ladji ,PaIada" in „Cesarevič* pa sta močno poškodovani in so ju dali na popravek. Japonci pa imajo uničenih devet ladij, ki so v vrednosti daleč za ruskimi. Japonci so izgubili križarko .Tokačima" in eno torpedno ladjo pri Čcmulpu; križarko „Sitosa", dve topničarki. eno uničevavko torpedov in tri torpedovke pri Port Arturju. Druge ladje pa so bile le poškodovane in jih sedaj popravljajo, da bodo za silo še dobre.
Vojska na suhem.
Skoro dva meseca že traja vojska, a do sedaj nimajo Japonci še nobenih uspehov, dasi so s tako naglico planili na Rusa, ko ni bil le-ta še nič pripravljen. Vse kar so na suhem storili, je to. da prodirajo po Koreji Rusom nasproti Pravili so, da marširajo z velikansko hitrico, brez ovir, ali novejše vednosti so pokazale, da gredo počasi, ker je pot silno težavna in zraven jim še vreme nagaja. Vseh Japoncev skupaj še 100.000 ni na Koreji. Nasprotno pa je Rusov veliko več na meji Koreje Zbirajo se med Mukde-nom in Niučvangom, odkoder bodo prodirali na razne strani. Glavni ruski poveljnik je sklenil zaenkrat z armado 70.000 mož in 200 topovi iti proti Japoncem, ki jim marširajo nasproti. Ob reki Jalu zadene ob kratkem na Japonce in tedaj se začne boj na vsi črti. Čete so pripravljene udariti najaponca, kjerkoli bi Japonci naskočili Ruse.
Mesta, kjer se drže Rusi in ki jih bodo imeli v boju za hrbtom, so močno utrjena in jih bodo v skrajnji si šli s pridom branila.
Prvi večji boj na suhem.
Sovražnika si stojita že iz oči v oči, in boj se bo vršil na boj. Prvi spopad se je dogodil 28. sušca. Ruske patrulje so izzivale japonske konjike, da bi jih izvabile r.a boj, a sovražnik se je umeknil proti mestu Čengčin, Rusi pa za njimi. Za mestnim ozidjem je čakalo pet japonskih eskadronov. Ko so se Rusi približali mestu, so sovražniki jeli streljati. Dva ruska eskadrona sta zasedla bližnjo visočino, ki sc vspenja šest deset korakov nad mestom in sta začela boj. V mestu je bila skrita japonska posadka, nekaj pešcev in nekaj konjikov. Rusi so začeli streljati na Japonce. Bili so se pol ure, potem so pa Japonci odnehali in tekli v mesto, da bi se poskrili po hišah. Dva puga konjikov sta udrla v mesto, tretji pa se je moral vsled ruskega streljanja umekniti. Rusi so na to poldrugo uro streljali na mesto, a ko so jo Japonci udrli, so Rusi pustili mesto pri miru in so se nazaj pomeknili. Rusi so imeli do 20 ranjenih, in tri mrtve, za Japonce se pa ne ve. Poldrugo uro po tistem so se Japonci v novič pokazali, na kar so Rusi zasedli bližnji grič in se postavili v vrsto. Vendar večjih prask ni bilo. Rusi so šli potem v mesto Kasan in obezali svoje ranjence. Prava vojska se še le sedaj začne, in odslej bo glavna reč na suhem.
Zakaj se sovražijo Korejci in Japonci.
Japonci so že marsikaj bridkega prizadeli Korejcem, zato jih pa ti tudi ne vidijo po sebno radi, dasi ravno so jim sedaj dovolili prehod čez svojo deželo. Vzrok sovraštva pa je tale: Pred japonsko-kitajsko vojsko so Japonci nosili čop las, ravno tak kol Korejci. Po vojski so se pa Japonci vrgli po Evropejcih in odrezali čope; ne tako Korejci. Ti so pustili svojo diko in svoj največji ponos tudi še za naprej. Japonci pa pošljejo svoje brivce v korejsko glavno mesto, ki se postavijo Po vogalih in čakajo čopastih Korejcev. Kjer se kak čopast prikaže, pa mu odstrižejo čop. Očitno je. da so Korejci lahko užaljeni, ko jim gredo Japonci kaj takega napraviti!
UST®
Hvaležnost delavca.
Iz velike tovarne - bila je livarna Je-a ~ 50 se ™uli klavci. Z veseljem na
obrazu so hiteli domov, saj so imeli popo|. dne prosto, da se morejo vdeležiti vstajenja Gospodovega. Ravno ob istem času je prj. tekel iz Režnikove prodajalne, ki je bila na drugi strani ceste in od tovarne oddaljena kakih petdeset korakov, živahen rdečeličen deček. Vstopil se je na sredo ceste in p0 gledal vsakega delavca, ki je šel mimo, v obraz. Videlo se mu je, da išče nekoga. \'je govo bistro oko ga je kmalu opazilo med zadnjo gručo, ki je prišla iz tovarne. Spustil se je v tek in že od daleč" klical: .Stric, pojte no gledat moje pirhe !* In ker se ..stric" le ni zmenil zanj, skočil je k njemu in ga pocukal za rokav: .Stric, pojte gledat moje pirhe!"
„ Francelj, glej ga no, ali si ti? Nisem te takoj opazil,* je Smrekar pogladil kodra stega dečka po glavi. Smrekar je stanoval nasproti Režnikovim in je bil tam kakor domač Zato ga je Francelj tudi navadno klical za strica.
.Kaj pa ste danes videti žalostni? Saj je danes vesel dan", je dejal deček in pogledal tako zvedavo Smrekarja v obraz ZJelo se mu je čudno, ker ni bil stric z njim danes tako prijazen kakor navadno.
.Saj nisem žalosten, Francelj," in Smrekar se je nasmehnil, a videlo se je. da je bil smeh le prisiljen.
^Počakajte stric, grem iskat dva pirba: enega za Jožka, enega za Miciko" in deček je zginil med vrati, a se skoraj vrnil s kakor kri rdečimi pirhi. r Prosi m, dajte jima jih in recite, da pridem kmalu v vas, da bomo malo trkali. Le pripravita naj pirhe, jaz imam močne, da vse pobijejo. Saj jih bodeta dobila, kaj ne!" in deček je vprl svoj veselje izražujoč pogled v Smrekarja.
^Seveda bodeta dobila piruhe," je odgovoril ta in jih spravil, a videlo se mu je, da komaj ve, kaj dela.
Francelj je odhitel v prodajalno, kjer je že bilo več delavcev, da kaj kupijo za pirhe. Prišel je še ravno o pravem času, da je slišal delavca, ki je pravil, da mora .imre-kar v 14 dneh zapustiti tovarno. Francelj je poslušal to žalostno novico z napetimi ušesi in odprtimi ustmi. Ker se je potem drznil izpraševati delavce, zakaj so ga odpustili iz službe, so ga pognali oče iz prodajalne i »otrok sitni, kaj tebe briga". A Francelj je mislil, da ga briga, zakaj mora Smrekar iz tovarne; zato je nastavil pri ključavnici ušes3 in poslušal. Slišal je dobro vse, kar so povedali delavci. Tovarnar je odpustil Smrekarja, ker ga menda ni takoj ubogal Tovarnar je naziral zopet enkrat delo in p" tem poklical Smrekarja, naj mu nekaj pomaga, ta pa ni pustil svojega dela kar v sredi, a to je pogrelo tovarnarja, da ga je pričel oštevati. Smrekar se je hotel opravičiti, Češ da ni mogel kar opustiti dela, lr"
bi se lahko naredila kaka škoda, a to je bil olje na ogenj. Tovarnar je pričel kričati nad njim: »Sedaj pa še razgraja in vpije nad menoj! Najrajše bi vas odpustil iz službe. Seveda predobro plačo imate, potem vam pa raste greben! A jaz vas že naučim!" Smre kar je mislil, da mu jih po nedolžnem ni treba požirati, je odgovoril: »Saj ne bom prvi zapustil tovarne brez vzroka. To se je zgodilo že marsikomu!" Tovarnar pa je izgubil popolnoma pamet: »Kaj vas briga? Vi ste plačani in morate molčati, ubogati, pa delati! Od vas si ne pustim dajati naukov! V štirnajstih dneh nimate v moji tovarni nič več dela!" in odšeje.
To je bilo vse. Delavci so dejali, da tovarnar ni imel prav in da bi moral biti še vesel, če bi imel same take delavce kakor je Smrekar. Nekateri so dejali, da bi bil Smrekar bolj pametno ravnal, če bi bil »pridigo" mirno sprejel, drugi so dejali, da tovarnar ni svetnik in da se mu pač sme povedati, kar mu gre, in da sme delavec tudi govoriti, kadar je pravica na njegovi strani. Da pa je bila pravica na strani Smre-karjevi, o tem so bili vsi prepričani. Radi bi se potegnili za svojega tovariša, a se niso upali, ker so vedeli, da mora obveljati to, kar si vbije tovarnar enkrat v glavo in naj gre tudi tovarna v nič.
Francelj je slišal dovolj. »Kanv bodo šli sedaj stric?" ta misel ga je mučila. Mora zvedeti, kaj mislijo storiti sedaj „strica, in odšel je na cesto in čakal delavca, dokler ni prišel iz prodajalne in ga prašal: »Kam bodo pa šli sedaj stric?" „1 kateri stric pa?' je prašal delavec dečka, ker še ni vedel da kliče mali Smrekarja navadno za strica. »Smrekar, ki morajo iz tovarne," je dejal deček in proseče pogledal delavca. »Kam bo šel? Naprej! Tukaj ne more ostati, ker je tu ena sama livarna za železo!" je pojasnil vprašani.
»Naprej! Proč od tukaj?" je ponavljal Francelj z vidnim strahom.
»Da, da, proč od tukaj" je ponovil delavec. „Saj je tam na Vestfalskem dovolj takih le gnezd: A predno bo dobil delo, lahko vsi že lakote umro."
Francelj, ki je imel vse za golo in čisto resnico, je kar okamenel in nemo zrl za možem, ki mu je povedal strašno novico. A kmalu se je nekaj posvetilo v dečkovi glavi. Stekel je v kuhinjo in povedal nekaj kuharici na uho. Ta se mu je sprva nasmejala, a ker jo je ni nehal prositi, prinesla mu je skrivaj praznično obleko.
Kmalu potem je potrkal nekdo na vrata tovarnarjevega stanovanja in po običajnem »Prosto!« ni vstopil nihče drugi kakor naš francelj. Tovarnar in njegova žena sta ga začudena pogledala, a predno sta ga mogla prašati, po kaj je prišel, je že Francelj uljudno
pozdravil in potem prašal: »Prosim, ali mi je mogoče govoriti z gospodom tovarnarjem o jako važni stvari?" Slišal je to prašanje že večkrat doma, ko so hoteli razni tujci govoriti z očetom o trgovskih stvareh, in zdelo se mu je najbolj pametno, če tako praša. Tovarnar, katerega je prijetno izne nadilo to vprašanje, je odgovoril smeje: »Jaz sem pripravljen, mladi sosed, česa želiš?"
„Prosim, gospod tovarnar ne odpustite Smrekarja iz službe," je dejal deček in milo-proseče pogledal tovarnarja.
Na mah je bil Vurnig ves izpremenjen. Jezno in odurno ga je zavrnil: „Dečko, kdo te je poslal?"
„Mene ni nihče poslal. Kdo me tudi hoče?" je odgovoril mirno.
»Fant ti lažeš!"
Jaz ne lažem", je odgovoril Francelj in rdečica ga je oblila, obraz pa se mu je namrdnil na jok. »Gospod Smrekar je moj prijatelj in prijatelju se mora v nesreči pomagati. Mami nisem nič povedal, da sem šel k vam, samo kuharica ve, ker drugače ne bi bil dobil praznične obleke.*
Tovarnarjev obraz se je nekoliko zjasnil. Skoraj prijazno ga je prašal: »Odkod pa veš, da mora Smrekar iz službe? Ali ti je sam povedal?"
„Od delavcev sem slišal, ki so bili v prodajalni. Smrekarja sem videl, bil je zelo žalosten. Kaj ne gospod tovarnar, da sme še ostati v službi" in deček je zopet pogledal proseče tovarnarja.
»Od kdaj pa poznaš Smrekaija?" je prašal Vurnig.
„0 midva sva že dolgo prijatelja", je razlagal Francelj. »Najmanj že tri leta. Kako je vedno prijazen z menoj, kadar pride po tobak. Vedno se kaj poigrava toliko časa, dokler mu oče ne prineso tobaka. In kako je takrat pri nas prijazno, kadar pride Smrekar v vas! Ime mu je tudi Francelj kakor meni in ob godu voščiva drug drugemu. Vsi ga imamo tako zelo radi."
Tako se je možato potegnil mladi Francelj za svojega »prijatelja«. Ko je končal, sta pričela tovarnar in žena govoriti polglasno med seboj. »Smrekar gotovo ni malopriden človek", je pričela žena, »izprijen in zani-karen človek nima veselja nad otroki in tudi ne zna otrok nase prikleniti. Morda si se pa vendarle prenaglil?"
»Ali on se mi je odgovarjal in ustavljal" in tovarnar je povedal ženi ves dogodek.
»Vidva imata oba prav" je dejala žena. „Ti imaš prav, on ima prav. A če vso stvar še enkrat mirno in trezno premisliš, pa moraš končno vendarle Smrekarju dati prav, saj je delal v tvoje dobro."
„Vse to priznam", je odvrnil on „a rabil je proti meni žaljive izraze "
»Na posamezne besede pa vendar ne smeš pri delavcih tako zelo gledati, saj niso tako izobraženi kakor ti. Vrhtega marsikaka beseda ni tako hudo mišljena. Namen, radi katerega se rabi beseda, je veliko večjega pomena, in ta je bil dober."
»Ti bi bila prav kakor nalašč za jezičnega dohtarja", je dejal smeje Vurnig in s tem se je že na polovico vdal.
»Pristavljam samo še eno. Pomisli jutri je Velika noč in včeraj je bil Veliki petek, ko je naš Gospod prosil na križu: „Oče, odpusti jim ..." O-Ipusti tudi ti Smrekarju, saj ni izgovoril žaljivih besedi iz slabega namena. Kako vesele velikonočne praznike lahko napraviš njemu in njegovi družini in temu junaku z eno samo besedo! Odpusti!"
„To je vse lepo! A verjemi, da mi ta možat nastop tega malega junaka za svojega »prijatelja" veliko bolj ugaja. Kolikokrat sem že mislil, da na svetu ni drugega kakor golo samoljublje in dobičkaželjnost, a sedaj mi pride ta dečko in dokaže s svojim nastopom, da se še dobi na svetu prava ljubezen do bližnjega. Povej temu junaku, kaj naj pove Smrekarju."
Žena si ni dala dvakrat reči, ampak se je obrnila k dečku: »Francelj, pojdi k Smrekarju in mu povej, da še lahko ostane v službi in da mu želiva vesele praznike."
Dečko je zgrabil klobuk bolj trdno kakor bi se bal, da mu ne pade iz rok, in prašal: »Gospod tovarnar, ali smem res?"
„Da!" je bil odgovor, »in dobre pirhe!"
»O dobri gospod delovodja" je veselja vzkliknil Francelj, »hvala lepa, hvala lepa!" in že je bil zunaj na cesti in tekel na vso moč k Smrekarju.
Kar se oglase veličastni zvonovi vabeči k vstajenju Gospodovemu. Francelj jih ni slišal, mislil je samo na to, kako bo vesel Smrekar, ko mu prinese veselo sporočilo. Tako je bil zaverovan v svoje misli, da ni videl matere, dokler ga ni prijela za roko in pra-šala: »Kje pa si zopet bil; pa v ti obleki? Tako sem te že iskala doma; alo sedaj pa z menoj k procesiji!" Francelj je med potom povedal, kje je bil in kaj je dosegel. »Kaj ne mama, da bodo stric veseli! Oh, tam-le gredo!" Francelj je pustil mater in stekel k Smrekarju. V eni sapi je povedal veselo sporočilo. Smrekar je še-le verjel, ko je tudi Franceljnova mati potrdila. »Pa pridite po procesiji malo k nam v vas. Potem vam lahko razloži vse na dolgo in široko."
»Dobri dečko, tega ti ne pozabim nikoli! Bog ti povrni", samo te besede je mogel izgovoriti hvaležni Smrekar. In odšli so v cerkev. Ko je zadonela stara, a vedno veličastna velikonočnica:
»Zveličar naš je vstal iz groba; Vesel prepevaj o kristjan!
Aleluja, Aleluja, Aleluja",
so peli tudi naši znanci, peli iz srca, saj je
bil dsnašnji dan tudi zanje dan veselja--
Ni še minulo leto. Pri Režnikovih se je mnogo izpremenilo. Na prvi pogled si lahko čital starišem veliko žalost z obraza. Če bi prašal zakaj so žalostni, odgovorili bi ti, ker je Francelj bolan. In res je bil Francelj bolan. Zdravnik je dejal, da mu bo treba bolno meso na hrbtu izrezati, a ker bo rana velika, zato ni upati popolnega ozdravljenja, razun če se dobi kdo, ki bi si dal izrezati toliko mesa. da se v Franceljnovo rano vstavi zdravo meso. Režnik sam je bil takoj pripravljen, a zdravnik je dejal, da je preslab in bi morda moral pozneje sam čutiti hude posledice. Režnik je obupal, da bi Francelj ozdravil, kajti vedel
je, da se ne bo nihče podvrgel ne sicer nevarni a vendar hudi operaciji.
A Režnik se je motil - oglasil se je Smre-kar. Prišel je kakor navadno enkrat zvečer k Režniku v vas in malo obiskat svojega bolnega prijatelja. Zvedel je, kaj je rekel zdravnik. Po kratkem premisleku je dejal odločno: „Ako je vam prav in ako misli zdravnik, da sem dovolj močan. Ja se lahko brez nevar" nosti podvrženi operaciji, potem storim rad nekaj za Frauceljna.*
„Ali — ali govorite iesno, g. Smrekar?" je jecljal Režnik.
„Da, popolnoma resno. Saj veste, da me je Francelj lani. čez 14 dni bo ravno eno let®, rešil iz največje zadrege. Bog ve, kaj
	
	
bi se zgodilo z menoj? Vesel sem, da mu morem tako kmalu pokazati svojo hvalež-nost", Je izjavil Smrekar.
Zdravnik je dejal, da se Smrekar lahko brez nevarnosti podvrže operaciji. Tekom 14 dni Pa bodeta oba z Franceijnom zdrava.
In zopet je prišla Velika noč. Mimo Režnikovih je šla procesija, notri pa sta bila Francelj in Smrekar. Obema lahko čitaš veselje iz obraza, kajti zdravnik je rekel, da sta oba z vsake najmanjše nevarnosti. Zopet sta družila svoja vesela in hvaležna čustva z onimi pevcev, ki so peli:
„0 poj kristjan hvaležno čast!
Aleluja, Aleluja, Aleluja!'
Razgled po domovini.
Vollitev v gorenjskih občinah. Ker se je »Domoljuba* 7. številka začela tiskati že v torek 5. t. m, zato ne moremo poročati v tej številki o izidu volitve. Kolikor nam je znano, se naši možje dobro držč. Čast jim!
Izredno številko .Domoljuba" smo izdali zaradi volitve v gorenjskih občinah. Razposlali smo jo pa le naročnikom v okrajih Kranj-Loka-Tržič.
Duhovniške spremembe. Podeljena je župnija sv. Katarina č. g. Ivanu Meršolju, doslej kapelanu na Dobrovi. Premeščena sta c. g. Pavel Perko, kapelan v Škocijanu pri Dobravi na Rako in č. g. Frančišek Rakovec z Rake v Škocijan pri Dobravi.
Letošnji novomašniki ljubljanske škofije iz III. letnika. Borštnarlvan, Zlato polje; Koielj Matej, Tunjice; Kralj Anton, Višnjagora; K a r e n t Alojsij. Višnja gora; Preieren Jolef, Smolinja vaa pri Rudolfovem; Prijatelj Vladimir, Ribniaa; tstrubelj Ivan, Polica
Častna člana „Dan!ce". Slovensko katoliiko akademično društvo .Danica* je izvolilo enoglasno presvetlega k n e • i o i k o f a g. dr. Antona Bona-v e n t u r o Jegliča ter pred. gosp. pro feaorjs dr. I v. E v. Kreka srcjima čast nima <Msnotn*.
Čebelarji pozor! Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani je pričelo izdajati x novim letom 7. letnik .Slovenskega Čebelarja". Ta list se odlikuje po vsestransko dobri in bogati vsebini, ter ga moremo pri tej priliki našim cenjenim bralcem-čebelarjem kar najtopleje priporočati. Člazom .Slov. čebelarskega društva" se pošilja list brezplačna Udnina maša 2 K na leto in naj se pošilja upravništvu TSlovenskega čebelarja' v Ljubljani. Na zahtevanje pošilja omenjeno tudi posamezne številke na ogled.
Notranjske novice.
—	V Matenjivasi vjeti tat Janez P a v 1 i č je dobil pet let težke ječe. Obdol-žen je bil kar prav številnih tatvin. Njegova mati, ki je bila na sumu. da mu je pomagala, je bila oproščena.
—	Dve novi šoli hočejo napraviti v hrenovi š ki fari. Bil je zato že komi-sijonelni ogled. Seveda se je držal Jošca komisije, kakor klop. Povsod je čvekal vmes, tako, da so ga včasih malo vstavili. A neizogibni Jožca je kvasal naprej. Toda. Jošca! Vi ne bote pri tem nič zaslužili, če sploh do teh nepotrebnih šol pride!
—	Liberalna vest. Dekle prinese liberalnemu trgovcu brinjevec naprodaj. Bilo ga je 13', 1. Na račun ji da 24 K z narcčilom, naj ga še prinese. Dekle pa pride po ostali denar. Toda poštenjaški liberalec noče več plačati, češ steklenica je držala le 12 1. dasi-ravno je bila na 13' , L cimentirana. Ker se pa drugače ni mogel izviti, pravi: Danes je nedelja, pojdi molit, ne pa tirjat. Dekle ga pa zavrne: Jaz sem bila že pri sv. maši, vi pa gotovo ne V jezi. da je bil zadet v živo, pravi liberalni trgovec: Vi klerikalci slepa-rite. Dekle pa pravi: Mi ne. ker hočemo za blago plačilo; vi liberalci pa. ker hočete, da je 13', 1. brinjevca toliko kot 12 L, če ga morate plačati.
—	Žene, brez moža nikamor! Zoper voljo svojega moža je šla žena na ženito-vanje svojega brata Moža to vjezl Hitro pokliče voznika in brž naložita njeno ba-lišde ter je peljeta na njen dom. To je bil smeh. ko priuka mož, vrh voza sedeč, v vas ter jame metati balo pred hišne duri.
—	^Slovenec" se še vedno prodaja v Postojni! Čudno! Toliko in tako važnih oseb se je zavzelo zoper njega, pa še ni vklenjen. Kako zanimivo bo, če mogoče na-
vedemo imena njegovih nasprotnikov. Med dvema kumernima sta tudi dva debela!
—	Po „Narodu" se bahajo, kako imenitno so zmagali liberalci v Slavini. Ali niste šli na volUče z izrekom: Mi nočemo biti ne liberalci, ne klerikalci, ampak pošteni možje? Čemu torej vpitje?
—	Iz Dunaja volit je prišel v Trnovo nek liberalec. „ Na rod" pa vendar farba, da je liberalnj stranka premalo storila. Je hudo, kajne?
—	Ogenj. V torek večer 29. marca je pogorel kozolec Lovrenca Korenč, posestnika v Novem svetu pri Hotedršici. V kozolcu je bilo veliko suhega lesa kateri je tudi ves zgorel. Zavarovan je bil za majhno svoto 200 kron, medtem ko bode škode okoli 1400 kron, ali pa še več Zažgala je najbrž njegova slaboumna žena.
—	Duhovne vaje smo imeli v Starem trgu od dne 13. do 19. marca. Vodilo jih je šest duhovnikov. Ljudje so z duhovnimi vajami jako zadovoljni. Dokaz to, da so se jih pridno vdeleževali.
—	V Hrenovkah je mož, N. Tajnik se piše. Zlobni jeziki trdijo, da je sedaj že večkrat mašo zapil. V jezi je to storil, pravijo. Mi pa vemo da to ni res. Gotovo ne! Saj je pred volitvijo in še potem h krščanskemu nauku hodil. Ja, vse vidijo!
—	Starotrške novice. Občinski odbor v Starem trgu je sklenil ter dobil dovoljenje od dežel, odbora pobirati naklado na žgane opojne pijače po vsej občini, in sicer 20f« od alkoholne stopinje. Liberalni gostilničarji so silno razburjeni, in se jeze radi tega, in so že vsi podraiili žganje. Ubogi šnopsarji, ki bodo morali sedaj dražje plačevati to zlato kapljico. Č. g. Hauptman je kriv, da se je v Starem trgu šnops P°v dražil? Komaj je začelo županstvo pobirati naklado na žganje, je takoj cena istemu po-
skočila; videlo se je koj drugi dan necega liberalnega ljubljenca alkohola, ko je preklinjal in se jezil, naj me hu... vzame ako bom še kedaj šnops pil, ki je tako drag.-—
„ Peter" pa „Ponuda" naj ga pijeta. Tako je. «
Iz vipavske doline.
—	Vipava v cvetju. Vipavska dolina je vsa v cvetju. Marelice cvitč, breskve in hruške. Vse je belo ... Pa je rekla tetfaa burja: Jsz tudi znam pobeliti.. . pa je po belila vse gore globoko doli — a snegom. In zdaj so gledata skoraj čisto od blizu: starka zima in hfarka iz raja, mlada pomlad. Starka se reki, pomlad se pa smeji, čeS, jaz sem že tu kaj ai se torej vrnila, starka le* dokrvna, iz svojih anežnih domov tam gori na severu? Beži od t d, tu ni več sate mesta... In ie ae solzi ledena starka, kesa se, da se je vrnila in ie beli tje gori na sever, daleč tje za rusko zemljo. Mi pa kličemo: Srečno pot, starka zima, živela mlada pomlad!
—	Pomlad v Št. Vidu. Pri občinskih volitvah v Št. Vidu je zmagala katol,-narodna stranka. Liberalci so pr goreli. Njih metla se je obrabila, vile ao otopele in liberalnim grsbljsm ao ae potrli zobje; zato ao pa zavedni možje vae skup vrgli med ataro Saro. Liberalci ao sioer obetali, da bodo dali v popravilo vile, grablje in metlo; molje ao pa rekli, da ae vaa ta atvar ne da nikakor več popraviti, da ai toraj treba omisliti novo. Pa so si omislili. L:beralci so bili seveda prepričani, da zmagajo, aaj je prišlo isti dsn iz Vipavo precej »narodno - naprednjakov« v St. Vid — tudi vipavsko »napredno" uči teljstvo je bilo zastopano po več članih — prišli so v Št Vid v trdni nadi, da bodo slavili zmago, toda ob, oh, dobili in doiiveli so zgagol V svoji jezi niao mogli druzega, kakor da so našuntali svojega tovariša »vipavskega otrobarja", da se je lagal v »Slovenskem Narodu«, da so it. viški »klerikalci« slavili avojo zmago s tem, da so streljali z možnarji zoper točo. Streljali ao res, namreč delavci, ki razatreljujejo skale in pripravljajo svet za nove vinograde. No, pa recimo in priznajmo, da ao streljali tudi zoper točo, namreč toper liberalno točo ... pa so jo tudi pregnali iz Št. Vida. Toraj živili vrli strelci I
—	Liberalna nestrpnost. V Št. Vidu je imel mož naše stranke v nekem liberalnem dimniku obešeno meso, da se je auiilo Liberalci ao toraj uim ljeni in poatrežljivi ljudje. Prišle pa ao občinske volitve in liberaleo j« pritiskal na mois, naj voli liberalno, on pa (nehvaležnež) ni hotel delati coper avojo vest, volil je po svojem prepričanju katoliško-narodno. P« kaj ae zgodi? Vrata liberalne hiše se odpro in ven na cesto začne frčati
še neprekajeno »klerikalno« meso... Ab, liberaloem zamtr ti se, je hudo, hudo, pa še kak6!
Iz Čateža pod Zaplazom. „Čatežani so pa tako nobel postali", tako pravijo sosedni farani. Pa veste zakaj? I zato, ker se je popred tako zapuščeni Čatež po prihodu prečastitega gosp župnika Henrika Povšeta v kratkem tako prenovil... Še tisto jesen leto 1902. smo imeli politični shod; drugo leto 1903. sv. misijon. Vstanovili smo Marijino družbo, in zdaj, kakor veste, še Hranilnico in posojilnico, katera kaj vspešno deluje. Ko smo dokončali popravo župnišča, se bomo lotili še trudapolnega dela na Za-plazu, katero bode stalo veliko truda, namreč zidanja nove cerkve. Za vse to gre čast in hvala g. župniku, kateri so jako delavni in za blagor ljudstva vneti mož. Pri nas je naročenih blizo 40 »Domoljubov", nekaj »Bogoljubov" in »Slovencev", morda tudi kaki »Rodoljub" pa je skrit, ker ga je sram pred poštenimi ljudmi. Hvala Bogu, da je tako!
— Predpnst o postnem času. Socialni demokrati v Spodnji Idriji pravijo kakor drugod, vera je zasebna stvar, vendar ne nehajo in pri vsaki priliki smešijo vero. Lani na pepelnično sredo so se norčevali iz cerkvenega pogreba, letos tudi ne smejo za-ostati. V četrtek po pepelnični sredi so napravili bal krčmarji, kovači in mesarji, pa ne vsi ampak vsake branže po eden. Na sv. Jožefa dan so priredili še sijajnejši di-rindaj; kar dve igri, muziko in ples so hoteli napraviti. In vse to so tudi napravili. Čujemo, da jim je glavarstvo prepovedalo obe igri in ples. Bratci demokratci pa so igrali, plesali, peli in pili in še zjutraj so nekatere pijane muhe, dajale svoje neolikane „štimeu od sebe. Mi pa vprašamo, od kedaj imate pravico javno in nalaše zasmehovati to, kar je večini ljudij sveto, od kedaj sme tujec Štraus nam kaliti nočni mir? Ali v Spodnji Idriji ne veljajo določbe za nočni mir? Ali bo treba posebej za vas žendarme-rijske postaje? Vsi pametni ljudje se zgražajo nad vašim početjem, če ne verjamete, pa jih prašajte. Lepe sadove socijalnih naukov kažete. Zato pa, kdor ima le količkaj možatosti v sebi, z vami ne drži, in mi kličemo: svoji k svojimi
Gorenjske novice.
" »Gorenjec" kaj rad sprejema dopise iz Smlednika. In kaj bi jih ne? Saj prihajajo izpod jako spretnega peresa; dopisnik se je namreč svoje dni že mučil s staroslovenščino, ki je podlaga novoslovenščine, katera mu torej zaradi tega tako gladko teče. Roka dopisnikova pa ni vajena samo peresa, ampak tudi bridke „sabljice", ki bi se bila že kmalu
namakala v krvi sovragovi. Ta vrega občudovanja vredni mož, ki išče svoje časti v dvoboju, pa prodaja isto svojo čast s smrad-ljivim »Gorenjcem" vred po gostilnah in drugod. Smlejci, pokažite mu vrata, kadar še pride, in ne sprejemajte umazanega lista iz njegovih rek! Berite rajše poštenega .Domoljuba", saj prihaja med vas v 80 iztisih! Dopisniku pa prav po očetovsko svetujemo, naj si kmalu priskrbi kako službo, da mu ne bo treba več okušati klerikalnega kruha.
*	Liberalno društvo v Terbojah je sicer majhno kakor gorčično zrno, ker nima več kot šest udov, a želi postati mogočno in košato drevo, tako da bi »Gorenjski krokar" gnezdil in se šopiril po njegovih vejah. Toda to se tako kmalu še ne bo zgodilo; še ni bilo tistega dežja na zemljo. Samo en sad dobro rodi že sedaj: lesnike laži in obrekovanja. Zlasti zdaj ob času smleških občinskih volitev je nakidal tega sadja na koše. Mi vemo kdo je tisto človeče, ki maže papir in ga pošilja krokarju »Gorenjcu". Lahko bi ga tu javno ožigosali in nekoliko razkrili njegovo preteklost. Toda ne maramo tega, ker ga Terbojci že tako poznajo in ved6, koliko so vredni izbruhi takega capina. Samo to naj si zapomni nezrelo revše: škoda črnila in papirja; Terbojci smo prepametni, da bi takim ljudem šli na limanice!
*	Iz Moravč. Dne 11. marca smo izročili zemlji f Angelijo Novak iz Priker-nice. Bila je še mlada, komaj v 17. letu. Bila je v Marijini družbi; vse svoje življenje je bila prav pobožna deklica in ves čas v svoji dolgotrajni bolezni je bila zelo po trpežljiva. Naj v miru počiva!
*	Iz Nevelj. V času od 13. do 20. sušca obhajali smo v naši župniji sv. misijon. Vodili so ga trije gg. duhovniki iz kongregacije sv. Vincencija P. v Ljubljani, namreč gg. Než-mab, Flis in Dobršek. Lepi so bili dnevi sv. misijona za Neveljsko župnijo. Pridno so hodili lepe in jedrnate govore poslušat ne le domači farani, temuč tudi iz okolice prihajali so ljudje v velikem številu k misijonskim pobožnostim. Da bi pač sv. misijon med župljani Neveljskimi obrodil obilo sadu! Bog daj! — Naj še sporočim, da smo tu lansko leto razširili premajhno pokopališče, katero je meseca oktobra blagoslovil preč. g. dekan kamniški ob asistenci nekaterih gg. duhovnikov in ob precejšnji udeležbi župljanov. Sedaj je v delu za našo cerkev stranski oltar Matere Božje. Dela ga podobar g. Rovšek v Ljubljani. Blagoslovljen bo novi oltar dnč l.majnika. Glavna podoba v oltarju bo podoba Marije, pomočnice kristjanov, z detetom Jezusom v naročju. Poleg te glavne podobe bodeta na oltarju podobi sv. Alojzija in sv. Neže. Oltar obeta biti zelo lep. Ako bi kateri bralcev »Domoljubovih" hotel prispevati s kakim darom za naš oltar, bili bi mu iz srca hva-
Stranje
ležni, ker nam še precejšnja svota manjka. Gotovo bi si pa tudi naklonil srce svoje nebeške Matere. Morebitni darovi pošljejo naj se na farni urad v Nevljah, P. Kamnik. Ako slednjič še sporočim, da se bo v kratkem pričelo graditi v naši župniji novo šolsko poslopje, končal sem s svojimi novicami.
*	Iz Reteč pri Škofji Loki se nam poroča, da so na tiho nedeljo blagoslovili p. An-gelik iz Ljubljane nov križev pot. Vsa slovesnost se je jako lepo izvršila. Novi križev pot je zares lep kras ondotne župne cerkve. Delo hvali mojstra Aleksandra Gotzelna, ki je za primerno majhno svoto postavil umetno delo.
*	Vlom v cerkev. Tat prijet. Iz Stare Oselice: V noči od 20. na 21. marca je prišel neznan tat v cerkev. Vlomil je v tabernakelj, vzel lunulo iz monštrance, in kelihu, ki je bil ravno zraven ciborija, odvil srebrno kupo. Tatu so prijeli v Žireh in našli pri njem še ključ od tabernakeljna. Skrajni čas je, da je prišel orožnikom v pest, ker je najbrže nevaren tat.
*	Na semnju sv. Jedert dan je bilo v Loki vsega dobiti. Le nečesa smo hudo pogrešali. Na prodaj je sicer bilo, le ponujal je nihče ni. Mislimo »Slov. Narod". Vedno je pri Žigonu razobešena tabla, da prodaja tudi to robo, ta dan je ni bilo. Na onem kraju pa sta visela ena žaga in ena sekira. Kajne, g. Žigon, saj vi v slovesnih trenotkih tudi spoznavate, da umazanija „Slov. Naroda" ni za naše ljudstvo in pa da vselej ni koristno pokazati svojo liberalno barvo?!
*	Most iz Bodovelj v Podpulferco je obč. odbor sklenil opustiti. Zadnja povo-denj ga je precej poškodovala. Sicer pa itak ni brl dosti vreden.
*	Vodnjak v Škofji Loki na glavnem trgu ni dal že teden vodč Kuharice so nanj vedno nevoljne, ker je tolikrat — suh.
*	V tuhinjski dolini imajo toliko blata, da si načelnik cestnega odbora Močnik iz Kamnika ne upa priti ga pogledat, ker se boji, da bi ne izgubil v njem svojih čevljev.
*	„SIov. Narod" dela odgovornega gospoda dekana iz Kamnika za vsak poboj, ki se zgodi v kamniški okolici. Nekega napadalca, ki je pravi učenec liberalizma, je »Narod" imenoval zelo mirnega človeka. In vendar je bil ta mirni človek že 17 krat kaznovan radi pretepanja. Takega mirnega človeka privoščimo liberalcem!
*	G. župnik v Stari Oselici je bil zelo bolan. Zdravje se mu je zboljšalo.
*	Gasilno društvo v Kropi si bo sezidalo novo poslopje. Bog daj, da bi bila Kropa obvarovana za naprej pred strašnim ognjem!
*	Kako „Narod" laže. Neki liberalec je pisal v »Narodu", da je kamniški g. dekan izsilil 500 gld. od nekega Matije Dolinšek.
Sedaj je pa izjavila njegova soproga da na tem ni niti besede resntce. Tako liOcra
lažejo'
*	Pradeda liberalcev so pred kratkim gnali neki Lahi od Kamnika do Ljubljane v podobi stare velike .afne«. Lah. so gotovo slišali, da kranjski liberalci trde v-Narodu
da človeka ni Bog ustvaril, ampak da izhaja od opice, zato so mislili, da bodo grozno zaslužili, ko jim bodo kazali staro opico. Ali ljudje brez razlike strank so se opice izogibali, ker takega pradeda vendar nobeden
ne mara.
*	Kamniški vlak je zelo ponosen na svoj novi most čez Savo. Pravi, da mu ga ni para na Kranjskem Da bi le nekol.ko hitrejše potegnil, to bi ga bili vsi potniki veseli.
*	Pet oseb v smrtni nevarnosti je bilo 14 marca pod Šmarno goro. S čolnom so hoteli dračje prevažati iz otoka Čoln se je obrnil in vsi so padli v deročo vodo. Trije so se rešili, dva sta na kolesih pri mlinu obvisela. Župan Tršan in mladeniča Cižman sta jih rešila.
Dovje. Pogosto sneži. Bele snežinke se kaj rade igrajo s sivimi glavami častitljivih snežnikov, ki so po zimi tako nekam zapuščeni, a na poletje dobi .Golica" novo kočo in tudi v Vratih se dela hotel, kjer bodo našli vsi, ki bi omagali na tega življenja strmem popotovanju, prebivališče in prijetno prenočišče. Mirno in tiho je pod Triglavom v zimskem času. Sivkasti dim mojstranske tovarne se dviga kvišku in izgublja v višavah. Le tuintam potuje skozi faro kak neznan človek, potrka na vrata in dobra srca fara-nov. Ne mčni se dosti za mladino, ki pohaja v dvorazrednico, ki je nastala letos in sicer iz prejšnje jednorazrednice, ne meni se dosti, da je želja mnogoterih napraviti novo šolsko poslopje — on gre dalje svojo pot. In zgodi se, da pride po cesti mimo kak visok neznan gospod, obišče in si ogleda našo cerkev in njene zanimivosti ter odnese njene dragocenosti. Morda ne najde vse v takem redu kot je pričakoval, morda ne najde v cerkvi svoje pozemske sreče, zato gre tudi on dalje — za novimi cilji. — Mirno in tiho je v zimskem času pod Triglavom, sivi dim se vali noč in dan iz mojstranske tovarne proti nebu v daljavi pa se čuje iz Hrušice ropot tisočerih in tisočerih delavcev, kjer delajo predor za novo železnico.
Nesreče pri gradnji železnice so skoro na dnevnem redu. V predoru nad Vintgarjem je dinamit na kosce raztrgal nesrečnega Italijana. Neki drugi Italijan je prišel po neprevidnosti med vozove, ki so mu na dveh krajih zlomili nogo in jo zmečkali. — V tunelu pri Hrušici se je ponesrečil Hrvat Jožef Mesic. Na prsi mu je priletel težak
kamen
mrtev.
tako močno, da je bil revež
»Samomor. Na Javornikuseje ustrelil 25 let stari zasebnik Fric Kraupp Bil je zmedenega duha.
» Tat požlgalec. Nevaren tat je prifei v neko hišo v Žirovnico ter jo zažgal. Dve postelji sta zgoreli. Tat je potem skočil skozi okno. K sreči so domači ogenj pravočasno zapazili in pogasili, drugače bi bila pog0. rela vsa vas s 37 hišami.
*	Napadli so na Jesenicah neznani lo-po vi nekega pijanca in mu vzeli okoli 40 K denarja. — Na Lepenjcah v Boh. Bistrici j« pa ukradel neznan tat nekemu posestniku 100 K iz skrinje. Ker je med železniškimi delavci vedno veliko dvomljivih ljudi, morajo biti domačini zelo previdni.
«■ Ovire pri gradnji bohinjske 2e leznice. Preiskavanje tal za gradnjo bohinjske železnice po savski dolini je pokazalo, di tudi na progi Jesenice - Bohinjska Bistrici vladajo deloma iste razmere kakor ponekodu Goriškem. Blizu Boh. Bele bi morala železnici na dveh krajih voziti čez Savo. Za ta dn velika mostova pa se tudi v veliki globožiii ni našlo dovolj trdih tal za temelj Nadalje je preiskovanje tal izkazalo, da bi se na ten delu proge nahajala proga na polzečemse ozemlju. Vsled tega ostane železniška progi popolnoma na levem bregu, za kar bo treba izkopati kakih 850 metrov dolg prostor.
» Za kozami je obolel neki Makedonec v Boh. Bistrici. Odvedli so ga takoj, ko so se opazili znaki črnih koz, v bolnišnico a nalezljive bolezni. Okrajno glavarstvo je takoj odredilo vse varnostne naredbe, da se odstrani vsaka nevarnost. Makedonci so se preiskali, vsak se je moral rad ali nerad pod-vrači kopelji, tudi obleke in barake so jii razkužili, da se ni več bati kake nevarnosti
*	Hud vihar je razsajal pretekli četrtek, 31. marca, v okolici Žirovnice Bil je take močan, da je kozolce prevračal in dimniki podiral. Ljudje ne pomnijo takega viharja v. petdeset let.
*	Dolgo zimo bodo imeli v Kranjski gori. Še starega snega je precej, prejfcF teden pa je padlo še pol metra novega.
0 Kat. slov. Izobraževalno društvo se je ustanovilo dne 27. marca v Kranjski gori. Društvo si bo osnovalo tudi svoj ta® buraški zbor.
*	Posojilnica v Kranjski gori dobro napreduje. Denarnega prometa je imel'1 preteklem letu 233.727-41 K. Čistega dobi® je bilo preteklo leto 2375 K, tako da a»J rezervni zaklad 10 508 K. Članov je * koncem leta 269.— Lepo vspeva tudi ^ nilnica na Jesenicah. Dne 27. marca je občni zbor. Izvoljen je bil stari odbor. rj sojil je bilo za tretje upravno leto 75 024-30 hranilnih vlog pa 121-245-33 K. Čisti dobi*
za lansko leto znaša 105969 K, rezervnega zaklada je dosedaj 1317 17 K. Udov je 96.
*	Občinske volitve so imeli 23. marca v Predosljah. Volitve so se izvršile popolnoma mirno. Izvoljeni so možje katoliško narodne stranke.
Iz Bohinja.
» Zloben napad. V zadnji številki je poročal »Domoljub" o veselici izobraževalnega društva na Bistrici. Da se je veselica sijajno obnesla, to seveda bohinjskim liberalcem ni prav. Zato so se takoj oglasili v umazanem „Slov. Narodu" in pričeli blatiti našega obče spoštovanega g. župnika, češ, da je imela veselica namen le njemu prinesti nekaj kronic v žep. Večje zlobe si pač niso mogli izmisliti. Ljudje, ki količkaj poznajo naše razmere, dobro vedo, kateri so oni laž-njivi dopisuni, ki so imeli svoj čas velik vpliv med ljudstvom, a so ga s svojim obnašanjem popolnoma zgubili. Zlasti dva sta, ki pridno dopisujeta v „Slov. Narod". Upamo, da bodo ljudje v Bohinju že kmalu spoznali toliko, da v gostilne, kjer se bere „Narod", sploh hodili več ne bodo. Tudi to jim ni bilo všeč, da je bil v omenjenem dopisu pohvaljen g. Rabič. Zaletavajo se tudi vanj, gotovo pa je, da bo g. Rabič vkljub grdenju ostal med ljudstvom priljubljen dlje, kakor umazani dopisuni „Slov Naroda". Bilo bi pač nespametno ozirati se na ljudi, ki so s celim svojim življenjem kazali, kaki prijatelji Bo-hincev da so. Izobraževalnemu društvu le želimo, da bi dobilo še veliko takih pevcev, kot je g Robič, špiritnim liberalnim pijancem pa tudi privoščimo dobrega spanja. Sicer pa o naših liberalcih vemo še marsikaj, kar jih bode še bolj na luč pred ljudem pokazalo, ko prinesemo vse v javnost.
*	Na Gorici pod Nomenom so ravno streljali kamenje za gradnjo železnične proge. Ko se en strel ni hotel razleteti, šla sta dva delavca en Italijan in en Črnogorec, da iz-palita streljivo. Pri tej priliki se je streljivo vnelo in razneslo z močnim pokom, da je enemu odtrgalo prste na roki, drugega pa skoro oslepilo.
" Med Boh. Belo in Bohinjem prestavlja železnično podjetništvo cesto. Ravno na razpotju visi cesta tako, da se je bati še velikih nesreč, ako ne napravi podjetništvo varnostnih naredb, kar se dosedaj kljub večkratnih opominov županstva in orožništva še ni zgodilo. Da je res nevarnost velika, priča dejstvo, da so se že štirim voznikom prevrgli težko obloženi vozovi. Tudi na krajih, kjer gre proga čez cesto, bi bilo umestno jarke saj z deskami pokriti, da se ne bode oviral promet :a se ne dogodč nove nesreče.
*	Posojilnica se je ustanovila na Bistrici, na željo ljudstva, ki vrlo napreduje
in bode ljudem brez dvoma prinesla veliko dobrot. Načelnik posojilnice je obče priljubljen posestnik g. Martin Ravnik.
# Potres smo čutili tudi na Bistrici. Ljudje so se sicer prestrašili, vendar hvala Bogu potres ni naredil škode.
Dolenjske novice.
Iz Belokrajine.
f Ponarejen denar. V Metliki so zapazili, da je mnogo denarja ponarejenega; to so novci po 20 vinarjev in po 10 vinarjev; ponarejeni se dobč tudi petkronski denarji. Ta denarna kupčija s ponarejenimi novci se razteza od Metlike sem do Črnomlja in v Semiču so jih tudi dobili. Smer leti na Podzemelj. Ponarejen denar se kar zlomi in nima nobenega glasu.
f V zadevi liberalne posojilnice v Metliki je bil obsojen njen tajnik Otmar Šturm na 100 kron in vse stroške, ker je pri občnem zboru nepravilno ravnal z glasovi od deležev. Če bi bila kaka rajfajz-novka v takem položaju, potem ne vemo, če bi se bilo postopalo tako milo!
f Občni zbor »Hranilnice in posojilnice" v Metliki se je lepo izvršil. Vsi udje kmetje so bili jako zadovoljni. Videlo se je, da se naši ljudje zavedajo, da je najboljša pomoč v teh razmerah edinost in združevanje vseh kmetov Če so vsi kmetje združeni in združeni zahtevajo kako stvar, potem mora biti uspeh. In tak lep uspeh združenja so videli v »Hranilnici*. Lep promet čez milijon kron, čistega dobička čez 3000 (tritisoč) kron. Zahvala se je izrekla vsemu odboru in načelniku g. Jožetu Vukšiniču. V zavesti ,da je g. Vukšinič skrben in varčen gospodar, so mu zborovalci enoglasno zopet poverili načelništvo ! Mi pa kličemo k temu še: Vsak naj bode ud .Hranilnice in posojilnice" in pa »Kmetijskega društva", ki je pod isto streho! Hranilnica lepo napreduje, in tudi kmetijsko društvo, dais hudobni jeziki in umazana cunja „Slov. Narod" zabavljajo čez oba. No »Narod" ljubi „mandrile", ljubi lažnike — in falirane študente! Dobro mu teknilo!
f Smrkavi Metličan, ki je lagal zadnjič v »umazani cunji" ne zasluži odgovora, ker je preneumen. Kdor pozna g. Vukšiniča, g. Hrovata, g. prošta in kmetijsko društvo, ta bode pritrdil, da bi zaslužil oni smrkavi pisač od vsakega poštenega Metličana klofut, da bi mu na misel ne prišlo še kedaj k 1 o -b a s a t i.
Iz Št. Rupertsko- mokronoške doline.
f Št. Rupertska obstrukcija. — V
četrtek, dnč 24. t. m., ob 9. uri dopoludne
pri županski volitvi so napravili liberalci svoj testament. Ko so zaslutili svoj propad, je Zupančič s svojimi redkimi pristaši zapustili volivno sobano in ostali so samo odborniki katol. narodne stranke, od nasprotne strani pa Jožef Brcar, ki je kot najstarejši odbornik vodil volitev, in pa Franc Kristan. Bilo je toraj toliko odbornikov navzočih, da je bila volitev župana in svetovavcev sklepčna in veljavna. Županom je bil od vseh navzočih enoglasno izvoljen g.FrancHofer, posestnik na Ravniku, prvim svetovalcem pa Andrej Cerkovnik, posestnik na Trsteniku. — Svetovalci so sami odborniki katol. narodne stranke. — To je bil pa prehud udarec za liberalce! Zupančič je zato zapustil dvorano in v imenu liberalcev izjavil, da se ne bodo udeleževali nobenih sej. — Čudno je, da je obstrukcija zadišala tudi liberalcem.
f Dva fanta z Mirne sta pr^epla nekega orožnika v Mokronogu. — „Narod" brž vzdigne svoje oči proti nebu in odpre svoja 1 a ž n j i v a usta: „Oh, pa člana kat. izobraževalnega društva!"
f Ubila se je posestnica Frančiška Marin z Mirne, ko se je peljala z mirno-peškega semnja. Na onem ovinku na Ponikvah, kjer se druži glavna cesta z ono Mirnapeč-Mokronog, je padla raz voz in si prebila lobanjo. Umrla je še tisto noč. — Kdaj boste obtesali tisti hudi ovinek, ki je bil vzrok že tolikim nesrečam?
f Mežnar z Okrogov zastonj čaka na liberalni mernik pšenice, katerega so mu pri obč. volitvah na Grilovem hribu obljubili.
f Tavčarjev naslednik se je rodil v naši dolini. — Nadučitelj A. Lunaček je prišel v Št. Rupert po priporočilu g. župnika, sedaj pa kaže Tavčarjeve kremplje.
Z ribniške zemlje.
f Sušeč je sušeč. O j ne prizanese. Ker je bil eel čas svoje vlade m kako mil, iztresel je zadnji dan vso svojo hudobo. To ti je bila burja in sntžni mete ž kakor v prosincu. Otročičem je popolno pokvaril velikonočno veselje ia marsikatera prve hlačke ostale so v skrinji.
f Bratovščina sv. Uršule v Ribnici. Čuje se, da se misli ta bratovščina v Ribnici opustiti in aicer radi tega, ker ae v njenih vrstah nahajajo članice, ki pomagajo liberalnim f.ntalinom ostudno napadati tamoinjo duhovščino ravno radi te bratovščine. Tudi, kakor čujemo, se namerava bož eslužni poslovnik v dekanijaki cerkvi premeniti radi umazan« ga pisarenja v liberalnih čaBopisih in sicer tako, da domačim trškim liberalcem morda ne bo v gmotno korist Kdor le išče, napoaled najde. Bratovščina av. Uršule se lahko opusti prav brez vse duhovne škode,
ker jo prav dobro namestujeta tretji red in Marijina druiba. Torej, gospodje, le korenito !
Od kočevske meje.
f Janez Zabukovec, oče g. župnijskega upr. v Dragi je umrl tflri torek. Blagi 80!etni starček je bil skrben gospodar pri svojem sinu. Bridko je bilo g. sinu, da ni bil pri zadnjih trenotkih očetovih navzoč, sosebno, ker je oče vedno popraševal po njem. Mudil se je namreč kot govornik in spovednik na duhovnih vajah v Loškem potoku.
Vest Izprašal je deželni odbor kranjski dragarskemu županu Pavlu S. Tyrku in našel nad njim enajst deloma malih, večjih, prav velikih grehov. Ako bi bil P. S. Turk kato-liškonaroden župan, prav gotovo bi bil vržen raz županski stolec in pogubljen. Ker je P. S. Turk naprednonaroden župan, kakor je dr. Tavčar naprednonaroden deželni odbornik, obsodili so ga samo v vice, da popravi svoje grehe, da bo potem očiščen sedel na svojem stolcu, katerega so mu pustili. Slišimo, da se Turku še nič ne mudi popravljati svoje županske kolobocije, akoravno je v pismu deželnega odbora vse polno »nemudoma". Bo že videl!
Iz litijskega okraja.
t Dacarja v Litiji pobirata sedaj občinske naklade od opojnih pijač. Zahtevata pa naklade ne samo od prodajavcev imenovanih pijač, marveč tudi od kmečkih posestnikov in sicer od žganja, katerega si napravijo iz domačih pridelkov in ga rabijo le za domače potrebe ter pravita, da jima je tako ukazano od višje gosposke. Nekateri jima plačajo, drugi se jima pa ustavijo. Zvedeli pa smo, da po drugih krajih dacarji nič ne vedo o takem ukazu. Res, čudno bi bilo, da bi bil izdan tak ukaz samo za litijski okraj. Ako imata torej litijska dacarja res ukaz pobirati občinske naklade tudi od žganja, katerega si napravijo kmečki posestniki iz svojih pridelkov in ga rabijo le za svoje domače potrebščine, prosimo: »Slavni deželni odbor naj blagovoli isti ukaz javno razglasiti; ako pa dacarja delata na svojo roko, naj se jima tako postopanje prepove in obenem zaukaže, da onim posestnikom, od katerih sta na ta način že iztirjala naklade, prineseta denar nazaj." Več kmečkih posestnikov v litijskem okraju.
f Ir Št. Lamberta. Pri nas so hoteli ustanoviti izobraževalno društvo po nasvetu in p:;.-adevanju č. g. župnika Plantariča. Pa žalibog naši župljani se za to premalo zavzemajo, dasiravno bi bilo takega društva zelo treba. Morda pa še enkrat poskusimo! — Jako zanemarjene so naše občinske ceste in pota; naj bi se vendar bolj skrbelo zanje, da bi bilo vsaj varno voziti po njih!
f Od Sv. Križa pri Litiji. Tukajšnja kmetijska podružnica ima svoje lastno posestvo, na katerem je njeno vodstvo zc pred več leti pričelo rigolati ter zasad.lo nekoliko na ameriško podlago cepljenih in tudi nekoliko divjih ameriških trt z namenom, da bi se vzgojevali ključi. Tudi se je pričelo z vreditvijo drevesnice. A podružnična blagajna se je polagoma osušila. V trtnici in drevesnici je bila tako huda zima, da je pričelo že vse slabo rasti, a v pričetku tekočega leta je pričel pihati za našo podružnico od Ljubljane doli topel veter in prinesel novico: Kmetijska podružnica v Sv. Križu pri Litiji je dobila od visokega deželnega odbora kranjskega podpore 100 kron. Doslej je dobila od veleslavnega c. kr. poljedelskega ministerstva podpore 100 K. Ako bode še večkrat tako topel veter pihal, imamo upanje, da bode v naši podružnični trtnici ter drevesnici vse bujno raslo!
f Iz Šmartna pri Litiji. Mnogo krivice je moral naš cerkvenik Matej Os redka r prestati pred liberalci, ki so bili zadnji čas kar podivjali Najbolj si je prizadeval nek „veleugledni" trgovec, kakor se sam imenuje v „Slov. Narod", ga uničiti. Toda posrečilo se mu ni, in zaupanje med nami ni izgubil Osredkar, pač pa si ga je še pridobil. In to bomo dejanski pokazali ob času bire. Nismo še pozabili, koliko se jc trudil ob času zidanja naše prekrasne hiše božje. Bil je pri delu, ko so naši nasprotniki še sladke počivali. In ti ljudje, ki mu ne dad6 nikake bire, mu jo najbolj oponašajo in očitajo. Sram jih bilo! Prepričani naj bodo naši »ljubi" nasprotniki, da s svojim sčuvanjem in nesramnim pisarjenjem po »Narodu" ne bodo nobenega izmed nas pridobili za se, temuč izvajali bomo posledice in ne zahajali v take gostilne in trgovine, kjer imajo »Narod" in naj bi bile še tako .veleugledne".
Sledi več podpisov.
Od Šmarja do Vel. Gabra.
f Iz Temeniške doline. Vre, vre, vre,
mi smo R---- Ta zanimiva stara ribniška
pesem nam prihaja v spomin, ko se oziramo te dni po temeniški dolini. Tudi tii vre, hudo vre. Vse, kar leze in gre, kar diha in kiha po liberalizmu, vse je na nogah. Staro in mlado, možko in žensko, vse politikuje Kakor bi dregnil v sršenovo gnjezdo, tako je zašu-melo po liberalnih glavah velikoložke občine ko je »Domoljub« nekoliko odkril njih zvijačne spletkarije. Liberalni mogotci bi skoro iz kože skočili od jeze, švigajo od hiše do hiše, študirajo volilne imenike, nadlegujejo babnice za pooblastila, se posvetujejo, „grun-tajo in tuhtajo, grozč, obetajo. Vino in golaž, klobase m šnops vse mora pomagati. In ta kolofonij utegne res imeti uspeh, ker ima privlačno moč in mnogo vpliva na neko
vrsto ljudi. Laščanov Janez skače, vpije, pi|,a od jeze kot razdražen gad, Lojze PakarjeVje pa hud, strašno hud, ker ga »Domoljub« ne priporoča več za župana, kar bi bil tako rad še. Tudi veliko saboto ne bo volitve po njegovi želji. Ljubeznjivi Francek ga skuša tolažiti kazaje mu na glažek rujnega vinca. Pere in umiva ga v »Narodu" kot zamorčka povzdiguje njegove .izvanredne" zasluge za občino, udriha po duhovščini, roti in prosi volilce, naj se ga usmilijo ter ne poslušajo duhovnikov, ki liberalcev videti ne morejo, »Gorje, vam kmetje, gorje!" tako kliče v dnu svoje duše užaljeni liberalni Francek v ,Na. rodu" v svesti si velike izgube, ako Lojze pade, »naprtili se vam bodo stroški, razni stroški, o kojih danes niti ne slutite in tako boste morali slednjič preobremenjeni zapustiti ženo in otroke in iti s trebuhom za kruhom po širnem svetu". Job, joh! strah in groza! Vse to se bo zgodilo, ako ne bodo liberalci več gospodarili v občini. Jojmenata, s trebuhom za kruhom, možje, huda bo ta. A le potolažite se; poglejte obširno občino trebanjsko, ali bližnjo šentviško, ali domačo prapreško, kjer ni liberalnih županov. Ali je tu res vse tako strahovito ? Ali mora res vse po svetu s trebuhom za kruhom ? Ke dajte se vendar prevariti sleparjem. Liberalec vse obljubi, pa nič ne dd, k večjemu še kak oguljen knof, groše pa spravlja v svoj žep. Možje, imejte pamet in milo srčnosti! Ne zmenite se za liberalno javkanje in zdiho-vanje, ne ustrašite se njih surovosti in roba-tosti, katero bodo kazali ob dnevu volitve. Ne prodajajte svojega prepričanja in možatosti za kozarec žgane pijače in oddajte svoj glas za tiste može, ki imajo glavo na pravem koncu, pa vam ne bo žal.
Od Trebnja. Pred prazniki je šla od ust do ust govorica o veliki modrosti in razumnosti nekaterih velikoloških obč odbornikov. Dne 27. sušca so se zbrali štirje taki možje, pravi cvet, biser in ponos vseh občanov, pri svojem glavarju na Vel. Loki. Rešiti so imeli zelo važno stvar. Prvi se vzdigne župan in govori: .Možje zaupniki, kakor vam znano, sem izpustil v volilnem imeniku ime našega »gspuda" in zapisal prednika, ki je zdaj v Retočab, ker vem, da ga ne bo blizo." Prav je, mu prikimajo vsi. »No sedaj sem pa dobil „r e k 1 a m o ci j o", v kateri se pritožuje, zakaj da ga nisem vpisal mej volilce. Možje, kaj se vam zdi ? Li naj ga vpišem?" Na to se vzdigne svetovalec L. Janez in govori: „Ne, f... ne, nikdar ne, saj še ni plačal davka za celo leto, § 1 ne dovoli tega." Dobro, dobro, mu pritrjujejo drugi, le Mihelj nagubanči obraz in molči. Zamislil se je v »frakelj«, ker isti dan še ni pokusil žganega. „Kaj pa ovih 8 v rekla-mociji, ali naj jih vpišem? Tudi ne, se oglasijo vsi, ker jih je f.. predlagal, sami se
morajo oglasiti. Nato se vsede glavar, vzame pero in piše doslovno: „z ozirom na Vašo reklamocijo se rešuje sledeče: § 1 določa, občinskega volilnega Veda ne pristoja Vam volilna pravica, ker še ne plačujete v občini leto dni direktnega davka. Proti Vaši rekla-mociji se je zaupna komisija za ničevo pripoz-nala. Osmih druzih, katere vi reklamirate je neveljavno, ktere se hoče pritožiti mora sem remlamocija vložiti ne po zastopniku". Gliha, Skočir, Šlajpah, Mežan, Bukovec Janez.
Iz velikaloške občine. Občinske volitve so pred durmi. Možje, kmalu se vam bode odločiti, ali hočete še nadalje hlapčevati liberalcem, ali pa si hočete izbrati občinski odbor in župana krščanskega prepričanja, vnetega za vse dobro in za blagor občine! Poglejte, kako drugodi spoznavajo liberalce in se obračajo od njih! Pred kratkim so bile volitve v Št. Rupertu in Št. Jerneju. Koliko so si prizadejali liberalci v St. Rupertu, kako so lagali, pa vse zastonj, zmagala je slavno katoliška stranka. In v lepi Št. Jernejski občini nimajo liberalci ne enega odbornika! Posnemajte te vrle može! Liberalci že delajo na vse kriplje. Zapisnik volilcev je poln napak; župan Gliha se brani jih popraviti; treba ga bo po višji gosposki k temu prisiliti. Ves boj vodi tisti na videz sladki in gladki Bukovec, ki se kaže lepšega kot drugi liberalci, a je v srcu ravno tako zagrizen liberalec kakor Alojz Šlajpah ali kateri drugi izmed njih. Čatežani ga dobro pomnijo od zadnjega shoda na Čatežu. Vsi takrat navzoči kmetje so sezgražali nad surovostjo pijanih liberalcev, a le malokdo je vedel, kdo je bi duša vsemu kričanju. To ni bil nihče drugi, kot Bukovec, on je dajal pijancem |povelja, kedaj naj zatulijo, kedaj naj molče. Ravno tako nedolžnega se kaže tudi sedaj, sam ne kriči, a ima druge najete, da vpijejo na poštene ljudi in zanj agitirajo. Volilci, naj bolj i možje po vsej občini so se zavzeli, da vržejo ob tla liberalizem v občini; gre se torej za vašo čast, da kakor en mož vstanetein soglasno volite v odbor može krščanskega prepričanja. Velika večina občine ni liberalna, ali bi ne bila sramota za vas, če bi se dali vladati peščici liberalnih kričačev! Volitve se bodo vršile dne 14. aprila cel dan od 8. ure naprej. Kakor en mož na volišče vsi brez izjeme, nihče naj ne ostane doma! Liberalci bodo posebno zadnje dni pred vo-litvijo trosili razne laži, da bi vas zbegali, nikar jim torej ničesar ne verjemite! Ne dajte nobenemu liberalcu pooblastila! Storite svojo dolžnost in zmaga bo vaša!
f Zahvala. Imejitelj knjigarne Krajec nasl. v Rudolfovem, velespoštovani gospod Urban Horvat, je za naše »Kmetijsko bralno društvo v Grižah na Štajerskem" blagohotno daroval 70 najlepših in za društvo najprimernejših knjižic lastne in tuje zaloge. Ve-
likodušni darovatelj sprejmi tem potom javno našo najiskrenejšo zahvalo!
f Stara navada — železna srajca. Ker so liberalci pri obč. volitvah v Št. Rupertu gromovito propadli — kljub grofovemu in Lunačkovemu prizadevanju, zato napadajo sedaj osebnosti. Hofer, Tdmaž, Zaje, domača gospoda — vsi ti so sedaj na dnevnem redu. Pa kaj pomaga po toči zvoniti! — To pa rečemo: Dolga, osodepolna povest bo, ko mi začnemo o škandalih iz liberalnih učiteljskih in uradniških krogov. Na vsaktero izzivanje dobite odgovor, ki vam ga bodo dejali v okvir!
Drobtine.
Vladivostok. opiralifiče ruskega brodovja, je največje in najlepše pristanišče na Vzhodu. To pristanišče se razprostira najprvo eden kilometer naravnost proti severu in nato se obrne v pravem ketu proti vzhodu. Na obeh straneh pristanišča se vzdigujejo visoki gtiCi, v katerih zelenju je skritih mnogo topov Ob notranjem obrežju se razprostira mesto v do 8 km dolgem loku, seio sli-
kovit prizor za popotnike prihajajočih ladij. V pristanišču sta dve ladjedelnici, kjer se morejo popraviti največje oklopnice. Mesto ima brez posadke 30.000 prebivalcev, med njimi do 10 000 Korejcev in Kitajcev. Vsi Korejci so kuliji in služabniki, Kitajci pa trgovci in kuharji. Večje trgovine so veči noma v nemških rokah, vozni promet so pa Rusi monopelizirali, in izvoiček v ruski opravi, srajci čez hlače in ravni kapi nas spominja ruske domovine. Japonskega Gin-ricksha (vlačilca voza), ki si je že prilastil vsa azijska pristanišča, tu ni videti. Tu tudi ni prostora zanj, ker pota niso tlakovana in
navadno zelo slaba. Vladivostoška okolica je zelo prijetna. I/stoati gozdi se menjujejo s travniki, griči in dolinami. Od povsod je mogoče opazovati morje. Ta bližina morja bi kakemu drsnemu sovražniku omogočila, da se splazi mestu za hrbet, mu zapre do voz in razdere železnico. Pred vojsko je bilo tam do 1500 Japoncev, ki pa so takoj ob začetku vojna zapustili mesto. Mestno podnebje je zelo zdravo. Pozimi je tam tako
mrzlo, da zaitorine je celo pristanišče, po leti pa je lepo in vroče vreme, toda skoro Vlak dan gosta megla. Mesto ima veliko važnost ia trgovin«; tudi cvete v njem tovarniška obrt. Radi svoje lege je Vlad vo stok najboljše in važnejie tržšče na Ciili ruski obali in daljnem vibodu. Mesto se vedno bolj utrjuje, vendar pa še ni tako utrjeno, kakor Port Artur.
Ša ni 44 let, kar je stara ruska vojna ladja »Mandžur« izkrcala nekaj vojakov, katerih vojašn ca je najstarejše vladivostcško poslopje, in že šteje mesto nad 2000 poslopij v vrednosti 9 in ool miljona rubljev Seveda je med njimi 1774 poslopij lesenih, ki bi ob požaru pogorela do tal, toda tudi lepih kamenitih stavb modernega tujega sloga je mnogo. V zahodnem delu stoji kolodvor velike sibirske železnice, kjer stoj kamen z napišem »9922 vrst (10 617 km od Petre grada«, narodni ponos VBakega do moljubneira Rusa.
Izpod Grintovca. Strašno zločinstvo in bogoskrunstvo se je dogodilo v Kokri po noči od 23. — 24. pr. m. Neznani zločinci so vlomili s silo v zakristijo, vzeli iz nje dva keliha, udrli so v cerkev, odprli so tabernakel, vzeli iž njega monštranco, a niso vzeli cele monštrance s seboj, ampak samo zgornji del s sv. hostijo, spodnji del, namreč stojalo, so odvili proč in pustili na altarju odprli so ciborij ter ga pustili odprtega na altarju in pobrali iz njega vse sv. hostije razun jedne, katero so pustili na altarju; s silo so odtrgali nabiralnik ter pobrali iz njega ves denar; posode za sv. olje so postavili iz omarice na tla - najbrž se jim niso zdele zadosti dragocene - skozi glavna vrata katera so pustili odprta, so odšli na prosto. Ker je cerkev na samoti in je bila ona noč zelo viharna, so lahko opravljali svoje satansko delo. Ljudstvo je bilo zelo razburjeno: tudi v okolici so že opravljali zadostilno molitveno uro. — Na pustno nedeljo je imelo izobraževalno društvo v Šenčurju svojo veselico. Ponovili sojo še naslednjo nedeljo. Petje, deklamacije, in igra „Sa n j e" je prav dobro izpala. Mno-gobrojno občinstvo se je čudilo, kako da so se mogli vse tako dobro naučiti. Res, vsa čast ondotnim mladeničem izobraževalnega društva! Tudi v Olševku se pripravlja izobraževalno društvo na veselico po veliki noči; pa pravijo, da nekaterim surovim — a ne! naprednim nasprotnikom tako gibanje ni všeč. I, no, vsak ima svoj okus. - pred kratkim je imela hranilnica in posojilnica v Šenčurju svoj občni zbor. Prometa je imela pretečeno leto nad 217 000 K dobička pa 698-43 K, ki se je pripisal rezervnemu zakladu, ki šteje nekaj nad 1600 K Udov je imela hranilnica 234. Bivšemu večletnemu načelniku g. Frančišku Travnu, žup-
niku v Sodražici, se je izrekla zahvala za njegovo trudapolno delovanje. — Uradne ure hranilnice in posojilnice so v nedeljo popoldne po kršč. nauku in ob četrtkih dopoldne od 9 — 12 ure. Držite se jih natančno.
Graška zavarovalnica je pod davkarijo. S tem stavkom delajo razni agentje za Graško zavarovalnico in to je silno pre drzno. Primeri se, da zastopa kak davčni uradnik to zavarovalnico in to daje agentom povod, da plašijo kmeta s davkarijo, koje se kmet bolj boji kot vsake druge reci. O razmerju c. k. uradnikov s poslom zavarovalniških poslovodij danes ne govorimo, — a javno in jasno povemo našemu ljudstvu v pouk, da nima c. kr. davkarija nikakega stika z zavarovalniškim poslom.
— Odkod sna sveti oče nekaj slovenskih besedi? .Dolenjske Novice' pišejo: V št. 39 piše »Slovenec": Papež Pij X in slovenski jezik. Pred kratkim se je raz-govarjal monsignor de \Vaal s sv. očetom o dunajski »Leonovi družbi". Vprašal ga je vmes, če razume nemško. Papež pravi, da
1*1 f I
& /
❖'' >
General Kuropatkln.
je prejšnja leta razumel dobro nemško, da pa leta in leta ni rabil tega jezika in ga precej pozabil. „Znam pa tudi nekaj slovenskega", pristavi sv. oče in za poskušnjo izpregovori nekaj slovenskih besed. Bilo bi zanimivo poizvedeti, kedaj in kje se je sveti oče naučil teh slovenskih besed. Kedor je prebral v 9. zvezku 1. 1903. „Cvetja" jako zanimivi prvi spis »Naš novi papež Pij X« izpod spretnega peresa urednika, priznanega slavista, pred leti bivšega suplenta na naši novomeški gimnaziji, p. Stanislava b k r a b c a, ta je takoj na jasnem. Pij X je bil v jeseni 1902. torej še kot beneški' patnjarh nekaj dnij gost patrov jezuitov v Goric,. Po mestu in v okolici mu je prišla na uho marsikatera slovenska beseda Tudi je nemogoče, da ne bi prišel pogovor na prebivalstvo in narodnost. 7. ok'obra prot večeru Je obiskal Frančiškanski samostan na Kostanjevici. Ogledal si je cerkev g 0 b.šče francoskih kraljev i„ samostan *" se je v prijaznem pogovoru nekoliko pomu
dil. Frančiškani na Kostanjevici so pa Vsj Slovenci. Iz tega kratkega pojashila lahko sklepamo: Ako ne prej, tedaj se jc sv. Oče o tej priliki naučil nekaj slovenskih besed Sicer pa moramo pomisliti, da je Pij X. ro-jen na Beneškem. Tam je gotovo imel prj. liko slišati slovenski jezik,
Ena najkrasnejšlh pridobitev Za
zdravje in blaginjo je izvestno sladna kava ki si je, izdelana po Kathreinerjevem načinu, danes že osvojila ves omikani svet in sosebno skoro vsako družinsko mizo. Zakaj kot rodbinska kava ima zmes iz zrnate kave s Kath-reinerjevo Kneippovo sladno kavo tako brez-primerne prednosti glede okusa, zdravja in prihranka, da jih ne sme prezirati nobena skrbna gospodinja. Fini vonj po zrnati kavi, ki daje Kathreinerjevi Kneippovi sladni kavi pe stbno priznanje, povišuje kot primes priljubljeni okus zrnate kave; tega ni mogoče doseči z nobenim drugim surogatom ali pri-meskom. Po drugi strani pa spričo te lastnosti Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo tudi lahko pijete brez primesi zrnate kave: ta pijača tekne izvrstno in zdravniki jo kot koristno in redilno priporočajo zlasti ženskam in otrokom. Če so Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo že tedaj, ko se je pojavila, označili za „kavo prihodnosti", se je ta smela beseda dandanes že deloma izpolnila in izpolnjevala se bo po dosedanjih izkušnjah čimdalje bolj. Važno pa je, da vedno rabite le pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo; zato je treba pri nakupovanju izrečno poudarjati ime »Katbreiner" in jemati edino izvirne zavoje z varstveno znamko župnik Kneipp. Ogibljite se torej skrbno vseh posnemkov in tudi ne kupujte nikoli kaj takega, kar se odtehtuje odprto.
Za smeh in kratek čas.
Znanec: »Sod vina Vam je bil toraj po noči vkraden ?" — Oštir: »Da, pa sem že dal po časnikih naznanilo, r katerem svarim, da naj ga nihče ne kupi!" — Znanec: »Kaj i' tako slabo vino !"
Rešitev ugank.
I.
Čas je zlato. Mati	oa 6 mesecev 24 dni 40 ur
" » »	» 68 min 341/, sek.
Oče	r« 12 mesecev 48 dni 80 ur
" " "	136 min. 68*/, sek.
Skupaj . . 100 let
III.
Košana, Janče, Jesenice, Gorje, Hinje.
IV.
Suha, Hosta, Draga — so tri vasi pri Škofji Loki.
Prihodnja Številka »DOMOLJUBA' Izide dn6 21. aprila 1904.
Loterijske srečke.
Dunaj,	26. marca	54	29	34	63	79
Gradec,	26. marca	34	3	52	- 18	45
Trst,	2. aprila	61	73	31	70	21
Line,	2. aprila	77	11	86	49	71
Cr

Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v Tivojih t varstveno znamko ti p ,iUa Kueippa in t imenom Kallireiuer ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posuemkov.

576 d i-i Zahvala.
Za vsestransko izkazano sožalje ob smrti prerano umrle mi sestre
izrekam vsem toplo zahvalo. Zahvaljujem se tndi velefait. g župniku Ivanu Krst. Trpinu in preAast. gg patrom na Brezjah za trud ob njeni bolezni. Zahvalo naj sprejn>6 »si, ki so jo prihiteli spremit k zadnjemu počitku, zlasti vse gospice in dekleta Marijine ružbe, ra čelu jim vrla g. učitoljica Apol Faiur; sprejmite moje iskreno priznanje, ker ste se udeležile pogrebi z zastavo t tako obilnem Številu, kljub zelo neugodnemu vremenu.
Zagorje ob Savi, 2'. marca 1904.
Jakob Kalan,
kaplan
Ciril-Metodove biškote
zahtevajte slovenski rodoljubi t vsaki prodajalni ln pekarni. TI piškoti so najboljši.
Naročila sprejema družbin založnik 8 B. Skerl, Sv. Ivan pri Trsta.
30 dni na poskušajo ^sa^ssus,
.	»idro, sis.em Bdhn«l,
»OHljem vsakomnr pravo 1-uro 9
— stutv, D19.U111 utMuiel, io «e znvezujoin tekom 30 dni rzoti uro nazaf in tokoj l.roz vsakega odbitka vrniti plačani denar.
prava Roskopf-patent- ura
saldro sistem BShnol antimagn<stlque In sekund, kazaleo
s pravim pat emalf knza-iiščem (no iz papirja) ma-aivn. 3(1 ur iduča. na sidro r eleg. črno irait. jeklenem ali nikolnastem okovu, je edino le radi velike trpe-žnosti In točnosti najboljša ura, in semenavsa komur priporočati, kdor rabi močno io zanesljivo aro. a « .
Samo gl. 2-50 i verižico in škatljlco.
5 ie» = s S
°> o £ o "ra » « a. O - N N £ JC g M ,
SjtSIM
M h
»« <0 p. «o eo fl Pošilja proti povzotju I. Bdhnel tov. zaloga Roskopf-nr
3Iax Bobnel, S2SJ5K&^
založnik o. kr. dri. uradnikov. S04 D d—l
C .»-lin | Na mnoga vprašanja čast. bravcev tega lista na-O di IIU . znanjam, da imam edino tov. zalogo pravih Roa-kopf pat. ur na sidro, sistem Bdhnel in sem je tudi prvi napovedal. Vkljub temu mnoge t crdke." ponarejajo moje oglase In hvalijo svoje navadne nre s plombo ali bioz nje iz pločevine, ki ae dobe pri meni zagld. 170. Prosim torej paziti strogo na ime BIAX BOBNEL, nrar Vsa druga ponarejanja odločno odklonite. Ustanovljeno 1. 1840.
Vlfdrove žitne kave
POSKUSITE' «t*s Vxo*ek draiovoijno. pOitna S hg DO&>((k i 4 K 50 h »raiCO.
*„ domaČi prijatelj ■
»»•m cdiama.cem isiionj ooiJ|an> masten*
7/jfiroo§ tcOcrna jifnt *at)t Vrajt-MH.
Kmetija na prodaji
Cerkveno preda'ojniitvo v Logavesi pošta Vrba na Koroškem proda iz prost« rok«
p. d Jurijevo kmetijo na Zapračah.
C. kr. sodnija v Rožeku je Cenila kmetijo s sledečimi najnižjimi cenami:
hiša zidana...........1100 K -;
skedenj in obokan hlev oboje novo
pokrito ............ 900 K —;
drvarnica in svinjski hlevci in sušilnica
za sadje............ 250 K - ;
bučeljnjak ............ 16 K —;
njive 2 ha 24 a 62 m' po 4 vin. . . 898 K 48 v; travniki >-2 a 97 m1 po 4 vin. . . 337 K 88 v; vrt 13 a 67 m' po 12 vin. . . . 164 K 04 v; pašniki 39 a 9i m' po 3 vin. . . . 119 K 94 v; gozd deloma za posekati 4 ha 31 a 24 m'
po 4 vin. m'....... 1724 K 96 v;
pravica do obiinske paše čist dobička 4% 50 K; Zapuščina: hišna oprava, vozovi in
poljsko orodje ...... 184 K 40 v;
Skupaj 5739 K 70 v.
Kmetija, gozd in polje je v ravnini in le pol ure oddaljeno od kopališča in letovišča Vrba, kamor se poljski pridelki drago prodajajo. Cela kmetija z opravo se proda takoj. Najnižja ponudba je 6000 K. Kupci naj se obrnejo do 20. aprila 1904. do podpisanega župnijskega urada.
Župnijski urad Logaves p. Vrba na Koroškem 30. marea 1904
Štef. Singer
579 D 1-1	župnik.
Janko Bliš & Anton Tabor
tovarna cementnih izdelkov na Farovški Loki pri Kranju.
Po ceni se izdelujejo lepe barvane plošče za tlak v cerkvah in na hodiščih, stopnice, podboji, jasli, korita, podstavki za vodnjake, ======= cevi itd =====
114 D 21—4
.,(u narri Line"
Edino direktno prevažanje potnikov v vseh razredih in tovora
„Trst-NewVork"
Prvo in edino vkreavanje potnikov v domačem pristanišču. Prosta izborna hrana in pijača — sedaj najnižje cene. — Vsak, ki namerava potovati, naj se preje obrne za podrob-neji poduk na oblastveno poverjeni glavni zastop paro-
brodne družbe
„Cunard Line"
Ljubljana, Marijin trg 1.
Mlin in žaga,
zraven udaji vrt in njiv*. vsi v najboljšem sanj:
se prod* iz proste roke ca Bistrici pri >:. Rujvertv Dolenjsko Cena po iocororu.
5S7 d 2-1 /Tlarija Wlranf, lastnica.
pozorl
Koverte s firmo.
Po najvišji ceni kupuje	vizitniee
nuna zelišča (roie), cvetje, korenine, semena- skorje
itd.	13914 trgovske račune
Droger.ja	=
Anton Kane	pripori
tabussfsk št 3. latolfelm {^u
r
Mestna hranilnica
v Kamniku
obrestuje hranilne vloge po
4
ter pripisuje vsakega poluleta nedvignene obresti h kapitalu.
Da je varnost sigurna, kaže to. da vlagajo i* to hranilnico c. kr. uradi denarje mladoletnih otrok.
Posojila na zemljišča dajejo se ca 5 obresti in na amrrtizovanje v 36'etni ali krajši dobi, tako, da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega poluleta z obrestmi vred po 3 S.
5" D 3-1
Ravnateljstvo.
zelo znižane vozne eenn v
Kavno ista vožnja in postrežba kakor preje.
—------ — — n uar^jj	| v-jv. ■
Iz Ljubljane v Novi Vork samo 70 gld,
s prosto dobro hrano že v Hambumi —
najboljšimi parniki družbe	pnznano
90 d 12—2
Hamburg-Amerika Linie
u« J* .dl«, ptw,lti „ ds „ EJ Fr(!lir p[MW. ptj|, t. J0 r m u ^ 11)(I
Fr. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesta 31.
23 D 12-7
OOOOOOOOOOOOOOi
o
% Kmetska posojilnica
§ ljubljanske okolice
§ registr. zadrafa z neomejeiia poroštvom
o v LJUBLJANI, V lastni hiši
8 na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice •
§ obrestuje hranilne vloge po
411 0 2 O
§brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posoji!n:ca sama za vložnike plačuje
Uradne ure od 8.-12. in od 3.-4. ure
popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada.
Stanje rezervnega zaklada K 779.79 34. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajam-
8iena po zadružnikih.
Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 4,948.796-27, stanje hranilnih vlog K 4,703.762'02.
L Denarni promet K 20,246.712-13.
Poštno-hranilničnega urada št. 828.406.
OOOOOOOOOOOO (
is s? li U
| Lepa kmetija
s 64 orali sveta z domačim mlinom in domačo kovačnico, v hišo ;n hlev napeljano vodo. vsa poslopja v popolnoma dobrem stanju, gf proda
pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. -Cena 12.000 K. - Ker se na isti pridela zelo obilo najboljšega sladkega sena ter zelo obilo sadja in je do ceste >amo pol do bližnjega letovišča pa pet ietn ure hoda. se ista veščemu iivino-in >adjerejcu toplo priporoča — Da se tud. v najem in sicer lahko na deset ali ~e več let Natančnejša pojasnila daj<i Ivan Vosp«rnlk V Gorjah, pošta Vrba Koroško).	34g D 4—3
H It. 8? II S?
n u
—----preano je treca uu-
polnilne baterije. Cena v usnji imitaciji 3 K, v žel-VI£: »Ji ^koljtini imitaciji 4 K. Nadomestna baterija 1 K. Praktično darilo. Raznošilia nn novretiu ektttr.

Zajamčeno 5000 krat
v^-vr. .	»• po»vett
Ji	z električno žepM
s- • > X ^tAJ^S? svetilki ,l«sieHicH'
predno je treba do-"i v žel'
v —--- WVIJ « -r IV. „„,„,„. baterija
- -.1	darilo. Razpošilja po povzetju ek»p«r'
tvrdka F. Sckwartz, DusajVlUS, Lerchenfelderstr. 124 18. Zastopniki se iščejo. Ceniki »stonj. 86 D 10-7
Lepo posestvo
je po zmerni ceni na prodaj blizu LJubljane.
Lepa lega blizu župnijske cerkve, dobro ohranjena hiša in gospodarsko poslopje, krasen, z mladim drevjem zasajen vrt in če se želi tudi njive. Natančnejše povč občinski urad pri
Devici Mariji v Polju, p. Zalog.
572 D 2-1
Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad; nad 18 milijonov K. okroglo 550 000 K.
* Mestna hranilnica liiaiska *
v »
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunala vlagateljem.	353 4
Za varnoat vlog jamči polog lastnega reiervnega zaklada mestna občina ljubljanska s vsem svojim premoše njem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
BC Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4*1, % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način*se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4'/» % do 5%.
Redka prilika.
Dvonadstropna hiša s hlevom, šupo, gostilno, prodajalno in trafiko, 38 mernikov posctve, travnik, štiri parcele zaraščenega gojzda, na okrajni cesti tik farne cerkve, se proda radi domačih razmer.	340 D 3—3
Kje, povd iz prijaznosti upravništvo „Domoljuba".
Šunka —— s kožo 1 gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr, plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., pre-šičevi jeziki l gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavina brez kosti 45 kr. Dunajske salame 80 kr., prave boljše 1 gld, iz šunke 1 gld. 20 kr. Ogrske la salame 1 gld. 70 kr., salame a la ogrske trde 1 gld. 50 kr. kila. Velike klobase po 20 kr." — Pošiljam le dobro blago od 5 kil naprej proti povzetju. 399 D 10-2 Janko E?, Sire v Kranju.	Gospodične katere se želijo izobraziti v šivanju za domačo porabo in v krojnem rl«a- nju po najnovejšem sistemu, sprejema 245 D 4 2 Franja Jesih Ljubljana, Stari trg štev. 17.
	Učenca za pekovsko obrt iz dobre hiše od 14. do 16. let starega sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Josip Možina, Kamnik Kranjsko. 576 D '3—1
Izurjenega 406 D 3-2 kovaškega	
	Pristno, doma kuhano žgranjc (brinjevec, jagodovec, sadjevec vsake vrste) 359 D oddaja 5- 3 Jan. Rihteršič Selca p. Škofjiloki 39
pomočnika	
in enega -učenca= v starosti '5—16 let sprejme takoj Ivan Demšar, kovaški mojster, Mar. Ter cesta št. 6, Ljubljana.	
Učenca za pekovsko obrt iz dobre hiše U let starega sprejme takoj pod ugodnin.i pogoji Lovro Sušnik v Škofjiloki. 342 D 3-3	
	Učenca sprejme vrtnar V.RepenaBledu. Obiskoval bode obrtno šolo. 571 D 2—1
	Posestvo eno uro hoda od Litije na Dolenjskem je zelo cenO na prodaj. Kupec si je lahko ogleda. Pogoje povelastnik France Brafun v Mali Stangi št. 1 pri Litiji. 570 D l—l
l#dor si lell samota stojne eksistence ■ ■ in išče postranskega zaslužka, dobi takoj ponudbe. Vsaka dama, vsak gospod si more v prostih urah in pism. delom, zastopstvom in agenturo prislužili gotov denar. — Več pove Rudolf Rast, odd. 4 Tešinj na Labi. 484 D 1 •	
	Posestvo na prodaj v Podmolniku št. 28 blizu papirnice Vevče. — Ceno povč Fran Anžur, Valavlje 20 pri Litiji. 489D 1-1
Semena
Lucerne in domače detelje brez pre-
denceali Žide, pravi rlbenifcl Mol, ]«re ril, repe. pese, korenje za krmo,
vsakovrstne mešane trave za mokra, suha in peščena tla, vsa druga poljska in vrtna semena, zanesljivega kalenja iz pravih virov priporoča
trgovina z deželnimi pridelki In speccrljskim blagom
R. * E. ROOSS
Kranj, Gorenjsko.
Ob času kupuje po najvišjih cenah vse deželne pridelke, kakor tudi sme-
rekove storže, suhe Jedilne gobe, Sorski mah, krompir itd. 368 d 4-2
Največja zaloga semen
mnogovrstna krmska, zelenjadna in cvetlična.
Edina na Kranjskem strokovno urejena trgovina na drobno In debelo.
Za kakovost jamči •
ALOJZIJ K0RS1KA,ume,n'in ,rB0'8,d
vrtnar,
Šelenburgove ul. št. 5 v Ljubljani.
Nadalje velika zaloga suhih vencev in šopkov. Izdeljujejo se tudi sveži šopki in venci s trakovi in napisi in vsi v to stroko spadajoči predmeti; tudi cvetlice v loncih itd., vse po najnižjih cenah.
Cenik za leto 1904 je brezplačno - uh razpolago.	~
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
5-8D 1-1 Alojzij Korsika.
Josip Kordin
Pred škofijo 3
Pred škofijo 3
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen
kakor: črne domače, lucerne'in rudeče detelje, esparsete; velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen, po 159 d 12-2	nizkih cenah.
Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. 00©©000©0000000000©0000
IV. Kordik, Prešernove ulice 10 14.
Trgovina drobnin na debelo za preprodajalce, priporoča svojo veliko zalogo potrebščin za čevljarje, kakor gumivlak, dreto in vsakovrstne žeblje za čevlje potem za krjače gumbe, konec, svilo in druge v te
s>roke spadajoče stvari po najnižjih cenah. Ifijboljsl rlr za 23kap ttnraliks ;page. -«46 D 5-J
349 D 20 3
S a ni o ti <1 n 1!

243 I) 4
Kdor si želi dobro zanesljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno. obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe tvrdke
Franc Čuden
urar in trgovec z zlatnino in sre-brnino, kolesi in šivalnimi stroji delničar družbe prvih tovarn ur .Union* v Ženevi in Bilu in Švici zalagatelj c. k. dolenjske želoznice
v Ljubljtni, Prešernove ulice
nasproti frančišk. samostana Filijalka! Glavni t g naspro i rotovžu Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Havre~New-York
Francoska prekomorska družba.
Odootuje se iz Ljubljane vsak torek.
Vozne liste in pojasnilu daje kone. potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 6,
blizu znane gostilne pri ,1'igovcu".
Kmetijsko društvo v Dobrepoljah
razpošilja, dokler je kaj zaloge, semenski
fižol ribničan
po 28 K v vrečah i 100 kg postavljeno n, kolodvor v Dobrčpoljah. V manjšh kolijj. nah se zaračuni kg k 30 vin. Manj kakor 25 kg se ga ne pošlje. Znano je, da je Ij^ ribničan najboljše trgovsko blago. 345 D }
l>vn novn
živinska
5::f D u,

■^ligl
it8§8 0 Motori
Patent Adam so najcenejši gmilna moč
za kmetijstvo, -
obrtije, mline, žage, katerim voda pri-„,	manj kuje; čez 4000
S kom že v rabi, kurjača ni treba, stroški 4 do 5 vin. za konjsko moč. 160 D 12-4
Klepftlnlk za kOse, cena 8 K za kom
Nufrln redilna štupa za živino; 1 kilogr. 6 K se dobi v zalogi za poljedelske stroje
fran Zeman
Ljubljana. Poljanska cesta štev. 24.
fi..... ■ i1
r	574 I) 10-1
Zarezane strešnike
vštricne (Strangfalzzicgel in francoske igepresste Falzziegel
zidarsko opeko
eement roman in portland
glinaste peči in štedilnike
plošče za tlak
samotne in cementne, kot vse drugo stavbinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah
F. P. VIDIC & Comp.

LJUBLJANA.
tiS
Proda ■o vsled naprave parnega mlina
ročni mlin in gepelj
ali vsak posebej. Gepelj goni lahko eno živinče. \ eni uri zmelje en mernik. Oboje prav dobro ohra njeno. Cena nizka Jernej Pogorele, 1'odtabor, posta \ idem — Dobrepolje.	444 I) 2 2
inkramarska semnja
se vršita v Škoeljanu na Dolenj.,
in sicer prvi dne 15- aprila, drugi 15 julija.
.Semnja sta važna za živinsko kup; jo
Slavnemu občinstvu se naznan .t, J,i Mt VSakO sredo izvzemši praznik«.
zobozdravniška ordinacija
od h. ure zjutraj do fi. ure /.večer
v Kranju
v hotelu „Stara posta". J
Raznovrstne plombe in vstavljenjc novih zob ter celega zobovja. =
569 I) 3-1



Spitalste ulice 5
je naslov tvrdke
R. Miklauc
kjer se manufakturno (gvantno) blago za ženske In moSke na debelo in na drobno po znani nizki ceni prodaja.
Vzorci na zahtevanje brezplačno.
Kadar >ridete	Kadar pridete
v Ljubljano v Ljubljano
obrnite se z zaupanjem na	v
manufakturno (gvantno) trgovino „Pri Wkot il
mok^ev	v veliki mestni hiši nasproti
prodajo stalni nizki ceni 0* n°V6Ba bl8fla 18 Ž6n8ke ln moike ob,eke iD
vse SiiS^r v aj novejši h" vzorcih!
Piket88te' kambrfkaSte j-td"
isto po tovarniški ceni.	* Za penl°' ovllh za postelje imam iz prvih tovarn in prodajam
pod cena"— TsS S^if ^"tJS?	veliko ~	tako tudi sukneni ostanki
ceneje prodajati.	v prvin tovarni velikega prometa in majhnih stroškov je mogoče
Irt^jateU in odgovorni urednik: Dr, Iguotj Zltalk
Tiska; .KatolUk* TIskarna.'