LETO XUI, ŠT. 13
Ptuj, 6. aprila 1989
CENA 2000 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE
Dopisna seja (stran 2)
Občinsko posilstvo krajinskih parkov (stran 3)
Umiranje na cestah, krivi smo sami (stran 4j
Talija odpira svoj hram (stran 5)
60 let dramske sekcije (stran 6)
Na vlaku bo
56 Ptujčanov
Pri občinski konferenci Socialisti-
čne zveze v Ptuju so končali priprave
na letošnji vlak bratstva in enotnosti.
Do konca marca so prejeli prijave 56
Ptujčanov, nekdanjih izseljencev in
njihovih družinskih članov, ki so pre-
jeli tudi vabila srbskih gostiteljev.
Ptujčani bodo obiskali deset srb-
skih mest: Arandjelovac, Gornji Mi-
lanovac, Kragujevac, Užičko Požego,
Knič, Lazarevac, Kruševac, Trstenik,
Kosjerič in Lozovik.
Letošnji vlak bratstva in enotnosti
bo odpeljal iz Slovenije 12. oktobra.
MG
Za bolne
otroke znova
v Čučkovi
Do 31. marca je bila dežurna po-
poldanska ambulanta za bolne pred-
šolske in šolske otroke na Potrčevi ce-
sti. Od ponedeljka, 3. aprila, pa do
30. septembra pa je uvedeno dežur-
stvo v šolski ambulanti v Čučkovi uli-
ci.
Za takšno organizacijo dela so se v
otroškem in šolskem dispanzerju
odločili že pred leti. V to jih je vodila
racionalizacija dela in stroškov. Ordi-
nacijski čas dežurne ambulante je od
14. do 19,30 ure. Od dvajsete ure na-
prej, sprejemajo bolne predšolske in
šolske otroke v dežurni splošni ambu-
lanti. Tam jih pregledajo tudi ob so-
botah od 14. ure naprej, ob nedeljah
in praznikih.
MG
Prazniki
krajevnih
skupnosti
Jutri in v soboto bodo v krajevni
skupnosti Jožeta Potrča proslavljali
sedmi krajevni praznik. Ob 18. uri bo-
do imeli svečano zasedanje skupščine
in vodstev DPO v gasilskem domu, v
soboto pa bodo ob 9. uri položili ve-
nec in pripravili kulturni program pri
Potrčevi rojstni hiši v Vintarovcih.
Prihodnji konec tedna pa bodo
praznovali v krajevni skupnosti Ivana
Spolenjaka. Že jutri bodo bo 18. uri v
domu krajanov odprli razstavo akva-
relov Julija Ošlovnika, ki bo odprta"
ves prihodnji teden. V soboto pa bo-;
do krajani te krajevne skupnosti praz-l
novali v domu krajanov. V kulturnemi
programu bodo nastopili učenci os-
novne šole Ivana Spolenaka, na dru-
žabnem srečanju pa bo zbrane zaba-
val Komat. i
d. L
PEVSKI VEČER, POSVEČEN 75-LETNICI JOŽETA GREGORCA
Koncert, ki bo še dolgo
donel v ušesih
v petek je dvorana Narodnega
doma gostila okrog 80 pevcev in
pesem je odmevala kot že dolgo
ne. Kako tudi ne: pevci Komor-
nega moškega pevskega zbora so
spet pripravili koncert, tokrat z
gosti — z mešanim pevskim zbo-
rom Lubnik iz Škofje Loke. Kon-
cert je bil posvečen skladatelju,
zborovodji, prvemu dirigentu
zbora Jožetu Gregorcu, ki je do-
polnil 75 let.
Bil je prijeten večer in pesmi
so ogrele dlani poslušalcev, ki so
dvorano Narodnega doma na-
polnili do zadnjega kotička.
Koncert je bil še posebej zani-
miv, saj so lahko poslušalci po-
leg petja moškega zbora prisluh-
nili tudi, kako zveni pesem v iz-
vedbi mešanega pevskega zbora.
Komorni moški pevski zbor pod
dirigentskim vodstvom Franca
Lačna je zapel osem pesmi, pev-
ski zbor Lubnik, dirigent je To-
maž Tozon, pa deset. Komorni
moški pevski zbor je na reperto-
ar vključil tudi dve pesmi Jožeta
Gregorca, kateremu je bil tudi
posvečen koncertni večer, in Ble-
do luno so pevci zapeli pod tak-
tirko avtorja samega.
Pevci obeh zborov so starosti
zborovskega petja Jožetu Gre-
gorcu izročili priložnostna dari-
la, darila pa so zamenjali tudi
med seboj. Posebno zahvalo in
darilo pa je Jožetu Gregorcu iz-
rekel tudi predstavnik nemške
pevske zveze, ki se je udeležil
koncerta.
Bil je večer, kjer je bilo izreče-
nih veliko besed v počastitev
75-letnice Jožeta Gregorca, toda
zapete pesmi so bile veliko bolj
zgovorne; kako tudi ne, saj je
slavljenec vse svoje življenje po-
svetil in ga razdaja glasbi, pe-
smi ...
NaV
Dva opozorilna dneva brez mleka?
Slovenska kmečka zveza in
Zveza slovenske kmečke mladine
vse od ustanovitve v lanskem le-
tu poudarjata neskladja med
stroški pridelave hrane in odkup-
nimi cenami, hkrati pa opozarja-
ta slovensko vlado, da naj sprej-
me ukrepe za to, da bo mogoče
na kmetijah normalno živeti in
vlagati tudi v razvoj, ne zgolj ži-
votariti.
Najbolj očiten razkorak med
ceno prireje in odkupno ceno je
pri mleku. Ker dosedanja opozo-
rila in zahteve niso naletele na
ustrezen odziv, so postavili kon-
kretno zahtevo: Mleko, oddano
marca in aprila, mora biti plača-
no po ceni, ki pokriva stroške
prireje, to je po kalkulaciji, ki jo
pripravi Kmetijski inštitut Slove-
nije. Omenjeni inštitut je izraču-
nal, da je bila proizvodn? cena
mleka I. marca letos 1.990 dinar-
jev. Pri izplačilu mora biti ome-
njena cena povečana za inflacijo
do dneva izplačila.
Če ta zahteva ne bo izpolnje-
na, napovedujejo slovenski kme-
tje dvodnevni opozorilni bojkot
oddaje mleka, in sicer 24. in 25.
aprila 1989.
Na potezi je torej slovenska
družba. Ali bo plačala mleko bi-
stveno več kot doslej ali ga (za-
enkrat dva dni) ne bo imela. Za-
devo je mogoče trenutno rešiti si-
cer z uvozom poceni mleka. To-
da ta trenutna rešitev dolgoročno
ne more biti dobra. Dobro ali
vsaj boljše nam lahko gre le z'
urejenimi razmerami v kmetij-
stvu.
Kmetijstvo je sicer zelo po-
memben del gospodarstva, tu pa
so odnosi daleč od tistih, ki za-
gotavljajo normalno proizvod-
njo, stabilne cene in jasno pri-
hodnost. Delimo si pač skupno
usodo. Prav pa je, da nekdo za-
čne postavljati direktne zahteve,
morda nas bodo vendarle kam
pripeljale. Navsezadnje brez bo-
gatih kmetov in delavcev ne mo-
re biti bogate države!
JB
UVODNIK--N
Demokracija, pa
čeprav na obroke
Nedeljsko glasovanje za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije
je po številnih ocenah preseglo pričakovanja. To velja tako za ude-
ležbo občanov Slovenije kot za izid. saj se precej predhodnih napo-
vedi ni uresničilo. Bilo je bolje od pričakoanj — da ne bo pomote.
Prevladalo je spoznanje, da brez demokracije — pa čeprav na obro-
ke, če karikiramo — na boljše ne bo šlo. To pa je tisto, kar si vedno
več občanov želi. Doktor ekonomskih znanosti, (še vedno) 38-letni
i Janez Drnovšek je dobil zaupanje večine glasovalcev, ki so pravilno
izpolnili glasovnico. Tudi drugi kandidat, inženir kemije Marko
I Bule s številom glasovalcev »na svoji strani« ne sme biti nezadovo-
ljen, čeprav poraz — ki to ni — nikomur ni v veselje. Začetek ob-
dobja neposrednih tajnih volitev (upam. da bo temu res tako), nepo-
\ srednega vplivanja občanov in njihovega izbora je obetaven, čeprav
veliko navdušenje še ni na mestu. Dobro je, da smo začeli, saj se —
po kitajskem pregovoru — tudi najdaljša pot začne s prvim kora-
kom.
Doktor Janez Drnovšek bo 15. maja postal član predsedstva
SFRJ in nato predsednik. Poznavalci ga ocenjujejo kot človeka, ki
pooseblja umirjenost, treznost, strpno reševanje problemov in jav-
nost dela. Še bolj zanimiva je ocena, da je to človek, ki ne prodaja
praznih fraz. Takšne ljudi pa na vodilnih mestih v kriznih in v časih
nestrpnosti najbolj potrebujemo. Obljubimo mu vso podporo in za-
želimo veliko uspeha! Ludvik Kotar
v        _"
NEDEUSKO GLASOVANJE
V Ptuju krepko
za Janeza Drnovška
Glasovanje za slovenskega člana predsedstva države je torej za
nami. V ptujski občini se lahko ponašamo z zelo dobro udeležbo gla-
sovalcev. Po uradnih podatkih občinske volilne komisije, ki jo vodi
Elizabeta Šoštarič, je na glasovalna mesta prišlo 91,7 % upravičencev,
kar nas uvršča med prvih šest občin v Sloveniji.
Z glasovanja v Dornavi
(Foto: L. Kotar)
Rezultat je podoben kot za celotno Slovenijo. Od 47 050 glaso-
valcev jih je za Marka Bulca glasovalo 40,8 odstotka, za Janeza Dr-
novška pa 57,1 odstotka. 905 pa je bilo neveljavnih glasovnic. Posebej
velja pohvaliti aktiviste Socialistične zveze in strokovne sodelavce SO
Ptuj, ki so glasovanja dobro pripravili. Posebej pa so se izkazali na
glasovalnih mestih: pri Slavku Belšaku iz Pristave, pri Janku Valenku
iz Cunkovec, v domu kulture na Hajdini, pri Antonu Stopajniku iz
Trdobojcev, pri Jakobu Topolovcu iz Velike Varnice, pri Zvonku Er-
busu iz Pleterij, v osnovni šoli Naraplje, pri Maksu Vidoviču iz Zakla
in pri Francu Veku iz Stogovcev, kjer so glasovalci prišli na glasoval-
no mesto lOO-odstotno. d. 1.
Tudi Ormožani so glasovali
za Janeza Drnovška
Na 65 lepo okrašenih glasovalnih mestih v osmih krajevnih skup-
nostih občine Ormož je nedeljsko glasovanje za člana predsedstva
SFRJ iz Slovenije opravilo 12.388 glasovalcev od 13.082 vpisanihali
94,7 odstotkov.
20 glasovalcev je glasovalo na podlagi predložene osebne izkaz-
nice, 361 glasovnic pa je bilo neveljavnih. Za prvega kandidata Mar-
ka Bulca je oddalo svoje glasove 5449 delovnih ljudi in občanov obči-
ne Ormož ali 45,3 odstotke, za drugega kandidata dr. Janeza Drnov-
ška pa 6579 glasovalcev ali 54,7 odstotkov.
Do 12. ure so delo končali na 24 glasovalnih mestih: v celoti v
krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu, na osmih glasovalnih mestih
v krajevni skupnosti Ormož, na petih v krajevni skupnosti Velika Ne-
delja ter na treh drugih krajevnih skupnostih. VT
DAN INOVATORJEV OBČINE PTUJ
Kdo se boji novih idej
Minuli petek so se» v domu
Franca Krambergerja zbrali na-
grajeni inovatorji in tisti redki, ki
menijo in so prepričani, da je
inovativna dejavnost nepogrešlji-
va sestavina poslovnega uspeha
sleherne   delovne  organizacije.
Prisotne je najprej pozdravil
predsednik skupščine raziskoval-
ne skupnosti občine Ptuj Brane
Kmetec in poudaril, da z razvi-
tostjo inventivne dejavnosti v
ptujski občini ne moremo biti za-
dovoljni. Vlado Mlinaric, pred-
sednik komisije za inventivno
dejavnost pri občinskem sindi-
kalnem svetu Ptuj, pa je v nada-
ljevanju srečanja dejal: »Da je
inventivna dejavnost pomemben
člen v verigi proizvodnje in ob-
stoja konkurenčnosti, lahko sliši-
mo vsak dan, vendar se tega dej-
stva ne zavedamo ne v državi, re-
publiki in tudi v občini ne. To
upam trditi še posebej zato, ker
ko je naša komisija poslala anke-
to o inventivni dejavnosti v 38
delovnih organizacij, je dobila le
šest odgovorov, pa še ti niso bili
vsi pravilno izpolnjeni .. .«
V imenu skupščine občine Ptuj
in d ržbenopolitičnih organizacij
je prisotne pozdravil predsednik
izvršnega sveta Tone Ceh in med
drugim poudaril, da tam. kjer se
bojijo novih idej, ni pričakovati
razvoja. Nagrade najuspešnejšim
inovatorjem je zatem podelil
predsednik komisije za inovati-
vno dejavnost pri skupščini razi-
skovalne skupnosti Franc Vese-
lic. Imena nagrajencev smo obja-
vili že v prejšnji številki.
NaV
^^agrajo^i inovatorji.
(Foto: M. Ozmec)
Za in proti
Poleg glasovanja o možnem kandidatu za čla-
na zveznega predsedstva iz Slovenije so v krajevni
skupnosti Videm izvedli še dva referenduma o do-
datnem krajevnem samoprispevku. V Pobrežju so
se krajani odločali o tem, ali bodo v obdobju dveh
let prispevali poleg dveh odstotkov rednega še dva
odstotka dodatnega samoprispevka namensko za
drugo plast asfalta na svoji vaški cesti. Odločili so
se ZA, in sicer 62,4 odsotka. Od 590 upravičencev
jin je glasovalo 551, za pa se jih je odločilo 344.
V Lancovi vasi pa naj bi z dodatnima dvema
odstotkoma asfaltirali bližnjico iz Lancove vasi
proti Dražencem in uredili drugo asfaltno plast na
približno I.IOO metrih krajevnih cest. Toda iz tega
ne bo nič, saj se je ZA odločilo samo 43,8 odstotka
upravičencev ali 155 cd 354. JB
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
6. april 1989 - TEDNIK
Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samou-
pravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986-1990 (Urad-
ni vestnik občin Ormož m Ptu), št. 10/86 in 34/88) in 11 člena pravilnika o
pogojih m merilih za pridobivanje posojil iz združenih sredstev vzajemnosti
v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št., 37/86) razpisuje sa-
moupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj
II. JAVNI NATEČAJ
za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti za kreditiranje
gradnje, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v za-
sebni lasti v manj razvitih krajevnih skupnostih občine Ptuj v viši-
ni
1.200.000.000 din
SPLOŠNI POGOJI:
Na natečaju lahko sodelujejo, če gradijo v manj razvitih krajev-
nih skupnostih občine Ptuj,
1. delavci, ki združujejo delo v temeljni organizaciji združenega dela ali v
delovni skupnosti, ki združuje sredstva vzajemnosti v stanovanjski
skupnosti ali so združevanja začasno oproščeni, in zagotavljajo lastno
udeležbo z namenskim varčevanjem za stanovanjsko graditev ali pa s
kakšnim drugim načinom sodelovanja s temeljno banko, na osnovi kate-
rega bodo dobili stanovanjsko posojilo, do objave natečaja;
2. kmetje kooperanti ter drugi delovni ljudje, ki združujejo delo m sredstva
v kmetijski zadrugi in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbe-
nopravne osebe, in ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski
skupnosti ter zagotavljajo lastno udeležbo z namenskim varčevanjem v
banki ali pa s kakšnim drugim načinm sodelovanja z banko, na osnovi
katere bodo pridobili stanovanjsko posojilo, do objave natečaja;
3. upokojenci in invalidi, ki za stanovanjsko graditev varčujejo pri banki ali
pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili sta-
novanjsko pravico in zagotovili lastno udeležbo, pravico do posojila pa
uveljavljajo po domicilnem principu;
4. delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s
sredstvi v lasti občanov, in pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki
samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, če
združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti in varčujejo
pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti.
Manj razvite krajevne skupnosti so določene z odlokom o območjih, ki šte-
jejo za manj razvita območja v SR Sloveniji v obdobju od leta 1986 do leta
1990 (Uradni list SRS, št. 43/85), in so v občini Ptuj:
— Destrnik, Juršinci, Polenšak, Trnovska vas in Vitomarci
(geografsko območje Slovenske gonce) in
— Dolena, Cirkulane, Leskovec, Majšperk, Podlehnik, Rujska
Gora, Stoperce, Zavrč in Žetale (geografsko območje Haloze)
Kraj gradnje (krajevna skupnost) se ugotovi na osnovi uradnih listin (zem-
ljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje, potrdilo o priglasitvi del itd.).
II.
POSEBNI POGOJI:
Posojila lahko dobijo prosilci, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz I. točke:
1. če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje
in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, sta-
novanjske hiše ali vseljivega vikenda:
2. če namensko varčujejo za stanovanjsko zidavo v banki ali pa bodo s
kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko
posojilo in zagotovili lastno udeležbo.
Neustreznost in neprimernost stanovanja se ugotavlja v skladu s sprejetimi
stanovanjskimi standardi v občini (ena oseba 32 m', dve osebi 45 m', tri
osebe 58 m', štiri osebe 70 m' itd.).
Za družinske člane se štejejo: zakonci, otroci, starši, če živijo v skupnem
gospodinjstvu in jih prosilec za posojilo vzdržuje. Posojilo za gradnjo sta-
novanjske hiše lahko dobijo tudi delavci, ki imajo ustrezno rešeno stano-
vanjsko vprašanje, če bodo z gradnjo stanovanjske hiše sprostili družbeno
stanovanje.
III.
Posojilo, ki ga lahko dobi posojilojemalec, znaša največ do 36 % predra-
čunske cene standardnega stanovanja.
Posojilojemalec lahko dobi posojilo za standardno stanovanje za štiričlan-
sko družino (70 m'), če pa je dejansko število družinskih članov večje, se
standardna površina poveča za 15 m' na družinskega člana, vendar največ
do 90 m^
Pri izračunu višine posojila za graditev stanovanjske hiše se upošteva
1.895.282.— din za m' stanovanjske površine, to je povprečna cena stano-
vanjske površine brez stroškov komunalnega urejanja zemljišča, določena
za leto 1989 z odlokom (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 7/89), s
tem da najvišje posojilo za standardno stanovanje za štiričlansko družino
lahko znaša največ 20.000.000 din (dvajset milijonov dinarjev).
Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti v manj razvitih krajevnih
skupnostih ie šest (6) odstotkov letno.
Odplačilna doba ne more biti krajša od pet (5) let in ne daljša od devetnajst
(19) let.
Šestina polletne anuitete vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko
hišo ne more biti nižja od mesečne stanarine za to stanovanje ali stano-
vanjsko hišo. ki bi jo posojilojemalec plačal po predpisih o stanarinah.
Anuiteta v tekočem letu se revalorizira v skladu z rastjo osebnega dohodka
na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto. Revalorizacija se izvede
vsako leto v aprilu. Prva revalorizacija se izvede po poteku 12 mesecev od
pričetka odplačevanja posojila.
IV.
Prednost pri odobritvi posojila ima prosilec, ki doseže večje število točk po
»metodologiji" (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/86).
V.
Prosilec mora k vlogi za posojilo predložiti:
— dokazilo o lastništvu stanovanjske hiše (zemljiškoknjižni izpisek)
— dokazilo o skupnem dohodku družine (gospodinjstva) v letu 1988,
— gradbeno dovoljenje
— pogodbo o namenskem varčevanju m druga dokazila, da izpolnjuje raz-
pisne pogoje (invalidsko odločbo, zdravniško spričevalo, potrdilo o
skupnem gospodinjstvu itd).
Delavec mora dopustiti organu stanovanjske skupnosti ogled stanovanjske
hiše. ki jO gradi, in stanovanja, v katerem stanuje, sicer se šteje, da ne iz-
polnjuje pogojev za pridobitev posojila.
Rok za prijavo za razpis je 5. maj 1989.
Vloge na posebnem obrazcu, ki jth dobite pri KREDITNI BANKI MARIBOR,
POSLOVNI ENOTI PTUJ, Miklošičeva ul. 5/1, je potrebno dostaviti skupno s
prilogami na naslov:
KREDITNA BANKA MARIBOR, POSLOVNA ENOTA PTUJ - oddelek za
kreditiranje stanovanjske m komunalne gradnje. Miklošičeva ul. 5/1.
Vloge, ki bodo vložene po razpisnem roku, in nepopolne vloge (brez vseh
prilog) ne bodo obravnavane ter se šteje, da niso bile vložene.
Rezultati natečaja bodo objavljeni v TEDNIKU.
Ptuj. dne 24/3-1989
Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Ptuj
Prilagajanje ZK odnosom
v družbi
Predsedstvo OK ZKS Ptuj je na se-
ji 29. marca obravnavalo priprave na
programslco-volilne Iconference os-
novnih organizacij in sejo občinske
l(onference ZKS Ptuj. Sprejeli so ope-
rativni načrt vsebinsicih, organizacij-
skih in kadrovskih priprav, ki je us-
klajen s predvidevanji, da bo pro-
gramsko-volilna seja občinske konfe-
rence ZKS Ptuj že 21. oktobra, XI.
kongres ZKS od 23. do 25. novembra
in XIV. kongres ZKJ v drugi polovici
decembra 1989.
PRENOVA ZVEZE KOMUNISTOV
Temeljni dokument za razpravo v
osnovnih organizacijah je prenova
ZK, ki je tudi vsebinsko izhodišče,
kaj naj bi v tem času in prostoru po-
čela Zveza komunistov. Potrebno je,
da se te razprave vodijo usmerjeno,
saj bodo na podlagi stališč in razprav
pripravljeni tudi osnutki kongresnih
dokumentov. Z vsebinskim načinom
vodenja razprav o prenovi ZK bodo
sekretarji 00 ZKS seznanjeni na da-
našnjem (6/4-1989) posvetu.
Poleg razprav v osnovnih organiza-
cijah bodo organizirane razprave tudi
po področjih delovanja ZK v občini
(industrija, kmetijstvo, trgovina itd.).
Nosilci vseh teh razprav bodo poleg
sekretarjev osnovnih organizacij tudi
člani OK ZKS in vabljeni člani CK
ZKS.
KADROVSKE PRIPRAVE
Časa do volitev ni veliko, zato se
bo treba povsod dosledno držati
predvidenih rokov. Tako naj bi osno-
vne organizacije ZKS najkasneje do
10. maja 1989 opravile evidentiranje
možnih kandidatov za nova vodstva
00 ZKS, za člane v akcijske skupine
dela, za organe ZKS v občini, delega-
te za 11. kongres ZKS in 14. kongres
ZKS ter za člane osrednjih organov
CK ZKS in ZKJ. Pri evidentiranju
možnih kandidatov je treba zlasti te-
meljito in objektivno oceniti delo in
rezultate dela ter politično aktivnost
vsakega evidentiranega. Več pozorno-
sti je potrebno namenjati mladim in
ženskam, ker je pri sestavi vodstev
treba upoštevati tudi socialno in ra-
zredno sestavo.
Temu bo sledil drugi krog kadrov-
skih priprav, ki mora biti končan naj-
kasneje do 15. junija 1989. V njem se
bodo komunisti opredeljevali za naj-
sposobnejše člane ZK z liste evidenti-
ranih za posamezne funkcije.
PROGRAMSKO-VOLILNE KON-
FERENCE 00 ZKS
Te konference naj bi bile opravlje-
ne v času od junija do septembra
1989. Na njih bodo komunisti izvolili
nova vodstva 00 ZKS, (predlog je,
da naj bi bila enotna mandatna doba
— 4 leta), člane v akcijske oblike dela
in delegate za občinsko konferenco
ZK ter se izrekali o usklajeni listi
možnih kandidatov za člane občin-
skega komiteja ZKS in njegovih orga-
nov ter za delegate 11. kongresa ZKS
in 14. kongresa ZKJ^__
Poudarjeno je, da se moramo v ZK
upreti vsem poskusom privatizacije
kadrovanja in zagotavljati demokrati-
čnost vseh postopkov kadrovskih pri-
prav. Od ljudi, ki jih bomo tako izbra-
li in jim zaupali odgovorne naloge, je
v največji meri odvisna tudi uspeš-
nost dela občinske organizacije ZK,
njena idejna in akcijska enotnost.
Povezano s kadrovskimi in organi-
zacijskimi pripravami bo tekla tudi
javna razprava o kongresnih doku-
mentih. Delovno gradivo — možne
spremembe in dopolnitve statuta ZK
Slovenije — je že sedaj v razpravi. O
njem so govorili in do posameznih
predlogov oblikovali stališča na skup-
ni seji komisije za organiziranost, raz-
voj in kadrovsko politiko, statutarne
komisije in tovariškega razsodišča, pa
tudi na seji predsedstva OK ZKS
Ptuj.
FF
SKUPŠČINA RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
OBČINE PTUJ
Dopisna seja
Pravzaprav sploh ni bilo pre-
senečenje, da četrtkova seja
skupščine raziskovalne skupno-
sti občine Ptuj ni bila sklepčna.
Zakaj? Morda zaradi tega, ker je
na razpis za nagrade inovatorjev
prispelo na skupnost le šest
predlogov, morda zaradi vse-
splošnega stanja na področju
družbenih dejavnosti, kjer dele-
gati pravzaprav nimajo več niče-
sar, o čemer bi lahko odločali,
saj zadnja leta o vsem odločajo
interventni in še kakšni zakoni.
Bojda se nam obeta kmalu spre-
memba, ko naj bi o sredstvih za
družbene dejavnosti odločale re-
publike vsaka zase. Sicer pa se
obetajo temu področju tudi si-
stemske spremembe, ki pa v tem
hipu še niso dorečene; gre za os-
nutek amandmajev k slovenski
ustavi.
Za sklepčnost je manjkalo se-
dem delegatov. Prisotni pa so se
odločili, da opravijo delo po
predlaganem dnevnem redu.
Drugim delegatom, ki niti niso
opravičili svojega izostanka, pa
so ornogočili, da sodelujejo pi-
sno. Če je to prav ali ne, niti ni
pomembno, je pa bila edina mo-
žna in predvsem racionalna reši-
tev — žal. Da tudi sama razpra-
va v takih okoliščinah ni mogla
kaj prida doprinesti k vsebini ra-
ziskovalne in rasti inovativne de-
javnosti, je jasno. Razen uvodni-
čarjev k poročilu o uresničevanju
lanskega in letošnjega programa
delegati niso imeli pripomb.
Oglasila se je le delegatka kraje-
vne skupnosti Podlehnik in po-
zdravila vključitev naloge o iska-
nju novih vodnih virov v ptujski
občini v letošnji program.
Letos bo občinska raziskoval-
na skupnost sofinancirala 24 ra-
ziskovalnih nalog: sedem iz pro-
grama tako imenovanih skupnih
nalog in 17 aplikativno-razvoj-
nih. Prizadevala si bo tudi na po-
dročju pospeševanja inovacijske
dejavnosti, raziskovalnega dela
med mladino, sofinancirala pa
bo še podiplomske naloge.
NaV
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
Odbor za spremljanje izvajanja usmeritev družbenega dogovora
Ptuj. 28/3-1989
STALIŠČE
ODBORA ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA USMERITEV
DRUŽBENEGA DOGOVORA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Odbor za spremljanje izvajanja usmeritev družbenega dogovora Skup-
ščine občine Ptuj je na podlagi podatkov o gibanju osebnih dohodkov in ži-
vljenjskih stroškov v letošnjem letu ponovno ocenil izhodiščne vrednosti
bruto osebnih dohodkov za prvo trimesečje 1989. leta.
Izhodiščne vrednosti povprečno razporejenih sredstev za bruto oseb-
ne dohodke na delavca v gospodarstvu za prvo tnmesečje 1989 znašajo;
BODg 8.100.000 din
(BODg + SP)g 8.424 000 din
Ocena rasti bruto osebnih
dohodkov v gospodarstvu občine
glede na povprečje 1988 131 %
Navedeno oceno rasti upoštevajo organizacije in skupnosti s področ-
ja negospodarstva, ki v skladu s samoupravnimi splošnimi akti in družbe
nim dogovorom usklajujejo sredstva za bruto osebne dohodke z rastjo v
gospodarstvu občine Ptuj
Predsednik odbora:
Boris HORVAT, s. r.
TEDNIK - 6- april 1989
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3
ODPRTO PISMO IZVRŠNEMU SVETU, SKUPŠČINI OBČINE PTUJ IN NJENIM DELEGATOM. OBČANOM
IN ZAVODU ZA VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE MARIBOR
Občinsko posilstvo krajinskih parkov
Po desetih letih razglasitve krajin-
skega parka Kicar in ribnikov Pod-
vinci ter krajinskega parka Krčevina
pri Vurbergu seje izvrSni svet SO Ptuj
podpisal pod predlog, da bi ta ob-
močja črtali s seznama zavarovanih
naravnih območij in spomenikov na-
rave v občini Ptuj. To naj bi občinski
vl.'.di omogočili delegati zbora krajev-
nih skupnosti in zbora združenega
dela SO Ptuj na svoji naslednji seji
18. aprila.
Ker je ta predlog nattal v občinski
birokratski nadstavbi, brez pobud iz
prizadetih krajevnih skupnosti, povr-
hu vsega pa še brez javnih razprav na
prizadetih območjih, je predlagatelja,
delegate zborov SO Ptuj, ki bodo
odločali o ohranjanju ali uničenju do-
slej zavarovanih naravnih območij in
spomenikov narave v našem okolju,
in občane treba opozoriti na posledi-
ce, ki bi jih prinesla taka sprememba
doslej veljavnega odloka.
Po katastrofalnih posegih in oskru-
njenju naravnega zaledja Ptuja, ko ste
omogočili, da je njegov južni del zali-
la jezerska voda za HE Formin, ko
ste Sturmovec iz naravnega rezervata
evropskega pomena prelevili v polje-
delski poligon, ko vsi nemočni opazu-
jemo prodor pesticidov proti podtal-
nici na Dravskem polju, ko vetrovi še
vedno raznašajo strupene snovi iz in-
dustrijskih okolij v večino domov, ko
sta porečje Polskave in dolina Pesni-
ce le še čistina, kjer se komajda skrije
fazan ... si izvršni svet SO Ptuj dovo-
li dati možnost uničenja še zadnjih
dveh naravnih otočkov čistega okolja
in zelenja mestnega zaledja. Upam si-
cer, da bodo delegati takšen predlog
zavrnili, saj ni razlogov, da bi se z
njim strinjali. To bi se namreč lahko
le v imenu zlorabe demokracije in de-
legatskega sistema, kajti kdo se lahko
strinja, da bi danes zavarovano nara-
vno območje ali spomenik narave ju-
tri spremenili v smetišče, morda celo
jedrskih odpadkov z radioaktivnimi
lastnostmi, v poskusni poligon indu-
strializacije, morda pa celo v podzem-
no skladišče plina, ki ga že tako dol-
go, mrzlično in pritajeno, iščejo po
vsej Sloveniji in tudi v ptujski občini.
Da je vse to in še marsikaj drugega
možno tudi na doslej zavarovanih na-
ravnih območjih krajinskega parka
Kicar in ribnikov Podvinci ter krajin-
skega parka Krčevina, najbolj zgovor-
no ponazarja obrazložitev izvršnega
sveta SO Ptuj, zakaj je treba te pokra-
jinske parke črtati iz zavarovanih na-
ravnih območij. Med razloge so zapi-
sali, da se veljavni odlok o razglasitvi
in zavarovanju naravnih območij in
spomenikov narave v občini Ptuj »ni
izvajal in sta krajinska parka zaradi
zazidalnih in zemeljskih del. intenziv-
nega kmetijstva itd. izgubila lastnosti
krajinskih parkov ter je njihovo varo-
vanje brezpredmetno«.
To je razlog po logiki: zato ker lo-
povi ne spoštujejo zakonov, jih bomo
(zakone namreč) kar ukinili, sodniki
in policaji pa bi s tem izgubili vsako
odgovornost za spoštovanje zakonito-
sti. Gotovo se niti delegati SO Ptuj ni-
ti občani ne moremo strinjati s tako
logiko odnosa in odgovornosti do
spoštovanja zakonitosti in do svojega
okolja, v tem primeru okolja, ki lahko
trajno zagotovi zeleno zaledje Ptuja
za današnje in bodoče generacije. S
privolitvijo v spremembo odloka bi
občinske strukture, odgovorne za
uresničevanje zakonodaje in varova-
nja naravne dediščine, razrešili vse
odgovornosti za dovoljevanje pose-
gov v krajinskih parkih, čeprav njihov
natančni pregled pove, da so zemelj-
ska dela in intenzivno kmetijstvo sa-
mo izmišljotine za vzrok uničenja do-
slej zavarovanih naravnih območij in
spomenikov narave v občini Ptuj. Ce
je Zavod za varstvo naravne in kultur-
ne dediščine Maribor že dal soglasje
k predvideni spremembi, se lahko kar
poslovi od svojega zvenečega imena
in ugleda ter jadrno stopi na pomoč
novim potezam uničevanja narave, ta-
ko značilnim za novodobno industria-
lizacijo, ki bi ji lahko marsikaj opro-
stili, če bi nas peljala v družbo blagi-
nje. V njeno in naravno pogubo ji pač
ne bi smeli pomagati, še posebej ne s
tako mlačno argumentacijo, kot jo
delegatom ponuja izvršni svet skup-
ščine občine Ptuj. Le kaj se skriva za
tem? BRANKO VODUŠEK
Govori se...
. . . da moraš biti pri Belem križu ze-
lo hiter, kadar naročiš večerjo. Lahko
se ti namreč zgodi, da medtem ko ješ,
uspejo napisati nove cenike in potem
več plačaš. Kot se je oni dan zgodilo
dvema nič hudega slutečima turistoma,
ki pač nista vedela, da je pri Belem kri-
žu pomembna hitrost. In iz mesta-mu-
zeja sta odšla z nadvse prijetnimi vti-
si.. .
. . . da so bili v Pokrajinskem muzeju
nadvse navdušeni, s kakšnim pompom
so nekateri sprejeli njihov prispevek v
akciji za čist in zelen Ptuj. Celo po ča-
sopisih so jih vlačili — pa čeprav niso
storili nič drugega, kot da so počistili
navlako iz starih kleti.
. .. da hi bilo lepo tudi ptujskega žu-
pana voliti na podoben način kot jugo-
slovanskega predsednika iz Slovenije.
Pri tem pa sta ovira le dve malenkosti:
nimamo prvega kandidata in nimamo
drugega kandidata . . . Glavno je. da
imamo glasovalce z dobrimi živci. ..
.. . Kaj je znotraj votlo, zunaj pa ga
nič ni? Hotel Pri zlatem noju. Kaj je
znotraj votlo, zunaj pa sicer nekaj je?
Glava načrtovalcev velikega projekta
ptujskega super hotela.
. .. da so gozdovi naše največje bo-
gastvo. Če kdo tega ne verjame, naj si
ogleda cene pohištva.
. . . da je ptujski občinski organ (za
katerega gre, se nismo pozanimali, am-
pak verjetno bo to kakšno odvečno sle-
po črevo) umotvorno ugotovil, da neke-
ga odloka ljudje ne spoštujejo, zato lop
po — odloku. Predlagajo, da ga zbori
ukinejo. Genialna rešitev organa. Kaj
če hi tudi njega ukinili — saj ga ne spo-
štujemo.
OSMRTNICA
V neizmerni in globoki žalosti sporočamo vsem učencem osnovne šole Ormož, bančnim uslužbencem in stanovalcem hiš-
nih svetov na Ptujski cesti, Kerenčičevem trgu ter Poštni ulici l/a, da nas je mnogo prerano in in nepričakovano zapusti-
la vsem potrebna, priljubljena, nadvse spoštovana, nepogrešljiva
PEČ CENTRALNE KURJAVE
žalni obred drage pokojnice bo opravljen na primernem pokopališču Surovine v Ormožu, takoj ko bodo zbrana
sredstva za njeno namestnico. Pokojnica bo ležala do žalnega obreda na svojem delovnem mestu v kurilnici v Osno-
vni šoli Ormož.
Vsi prizadeti in premražni stanovalci ob mrzlih radiatorjih se ob izgubi nadvse ljubeče peči in matere centralne kur-
jave iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v 15 letih s preobremenitvijo in izkoriščanjem kalorijske možnosti mnogo
prerano prisilili, da zapusti svoje delovno mesto in svojo nadvse slavno življenjsko pot konča na surovininem poko-
pališču.
Posebna hvala kurilnemu odboru in SSS Ormož, ki nista v času nekurilne dobe poskrbela za ozdravitev hude bole-
zni in ji je pokojnica morala podleči.
V času kurilne dobe, ko je pokojnica že močno bolehala, se je cena centralne kurjave dvakrat dvignila, bolnica pa ni
ozdravela, zato v globoki žalosti vsi uporabniki centralne kurjave upamo, da bomo v času kurilne dobe zbrali sred-
stva za pogrebne stroške pokojnice in sedmine.
ŽALUJOČI: učenci Osnovne šole Ormož, stanovalci hišnih svetov, bančni uslužbenci — prosimo tihega sožalja ob mr-
zlih radiatorjih.
Adolf RIŽNAR
4 — SESTAVKI iN KOMENTARJI
6. aprii1989 -«rEllWlK
Popravljalnica šivalnih strojev
v zadnjem času je bilo v Piuju in
okolici odprtih več novih zasebnih
obrato\alnic. Nekatere med njimi za-
služijo posebno pozornost. Gre za de-
javnosti, ki jih v občini primanjkuje
in >odijjo \ Vtkta jimentnano >>i.iipino
»delfkiumiih >tonneniih dejjai\no»li«.
Siicer pm jje % atinjem atiu tudi
splcršna dniibenj kKnu dnij^ačiu in
aklonjena obrti, zato se zanjo
s vedno več občanov ptujske
otKine. Začetek aprila je prinesel vr-
>lo zanimivih pridobitev. Gotovo je,
da bodo Mvilje in drugi, ki delajo s ši-
valnimi stroji, navdušeni nad novico,
da imamo v Piuju o/iroma v njegovi
okolici delavnico za popravilo in ser-
visiranje vseh vrst šivalnih strojev. Na
Spodnji Hajdini 22 c jo je odprl Janez
Špoljar iz Pluja, Trubarjeva 7.
Novi obrtnik bo v začetku delal \
popoldanskem času. Če bo dela do
volj. se bo odločil za redno obrt. Pri
odločitvi za odprtje delavnice za po-
pravilo in senisiranje šivalnih strojev
je Špoljarju pomagalo Obrtno združe-
nje. To si zelo prizadeva, da bi čim\ eč
ljudi usmerilo v obrt.
Janez Špoljar je po poklicu elektro-
tehnik in je zaposlen v Agisu. Prepri-
čan je, da bo ljudem njegova odloči-
tev koristila, saj jč že pri oddaji v loge
za obrtno dejavnost bil odziv nadpov-
prečen in se je veliko Plujčanov zani-
malo za bodočo obratovalnico.
špoljar v delavnici na Spodnji Hajdiu. (posartck: Cilka, Gamaici)
V Mihovcih nova avtomehanična in
avtokleparska delavnica
Tudi med zdomci je vse več
zanimanja za obrtno dejavnost.
Milan Dobič iz Mihovcev 51 se
je po osemnajstih letih zdomstva
vrnil v domači kraj in odprl s pr-
vim aprilom obrtno delavnico, v
kateri bo opravljal avtomehani-
čna in avtokleparska dela, anti-
korozijsko zaščito in druga dela.
kot na primer pranje traktorjev.
Posebej pa velja opozorilo na za-
menjavo in centriranje gum; pri
tem delu bo uporabljal najnovej-
še naprave.
Na obrt v domovini so se pri
Dobičevih pripravljali dalj časa.
Že lani so uvozili stroje. Pri pa-
pirjih v glavnem ni bilo težav. Pri
bodočem delu bo Dobiču v veli-
ko korist delo v tujini; v servisu
BMW je delal polnih deset let,
tri leta kot vajenec. Od leta 1980
do 1988 pa je delal v gostinstvu.
V teh letih so se dobesedno na-
ganali. Gostilno so najeli od
športnega dništia s 1^00 člani, v
njej pa je bilo prostora za več sto
gostov. V tujini je Dobič delal
nekaj časa tudi v zdomskem klu-
bu, skrbel za stike med gasilskim
društvom Weisenburg in občin-
sko gasilsko zvezo v Ptuju.
V delavnici bo v začetku sam,
pozneje namerava zaposliti avto-
mehanika. Novi obrtnik ima veli-
ko izkušenj, deloviiih in avljcnj-
skih. zato je delo, za katero se je
sedaj odločil, le nov izziv, od ka-
terega pričakuje najbolj^.
MG
Milan Dobič. (Posnetek: M. Oz-
120-ietiiica ptujske gimnazije
v soboto, 8. aprila, bodo v ptujskem Srednješolskem centru
Dušana Kvedra praznovali dan šole, prav tako pa tudi 120-letni-
co ptujske gimnazije. Proslava bo v soboto ob 13. uri v avli Sred-
nještri^ki^o G^otta-
VSA PRIZADEVANJA ZA 10-ODSTOTNO ZMANJŠANJE PROMETNIH NESREČ
Za umiranje na cestah smo krivi sami
Po podatkih prometnega inštituta univerze v Za-
grebu smo Jugoslovani na področju prometne var-
nosti v evropskem prostoru na nezavidljivem pred-
zadnjem mestu. Osnovni kazalec za to ugotovitev
je število smrtnih žrtev prometnih nesreč na
1(K).(MK) prebivalcev. Tako ima recimo Švedska le
2 smrtni žrtvi, sosednja Madžarska 7, Avstrija 5,
Jugoslavija pa kar 18. Res je, da imamo pri nas tu-
di eno najslabših cestnih povezav in nasploh naj-
slabše stanje vozišč, žal pa je res tudi to, da so na-
še prometne navade čisto »balkanske« in da pro-
metne kulture med vozniki skorajda ni čutiti.
Zaradi vsega tega umre vsako leto na cestah v
Jugoslaviji od 4.500 do 5.000 ljudi, od tega v Slo-
veniji okoli 550, v ptujski občini pa od 20 do 30.
Stanje je torej izredno zaskrbljujoče in na pobudo
republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu je letošnje leto posvečeno vsesloven-
ski preventivni akciji za 10-odstotno zmanjšanje
števila prometnih nesreč, ki jo na kratko imenuje-
mo »minus 10«. Nosilec akcije je skupščina SR
Slovenije v sodelovanju z republiškim sekretaria-
tom za notranje zadeve in republiškim svetom za
preventivo in vzgojo v cestnem prometu. S tem že-
limo problematiki varnosti v cestnem prometu da-
ti večjo družbeno težnjo: seveda pa se vsi odgo-
vorni zanjo zavedajo, da ne bo bistvenega uspeha,
če se ne bomo resneje in z več odgovornosti vklju-
čili vsi udeleženci cestnega prometa oziroma celot-
na družba.
Tega se zavedamo tudi v ptujski občini, vendar,
kot kaže, ne vsi dovolj odgovorno. Minulo sredo,
22. marca, je namreč predsednik SO Ptuj Gorazd
Žmavc sklical posvetovanje o prometni problema-
tiki v občini Ptuj. Žal pa smo na posvetu pogrešali
nekatere posameznike ali predstavnike organiza-
cij, ki bi jih prometna problematika morala zani-
mati že po službeni dolžnosti.
Treba je reči, da je bil skrajni čas za sklic tega
problemskega posvetovanja, saj je vsebina pogo-
vorov pokazala, da je kljub prizadevanjem članov
sveta za preventivo, miličnikov in še koga stanje
naših cest, znakov, označb in nasploh prometa
skrajno zaskrbljujoče.
Tako so recimo razpravljalci drug za drugim
ugotavljali, da imamo v občini skrajno vzdrževane
ceste, da so nekateri prometni znaki postavljeni
napačno, drugi spet brez pomena. Podobno je s
cestnimi označbami, ki so v veliko primerih pravo
nasprotje postavljenim prometnim znakom, ipd.
Nekateri so menili, da je prometna ureditev v ož-
jem Ptuju neustrezna. Promet z vozili je z odlo-
kom sicer prepovedan, vendar se lo po prometu
sodeč sploh ne pozna. Včasih, ko je veljala eno-
smerna prometna ureditev od Bezjakove do Tito-
vega trga, so pešci vsaj lahko vedeli, s katere smeri
lahko pričakujejo vozilo. Sedaj pa to ni možno, saj
je ob konicah kljub prometnim znakom in kontroli
miličnikov prava prometna zmešnjava. Tako so sa-
mo letos miličniki na napačno parkirana vozila v
mestu zataknili prek 900 opozorilnih lističev o
storjenem prekršku. Stanje pa se ne izboljšuje —
prej obratno, zato so razpravljalci menili, da je tre-
ba resno razmisliti o preureditvi prometa.
Izobraževanje na področju prometne varnosti
bo v bodoče nujno potrebno vključiti v redne izo-
braževalne procese v osnovnem in srednjem šol-
stvu. Obstaja sicer neobvezna oblika izobraževa-
nja v obliki prometnih krožkov, ki pa so vse slabše
obiskani, povrhu tega pa mentorji krožkov niso
ustrezno stimulirani ali pa sploh ne. izobraževalni
skupnosti bodo zato predlagali, da najde ustrezno
obliko rednega izobraževanja, saj se je treba zave-
dati, da nam ceste »vzamejo« največ človeških ži-
vljenj prav zaradi slabe poučenosti o cestnopro-
metnih predpisih oziroma zaradi nezadostne pro-
metne kulture udeležencev.
Z akcijo minus 10 je treba resneje obračunati z
velikim zlom, ki je po mnenju nekaterih razpra-
vljalcev že nacionalno zlo. Okoli 5 tisoč mrtvim v
prometnih nesrečah je treba prišteti še vsaj trikrat
toliko huje ali lažje poškodovanih Jugoslovanov,
kar predstavlja širši družbi ne samo težko moral-
no, ampak tudi gmotno breme. Udeleženci ptuj-
skega posveta so zato sprejeli okvirni operativni
program aktivnosti, v katerega bodo poleg milični-
kov in članov sveta za preventivo vključene še vse
osnovne jn srednje šole, vrtci, občinski organi,
AMD, ZŠAM, delavska univerza, vzdrževalci in
graditelji cestne strukture, zdravstvo, pravosodni
organi ter seveda javna občila. Vsi smo dolžni
storiti vse, kar je v naših močeh, da bomo čez leto
dni vendarle lahko ugotovili, da so bila naša priza-
devanja uspešna. Zakaj je tako težko onemogočiti
smrti, ki iz leta v leto zahteva večji krvni davek, da
bi bilo med nami občani vsaj 10 odstotkov manj ti-
stih, ki bodo čez leto dni med črnimi številkami?
M. Ozmec
TEDNIK - s- ^p"' 1983
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU PRIPRAVIL RAZSTAVO O FERDINANDU RAISPU
Mož, ki je 1858 izdal knjigo o Ptuju
Kakšno je bilo življenje v prete-
klem stoletju pa še v kakšnem prej,
kdo so bili pomembni možje, kaj so
počeli... vse to in še marsikaj druge-
ga povedo dokumenti, listine, pisma,
časopisi, ki jih hranijo v Zgodovin-
skem arhivu v Ptuju. Kako predstaviti
našo preteklost, kako obuditi spomin
na tega ali onega moža, ki je bil več
kot le meščan tega našega mesta, o
tem so razmišljali tudi delavci arhiva.
Tako so se minuli teden odločili, da
postavijo priložnostno razstavo, to-
krat o Ferdinandu Raispu. Gradivo je
pripravila Nada Jurkovič in je na
ogled v vitrinah v prostorih Zgodo-
vinskega arhiva na Muzejskem trgu.
Ferdinand Raisp, nazadnje oskrb-
nik pri Herbersteinovih, je bil velik
ljubitelj Ptuja, hkrati pa tudi kronist
tedanjih dogodkov. Pisal je za graški
časopis in leta 1856 je izšla njegova
zgodovinska črtica o ptujskem gradu
in njegovih posestnikih. 1858 pa je iz-
šlo njegovo najpomembnejše delo
»Pettau, Steiermarks alteste Stadt,
von Ferdinand Raisp, Graz, 1958«.
Knjiga je pozneje služila tudi Felsner-
ju. ko je pisal vodnik po Ptuju. 1860
je izdal dve brošuri o otvoritvi želez-
nice Pragersko—Kaniža in o zgodovi-
ni Invalidskega doma v Ptuju, ki je
, bil ustanovljen v današnji Prešernovi
18 leta 1751, 1860 pa so ga zaprli. Ra-
isp je leta 1871 najel v dominikan-
skem samostanu, tedanji kasarni, tri
prostore za slovensko okoliško šolo,
kar seveda ni bilo sprejeto z navduše-
njem tedanjih občinskih mož. Mestna
uprava mu tudi sicer ni bila naklonje-
na, saj na primer, čeprav je bil pobud-
nik praznovanja 100-letnice ptujskega
gledališča 1866, za proslavo ni dobil
vabila. V svoji kroniki je zabeležil, da
je proslava bila, kakšna in kako je po-
tekala, pa ne more zapisati, ker ni bil
tam. Če mu ni bilo hvaležno domače
mesto, pa je dobil priznanje za delo
od Zgodovinskih društev na Štajer-
skem in Koroškem, leta 1862 je bil
imenovan za korespondenta central-
ne komisije za varstvo spomenikov na
Krempljeva 6, kjer je živel in umrl Ferdinand Raisp.
Dunaju, med leti 1880 in 1892 je bil
odbornik in celo načelnik okrajnega
zastopa. Pristopil je k slovenski stran-
ki, kar so mu Nemci zainerili, čeprav
(Fotografija: OM)
pisne slovenščine Raisp sploh ni ob-
vladal.
V spomin na to, da je bil izvoljen
za načelnika okrajnega zastopa, je
ustanovil dijaško ustanovo z 2.000
goldinarji, obresti pa namenil sloven-
skim dijakom iz ptujskega sodnega
okraja, le iz Ptuja ni smel biti. V opo-
roki je precej denarja zapustil tudi Či-
talnici, ki jo je obiskoval vsak dan,
nekaj pa je namenil tudi Pevskemu
društvu.
Nazadnje je živel v Krempljev! uli-
ci 6 v Ptuju, kjer je tudi leta 1898
umrl.
V Zgodovinskem arhivu imajo kar
precej Raispove zapuščine, pisma, ča-
sopise, v katerih so objavljeni njegovi
članki, neke vrste kroniko, v katero je
zapisoval vse pomembnejše dogodke.
Bil je zanimiv mož, o katerem vemo
pravzaprav premalo, pa čeprav se po
njem imenuje ena mestnih ulic. Raz-
stava v Zgodovinskem arhivu je zato
še posebej dobrodošla, saj je mogoče
tudi na tak način spremljati in se se-
znanjati z zgodovino našega mesta, za
katero mnogi vedo, da je mesto muzej
— in to je največkrat vse.
NaV
POSLANICA HIROSHUA NAKAJIME, GENERALNEGA SEKRETARJA SVETOVNE ZDRAVSTVENE
ORGANIZACIJE. ZA SVETOVNI DAN ZDRAVJA 1989
Govorimo o zdravju
Na pragu 21. stoletja postaja vedno bolj jasno, da gre
zdravje z roko v roki z ekonomskim in družbenim razvo-
jem. O tem moramo govoriti... to MORA biti povedano.
Komunikacija je pač eden ključnih elementov današnjega
sveta.
Vsakdo, moški, ženska ali otrok, bi moral imeti mož-
nost, da si izbere zdrav način življenja. Zato pa mora ime-
ti zadostne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na zdra-
vje: okolje, voda, hrana, dobre navade pa tudi razvade.
Svetovna zdravstvena organizacija deluje v smeri po-
speševanja in zaščite javnega zdravstva. Zato moramo po-
iskati take ljudi, ki znajo govoriti in ki znajo tudi druge
pripraviti do tega, da bi spregovorili o zdravju, in to na
vseh družbenih ravneh.
Ljudje, ki so opremljeni z znanjem, informacijami in iz-
kušnjami, se morajo naučiti, da delijo svoje bogastvo tudi
z drugimi. Da bi naš planet lahko preživel, mora začeti ži-
veti bolj zdravo. Vsak posameznik bi se moral čutiti odgo-
vornega za svoje zdravje.
Odločil sem se, da bom svetovni dan zdravja 1989 po-
svetil komunikaciji na področju zdravstva. Z vso resnost-
jo se obračam na vse tiste, ki so odgovorni za informira-
nje, izobraževanje in ustvarjanje družbenega dialoga —
kajti zdravstvo potrebuje prav vašo pomoč. Tako zdravje
posameznika kot zdravje celotne družbe je namreč naše
največje bogastvo. Zdravniki, novinarji, učitelji, tisti, ki
odločate, starši in prijatelji — pozivam vas, da prevzame-
mo nase svoje odgovornosti. Naj bo naša komunikacija
raje namenjena zdravju kot bolezni. Govorimo o tem!
Brez zdravja ni nič mogoče ... Govorimo o zdravju!     ,
32. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE - OBMOČNA
PRIREDITEV V PTUJU
Talija odpira svoj hram
Ptujsko gledališče je še pred
dnevi gostilo 12. srečanje gledali-
ških skupin ptujske občine, v sre-
do pa bo spet odprlo vrata za 32.
srečanje gledaliških skupin Slo-
venije — območno prireditev.
Kot smo že poročali, sta se iz
ptujske občine uvrstili na obmo-
čno srečanje skupina Prosvetne-
ga društva Grajena z igro Tepeni
inšpektor in Gledališče Delav-
skega prosvetnega društva Svo-
boda Ptuj s predstavo Otroka re-
ke.
32. območno srečanje gledali-
ških skupin bo od 12. do 14.
aprila. Predstavilo se bo 11 gle-
daliških skupin, ki so bile izbra-
ne na občinskih srečanjih.
Videli bomo skupine (mladin-
ske in odrasle) iz IVlaribora, Len-
dave, Raven na Koroškem, Me-
žice, Grajene in Ptuja. Predstave
bodo v sredo, četrtek in petek ob
14., 16. uri in 19.30. Gledališka
blagajna bo odprta pol ure pred
vsako predstavo.
Območno srečanje so podprli
Kmetijski kombinat Ptuj, Komu-
nala, gradbeništvo in promet
Ptuj, Tovarna glinice in alumini-
ja Boris Kidrič Kidričevo, IVIer-
cator-Izbira-Panonija Ptuj, Agis
Ptuj, Petoviaavto Ptuj in okrep-
čevalnica IVIarjana Šnebergerja.
Slovesne pesmi
Vsi lačni svobodnega
zbornega petja
objeli smo komorni zbor.
ki gre gor
med zvezdne višine
in poje srčno.
da v Gorjah zvoni.
da bralci veseli smo vsi.
Donele slovenske so pesmi
nam loške družine,
bližine tišine,
viharnega vetra,
zelene doline.
Kaj v srcih vam je, deklice,
da pojete tako ljubo
svetlobo dolge nočke^
Sozvočje miline
podravske nižine,
poljanske sotočne krajine,
teši bolečine
pletene opojne daritve,
hudi nam ljubljene
cvetoče pesnitve.
Miro Jasni
Ob koncertu ptujskega in škofje-
loškega pevskega zbora v Ptuju
31. marca 1989
Popravek k članku »Konjiček«, dolg 90 kilometrov (objavljen
na 5. strani v 12. štev. Tednika)
Prvi stavek tretjega odstavka se popravljen glasi; Sergej
Pavličev seje odpravil na pot v organizaciji Smučarskega kluba
Ptuj, ki je prispeval 1.300.000 dinarjev in pomagal pri iskanju
sponzorjev, pa tudi sicer si klub prizadeva za popularizacijo
smučarskega teka.
PRENOVA MESTNEGA JEDRA PTUJA     !
Vzorčna hiša Prešernova 10
Lahko bi rekli, da gre tokrat zares. Samoupravna stanovanjska
"skupnost občine Ptuj je pričela obnovo stavbe Prešernova 10 celo-
\'ito prenovo. Dosedanjim strankam so zagotovili nadomestila stano-
vanja, za kar so namenili sredstva amortizacije. Obnova predvideva
Poslovno-stanovanjski objekt. Uredili bodo tri stanovanja: dve s po-
vršino 76 in eno z 91 kvadratnimi metri. V pritličju pa bo poslovni
prostor s 45 kvadratnimi metri. Obnova bo veljala 650 milijonov di-
narjev, denar pa gre iz programa revitalizacije. Dela izvaja TOZD
stanovanjski servis. Ko bo stavba obnovljena, bodo pričeli obnovo
liiselja, iz katere bodo preselili ljudi v hišo, ki jo pravkar obnavljajo,
'n tako naj bi nadaljevali, vse pa je seveda odvisno od denarja, zato je
govoriti o številu hiš in letih, v katerih naj bi prenovili naše mestno je-
•^ro, sila nehvaležna naloga. Zadovoljni pa smo lahko kljub temu; za-
<^elo se je ...
NaV
Vzorčna prenova poslovno-stanovanjske hiše.
V vrtu
v knjigarnah se že drugo leto pojavlja drobna knjižica z naslo-
vom »LUNIN SHTVKNl KOLEDAR«, ki ga za poljedelce, vrtičkarje
in čebelarje na podlagi raziskovanj zvezdnih konstelacij sestavlja IVIa-
ria Thun iz Dexebacha v Angliji. Kdaj in kaj sejati v tekočem mesecu
redno objavljata v skladu s koledarjem tudi mesečni reviji ZDRAVJE
in MOJ IVIALl SVET. Luna ima vpliv na plimo in oseko morja, luni-
ne mene vplivajo na počutje človeka in živali, luna ima odločilen
vpliv na vreme, kar je znanstveno dokazano, zato res ne more biti
vzroka, da ne bi verjeli vplivu meseca tudi na rastlinje.
Čeprav ob prebiranju luninega setvenega koledarja človek dobi
prvi vtis neke horoskopske domišljije, pa je vendarle na koncu mogo-
če oceniti in priti do spoznanja, daje na tem področju znanost prema-
lo storila, da bi v široki praksi lahko bolje in uspešneje izkoriščali na-
ravne danosti, ki nam jih prirodno okolje nudi, pa tudi vse premalo
lastnih izkušenj na tem področju še imamo.
Ce se že odločamo, da bomo pri vrtnarjenju upoštevali napotke
za setev in spravilo vrtnin in poljščin po luninem koledarju, moramo
spoznati nekatere zakonitosti ozvezdij in njihov vpliv na zemljo. V ve-
solju je nešteto zvezd in planetov; te imajo svoje poti in krožnice, ki
pri križanju povzročajo zasenčenja in mrke. Mrki pa imajo za setev in
spravilo vrtnin v vseh primerih zaviralne ali pa celo kvarne posledice.
Mesec, ki je Zemlji najbližje nebesno telo in hkrati njen satelit, ima,
kot že uvodoma rečeno, posebej odločilen vpliv na naravo na Zemlji.
Za rastline se trdi, da v 14 dneh, ko mesec raste, rastlinski sokovi
močno pritiskajo oziroma se dvigajo v zgornje dele rastline, zato je to
primeren čas za setev, sajenje, obiranje ter spravilo vseh tistih rastlin,
katerih nadzemne organe, kot je to sadje, listi, seme in plodovi, pride-
lujemo. Nasprotno pa se v naslednjih 14 dneh pri padajočem mesecu
sokovi v rastlini in sile usmerijo v korenine in zemljo. Rastline, ki jih
sadimo ali presajamo, imajo v tem času povečano sposobnost razvoja
novih koreninic in s tem hitrejšo prilagoditev novemu rastišču. Ko
mesec pada proti zadnjemu krajcu, naj bi sejali vse vrtnine, katerih
plod je korenina ali gomolj v zemlji.
V luninem setvenem koledarju se prepletajo tri osnovne prvine:
zvezdne sile, rastni elementi in organi rastline, ki jih pridelujemo.
ZVEZDNE SILE so zvezdna znamenja ozvezdij, ki jih je 12 in so
znana iz horoskopa z nazivi riba, oven, bik, dvojčka, rak, lev, devica,
tehtnica, škorpijon, strelec, kozorog in vodnar.
RASTNI ELEMENTI ali prvine so štiri; mednje sodijo: toplotni
element, element zrak-svetloba, vodni element in element zemlja.
ORGANI RASTLINE, zaradi katerih poljščine, vrtnine in vse
druge gojene rastline pridelujemo in na katere želimo vplivati, so: ko-
renina, list, cvet in plod.
Za čas od 1. do 8. aprila velja naslednji razpored setve:
— 1. in 2. aprila sejemo vrtnine, ki jih pridelujemo za korenine
(krompir, korenje, čebula, redkvica, rdeča pesa, zelena);
— 3. in 4. aprila sejemo za cvet (janež, suvja, melisa, oljni sadeži,
tagetes in druge cvetice);
— 6. aprila sejemo vrtnine, ki jih pridelujemo zaradi lista (solata,
zelje, špinača, kolerabica, por);
— 7. in 8. aprila pa sejemo ali sadimo tiste rastline, katerih pride-
lek je plod (fižol, kumarice, grah, jagode, sadno drevje in grmičevje).
Pri odločitvi, ali bomo upoštevali pri setvi in sajenju poljščin in
vrtnin lunin setveni koledar, ni prav ničesar tveganega, škodovati in
izgubiti pri tem nimamo kaj; če pa bomo dosegli za petino ali več ka-
kovostnejših pridelkov, kot to zatrjujejo že v tej smeri preizkušeni vrt-
narji, pa bomo toliko uspešnejši pri izrabi teh še neraziskanih narav-
nih danosti. Miran Glušič, ing. agr.
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE ^ IZJAVA ŠT. 380
Čeki in pravopis
F. G. iz Rogaške Slatine je v Tkanini za neki izdelek, ki je prejš-
nji mesec stal 143.860 din, na ček vpisal vsoto z besedami takole: en-
stoštiridesettritisoč osemstošestdeset dinarjev. Vprašuje, ali bi moral
ubogati blagajničarko in napisati stotriinštiridesettisočosemstošestde-
set dinarjev. Odgovoriti je treba hitro, ne zato, ker cena ne bo več ak-
tualna, ampak zato, ker so pravopisna vprašanja pri števnikih kar pe-
reča.
1. Prav ima blagajničarka. Imena glavnih in vrstilnih števnikov
govorimo in pišemo v smeri od enic proti deseticam. Torej: 43 — tri-
inštirideset, 86 — šestinosemdeset, 13 — trinajst. Napačna so poime-
novanja, ki bi sledila vrstnemu redu zapisovanja posameznih številk
(številka je slovenski izraz za t. i. cifro). O tem imajo enotno mnenje
vsi slovenski pravopisi, tudi Načrt pravil za novi slovenski pravopis,
in vse novejše slovnice. Resnici na ljubo pa moramo omeniti, da lah-
ko v Breznikovi slovnici (1934), ki je bila dolgo v šolski rabi, beremo:
»Od dvajset in eden dalje se šteje: eden in dvajset ali pa dvajset (in)
eden.« Brezniku je bilo to stališče najbrž vsiljeno (šlo je za čas najhuj-
šega unitarističnega pritiska na slovenščino pred drugo svetovno voj-
no). Pravilni in uveljavljeni način je nesporno izpričan vsaj od Dal-
matina dalje, prav to pa je za pravopisno norm.o pomembno. Odloča
namreč enotnost izročila in rabe, ne pa npr. utemeljevanje, češ da so
slovanski jeziki uveljavili način 43 — sorok tri (rus.), 86 — osamdeset
šest (sh.), samo nemščina pa 43 — dreiundvierzig in celo 13 — drei-
zehn. Dopisnik skuša svoje stališče podkrepiti še z zapovrstjem števk
pri vrtenju telefonske številčnice. Spomnimo naj ga, da poznamo še
neprimerno bolj zapletene rešitve. Francozi številke od 70 do 99 izgo-
varjajo in zapisujejo s kar zapletenimi računi: 70 — soixante-dix (po-
meni 60 -I- 10), 99 — quatre-vingt-dix-neuf (pomeni 4 x 20 -I- 19).
Nekaj podobnega poznamo tudi iz našega rezijanskega narečja. Iz
praktičnih razlogov pa se v govoru uveljavlja tudi možnost poimeno-
vanja po števkah (317-719 tri, ena, sedem — sedem, ena, devet).
2. Omenimo še pravila za pisanje skupaj oziroma narazen. Sku-
paj pišemo samo glavne števnike do 99 in stotice (trinajst, devetinde-
vetdesct, tristo, sedemsto). Do večjih števil pa smo spoštljivejSi in jih
pišemo narazen (tri tisoč, štiri milijone, pet milijard). Pri zelo razveje-
nem številu upoštevamo ista pravila (2222 - dva tisoč dvesto dvaind-
vajset). Sistem zapisovanja skupaj in narazen je torej usklajen z logi-
ko poimenovanja.
Načrt pravil pa misli tudi na izpolnjevanje čekov in položnic in
dopušča, da vse glavne števnike pišemo »iz tehničnih in podobnih ra-
zlogov« tudi skupaj, npr. stotriinštiridesettisočosemstošestdeset.
Samo skupaj pa pišemo vse vrstilne, ločilne in množilne števnike
(tristotriintrideseti, tritisočer, dvestoteren, dvamilijonti) ter vse, kar je
iz števnikov tvorjeno (stotisočica, tristopetinšestdesetina).
3. Kdaj za številkami pišemo piko? V besedilu s piko zaznamuje-
mo vrstilnost števnika oziroma izpeljanke: 1. maj (prvi), 29. novembei
(devetindvajseti), 4. (četrtič); kadar pa s številkami zapisujemo glavne
števnike, pike ni. Včasih nekateri pomotoma pišejo piko tudi takrat,
ko gre za glavne števnike, ker se oblike glavnih in vrstilnih števnikov
v odvisnih sklonih večkrat navidez prekrivajo: v 30 (tridesetih) letih
svojega življenja sem prestal marsikaj bridkega, v 30. letih tega stole-
tja seje v Nemčiji razdivjal nacizem (trideseta leta so leta od 1930 do
1939). Pisci si v takih in podobnih dvomih marsikdaj lahko pomagajo
z vprašalnicami koliko (za glavne, brez pike) in kateri (za vrstilne. to-
rej s piko) ali s prevedbo v nižje števnike: od 3 (treh) do 4 (štirih) let
— od 3. (tretjega) do 4. (četrtega) leta.
4. Za števniki pišemo vezaj, kadar gre za zloženko iz podredile
zveze, če je prvi del številka: 100-letnica, 10-minuten, 246-odstotiui.
Nepotrebno je seveda tudi, če z vezajem in dopisovanjem kočnic z.i
pisujemo odvisne sklone glavnega števnika (30-im bolnikom niso ho-
teli popraviti zob).
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino \
javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slove-
nije, Ljubljana. Komenskega 7.
Sreda, 12. 4. 1989: j
ob 14. uri: Gledališče DPD Svoboda Ptuj
Dane Zaje: OTROKA REKE
ob 16. uri: M K UD Srednje ekonomske šole Maribor — skupina
Pigmenfki Markovič — Brvar — Fritz — prir. A. Lep:
NORCI SO ZUNAJ Srednja šola tehnične, naravoslo-
vne in pedagoške usmeritve Ravne na Koroškem
Silva Sešel: SSTNPUVZŽ
oh 19.30:    Dramski studio Maribor
W. Shakespeare: SEN KRESNE NOČI
Četrtek, 13. 4. 1989
ob 14. uri: M K UD dr. Franjo Crnjek Maribor
Linhart. Cankar. Grum. Smole. Fritz. Jančar:
ČAKAJOČ NA PREŠERNA
ob 16. uri: Prosvetno društvo Grajena
Željko Kozinc: TEPENI INŠPEKTOR
oh 19.30:    K UD Študent — oder Labirint Maribor
Bojan Martinec: AVANTURA
Petek. 14. 4. 1989:
oh 14. uri: Pomurski gledališki studio Lendava
R. Viirac: VIKTOR ALI OTROCI NA OBLASTI
oh 16. uri: K UD Bratstvo Ravne na Koroškem
F. Diirrenmatt     prir. J. Jankovič: FIZIČARI
oh 17.30:   oder Pedagoške fakultete Maribor
lonesco. Kopit — prir. L. Simonič: PLEŠASTA PEV-
KA NA STOLU IN V OMARI. KJER JI JE. OH. TA-
KO HUDO
oh 19.30:   KPD SVOBODA PREVAUE - MEŽICA
Alenka Goljevšček: LEPA VIDA 88
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
6. april 1989 - TEDNIK
95 LET PROSVETNEGA DRUŠTVA
SIMONA GREGORČIČA
60 let
dramske sekcije
Prosvetno društvo Simona
Gregorčiča iz Velike Nedelje sla-
vi letošnjo leto pomemben jubi-
lej - 95-letnico in spada med
najstarejša prosvetna društva v
občini Ormož.
1893. leta je bilo v skromnej-
šem obsegu ustanovljeno Katoli-
ško slovensko bralno društvo
MIR, ki je bilo za daljšo dobo v
Veliki Nedelji središče in žarišče
kulturno-prosvetnega delovanja.
V svojem delu je bilo v začetku
omejeno na knjižnico, sestanke
in predavanja. Bilo je predhod-
nik Izobraževalno-umetniškega
društva Simon Gregorčič, oziro-
ma današnjega Prosvetnega dru-
štva Simona Gregorčiča.
Nekaj let po prvi svetovni voj-
ni so v Veliki Nedelji ustanovili
odsek telovadnega društva
OREL. Kot protiutež je bilo
kmalu za tem ustanovljeno telo-
vadno društvo SOKOL s prav
nasprotnimi težnjami. V ljudeh
pa je gorela želja, da bi igrali tu-
di igre, saj so imeli prostor v ma-
li dvorani, ki je bila prizidana ob
velikonedeljsicem gradu. O usta-
novitvi dramatičnega odseka Ka-
toliškega slovenskega bralnega
društva MIR, kot je zapisano v
Kroniki v sezoni 1928/1929, nam
je več povedal Ivan Moravec,
eden najstarejših še živečih igral-
cev in režiserjev in ustanovitelj
dramske sekcije, ki se kljub le-
tom, star je 90 let, dobro spomi-
nja tistih časov. Povedal je, da ga
je za igranje navdušil igralec
Maks Furjan, ki je igral na teda-
njem ljudskem odru v Mariboru.
Ko se je Ivan Moravec vrnil iz
Maribora domov v Lunovec, je
na prigovarjanje svoje sestre Ba-
rike Moravec pristal, da bo igral.
Vendar je postavil pogoj — v
igralstvo in kulturo ne smejo
vmešavati nobene politike. Želel
je, da bi v Veliki Nedelji imeli
prav takšen oder kot v Mariboru
in da bi se kultura razvijala brez
politike ter strankarskih razprtij.
V KRONIKI smo prebrali, da
je bila otvoritvena predstava 28.
oktobra 1928 z uprizoritvijo ljud-
ske igre Revček Andrejček; lju-
dje so jo dobro sprejeli. Igro je
režiral kaplan Vinko Pivec; ta je
v času od 1928. do 1931. leta po-
stavil na oder 18 gledaliških del z
32 predstavami. Igrali so v Veliki
Nedelji in tudi v Ormožu, če so
jih povabili.
1929. leta je bila v Veliki Ne-
delji prvič uprizorjena ljudska
igra Miklova Zala.
V letu 1931 je režiral za kratek
čas kaplan Jožef Šketa, nato pa
vse do 1936 učitelj Franc Kotnik,
od 1936. do 1940. leta pa Ivan
Moravec, ki je igral v skoraj vsa-
ki igri od 1928. do 1940. leta, ko
so skupno uprizorili 68 dramskih
del. Vse predstave so se vrstile v
mali dvorani, ki smo jo že ome-
nili, dovoljevala pa je le omejeno
število gledalcev.
Ob 700-letnici pražupnije Veli-;
ka Nedelja je bilo uprizorjeno
delo Naša apostola z rekordnim ^
številom igralcev — 95 in prekj
20 statistov. Predstava je bila na]
prostem, ob marofu. V času voj-^
ne je v Veliki Nedelji zamrlo sle-
herno kulturno življenje. Okupa-
tor se je naselil v gradu in uničil
ves inventar prosvetnega dru-
štva.
Takoj po vojni je Ivan Mora-
vec začel obnovo in poživitev
prosvetno-kulturnega dela. Zbral
je nove člane igralske družine, ki
seje začela uveljavljati na odru v
zasilno popravljeni stari prosve-
tni dvorani.
8. september 1950. leta pome-
ni prelomnico s preteklostjo in
mejnik za novo dobo prosvetno-
kulturnega dela v Veliki Nedelji.
Tega dne je bila dograjena dvo-
rana zadružnega doma, ponovno
pa so igrali Miklovo Zalo.
Ivan Moravec, nestor Prosvet-
nega društva Simona Gregorčiča
iz Velike Nedelje, je po vojni zre-
žiral 28 gledaliških del, odigrali
pa so okoli 100 predstav. Vrstile
so se za Velikonedeljčane in tudi
druge. Bile so to nepozabne
predstave: že omenjena Miklova
Zala, Planinska roža, Hasanagi-
nica. Pod svobodnim soncem,
kjer je Ivan Moravec zadnjič
igral in režiral.
V času od 1956 do 1957 sta
igre režirali učiteljica Irena Mi-
klašič (2 gledališki deli, 6 pred-
stav) in učiteljica Ivana Cič, kar
pa ni zapisano v kroniki.
Od leta 1963 do 1977 je režira-
la v Veliki Nedelji učiteljica
Marta Frangež-Zmazek (14 gle-
daliških del, 74 predstav), od
1979. leta dalje pa Lojze Matja-
šič iz Gorišnice (11 gledaliških
del in 79 predstav).
Zanimalo nas je, od kod ta ve-
lika želja po kulturnem udejstvo-
vanju ljudi pod vznožjem Kogla.
Janez Lah, ki se je v Veliko Ne-
deljo priženil iz Podgorcev, je
povedal, da se igranje in želja po
kulturnem delovanju v teh lju-
deh v Veliki Nedelji prenaša iz
roda v rod. Ko smo potem brska-
li po kroniki Prosvetnega društva
Simona Gregorčiča, smo ugoto-
vili, da so se na igralskem odru
vrstili priimki Meško, Krabonja,
Cvetko, Fištravec in še bi lahko
naštevali. Včasih so igrali tudi po
trije rodovi. Tu in tam je vznikla
med igralci tudi iskra ljubezni, iz
katere so nastali zakoni. Vsi igra-
jo, zadnje čase že tudi otroci.
Kaj pa plačilo? Predsednik
Prosvetnega društva Simona
Gregorčiča v Veliki Nedelji Ja-
nez Petek (najstarejše prosvetno
društvo v občini Ormož ima mla-
dega predsednika) je povedal, da
je največja nagrada za vse, ki s
svojim osebnim odrekanjem, za-
nesenostjo in požrtvovalnostjo
veliko prispevajo za kulturni na-
predek svojega kraja, navdušeno
ploskanje publike in vabila, da
bi naštudirano gledališko delo
uprizorili tudi v drugem kraju.
Po vsej napetosti, ki je prisotna
na vajah, se ob koncu, ko je delo
odigrano, sprostijo.
Prosvetno društvo Simona
Gregorčiča iz Velike Nedelje ima
tudi druge sekcije, o njih pa kaj
več prihodnjič.
VT
Vaja dela mojstra. (Posnetek: Jš.)
Da bi bilo takšnih prizorov čimmanj. (Posnetek: -OM.)
Letna konferenca gasilskega centra Markovci
v soboto, 18. marca, je Gasilski center
Markovci v gasilskem domu v C irkulanah iz-
vedel letno konferenco. Na njej je bilo priso-
tnih 65 delegatov gasilskih društev, 9 delega-
tov — član štaba GC in 9 gostov. Gostitelj
konference je bilo Gasilsko društvo Cirkula-
ne, ki je vse potrebno zelo dobro pripravilo
in za to se jim je poveljnik GC Martin Zamu-
da iskreno zahvalil, posebno pa aktivnemu
predsedniku Ivanu Topolovcu. Konferenco
je izkušeno vodil Janez Liponik, član štaba
GC in predsednik GD Markovci.
Poveljnik štaba GC Markovci Martin Za-
muda je poročal: V GC Markovci je vključe-
nih 10 gasilskih društev iz KS Markovci, Cir-
kulane in Zavrč. Društva so bila zelo aktivna,
saj so ob pregledu operativne sposobnosti
centra sodelovala vsa. Množično so sodelo-
vala tudi na tekmovanju za pokal KS Mar-
kovci in Zavrč. Organizirala so društvena in
meddruštvena tekmovanja, ki postajajo ved-
no bolj množična. V GC sta tudi tradicional-
ni tekmovanji za pokal slovenjegoriške-Lac-
kove čete v organizaciji G D Sobetninci, ki je
že preraslo okvire občine in postaja tekmova-
nje republiškega značaja, ter tekmovanja pio-
nirjev A za pokal Ivančka Horvata v GD Za-
bovci. Vsa GD so se tudi udeležila srečanja
ob dnevu gasilcev v Gorišnici in si tam tudi
ogledala veliko gasilsko vajo. Centrska gasil-
ska vaja je bila ob prazniku KS Zavrč in je
strokovno in množično zelo dobro uspela.
V mesecu varstva pred požarom je komisi-
ja štaba GC pregledala vsa gasilska društva.
Stanje orodja, opreme in gasilskih domov je
zadovoljivo. V oktobru so potekale tudi dru-
štvene in meddruštvene vaje in druge aktiv-
nosti preventivnega značaja. Društva so
opravila 123 požarnovarnostnih pregledov
objektov, pregledala 143 hidrantov in 42 vod-
nih virov.
V osnovnih šolah Markovci, Cirkulane in
Zavrč so učenci pisali spise na temo PreprC'
čujmo požare in v mesecu varstva pred poža-
rom uredili razstave požarnovarnostne vsebi-
ne. Gasilski center z vsemi šolami dobro so-
deluje in bo pomagal pri izvedbi obrambne-
ga dneva s požarnovarnostno vsebino.
Vsa G D se redno udeležujejo proslav,
obletnic, pohoda v Mostje in komemoracij
ob dnevu mrtvih. Tesno je sodelovanje s kra-
jevnimi skupnostmi KK SZDL in drugimi
družbenopolitičnimi organizacijami. Veliko
pozornost posvečajo vzgoji in izobraževanju
vaščanov v preventivnem smislu.
Veliko dela je bilo opravljenega v gasilskih
društvih, ki požrtvovalno skrbijo za izpopol-
njevanje gasilske tehnike, strokovno izobra-
ževanju in vzgojo gasilcev, ker vedo, da le
dobro opremljeni in strokovno usposobljeni
lahko gasijo vedno zahtevnejše požare in iz-
vršujejo naloge, ki jim jih nalaga naša dru-
žba.
Poveljnik Martin Zamuda se je na koncu
svojega poročila zahvalil vsem društvom za
dobro opravljeno delo z željo, da bodo tudi v
bodoče tako aktivni. Zahvalil seje tudi vsem
članom štaba GC, osnovnim šolam, krajev-
nim skupnostim, KK SZDL, družbenopoliti-
čnim organizacijam, predvsem pa Zvezi ga-
silskih društev občine Ptuj in požarni skup-
nosti za tesno sodelovanje in jih povabil še k
nadaljnjemu sodelovanju.
Sledila so poročila tehničnega sekretarja,
predsednikov komisij za preventivo, stroko-
vno vzgojo, gospodarjenje, vzgojo mladine,
za odlikovanja in priznanja ter zgodovino
požarnega varstva in ohranjanje tradicij
NOV. Poveljnik Martin Zamuda pa je tudi
poročal o delu s članicami.
V poročilih je bilo čutiti dobro organizira-
nost in aktivnost centra. Posebno pa so zado-
voljni, da dobro deluje komisija za strokovno
vzgojo, saj so izvedli testiranje za napredova-
nje izprašanih gasilcev v čin gasilca L stop-
nje, testiranje za napredovanje nižjih gasil-
skih častnikov v čin nižji gasilski častnik I.
stopnje in v januarju pričeli tečaj za nižje ga-
silske častnike; obiskuje ^a 36 tečajnikov.
Tudi letos imajo v načrtu, da bodo še razširili
strokovno izobraževanje, saj je po kmetijah
in v gospodinjstvih vedno več nove tehnike
in vnetljivih snovi, ki jih lahko gasijo samo
strokovno dobro usposobljeni gasilci, je kon-
čal svoje poročilo predsednik komisije za
strokovno vzgojo Konrad Šmigoc.
Razveseljivo pa je tudi, kot je povedal
predsednik komisije za vzgojo mladih Ivan
Bezjak, da imamo v vsakem gasilskem dru-
štvu najmanj eno desetino pionirjev, v večini
društev pa več desetin, ki se redno izpopol-
njujejo in se tudi redno udeležujejo pregle-
dov operativne sposobnosti v centru.
V GC pa deluje tudi komisija za zgodovi-
no požarnega varstva in ohranjanje tradicij
NOV, ki je koordinator in pobudnik dela v
gasilskih društvih. Društva zbirajo zgodovin-
ske podatke o društvu, gasilcih-udeležencih
NOV, o padlih borcih, o delovanju društva v
zgodovini in NOV, opravljajo popis arhiv-
skih virov in predmetov iz svoje zgodovine.
GD bodo tudi pisala kroniko svojega delova-
nja in organizirala memorialna gasilska tek-
movanja. Zbrane podatke bodo posredovala
v fotokopijah ZGD občine Ptuj in s tem po-
magala pri urejanju arhiva zgodovine gasil-
stva občine Ptuj.
V razpravi je Ivan Topolovec, predsednik
GD Cirkulane, povedal, da družba odločno
premalo skrbi za gasilska društva v nerazvi-
tih področjih. Posebno pereče pa je, da so
društva ostala brez pomoči pri prevozu pitne
vode. Občina Ptuj bo morala temu vprašanju
posvetiti več pozornosti.
Predsednik ZGD občine Ptuj Franc Simeo-
nov je pohvalil GC Markovci za opravljeno
delo in izrazil zadovoljstvo za tako številno
udeležbo na konferenci. Vse navzoče je pova-
bil, da nadaljujejo svoje naloge in posebno
pozornost posvetijo vzgoji kadrov in preven-
tivnemu delu.
Član operativne ZGD občine Ptuj in pred-
stavnik požarne skupnosti občine Ptuj Štefan
Vidovič je čestital GC k uspešnemu delu in
povedal, da imamo v občini eno najnižjih
prispevnih stopenj za požarno varnost, če-
prav imamo največje število operativnih čla-
nov.
Član predsedstva ZGD Borut Predan je
prosil GD, da naj še v bodoče tako aktivno
delajo z mladimi. Članica predsedstva ZGD
Anica Vidovič pa je povabila društva k še
aktivnejšemu delu s članicami.
Konferenco so pozdravili tudi poveljnik
GC Dornava Ivan Starčič, predstavnik KS
Markovci Mirko Janžekovič, predstavnik KS
Zavrč Peter Vesenjak, predsednik KK SZDL
Cirkulane Mirko Lesjak in drugi.
Po razpravi so sprejeli načrt dela za leto
1989. V njem so namenili veliko pozornosti
samoupravni organiziranosti, sodelovanju z
ZGD in požarno skupnostjo občine Ptuj, s
krajevnimi skupnostmi, osnovnimi šolami in
družbenopolitičnimi organizacijami. Utrdili
bodo strokovno vzgojo, preventivno delo,
vzgojo mladih, poživili delo z ženskami, izva-
jali naloge SLO in DSZ ter pomagali pri delu
CZ. Izvolili so tudi novo članico štaba GC, ki
bo odgovorna za delo s članicami; to bo Maj-
da Fanfl iz GD Sobetinci.
Po uspešni konferenci so se pogovorili še
na družabnem večeru, ki gaje pripravilo GD
Cirkulane.
G. C.
V soboto zbor sladkornih
bolnikov
V Narodnem domu v Ptuju bo v soboto, 8. aprila, redni zbor
ptujskega Društva za boj proti sladkorni bolezni, v katerem je blizu
1250 članov iz ptujske in ormoške občine. Za tokratni zbor so poslali
1230 vabil, v ptujski in ormoški občini pa je po podatkih diabetolo-
škega dispanzerja že prek tri tisoč sladkornih bolnikov.
Zbor bo ocenil delo v prejšnjem in sprejel program dela za letos.
Tudi v bodoče bo največja skrb posvečena pridobivanju novih čla-
nov. Vodstvo društva je na zbor povabilo tudi trgovsko podjetje Emo-
na-Merkur, ki bo prodajalo diabetične izdelke. Poleg tega pa želi od
članov dva tisoč dinarjev, kolikor znaša letna članarina. Na voljo pa
bo tudi nekaj obeskov SOS. V ptujskem društvu ga nosi že prek 320
članov.
Že po tradiciji bodo sladkorni bolniki zbor končali z zdravstve-
nim predavanjem. Pripravlja ga dr. Lidija Trop. MG
Usposabljanje pripadnikov
narodne zaščite
krajevne
skupnosti Juršinci
17. in 18. marca je krajevna skupnost Juršinci v sodelovanju s Po-
stajo milice Ptuj in TO občine Ptuj izvedla usposabljanje pripadnikov
narodne zaščite. Predsednik sveta Jože Novak je pripadnike narodne
zaščite seznanil s programom razvoja krajevne skupnosti in vlogo sve-
ta, ki jo ima na področju splošne ljudske obrambe in družbene samo-
zaščite v KS. Predsednik komiteja za SLO in DS Branko Horvat pa je
prisotne seznanil z nalogami komiteja in podal varnostno-politično
oceno, iz katere je bilo slišati, da so varnostne razmere v KS zadovo-
ljive. O nalogah, ki jih ima narodna zaščita v različnih varnostnih in
obrambnih razmerah v KS, pa je govoril načelnik narodne zaščite. O
strokovnih varnostnih nalogah NZ je predaval vodja varnostnega
okoliša PM Ptuj tov. Sagadin in prikazal tudi nekaj praktičnih po-
stopkov, ki jih bodo pri svojih nalogah izvajali v miru in vojni pripad-
niki narodne zaščite. Major tov. Satlar in kapetan Žitnik iz TO obč.
Ptuj pa sta naslednji dan na vojaškem strelišču v Apačah poučevala
pripadnike narodne zaščite o ravnanju s pištolo in vojaško puško ter
nato izvedla praktično streljanje iz tega orožja. Dobri rezultati niso
bili redki, posebej velja omeniti Kristino Slodnjak, ki uspešno in od-
govorno dela v NZ že vse od ustanovitve v krajevni skupnosti. Po le-
po izvedenem usposabljanju so se pripadniki narodne zaščite sprošče-
ni in zadovoljni s pridobljenim znanjem o marsičem pogovorili in
ugotovili, da je tako usposabljanje potrebno, predvsem z orožjem, saj
se zavedajo, da le usposobljen pripadnik narodne zaščite lahko brani
prebivalstvo na svojem območju pred nasiljem sovražnika. Za vse ti-
ste, ki se usposabljanja iz neupravičenih razlogov niso udeležili, pa
od vodstva KS zahtevajo, da ukrepajo proti njim v skladu z določba-
mi zakona o SLO in D.S. Opravljanja nalog v narodni zaščiti so lahko
oproščeni le tisti, ki so začasno ali trajno nezmožni za delo in če so
poklicani k opravljanju nalog v oborožene sile, enote CZ, če so tja
razporejeni, organe notranjih zadev in k drugim nalogam. Delovati v
narodni zaščiti pa je dolžnost in pravica vsakogar, ne glede na spol in
starost. V drugi polovici februarja pa je bilo prav tako uspešno konča-
no usposabljanje pripadnikov CZ. Tečaj je organiziral upravni organ
za ljudsko obrambo s strokovnimi delavci. Med tem pa je uspešno po-
tekalo tudi predavanje za usposabljanje občanov za naloge SLO in
DS po izobraževalnih centrih; bilo je dobro obiskano.
Franc ŠtrucI
TEDNIK - 6- april 1989
OGLASI IN OBJAVE — 7
8 - ZA KRATEK ČAS
6. april 1989 - TEDNIK
Dober den vsoki den in še noči poleg. Seveda pa je žmetno
rečti in napisati, kaj je pravzaprav za koga dobro in kaj za koga
slabo. Vidite, gnes, v pondelek, gdo van jaz pisen toto pismo, de-
žek rosi. To za mene in mojo Mico, ki sma mislila iti gnes v gori-
co, neje dobro. Za na.šega sosida Juža, kije meja včeraj godovno
in ga je vinski dež zmontra, pa je toti ta provi dežek provi žegen.
Saj je že včeraj prava: »Bog daj jutri deža, ke bon lehko celi den
leža .. .!«
Kaj vas je na 1. april kdo kaj nategna? Mene je Mica, jaz
pa sen ji pot H lepo gvera. Tak je bilo: Vutro, še v štampeti, mi je
resno rekla: Poglej, poglej se, Lujzek, v špegel, čez noč so ti tan,
kak si že dugo plešasti, lasje zrasli. Saj to je provi čudež. Podza-
vestno sen se z roko po glovi počoha in se v špegel na zoji pogled-
na . . . Kumer te sen skapira, da me je pošteno naaprilila. Po-
pudne pa sen jaz na vrsto priša. Dugo sen tuhta, kak bi ji gvera,
te pa sen le priša na idejo: Vuni pred hišne dveri sen tudi jaz fm-
to s špeglon nareda. Postava sen tistega ta vejkega, v keren se
človik čista celi vidi od pet do glave. Te pa sen Miciko pozva in ji
reka: Hitro pridi pogledat, nekumi je koza s stale pobegnola in
zaj to pred pragom mekeče . . .
Mica je hitro prišla pogledat, kaj se godi, in na vejko prese-
nečenje soma sebe v špegli zagledala . . . Najpret se je malo kislo
zadržala, te pa sma se obo smejala kak prova kozleka. Da ji ne
bi kaj dužen osta, sen jo še potolaža, da so jo v špegli samo še
roglovje falili, pa bi prova mekica bila.
Vidite, tak je to, če se Udje malo pohecamo in si živleje po-
pestrimo. Saj vete. ke brez heca tudi deca na svet ne pridejo. Z
deco pa je nasploh tak. kak tudi z nami. ki smo že v štora leta
prišli. Obojnim je potrebno dosti smeha in heca, saj je pre smeh
zdravilo za vse težove. Vas pozdrovla smehečov LUJZEK.
TEDNIK
— 6. april 1989
ZA RAZVEDRILO — 9
10 - ŠPORT iN DRUŠTVA
6. april 1989 - TEDNIK
ROKOMET
Zmage
moških
ekip
v soboto in nedeljo se je začel spo-
mladanski del prvenstva v drugih re-
publiških rokometnih ligah. Članice
Drave so bile proste, moške ekipe pa
so zmagale na gostovanjih.
ŠEMPETER - VELIKA NEDEUA
14:18 (6:6)
Že rezultat pove, da je tekmo v Žal-
cu odločila igra v obrambi. Člani Ve-
like Nedelje so s to zmago iz boja za
vrh izločili Šempeter, sebi pa odprli
možnosti.
Velika Nedelja: Zoreč, Zorli 2, Me-
sarec 9, Sok, Preac 3, Marin 1, Boksa,
Ranil 3, Krabonja, Moravec, Lah.
TOKO - ORMOŽ 18:31 (7:15)
Ormožani so tekmo v Crenšovcih
dobili brez posebnega naprezanja.
Na spolzkem igrišču je odločila veli-
ko boljša tehnična pripravljenost go-
stov.
Ormož: Gaberc, Šandor 2, Antolič
2, Fridrih 4, Djermati, Polak 4, Gra-
bovac 1, Rajh 2, Potočnjak 3, Zabav-
nik 8, Hedžet 5, Vaupotič.
Mladinci Ormoža so vrstnike Toka
premagali s 24:11.
ŠOŠTANJ - DRAVA 19:28 (6:14)
Ptujčani so se v prvem polčasu tek-
me proti drugi ekipi Šoštanja izkazali
z igro v obrambi in dobrim napadom.
Razliko so v drugem delu brez težav
ubranili.
Drava: Matjašič, Hrupič 5, Žuran
3, Osterc 4, Satler, Vajda 1, Kelenc 2,
Terbuc 2, Šimac 8, Kramberger 3.
Mladinci Drave so v gosteh prema-
gali Bakovce kar s 30:16.
PRIHODNJA SREČANJA
Članice Drave bodo v soboto go-
stovale v Šmartnem in se pomerile z
vodilno ekipo lige. Ekipa Petra Star-;
kla je solidno pripravljena, napoved |
pa je zaradi izenačenosti omenjenih 1
ekip zelo nehvaležna. Dravi želimo.l
da bi uspela. i
V soboto popoldan in zvečer bo ze-
lo zanimivo v Ormožu in Veliki Ne-
delji. V Veliki Nedelji se bo ob 15,45
začela tekma domačih članov s Kro-
gom, nato pa bosta še tekmi starejših
pionirjev in mladincev. V Ormožu pa
bo gostovala ptujska Drava. Ob 16,30
bo začetek tekme starejših pionirjev,
uro zatem pa tekme mladincev. Ob
19. uri pa se bo v Mestni Grabi začela
tekma članov. Derbiji sosedov so ne
glede na položaj na lestvici vedno za-
nimivi; pričakujemo, da bo tokratni
potekal v pravem športnem vzdušju.
1. kotar
KOŠARKA
Litija—Ptuj
93:78
Ptujčani so v desetem kolu izgubili
srečanje z razliko petnajstih košev,
polčas 47:42. S tem kolom je tudi
končana končnica druge moške repu-
bliške lige. Nova ligaša prve moške
slovenske košarkarske lige v novi se-
zoni sta ID Jezica iz Ljubljane in Ko-
per. Ptujčani so letos zamudili prilož-
nost. Tekmovanje so končali kot tret-
jeuvrščeni.
MG
Uspeh v zvezni konkurenci
Na tradicionalnem srečanju judoistov v počastitev os-
voboditve Medimurja seje v soboto, I. aprila, pomerilo v
Čakovcu 15 ekip s prek 170 tekmovalci. Ekipe so bile iz
celotne Jugoslavije. Slovenski judo so zastopale Jesenice,
Lendava, Murska Sobota in Gorišnica. Judoisti so se po-
merili v konkurenci mladink, mladincev in pionirjev.
Judo klub Gorišnica je zastopalo šest mladincev in
mladinka. Najprej so se pomerile mladinke. Renata Bez-
jak je z dobrimi borbami dokazala, da ne bo v ničemer za-
ostajala tudi za najboljšimi tekmovalci svojega kluba, saj
je več starejših tekmovalk gladko premagala z rezultatom
10:0, nato pa v finalu morala priznati poraz od veliko iz-
kušenejše tekmovalke iz Čakovca; tako je osvojila na svo-
jem prvem tekmovanju odlično drugo mesto.
Pri mladincih je Ljubo Feguš zaradi nepazljivosti nase-
del tekmovalcu iz Zagreba, kar ga je stalo zmago, čeprav
je sposoben doseči veliko več. Damijan Petek je osvojil 1.
mesto, saj je z vsemi nasprotniki opravil z rezultatom
10:0. Mitja Kostevc je z zmagami nad nasprotniki doka-
zal, da je dober borec in je osvojil 3. me^to. Rajko Muršič
je prvega nasprotnika premagal, nato pa se je težje poško-
doval, tako da ni mogel nadaljevati tekmovanja, čeprav je
bil med favoriti za medalje. Alojz Kojc je dokazal svojo
kvaliteto, saj se je z zmagami prebil do finala, tukaj pa je
po enakopravni borbi izgubil in osvojil 2. mesto. V najtež-
ji kategoriji pa je Miran Plošenjak premaga! vse svoje
nasprotnike in osvojil 1. mesto.
V mladinski konkurenci je bila ekipa Gorišnice druga,
premagala jo je le v povprečju nekaj let starejša ekipa
Mladosti iz Zagreba. Tudi drugi trije slovenski predstav-
niki na tem velikem turnirju niso razočarali.
Miran Petelu
Dane Korica v Ptuju
Atletske delavce AK Ptuj je obiskal direktor jugoslovanskih atletskih re-
prezentanc Dane Korica. Gosta je najbolj zanimala forma in pripravljenost na-
šega najboljšega maratonca Mirka Vindiša. Veliko zanimanja pa je pokazal tudi
za morebitne mladinske reprezentance: Korošakovo, Jerenka, Potočnika in Do-
kla.
Gostitelji so direktorju jugoslovanskih reprezentanc povedali, da Mirko
Vindiš trenira po začrtanem programu ter da je v dobri formi. Upajo, da se bo
tudi letos dobro odrezal na dunajskem maratonu, kjer je lani zmagal.
Dane Korica je še dejal: »Veseli me, da Mirko Vindiš dela po začrtanem
programu ter dosega dobre rezultate v optimalnih razmerah treniranja. Če bi se
dobro pripravil, bi se po nekaterih računih moral vmešati v borbo za medalje na
evropskem atletskem prvenstvu v Splitu. Veseli me, ker se v Ptuju dobro in kva-
litetno dela z mlajšimi atleti, saj to kažejo že reprezentančni seznami. Moram
povedati, da se z mlajšimi kategorijami najbolje dela prav v Sloveniji. Da pa ni
pričakovanih kvalitetnih prehodov v člansko kategorijo, pa je krivde nekaj tudi
v tekmovalcih samih, saj nekateri nimajo zanimanja ali pa ga izgubijo, tako da
ostane le malo pravih šampionov. Veseli me, da so me ptujski atletski delavci
povabili medse, saj sem tako spoznal klub in njihovo delo; o tem pa se lahko
pohvalno izrazim.«
Po končanih pogovorih z atletskimi delavci si je Dane Korica ogledal še
stadion Drave ter se pogovarjal z delavci ZTKO Ptuj.
Danilo Klajnšek
Vabilo za spomladanski kros
v Zvezi telesnokulturnih organizacij in ptujskem atletskem klubu se že pri-
pravljajo na občinsko prvenstvo v spomladanskem krosu za osnovne in srednje
šole. Ta bo desetega aprila ob 14. uri na stadionu Drave v Ptuju. Udeležijo se ga
lahko tudi člani in članice, rojeni v letu 1969 in starejši, iz telesnokulturnih or-
ganizacij, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela.
Spomladanski kros je obenem priprava na kros Dnevnika, ki bo v Domža-
lah. Ta šteje tudi kot prvenstvo Slovenije za osnovne in srednje šole.
Prvi spomladanski kros je Zveza telesnokulturnih organizacij občine Ptuj
organizirala pred dvema letoma. Po besedah Marjana Lenartiča, strokovnega
delavca Zveze, naj bi bila udeležba dobra.
MG
Dravi ni uspelo
v prvem spomladanskem kolu prvenstva v vzhodni območni nogometni li-
gi so se nogometaši Drave v nedeljo popoldan v Ptuju pomerili s Steklarjem iz
Rogaške Slatine, vodilnim moštvom lige. Borbeno, vendar tekmo slabše kako-
vostne ravni so pred 200 gledalci zasluženo dobili gostje z rezultatom 4:2 (2:1).
Gostje so ob bučni podpori številnih navijačev dobro začeli, vendar so domači-
ni prvi povedli. Zadetek je v 10. minuti iz enajstmetrovke (igranje z roko) dose-
gel Memič. V obdobju enakovredne igre so gostje dokaj nepričakovano v 33.
minuti izenačili z zadetkom Prevoljška, minuto zatem pa povedli; strelec je bil
Brumdič. V 38. minuti je sodnik Androvič iz Maribora zaradi medsebojnega
obračunavanja izključil Memiča iz Drave in Petraka iz Steklarja.
v 62. minuti je Prevoljšek znova zadel in gostje so povedli s 3:1, v nasled-
njem napadu pa je Šterbal znižal. Domačini so se trudili izenačiti, imeli so dve
lepi priložnosti (Pihler in Emeršič), vendar je Prevoljšek dobri dve minuti pred
koncem dobro kočal nasprotni napad, in to je bilo 4:2 za Steklar. Drava je s tem
porazom močno zaostala (kar šest točk) za vodilnima Steklarjem in Šmartnim,
vendar je to šele začetek drugega dela prvenstva.
Bolje so se pa odrezali mladinci, ki so vrstnike Steklarja premagali z 2:0.
Zadetka je dosegel Bračič.
DRAVA: Horvat (Pintarič), Potočnik, Šmigoc, Hameršak, Šterbal, Kodrič, Vo-
grinec, Milan Emeršič (Pihler), Memič, Miran Emeršič, Lukas.
1. kotar
Prvo mesto za Spodnjo Polskavo
Na nedavnem občinskem tekmovanju šahistov za Titov pokal v Slovenski
Bistrici je sodelovalo osem ekip. Prvo mesto je s 47,5 točke osvojila Spodnja
Polskava pred Impolom (46) in KS Spodnja Polskava (35).
1. k.
Zmage vodilnih
Tekmovati so pričeli tudi nogome-
taši v MNZ Ptuj. V prvem pomladan-
skem kolu smo videli soliden nogo-
met brez večjih presenečenj. Vodilni
ekipi sta zmagali, tako da na prven-
stveni razpredelnici ni večjih spre-
memb. Razultati: Gerečja vas—Skor-
ba 1:4, Hajdina —Markovci 2:3, Im-
pol Osankarica- Boč 6:1, Aluminij
Pragersko 2:0, Središče—Hajdoše
3:2, Stojnci —Slovenja vas 1:1.
Danilo Klainšek
Aluminij—
Svoboda 1:1
Mladinci Aluminija so v pomemb-
ni tekmi samo remizirali z vrstniki iz
Ljubljane. V večjem delu srečanja so
bili boljši nasprotnik, le v zadnjih
dvajsetih minutah so bili gostje boljši
in v tem delu igre so rezultat izenačili.
Danilo Klajnšek
Ponovni tečaj
za nogometne
sodnike
Sodniška organizacija pri MNZ
Ptuj, ki pokriva tekmovanje vseh sta-
rostnih kategorij, obvešča vse nogo-
metne klube, nogometne delavce in
posameznike, ki bi želeli postati no-
gometni sodniki, da bodo ponovno
organizirali tečaj za nogometne sod-
nike v ponedeljek, 10. 4. ob 19. uri v
Muršičevi 7. Ptujska sodniška organi-
zacija šteje 32 sodnikov, od tega je 15
republiških in štirje zvezni. Potrebo-
vali pa bi jih vsaj 50, da bi nemoteno
sodili na področju MNZ Ptuj. Vsi, ki
jih to delo veseli, vablieni.
Danilo Klajnšek
Muce vabijo
v klub
Letošnja sedaj že tradicionalna raz-
stava pasemskih mačk, ki jo pripra-
vlja Felinološko društvo iz Lenarta,
bo tokrat že v soboto, 8. aprila, v Klu-
bu mladih. Na njej bodo pokazali
svoje muce lastniki iz celotne Sloveni-
je, največ pozornosti pa bodo gotovo
pritegnile perzijske muce, posebej pa
srebrna in zlata činčila. Zlata činčila s
svojimi mladiči bo prav gotovo nav-
dušila ljubitelje muc in najmlajše. Za
te bo še posebej poskrbljeno, saj bo-
do lahko do 14. ure odddali svoje ris-
bice muck, in če se bodo izkazali, bo-
do za risbice tudi nagrajeni. Poleg
razstave, ki bo trajala od 9. do 18.
ure, bo v Klubu mladih Felinološko
društvo Lenart pripravilo tudi bogat
srečolov, vsaka srečka pa bo dobitek.
Ljubitelji teh prikupnih živali, va-
bljeni! Vstopnina je za otroke 3 tiso-
čake, za odrasle pa 4.
d.
Pionirski judo turnir
Marljivi  delavci judo  kluba j
Drava iz Ptuja so pripravili m o-j
čan pionirski turnir. Tekmovanje i
je potekalo v športni dvorani '
Center, udeležilo pa se ga je 197
tekmovalcev iz 16 klubov Slove-
nije in Hrvatske. Po prikazani
kvaliteti se za prihodnost pred-
vsem slovenskega juda ni bati.
REZULTATI: do 28 kilogra-
mov: 1. mesto Bunič, Mladost, 2.
mesto Vogrinec, Drava, 3. mesto
Sevšek in Homar - oba Impol.
do 31 kilogramov: I. mesto Brod-
njak, Gorišnica, 2. mesto Koled-
nik, Drava, 3. mesto Ferjan, Ivo
Reya, in Košir, Jesenice; do 34
kilogramov: 1. mesto Bunič, 2.
mesto Ratnič — oba Mladost, 3.
mesto Jovanovič, Golovec, in
Radoševič, Jesenice; do 38 kilo-
gramov: 1. mesto Bevc, Ivo Reya,
2. mesto Kosi, Branik, 3. mesto
Mlakar, Branik, in Petrak, Ivo
Reya; do 42 kilogramov: I. mesto
Bunič, Mladost, 2. mesto Seb,
Impol, 3. mesto KrempI, Impol,
in Videč, Mladost; do 46 kilogra-
mov: 1. mesto Kovačec, Gorišni-
ca, 2. mesto Kunst, Branik, 3.
mesto Sitar, Jesenice, in Petek,
Gorišnica; do 50 kilogramov: 1.
mesto Vukušič, Mladost, 2. me-
sto Cikajlo, Murska Sobota, 3.
mesto Aujoševič, Bežigrad, in
Horvat, Olimpija; do 55 kilogra-
mov: I. mesto Pavlin, Slovenj
Gradec, 2. mesto Kregar, Beži-
grad, 3. mesto Torik, Murska So-
bota, in Kerec, Murska Sobota;
do 60 kilogramov: 1. mesto Za-
vratnik. Mladost, 2. mesto Kup-
čič, Impol, 3. mesto Princ, Golo-
vec, in Kirsch, Bežigrad; do 67
kilogramov: 1. mesto Lerhart,
Impol, 2. mesto Stopar, Šiška, 3.
mesto Delane, Bežigrad, in Zni-
darič. Branik; nad 67 kilogra-
mov: 1. mesto Petek, Drava, 2.
mesto Ivančevič, Mladost, 3. me-
sto Rogelj, Golovec, in Marko-
vič. Nova Gorica. EKIPNI VR-
STNI RED: I. mesto Mladost,
Zagreb — 32 točk, 2. mesto Im-
pol, Slovenska Bistrica — 14
točk. 3. mesto Gorišnica, 4. me-
sto Drava, Ptuj.
Danilo Klajnšek
TEDNIK - 6. april 1989
OGLASI IN OBJAVE — 11
Poročilo
prognostične
službe
Služba za varstvo rastlin pri
Kmetijskem kombinatu Ptuj —
rOZD Slovenske gorice — Ha-
loze Ptuj v sodelovanju s stro-
kovnjaki Kmetijskega zavoda
Maribor pričenja letos redno ob-
veščati vinogradnike in sadjarje
o pojavih rastlinskih bolezni in
škodljivcev ter z načinom njiho-
vega zatiranja. Priporočamo
sredstva, ki jih lahko dobite v
poslovalnicah Kmetijske zadru-
ge.
Vinogradništvo
Vinska trta prehaja v fenofazo
C, to je obdobje, ko se iz dlačic
očesa prikaže zelena konica. V
tej fazi bomo zatirali pršice, aka-
rinozno, erinozo, ščitaste uši, trs-
nega sukača. Uporabili bomo
enega od naslednjih pripravkov:
oleoekalux 1 % ali tolidol 0,75 %.
Ce bo kateri od vinogradnikov
zamudil to škropljenje, lahko
škropi proti pršicam tudi pozne-
je, ko imajo mladice 4—8 cm, to
je v času, kadar škropimo proti
rdečemu listnemu ožigu in črni
pegavosti. Proti tem boleznim
bomo uporabili naslednje pri-
pravke: antracol 0,25%, dithane
M 45 0,25 %, euparen 0,25 % ali
folpet 0,25%; dodamo še cosan
0,3 % proti oidiju ter neoron
0,075 % proti pršicam.
Jablane in hruške
bomo škropili v fenofazi E — vi-
dijo se cvetni peclji do začetka
cvetenja — proti škrlupu in ja-
blanovi plesni, in sicer z dela-
nom SC 0,1 %, dithane M 45
0,25 %, captanom 0,3 % ali poly-
ramom combi 0,2 %, zraven do-
damo pri jablanah še cosan i
0,3 %.
Breskve
bomo poškropili proti breskovi
kodravosti s ciramom 0,25 % ali
delanom 0,1 %.
Višnje
bomo poškropili z euparenom
0,2 % proti luknjičavosti in moni-
liji.
Herbicidi
V tem času bomo uporabljali
kombinacijo goal 4 l/ha -I- sima-
zin 4 kg/ha v vinogradih in sa-
dovnjakih, le v nasadih koščičar-
jev ter v mlajših vinogradih in sa-
dovnjakih do 4 let se bomo sima-
zinu raje izogibali. Tudi goal bo-
mo uporabili v vinogradih šele,
ko imajo ti že formirana debla
pri vseh trsih.
Površma za goal mora biti či-
sta, najbolje sveže prekopana.
Ce ni, bomo raje počakali, da
zrastejo pleveli do višine
10—15 cm, takrat pa bomo upo-
rabili kombinacijo reglone 4 1/
ha -f- simazin 4 kg/ha. Vse te
kombinacije bomo uporabili le
za čim ožji pas v vrsti. Doze so
preračunane za aktivno površi-
no.
Ustanovni zbor Društva za pomoč
osebam s cerebralno paralizo
Minuli petek je bilo v Ptuju v
domu Franca Krambergerja
ustanovljeno Drušvo za pomoč
osebam s cerebralno paralizo ob-
čin Ormož in Ptuj. Program Zve-
ze društev za cerebralno paralizo
Slovenije je predstavila Angelca
Žiberna iz Ljubljane. O cerebral-
ni paralizi kot problemu na ob-
močju občin Ormož in Ptuj, kjer
je po sicer nepopolnem seznamu
50 otrok s temi motnjami, je go-
vorila dr. Tončka Potočnik iz
Ptuja. Taras Poljanec, dolgoletni
predsednik Društva za cerebral-
no paralizo iz Maribora, je podal
nekaj izkušenj, ki jih imajo pri
tem delu v Mariboru. Sam je oče
osemletne deklice, ki je prav ta-
ko prizadeta s to boleznijo. Ome-
nil je, da starše, ki imajo otroke s
temi motnjami, naj ne bo sram
govoriti o otrokovih in tudi svo-
jih tegobah, ker je človeku veliko
lažje, če z nekom deli svoje teža-
ve. Ob videofilmu so prisotni
lahko videli, kako potekata delo
in življenje v koloniji, kjer so po-
leg otrok, vzgojiteljev, fiziotera-
pevtov in drugih še tudi starši, ki
se v takih trenutkih veliko bolj
zbližajo s svojimi otroki.
Po obravnavi pravil so izvolili
tudi organe društva. Za predsed-
nico so izvolili Silvo Cajnko iz
Velike Nedelje, za podpredsed-
nico pa Sonjo Podgorelec.
Silva Cajnko je ob izvolitvi
menila, da ne bo zmogla zahtev-
nega dela predsednice društva.
Ko pa je predstavila sebe in skrb
za svojo 13-letno hčerko Domi-
niko, so bili prisotni mnenja, da
če je zmogla vse to in še več, po-
tem ji naloga predsednice dru-
štva za pomoč osebam s cere-
bralno paralizo ne bo pretežka.
Svojo izpoved, ki je do solz ga-
nila navzoče, je pričela takole:
»Sem Silva Cajnko, mati hčerke
Dominike, stare 13 let, ki je inva-
lid na vozičku. Vzrok je predča-
sni porod in možganske krvavi-
tve. Ob prvem spoznanju, ko mi
je zdravnik povedal resnico o
mojem otroku, se mi je zdelo, da
se mi para srce. Tudi drugi do-
mači so bili neznansko prizadeti.
Iz dneva v dan smo se navajali
na invalidnost hčerke, jo sprejeli
medse z vsemi njenimi duševni-
mi in telesnimi lastnostmi, ki so
se močno razlikovale od drugih
otrok. Potem se je začela trnjeva
pot od zdravnika do zdravnika,
od ambulante do bolnišnice, od
nevrologa do fizioterapevta, pot
od Ormoža v Maribor, do Lju-
bljane, Zagreba, Valdoltre in vse
do Stare Gore. Koliko samood-
povedovanja, tveganja, sanj in
tudi hrepenenja smo doživljali
ves ta čas.
V 6. mesecu je bila dokončno
postavljena  diagnoza  —  cere-
Silva Cajnko
(Foto: Ema Žalar)
bralna paraliza. Začelo se je dol-
gotrajno zdravljenje. Vsak teden
sva jo z možem do tretjega leta
vozila na fizioterapijo v Maribor
in enkrat mesečno v Ljubljano.
Naslenja postaja je bila Stara
Gora, kjer je ostala dve leti. Po
petem letu starosti sva jo z mo-
žem dve leti vsaki dan vozila na
Ptuj v vrtec — na oddelek s po-
sebnim programom. Psiholog
nam je sicer predlagal, naj jo da-
va v zavod za invalidno mladino.
Ker je bila močno navezana na
družino in dom, smo vedeli, da
bi jo čustveno preveč prizadeli.
Odločili smo se, da jo damo v šo-
lo s prilagojenim programom
Stanka Vraza Ormož, kamor jo z
možem voziva vsak dan.
V vsem času zdravljenja je
imela več pregledov v Valdoltri,
dve operaciji v Ljubljani, teden-
sko razgibavanje v Mariboru, re-
habilitacijo v Soči in Centru za
rehabilitacijo v Ljubljani, kjer je
še tudi sedaj.
Trudili smo se, kolikor je bilo
v naši moči, da pomagamo otro-
ku, ki je danes že velika deklica
in ki se zaveda svoje nemoči in
invalidnosti. Naj bo v tolažbo
vsem, ki imajo otroke s podobni-
mi motnjami, da je več takih tr-
pečih staršev, ki so prišli do spo-
znanja, da ni nobenega izhoda.
Zavedajmo se, da živimo za
nekoga dan za dnem, noč za noč-
jo, z vsem srcem, da živimo za tr-
peče bitje, ki nas tako neznansko
potrebuje in se nas oklepa ter
nas nemo prosi: imejte me radi,
pomagajte mi.
In ravno zato bodimo veseli,
da smo nekomu tako potrebni,
da brez nas ne more živeti. Tako
smo svoj smisel in cilj življenja
že našli. Posvečajmo se bitju, ki
ga je mati narava tako kruto
oškodovala,« je končala Silva
Cajnko svojo pripoved. Ob kon-
cu seje zahvalila vsem, ki poma-
gajo tem otrokom, da starši v
svoji stiski niso sami.
Vsi prisotni, bilo jih je prek 40,
so podpisali pristopno izjavo, da
postanejo člani Društva za po-
moč osebam s cerebralno parali-
zo in da bodo društvu po svojih
močeh tudi pomagali.
VT
Zlati par iz Delavska
v soboto, 1. aprila, je bilo na matičnem uradu v Ptuju spet slove-
sno. Za zlatoporočenca sta bila proglašena MIHAEL in ANA HEN-
TAK, kmetovalca iz Belavška 9 v KS Leskovec. Mihael je bil rojen 30
8. 1908, Ana - roj. Kozel - pa 2/5-1912. Poročila sta se 16/1-1939 v
Leskovcu (Andraž v Halozah). Imela sta 5 otrok, ponosna pa sta tudi
na 6 vnukov in 1 pravnuka. Zlatoporočencema tudi naše čestitke!
FF
Ana in Mihael Hentak s svojimi bližnjimi ob razglasitvi za zlatoporo-
čenca. Foto: Kosi
Zlata poroka v Savcih
v soboto, 1. aprila, je bilo veselo pri Petkovih v Savcih 2, v kraje-
vni skupnosti Tomaž pri Ormožu. Zlato poroko 50 let skupnega ži-
vljenja sta praznovala Anton in Ana Petkova. Zlato poroko so opravi-
li na matičnem uradu v Ormožu. Anton se je rodil 27. 12. 1912 v Sav-
cih, Ana pa 15. 6. 1919 v Strjancih. Poročila sta se 13. februarja 1939.
leta v Podgorcih. Oba sta kmetovalca. V zakonu se jima je rodilo pet
otrok, razveseljujejo pa ju tudi vnuki.
VT
Zlata poroka v poročni dvorani v Ormožu, (foto: Ema Žalar)
Poroke v Ormožu 1. aprila 1989:
Franc Majcen, Mala vas pri Ormožu 32, in Marija Rajh, Ceza-
njevci 40 a; Marko Kočevar, Obrez 93, in Valerija Torič, Fran-
kovci 38.
Zasebna izposojevalnica avtomobilov »Caissa«
Leto 1989, vsaj začetek, je uspešno za zasebne
pobude. Več deset novih obrtnikov in med njimi
vrsta takih, o katerih v preteklosti še pomisliti ni-
smo upali.
Danilo Polajžer, znani ptujski profesionalni ša-
hist, ki si že deset let služi kruh z igro na črno-be-
lih poljih, se je v začetku leta odločil, da bo odprl
zasebno izposojevalnico avtomobilov. Od ideje do
realizacije je preteklo dobrih šestdeset dni. 27.
marca je izposojevalnica z imenom boginje šaha
»CAISSA« pričela delati. Začasni sedež ima v
Skorbi 46 b. Njen delovnik je od 7,30 do 13,30 ure.
Naročila sprejemajo na telefonsko številko
774-813. Zanimivo pri tem je, da na strankino že-
ljo izposojeni avtomobil pripeljejo v F*tuj. Trenut-
no je v Polajžarjevem avtoparku pet avtomobilov:
trije golfi diesel in dve stoenki.
Za njegovo dejavnost se je v F*tuju in okolici hi-
tro izvedelo. Za izposojo se najbolj zanimajo delo-
vne organizacije, nekaj pa tudi zasebniki. Cene so
konkurenčne. Avtomobili in potniki pa so zavaro-
vani v največji možni meri.
Polajžar svoj »skok« med zasebnike, četudi je
že dosedaj bil »svobodni umetnik«, utemeljuje s
turističnimi pričakovanji v bodoče. Predvsem je
hitel s svojo obrtjo zaradi gradnje novih turističnih
zmogljivosti (pri tem misli na novi hotel) in tudi
zato, ker je za delovne organizacije ugodnejše, če
si avto sposodijo, kot pa ga kupijo — že zaradi
ekonomskega stanja.
Prepričan je, da mu bo v novi dejavnosti šlo.
Poudariti velja, da je njegova obrt prva te vrste v
ptujski občini, če že ne v Sloveniji.
V tem trenutku pa so Polajžarjeve misli usmerje-
ne tudi že na bližnji šahovski turnir v Ptuju Kurent
89. Nova priložnost Zasebna izposojevalnica avto-
mobilov »Caissa« za napredovanje.
MG
MIR PTUJ V KREMPUEVI V PETEK ODPRL
BOUTiaUE M + M
Moda, moda, moda...
v petek dopoldne je Mercator-lzbira-Panonija Ptuj v Krempljev!
ulici, v samem središču mesta, odprl novo specializirano prodajalno.
Gre za prodajalno z oblačili, namenjenimi mladim in vsem tistim, ki
radi sledijo modnim zapovedim. Prenova prostora, kjer so do nedav-
nega imeli še pisarne, je stala 22 milijonov dinarjev. V trgovini bodo
poleg konfekcije prodajali še nakit in kozmetiko. Otvoritev je pospre-
mila modna revija, ki jo je izvedla skupina Kaj iz Maribora.
Tako je Mip svojima specializiranima trgovinama Florijan in
Bomboniera Višnja dodal še Boutique M -t- M, novih 65 kvadratnih
metrov za potrošnika, ki hoče nekaj več . . .
NaV
ČRNA KRONIKA
UMRLA V DIMU IN
PLAMENIH
V torek, 28. marca, je 79-letna
Otilija Rojko iz Jiršovcev, KS
Destrnik, ob vinogradu sežigala
grmičevje in suho travo. Ob ve-
tru je ogenj zajel tudi vinograd.
Otilija je poskušala ogenj pogasi-
ti, vendar je pri tem omagala in
padla v plamene. Našli so jo po-
poldne mrtvo. Preiskava je poka-
zala, da je umrla zaradi hudih
opeklin.
OMAHNILA V SMRT
V sredo, 29. marca, dopoldne
je 80-letna Zofija Zajko, Žetale
54, splezala na senik, da bi skozi
odprtino nametala v hlev krme
za govejo živino. Med spravlja-
njem krme skozi odprtino v hlev
je Zofija omahnila in padla dva
in pol metra globoko na beton.
Bila je takoj mrtva.
IZZA KOLONE VOZIL PRED
AVTO
Prejšnji torek zjutraj je na Or-
moški cesti v Ptuju Silva Slastič
iz Ptuja poskušala prečkati cesto.
Izza kolone vozil je stopila na ce-
sto pred osebni avtomobil, ki ga
je vozil Vladimir Krajcar iz Ca-
kovca. Avtomobil je zadel peško
in so jo hudo ranjeno prepeljali
v ptujsko bolnišnico.
S KOLESOM ZAPEUAL
PRED AVTO
Marta Osojnik iz Maribora je
v soboto, 1. aprila, ob 8.15 vozila
osebni avto od Ptuja proti Ormo-
žu. V Moškanjcih je s stranske
ceste na glavno cesto pripeljal
10-letni kolesar M. M. Ko je za-
gledal osebni avto, je kolo obrnil
in poskušal zapeljati nazaj, voz-
nica pa je močno zavrla in zape-
ljala na levo, vendar trčenja ni
mogla preprečiti. Kolesarja je vr-
glo na vetrobransko steklo, nato
pa je padel na cesto. Hudo ranje-
nega so prepeljali v ptujsko bol-
nišnico.
V TEMI PO SREDINI CESTE
»Na cesti nisi sam« — te res-
nice se je premalo zavedal 67-le-
tni Jožef Njegač iz Bukovcev 22.
V petek, 31. marca, zvečer ob
21,30 se je s kolesom peljal od
Bukovcev proti Stojncem. Kolo
ni bilo osvetljeno, poganjal pa ga
je kar po sredini ceste. Za njim je
z osebnim avtomobilom pripeljal
Mirko Majhen iz Križovljana v
SRH. Nasproti mu je pripeljal
drug avto, zato je prižgal kratke
luči. To je bil vzrok, da je prepo-
zno zagledal tik pred sabo v te-
mo ovitega kolesarja. Zaviral je
in se ga skušal izogniti v levo,
kljub temu pa ga je z desnim
prednjim delom avtomobila za-
del. Njegača je vrglo na pokrov
motorja, od tam pa je padel v ob-
cestni jarek. Hudo poškodovane-
ga so prepeljali v ptujsko bolniš-
nico.
FF
osebna kronika
Rodile so:
Silva Harlamov, Muzejski trg
2/a — dečka; Ivanka Cigula,
Dornava 106 — deklico; Milena
Traper, Pobrežje n. h. — dečka;
Darinka Janžckovič, Podvinci
98/c — Manuelo; Milena Ga-
brovec. Dravinjski Vrh 59 — de-
čka; Ema Brunčič, Destrnik 39
— dečka; Ana Galinec, Strmec
51 — Davida; Jožica Kodrič,
Kočice 15 — Ireno; Viktorija
Vindiš, Soviče 18 — dečka; Dar-
ja Šorij^ Skorba 59 — Jerneja;
Vlasta Zivič, Pobržeje 111 — de-
klico; Vida Bratušeic, Medribnik
14 dečka; Nina Šimenko, Krem-
pljeva 10 — Ina; Dragica Lazar,
Kicar 145 — deklico; Matilda
Lah, Zg. Ključarovci 35 — de-
čka; Silva Steiner, Njiverce 28 —
deklico; Vilma Turk, Gerečja vas
6 — deklico; Dragica Toš, Vito-
marci 49 — Matejo; Darja Lo-
vrenko, Spuhlja 109/a — Duša-
na; Brigita Škribar, Moškanjci
106 - Nika; Darinka Presečki,
Zg. Velovlek 22/a — Leo; Da-
rinka Potočnik, Stogovci 48 —
Aleksandro; Katarina Pukšič,
Destrnik 22 — deklico; Melita
Grabar, Podvinci 100 — Kristija-
na; Helena Kotnik, Cven 1 —
Jasmino; Antonija Novak, Gra-
diščak 2 — Roberta; Marija
•Turk, Žetale 49 — Matica; Met-
ka Krajnc, Cirkovce 21 — Domi-
nika.
Poroke:
Ivo Cucek, Mestni Vrh 80/a,
in Romana Planine, Mestni Vrh
80/a; Marko Vidovič, Stojnci 21,
in Anica Kristovič, Stojnci 21;
Rudolf Pulko, Skorba 51/a, in
Brigita Vesenjak, Potrčeva 48.
Umrli so:
Ana Juršič, Dom upokojencev
Ptuj, roj. 1904, umrla 26. marca
1989; Johana Krajnc, C. kurirjev
NOV 45, roj. 1898, umda 28.
marca 1989; Ana Krajnc, Dom
upok. Ptuj, roj. 1920, umria 28.
marca 1989; Marjeta Kukec,
Muretinci 45, roj. 1911, umrla
25. marca 1989; Rozalija Kole-
tnik. Strmec 26 pri Leskovcu, roj.
1925, umrla 29. marca 1989; Ana
Toplak, Podvinci 18, roj. 1930,
umda 28. marca 1989; Jožef Za-
vec, Polenšak 17, roj. 1913, umrl
31. marca 1989; Franc Zajšek,
Kozminci I, roj. 1932, umrl 30.
marca 1989; Ivan Mihorič, M.
Brebrovnik 55, roj. 1907, umrl 2.
aprila 1989; Feliks Kmetec, Lan-
cova vas 18, roj. 1933, umrl I.
aprila 1989.
TEmnK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec in
Nataša Vodušek ter novinar-
lektor Jože Šmigoc. Uredni-
štvo in uprava: Radio-Tednik,
telefon: (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 100.000 dinarjev, za tu-
jino 160.000 dinarjev. Žirora-
čun pri SDK Ptuj:
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer, tozd Mariborski tisk,
Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se temeljni davek ne
ptočuje._______________