Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev. 75.	v lma v ponedeljek, i aprila i9n.
Leio ALV.
m Valja po polU t a
sa salo lato uprt].. s 26--■a eamesee „ .. „ 3-20 >a Ramiije oalelatM. . 2I--■a ostala Inosenutro. „ SS-—
V L|abl|ant aa doni Sa eels lato Mfn|.. K »<■— aa aa maaao <>, ..K fr— f ipnvt ireliBH inilm „ 1-flO
sa Sobota« Izdajo« m
Sa o«, o lato	I
■a Remfiljo oeloletno. „ t-— sa ostalo isoaaautvo. * 1*—
MT Oradptttra |a t »opltarjsTl allot Kav MU Rokopisi se aa rratejo; neiranklrana plana aa aa m* »r-sjsmajo. - Uredniškega telefona ItoT. 74.—
'	' fi r . ni iii m.......' n
Inserati:
Političen list za slovenski narod.
Enostolpna petitrrsts (72 mm ilrok« m 3 mm Tleoka sil nje
prostor) ss oakrst .... po 30 v ss Ats- In večkrst . „ 25 „ pri Toč|ih naročnik primeren popnst po dogovora.
" ! 1 ' Poslano: i—_ja
Enostolpna petitvrsta po BO t
lihaja Tssk dsn lifiemšl ne-del)elaprsnike obfi.nrlpop.
Bedna letna priloga t o Eni red.
Uprevnlštro |e t Kopitarjevi nllol Št 0. - Bsdnn poštne hranilnioe sTStri|ske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. - VpraTolikega teleiona št. 188.
Sv. oče za nir med Darom.
' V soboto smo objavili adreso, katero so iz Švice poslali razni katoliški parlamentarci sv, očetu. Predsednik »Mednarodne'katoliške zveze« je sedaj sprejel papežev-odgovor, ki ae glasi:1
. Veleapoštovani gospod!
»Sv. oče je prejel udanostno pisanje, katero je bilo na zadnji mednarodni konferenci katol. članov parlamentov Nemčije, Avstroogrske, Poljske in Švice s pritrjevanjem vodilnih katoličanov tudi iz drugih dežel soglasno sklenjeno in 19. februarja t. 1. poslano Njegovi Svetosti. Po ljubeznivem naročilu Vam, velespoštovani gospod, kot predsedniku te konference sporočam, da je papež vzel na znanje z velikim in odkritosrčnim veseljem poklo-nitev in pa hvaležna in udana čustva do njegove posvečene osebe, kakor so izražena v tistem pismu. Iz pisma se tudi sveti otroško hvaležno priznanje tiste usmiljene ljubezni, ki je bila skupnemu očetu vseh vernikov nagib in zvezda-vodnica pri vseh njegovih obsežnih naporih, da olajša trpljenje in vojufoče pokliče k miru. Z ozirom na cilj, ki ga ima omenjena konferenca pri svojem delu, t, j. zbližanje evropskih narodov po vojni v duhu prave ljubezni, je sv. oče tudi blagovolil izjaviti, kako ga je to očetovsko zadovoljilo in njegovemu arcu prav do globine prineslo olajšanje. Iz tega spozna namreč, da se ima v strašni plamen sovraštva, ki je sedaj grozovito objel osebe in. stvari, na plemenit krščanski način<vliti hladeč val, izvirajoč iz najvišjega vira naše božje vere, ki je vera ljubezni in miru. Krščanstvo, ki je prvo na zemlji postavilo zakon bratovske ljubezni do vseh ljudi in tudi sovražnika iz nje ni izključilo, pač ne more dovoliti, da bi se tudi med tako strašno vojno, kakor je seda.nja v svojem divjanju, nebeška zapoved takorekoč odpravila in da se sovraštvo, ki se pač po pravici obrača proti zlu, obrne tudi proti osebam, katerim se kot povzročiteljem in orodju pripisuje krivda. In če to velja za ča vojne, velja še toliko bolj za kasneje, ko se bodo vojujoče države zopet sporazumele v skupnih in slovesnih dogovorih. Tedaj bo. gotovo največjega pomena, da vse njihove še preostale sile skupno delajo ne za trajno grenko in neplemenito mišljenje, ki bi pač gotovo rodilo nove vojne in novo nesrečo, ampak za čim bolj veselo in velikodušno obnovitev razrušenega javnega in družabnega reda na temelju vere in pravičnosti. Te preproste misli pričajo dovolj, kako se curiška konferenca po pravici trudi pospeševati tista stremljenja, ki so ta-
ko pristno krSČanska in hkrati tako zelo koristna javni blaginji. Zato sv. oče želi, da se ta stremljenja razširijo in pridobijo na učinkovitosti' in prav rad priporoča vsem, da sodelujejo pri tej stvari. Blagoslavlja vse, ki delajo za to stvar. Velespoštovani gospod! Prosim Vas, da vse člane konference obvestite o teh blagohotnih mislih Nj. Svetosti in upam, da se bodo vse želje, katere st izrazili, z božjo pomočjo tudi srečno uresničile.
Z veseljem Vam ob tej priliki zagotovim svoje odlično in odkrito spoštovanje.
Vaš udani
kardinal Gasparri
državno tajništvo Nj. vatikanske Svetosti.
Nova Rusija io osrednje države.
Czerninov razgovor.
Ruska revolucija je prinesla ugodno priliko, da osrednji državi ponovita svojo miroljubnost, V Nemčiji se povdarja, da so Nemci vedno ljubili ruski narod. Državni tajnik Zimmermann je Rusom častital k osvoboditvi, kancler pa je odločno zavrnil legendo, da hoče Nemčija uničiti mlado rusko svobodo. Rusi naj si sami uredijo svojo domačo hišo. Nemčija si želi čim prej trajnega miru z ruskim narodom. Ker pri nas ni delegacij, zato je zunanji minister grof Czernin govoril v časopisu. Povedal je nekaj novega. Mi imamo obširna so-| vražna ozemlja v svojih rokah, sovražnik Pftmflftjfo foj fiofemo mir, ki bo časten za vse. Začnimo mirovna pogajanja, čeprav j se boji nadaljujejo, tedaj navzlic gromenju . topov, ker sicer ne pridemo do splošnega i konca. Ker je grof Tisza bolan, ki bi se pač tudi gotovo oglasil, zato je v ogrski zbornici govoril finančni minister. Mir ni tako težak, samo vrata do njega so zaprta. Odprimo ta vrata in začnimo pogajanja. Grof Czernin ni govoril samo Rusiji, ampak celi ententi. Mi smo za mir.
Sedaj naj odgovori ententa.
» » »
Ententi prijazen holandski »Telegraaf« pravi o Czerninovem govoru: Grof Czernin i je govoril pošteno. Je mož, s katerim se da govoriti. Jasno pove, da si njegova dežela i želi miru. V njegovi izjavi ni besede, ki j bi mogla jeziti ali žaliti nasprotnika. — »Maasbode« pravi o izjavi, da je zelo značilna za simpatično stališče vodilnih avstrijskih državnikov glede miru in da zna-či, da je tamošnje razpoloženje za mir zrelo, Berlin naj sledi temu vzgledu! In res prinaša Wolffov urad oficijozen nemški glas, ki z veseljem pozdravlja to odkrito. in prostodušno izjavo. Ta bo gotovo veliko pripomogla, da se raztrže govorica,
da hočeta osrednji sili zopet spraviti do moči rusko reakcijo. Koncler je izjavil, da si čimprej želimo častnega miru z Rusijo. Sedaj naj Rusija odgovori. Tudi Czerninov predlog o splošni mirovni konferenci se načeloma krije s splošno željo nemškega naroda.
Ogrska opozicija in ruska revolucija.
Budimpešta, 3J. marca. (Kor. urad.) Koncem včerajšnje seje poslanske zbornice je bil vložen sledeči predlog, ki so ga podpisali vsi člani opozicije: Zbornica naj sklene sledečo izjavo: Naša dežela in naša monarhija ni napovedala boja ruskemu narodu, ampak ruskemu absolutizmu. Čeprav so tudi še sedaj Rusi v boju z nami kot naši nasprotniki, vendar kljub temu odkritosrčno želimo, da si ruski narod v vseh okoliščinah ohrani priborjeno ustavno svobodo. Kot usta.vopravno zastopstvo ogrskega naroda protestiramo proti ten-dencijoznim poročilom, ki se razširjajo v inozemstvu, kakor da bi se uporabljalo orožje za ustavno svobodo bojujočega se ogrskega naroda v svrho, da se zopet vzpostavi v Rusiji samodržstvo.
Budimpešta, 1. aprila. Namesto obolelega ministrskega predsednika ie izjavil finančni minister Teleszky, da vlada popolnoma soglaša s predlogom opozicije. V celi monarhiji ni človeka, ki bi se hotel vmešavati v ruske notranje razmere. V prvi vrsti si. želimo, da bi imeli pred seboj vlado, ki ima zaupanje celega ruskega naroda, vlado, s katero bi mogli skleniti časten mir. (Splošno odobravanje.)
Grof Apponyi,'Ugron, Batthyany", grof Zichy, Vaszonyi in kršč, soc. Giesswein pozdravljajo zmago ruske svobode v Rusiji, ki bo gotovo služila miru.
Zbornica sklene, da pride predlog opozicije na dnevni red.
CZ3 CZ3 a EZZ3 CZ3 CTZ31
2L
SpoMolle se eoriskiii Depecev!
3E
J L,
JI_I i-
JL
Povišanje vzdMnioe za družine vpoklicem.
Državni zakonik prinaša cesarsko naredbo, ki izpreminja, oziroma dopod* njuje nekatere določbe o državni vzdr* ževalnini za družine vpoklicancev. In sicer se v bodoče vzdrževalnina za žene vpoklicancev, odgovarjajoče njihovemu bivališču, poviša za 10 do 25 od* stotkov, v kolikor njihovi eventuelni postranski dohodki ne presegajo goto-t ve višine. S tem se ima olajšati ujihovo življenje in življenje njihove dece ter preprečiti, da bi se žene posvečale ta* kim postranskim poslom, ki bi jilx od* tegovali vzgoji otrok in domačemu gOi spodinjstvu. Zlasti se ima z novimi določbami olajšati življenje onim druži* nam, ki bivajo v krajih, kjer vlada po* sobna draginja živil in kjer morajo Ve* činoma stanovati v najetih stanovanjih, kakor v mestih in industrijskih krajih.
Za one stranke, ki bivajo v najetih stanovanjih, se je vzdrževalni prispevek za otroke pod S let, ki je dosedaj znaša! samo del navadnega vzdrževal-. nega prispevka, ob istočasnem razve« Ijavljenju cesarske naredbe iz leta 1916. povišal na normalno izmero. Takim družinam je torej za naprej odmerjati enotna vzdrževalnina (prehranjevalni in najemninski prispevek) za vse otroke brez razlike starosti. • Nasprotno pa se pri onih družinah, ki ne bivajo v najetem stanovanju, torej pri družinah, ki kakor je to večinoma-na deželi, bivajo v lastnih hišah ter so le v manjši meri prizadete po draginji, v tem oziru ni nič izpremenilo; pri teh družinah bo naprej razlika med otroci pod 8. in onlr naprej razlika med otroki pod 8. la ont« mi nad 8. leti.
Nadalje prihajajo glede pribolj-skov v poštev oni svojci kakega vpokli-canca — in sicer izmed otrok tako oni, ki so že dopolnili 8. leto, in oni, ki Se nimajo 8 let —, ki sicer niso navezani na najeto stanovanje, ker bivajo v last* ni hiši, ki imajo pa za dolg, vknjlžen na hiši, plačevati tako visoke obresti, da dosegajo te obresti po odračunanjn eventualnega obrestnega dohodka višino v kraju običajne najemnine za sta« novanje, v kakoršnem bivajo. S to določbo, ki prihaja v prvi vrsti v prilog lastnikom malih domovanj, se ustreza zlasti iz krogov poljedelskega prebivalstva opetovano izraženim željam.
Povišek stroškov, ki nastane po tej cesarski naredbi, bo znašal približno 500 milijonov kron na leto.
LISTEK.
KBiugur. 31
Povest iz konca U. veka. — Spisal P. Bohinjec.
, ' "i:;■'■' (Dalje.)
»Kdo j)» si mislil, milostna, da vas tukaj najdem?« se obrne Svetobor proti grofici Zofiji.)
»Res da, Prečastni! Po smrti svojega moža tavam1 okrog, dokler me sapa ne zanese proti severu. V Saših je moj izvoljenec in čakam, da pride po me. Vaši rojaki so spet na potu proti Sasom, kakor mi piše' moj dragi'in ne bo še konec prelivanja krvi.«
»Čehi so'vedno na potu za nemškega cesarja in Bog ve, kdaj prejmejo plačilo? Mnogo,-mnogo je Vratislav, moj stric, žrtvoval za češko krono in je še nima,« na-daljuje Svetobor.
»Potrpljenje je božja mast, pravijo Kranjci,« odvrne Zofija.
»A gorje mu, kdor se maže z njo,« se vtakne vmes Dražna in zasuče pogovor. Le poglej, Popo, kako se mesec skriva za oblake!«
»Oho, mesec, kako si ti okrogel in ru-i'en, da bi kar posegel po tebi in te poječi!« zakliče Popo in žaloži velik kos sira v usta.
»Jaz bi si pa želel, da je mesec moj ščit, s katerim bi šel v boj na sovražnika, dodene Urh in oči se mu zasvetijo v noči kakor mački, ki preži na plen.
»Ti si dečko, Urh, in ti ostaneš pri nas, kajneda? Naši strelci potrebujejo takih mladcev kakor si ti,« pohvali kraljica starejšega dečka.
»Kadar bom jaz velik, bom sukal sulico na konju, kakor bi se zvezde utrinjale, in moja puščica bo otrovala vsakogar, kogar zadene,« nadaljuje Urh.
>In jaz bom mahal z mečem po glavah sovražnikov, kakor bi drva cepil. Takrat, mamica, tni boste dali iz skrinje očetov meč, ki bo kar žvižgal po zraku,« se ohrabri Popo!
»Ob bedrih pa ti bo visel kolač sira, velik kakor mesec, da bi ga sproti prigri-zaval, kajneda, Popo?« se norčuje Urh iz svojega ješčega bratca.
»In kam boš meril, Popo, ali po glavah Hrvatov ali po glavah Nemcev?« se oglasi Radovan.
Deček pomisli, pa pravi:
> Kakor bo zahteval blagor domovine.«
Vsi sc začudijo Popovemu odgovoru in Urh ga jc skoro zavidal za ta odgovor.
»Vse se meni o voiski. Miru ne bo še kmalu v Evropi, Velike glave 3» bi jejo med seboj, kako s« ne bi tudi mule glavi-
' ce vnemaJe za boj?« pravi Svetobor za-j mišljeno.
»Kaj hočemo, Prečastni! Ti si knez ! miru po svojem stanu, in skrbi, da se preneha krvavo klanje!« se odzove kraljica.
»Vsekako, kraljevo Veličanstvo! Mi se poganjamo za mir, a star pregovor pravi: »Sj vis pacem, para bellum!«1 Vedno je bilo na svetu ljudi, ki gazijo pravico in zato je treba ljudi, ki ščitijo pravico. To se pa ne zgodi brez vojske,«
»Ali se nc bi mogli veliki gospodje mirno dogovoriti, preden se začne kri prelivati?« odvrne grofica Zofija.
»Hontines sumus,3 Milostna!«
»Ljudje pač, toda ljudje s pokvarjeno voljo, < odvrne grofica.
»In to je delež Zemljanov, Milostna!«
Takrat je pogledal Radovan češkega kneza, kakor bi ga nekaj speklo. Vstal je in nemirno šel dvakrat gori in doli.
»Kako, da si tako molčeč, Radovan!« ga povpraša skrbna mati,
»Neprestano su mi zdi, da smo v ved-ni vojni. Čemu zmerom ta boj? Naše go-spodovanje bodi hrvaško in ne nemško,« se oglasi kraljevič.
»Brez Rima ne moremo biti, dokler smo katoličani,« dodene mirno Svetobor.
Ali Radovan ne odgovarja. Sede po-
1 6« hočeS iflfr, prtpravfy?j se a. voisJui,
3 l judje 4IUw.
leg Dražne in ji začne govoriti sladke be-sede.
»Naj se bijejo drugi, kajne, dobra Dražna, midva bova gospodarila doma in varovala dom. Kaj nas briga drugi svet?«
Dražna je bila v zadregi. Radovano-vih besedi ni čul nihče drugi, ali pazno oko Svetoborovo je opazilo Dražnino zadrego.
»Dražna ti je po godu, presvetli kraljevič, kakor vidim, Le glej, da paziš nanjo in da jo najdem veselo, kakor sem jo pri-vedcl veselo, kadar se vrnem.«
Radovan je pogledal Svctobora izpod obrvi, a je molčal.
»Dražna ostane pri nas za vselej, ako ti je drago, Prečastni! Dobro se ji bo godilo in jaz sem porok zanjo,« izpregovori kraljica., kakor bi hotela rešiti sina iz zadrege.
Hvala ti neizmerna, presvitla kraljica! Tudi nesrečna deklica ti bo hvaležna. Vesel sem, da jo morem zapustiti brez skrbi za njeno prihodnjost,« odvrne Svetobor.
»Ali naj zaigram, dobri knez?« povpraša Dražna, ki je že nestrpno sedela v ti družbi, zanjo dolgočasni.
Ako dovoli kucegazdarica, presvitla kraljica?«
• »Radcvolje, Dražna!«
(Dalje.)
;co3l
Sij 0.
Ogrske im\i
Madžari in Ma.
V zbornici j« neOdvfiinež Urmanczy grajal, ker v zasedeni S^tfHi vlada avstrijski duh; graja tudi čritiraolte zastave in (letniki jezik pri ogrkedj^&nvedu.
< Not« politična stranka na Ogrskem.
Budimipeštanski župan dr. Barczy snuje novo meščansko stranko. V programu ima splošno volivno pravic«?, demokratično ustavo za mesta in refonfto mestnih financ, ■akooodaje in uprave.
Prihodnjo žetev na Ogrskem faio vlada rekvirirala v celoti. Tako jo misli reiiti pred skrivači in špekulanti.
vojaki za poljsko delo.
Za delo na polju in v gozdu bo moštvo dobivalo dopust. Vojaške delavce lahko <k)bi občina ali posamezen posestnik. Dopusti bodo trajali najmanj 5 tednov. Ce se delo vrši v obližju garnizije, so mogoči f kratki dopusti preko nedelj in praznikov. j Zas :preskrbnino moža na dan so določene (3 Ki'Za stanovanje, preskrbo in kruh v na-■rtuffr za delovne pastirje morajo poskrbeti občine ali posamezni gospodarji. Razun tega gre vsakemu vojaku, tudi poveljniku, krajevni dnini odgovarjajoča delovna na-^eklMfla, katero določi okrajno glavarstvo. •^Najnižja je 3 K. Dovoljeno je tudi plačilo v akordu. Častniški aspirantje, enoletni pro-i-'st<f*bljci in dalje služeči podčastniki sploš-3no rit bodo dobivali daljših dopustov.
Vojaška oproščenja in spomladansko s 'delo. Ogrski honvedni minister je v zbor-' niči* izjavil, da je strogo naročil vojaškim •poveljstvom, da naj za spomladansko delo foj^r6ste čim več vojakov. Poveljniki so !i osmino odgovorni, če ne bodo poslali do-'mffi enega samega moža, katerega lahko J; po^eSajo.
fj Boji oa zahodu.
£ NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 31. marca. Veliki glavni stan:
V	boju moža z možem se je izjalovil močni napad angleških oddelkov na obeh straneh Loosa.
Napad angleških bataljonov na obeh straneh ceste Peronne-Fins je spreinljevalo živahno streljanje » topovi Sovražnik je bil pri Metzu-en-Cou-tnre odbit, južno od tam je prišel v Heudicourt in v St. Emilie.
Izgube Francozov v bojih severno-vzhodno Soissonsa so bile vsled našega ognja težke.
Trdovratno so se v Champagni bojevali za višine južno Riponta. Na krilih smo Francoze odbili, v središča so vdrle francoske na sk a k ovalne čete v naše jarke, v katerih so se držale nekaj ur, nakar so jih napadalna čete tam stoječe divizije, ki je že preizkušena v napadih in v vztrajnosti, iz jarkov zopet vrgle.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Berlin, 1. aprila. Veliki glavni stan:
Med Lensom in Arrasom so se v široki črti izvajani napadi močnih angleških oddelkov izjalovili.
Odbili smo napade več bataljonov na vas Beniu sur Gojeul, ki so jo naši držali; navedena vas leži jugovzhodno Arrasa.
Med cesto iz Feronne v Couzeourt in potokom Omignion so Angleži z izgub polnimi boji napredovali dva do tri kilometre.
Ob cesti iz Soissonsa proti severovzhodu so naše baterije in strojne puške z dobrim uspehom obstreljevale francosko naskakovalne čete, ki so napadale in se umikale.
Napadli smo sami, da smo poizvedovali, severno Piimsa; ujeJi srno neka? sovražnikov: izgub nismo imeli nobenih.
Sovražni oddelki so poizkušali ponoči udreti v naše jarke jugozahodno Combresa, vzhodno St. Mlhiela in v gozdu Parroy; povsod smo jih prepedili.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. aprila zvečer:
Pri Savy (severno Somme) in južno Cousy Ie Chapeau spopadi, sicer nobenih posebnih dogodkov.
Boji y Franciji.
Berlin, 2. aprila. Uradno:
V	ovinku Yperna in Witschaete so živahno streljali s topovi. Nemške patrulje so uspešno izvedle mala podjetja, angleške patrulje smo odbili. Izgube Angležev pri njih ponesrečenem napadu pri Loosu so bile izredno težke. Vas Benin sur Cojeul je 31, marca zjutraj napadlo 8 stotnij, napadi so se izjalovili, kakor se js že poročalo, Izjalovili so se tudi zvečer pedvzeti napadi vzhodno Roclincourta in zahodno Ancre, Posebno veliko škodo je povzročil Angležem dobro merjni ogenj nemških topov. Nemci trdno drže jarke, ki so jih bih osvojili 28. m. m. Poročilo iz Eiiflovega stolpa 31, marca ob 4. uri 30 minut popoldne, da so jih Francozi zopet vzeli in da so Nemci izvajali brez uspeha protinapade, je popolnoma izmišljeno.
Francosko uradno poročilo,
29, marca ob 3. popoldne. Od Somme do Aisne se položaj ni izpremenii. Ponoči od časa do časa boj s topovi. Naše čete so povsod v stiku s sovražnimi črtami. V zadnjih dneh smo se polastili južno Oise Važnih skladišč blaga in streliva. Sinoči je daleč noseči francoski top izstrelil 7 granat na Soissons. Pri Reimsu se nam je posrečil presenetljiv napad severno La Pom-pelle; v Argonih, pri cesti Courtes v Ghampagni in pri Taihure so se v našem ognju popolnoma izjalovili sovražni poizkusi. Na levem bregu Moze so naše čete z živahnim napadom vzele zadnje dele jarka, ki jih je še sovražnik od 18. t. m. dalje držal v odseku gozda Avocourta in v odseku višine 304. Ujeli, smo več mpž. Na ostali bojni črti nobenega važnega dogodka.
Ob i i. uri ponoči. Od Somme do Oise je bilo podnevi primeroma mirno. V odseku Margival živahen topovski boj. Zelo živahno so streljali s topovi na Maisons de Champagne. Z ostale bojne črte se'rti nič poročalo. Neki naš letalec je včeraj v zračnem boju sestrelil nemško letalo.
31. marca ob 3. popoldne. Med Somme in Oise jc bil v odseku Benay topovski boj precej živahen. Južno Ailett® smo z uspehom napadli sovražne postojanke na več točkah bojne črte Neuville-sur-Margi-val-Vregny. Naše čete so resno napredovale vzhodno te črte. Osvojile so več važnih opirališč kljub odločilni obrambi. V Champagni so Nemci pomnožili svoje napade na postojanke, ki smo jih bili včeraj vzeli zahodno Maisons - de - Champagne. Zvečer in ponoči so izvedli Nemci povrsti pet besnih protinapadov, katere smo zrušili z ognjem naših strojnih pušk in z zapiralnim ognjem. Izgube sovražnika so bile zelo resne. Ujeli smo 80 mož, med njimi 2 častnika. V Alzaciji' se je izjalovil sovražni presenetljiv napad pri pristavi Ammerz. Pri Pfetterhausnu smo razkropili nemške patrulje in ujeli več mož.
Belgijsko uradno poročilo.
Ponoči so pri Steenstraete močno streljali s topovi; podnevi se je le malo bojevalo.
Angleško poročilo.
28.	marca. Zasledujoč uspeh včerajšnjega jutra ie vzela naša konjenica popoldne vasi Villers-Faucou in Saulcourt. Včeraj ponoči smo odbili sovražni napad na na naše nove postojanke pri Equancourtu; izgube Nemcev so bile znatne. Bolj proti severu so se naše čete ponoči po kratkem boju ustalile na dveh mestih ceste Doigni-es-Lagnycourt. Danes zjutraj so napredovale južno in zahodno Croisillesa, kjer so trčile na močan odpor. Zjutraj smo pa uspešno naskakovali vzhodno Aix-Noulet-te, severno Neuville-St.Vaast.
29,	marca. Naše čete so vzele zgodaj zjutraj s trdim bojem vas Neuville Bour-jouval; izgube sovražnika so bile težke, nekaj mož smo ujeli. Uspešno smo napadali sovražne črte pri Arrasu. Uničevali smo sovražna bivališča. Dve sovražni letali sm oprisilili, da sta se morali poškodovani spustiti na tla; tri naše letalce pogrešamo.
London, 30. marca. Zasedli smo vasi Ruyaulcourt, Sorel-le-Grand in Fins; s težkim bojem smo napredovali pri Ilaudicourtu. Zgodaj zjutraj se je odbil s težkimi izgubami za sovražnika sovražni napad na naše postojanke
ka-svetnika. Zdi se mi, da je čas pripraven, da Slovenci dobimo obširno delo o tem možu, ki bi prav danes segel zdravilno v mnogo naših src.
Dr. Knific nadaljuje svoje potovanje po ruskem Turkestanu, katero dobiva vedno več bravcev. Zagrebški »Obzor« je prinesel nekaj odlomkov. Knific ima velik potopisni talent, ne zadovolji se z različnimi anekdotami, ampak skuša prav živahno opisati kulturno ozadje svojih dežel.
Profesor Gašper Porenta nas je v tej številki posebno razveselil. Piše namreč o razvoju in značaju »lepe knjige«. Kaže nam, kako se je razvijalo to teženje, da se ustvari knjiga, ki bi bila tudi kot knjiga umetnostna enota. Pove nam tudi, na čem smo danes, po kakšnih pravilih tiskajo in ilustrirajo svoje knjige Angleži, Francozi, Nemci, Razprava bo zelo zanimiva za naše tiskarje in založnike. Ali bi ne kazalo, da nam strokovnjak pove nekaj tudi o in za slovensko »lepo knjigo«?
Pregljeve stvari pa so nekaj posebnega in prav zanimive. Pregelj raste. Veliko je že napisal, vendar se njegov odličen talent ni še nikdar pokazal v toliki umer-jenosti, uglajenosti in formalni popolnosti, kakor v pričujočih »Baladah v prozi«. Nekatere so take, da bodo lahko vedno ostale vzor dobrega slovenskega pisanja. In kaj bi rekli o njegovi rapsodiji »Od Brezij do Kranja ...«? Ves nas čas in vsa naša domovina je v nji. Človek bere, bere in uživa to lepo stvar.
Bevk je s silno strastjo iz najglobljih globočin izmučenega človeka, ki ne more premagati razmer, napisal strašno črtico »Faraon«. Vojska!
južno Neuville-Bourjonval. Težki topovi so večkrat zadeli neko nemško krdelo vzhodno Vermellesa.
Kako je bil ujet princ Friderik Karel Pruski.
Berlin, 2. aprila. (K. u.) V prvem pismu iz vojnega ujetništva je pisal princ Friderik Karel Pruski. V zračnem boju ie bil nad sovražnimi črtami, približno 4 km pred našimi črtami, zadet moj motor. Bojeval sem se z nekim Angležem, neki drugi me je iz oblakov napadel zadaj. Takoj sem se izpuščal v naše črte, a zaradi močnega nasprotnega vetra nisem prišel popolnoma tja. Ko sem se izkrcal, me je krogla zadela na desni nogi. Stroja nisem mogel več uničiti, ker so iz jarkov močno name streljali. Ko sem bežal, me je zadela krogla v hrbet in predrla želodec, nato so me ujeli.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO Dunaj, 31. marca. Uradno: Naši naskokovalni in poizvedovalni oddelki so srečno nastopali, v obeh minulih nočeh so se za to na nekaterih točkah primorske bojne črte živahnejše bojevali. Naše čete so ujele 25 mož in zaplenile 1 strojno puško. Napadalni poizkusi Italijanov zahodno Jamelj ln jnžno Bilj so se izjalovili v našem ognju. Arco so zopet obstreljevali, evan-geljska cerkev je močno poškodovana. Dunaj, 1. aprila. Uradno: Naš plen v bojih južno Bilj je poskočil na 12 strojnih pušk in 3 metalce min. Južno prelaza Stilfser so naše čete odbile sovražni napad pri vrelcih Val del Vetelll.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo. 31. marca. Na tridentinski bojni ■črti je neugodno vreme nagajalo topni-čarjem. Sovražni topničarji so na Krasu živahno obstreljevali naše črte na severnem robu Krasa in v odseku višine 144. Krepko smo odgovarjali. Med hribom Fajti in Kostanjevico smo zasedli sovražno prednjo stražo in se polastili tam streliva in drugega blaga.
Pred vročimi boji na italijanskem bojišču.
Curih, 1. aprila. Neko poročilo z avstrijsko - italijanske bojne črte izvaja: V protislovju s poročili italijanskega časopisja je dejansko popolnoma nteizpfeitienjena stoječa vojska. Avstrijske čete, ki so na mnogih mestih izpadle, so pač dognale, da se sovražnih naglo pripravlja, a Italijani ne sprejemajo večjih bojev. O sedanji relativni nedelavnosti na italijanski bojni črti se lahko reče, da je to tišina pred viharjem in da bo najbrže postalo tam kmalu živahno. Bili se bodo pač vroči boji, a glede na avstrijske priprave bodoči italijanski uspehi niso posebno verojetni. Generalni polkovnik Boroevič je izjavil, da zma-gozavestno pričakuje bodočih sovražnih napadov. Avstrijski oddelki so povodom svojih zadnjih napadov izvedli velikansko delo tako glede na utrditev postojank kakor z ozirom na organizacijo obrambe.
Ministrski svet v Cadornovi navzočnosti.
Lugano, 1, aprila, (K. u.) V Rimu je zboroval včeraj dlje časa ministrski svet,
zanimiv donesek k domači zgodovini. Prav času primerna je opomba in navedba zgodovinskega dejstva o »širiteljih kulture« v naših krajih.
Bogata sta oddelka z ocenami naše književnosti in glasbe. »Drobiž« ima dve odlični nevsakdanji malenkosti. Aktualna pa je Janeza Kalana razprava o anarhiji v slovenski pisavi, Strogi gospod je zelo hud in prav ima. Napako časih odpraviš samo z leskovko. Hvaležni smo Kalanu, ki brani slovenščino pred barbarskim početjem naših časnikarjev.
Med pesnimi pa je prelepa Sardenko-va: »Viae Sion lugent« (Pota na Sion žalujejo).
Zadnja številka je prinesla same slovenske moderne slike, ta pa zgolj klasične, večinoma italijanske portrete. Slike so izredno dobre. Kako moderno dojmi Rafaelov portret mladeniča, Tizianov zdravnik Parma pa je kakor izrazita moderna slika. Prav je, da »Dom in Svet« ne zanemarja moderne umetnosti, pa nič mani mu ne bomo hvaležni za dobre stare slike.
w	*	*
Tolažba je človeku, da v tej mizeriji tako živahno polje naše duševno življenje. »Dom in Svetova.« družina je krepka in številna in nam z rastočim številom svojih naročnikov daje upanje: »Če smo ta strei"1 čas preživeli v toliki in taki duševnj aktivnosti, kdo se bo bal za čas po vojni?«
Vsebina št. 3—4.
Članki: Prerokbe zore (F. S Finžgar). — Vodnikova »Ilirija oživljena* siavoaper na slovensko zgodovino (Ivan Graiecaucrb
Joni in sver.
Za tridesetletnico se je »Dom in Svetu« oglasilo več sto novih naročnikov. Ni čuda. Sedanji urednik je res lepo praznoval spomin hvaležnosti ustanovitelja lista, List pa je lep po zunanji opremi in bogat po vsebini. Vedno se oglašajo še novi naročniki in menda bo treba kmalu ponatisniti prve številke, Kdor vidi letošnji »Dom in Svet«, ga res ne more pogrešati v svoji hiši. Takoj tukaj bi omenjal, da bi »Dom in Svet« lahko imel neprimerno višje število naročnikov, ako bi naši ljudje ne imeli nekega strahu pred kratko besedo za dobro stvar. Sicer pa upam, da bo letošnji *Dom in Svet« najboljši agitator sam zase.
Z veseljem vzame človek v roke 3, in 4. številko, zakaj v sebi hranita prave bisere slovenske pesmi in proze. V začetku sedanje vojne je France Finžgar začel pisati o >,Prerokovani«, Z mojstersko roko je črtal splošno duševno dispozicijo našega ljudstva na deželi. Spominjam sc, kako napeto smo čakali, kaj prinesejo prihodnje številke. Sledil je roman »Boji«, boji v dušah in srcih naših mož in žen, ki so ostali doma. Vojska je neusmiljeno zgrabila ne samo naših ljudi na bojiščih, ampak strelski jarek se je zarezal tudi v njihove domače. Finžgar nam je povedal, da so se tudi naše žene in matere zmagovito borile za čistost in poštenje domačega ognjišča. Morebitno omahovanje je moralo dobiti krepko pokoro, velikemu času primerno veliko trpljenje je s spokornimi žrtvami ozdravilo notranjo bolezen. Ves naš narod, od otroka do starca, od deklice do matere, je v iej vojni šel skozi veliko bu-
ljenje. Vihar ga je lomil, zlomil ga ni. Vojna je v zadnjih stopnjah »Prerokbe zore ...«. Naša starodavna prorokoVanja se čudovito izpolnjujejo. Gorje lije v sleherno srce. V sedanji črtici je Finžgar v klenem, kratkem jeziku, ki je bogat primer, narisat začetek italijanske vojne. Kratka slika, a prešla bo kot umetnina v naše izbrane knjige. Ivan Grafenauer je prinesel zanimiv donesek. V stari policijski državi so Valentinu Vodniku očitali, da je njegova »Ilirija oživljena« slavospev Napoleonu. Zanimiva so Grafenauerjeva izvajanja. Vodnikova 'Ilirija oživljena« je samo proslava slovenske zgodovine in domovine, pravzaprav v spomin prvega slovenskega zgodovinarja Antona Linharta. Vodnik je imel idejo že davno pred Napoleonom. Skromni petdesetletnik dr. Jože Debevec prevaja in razlaga že 15, spev »Vic« Dantejeve nebeške komedije. Ob vsakem spevu se moramo čuditi, da ga ne preutrudi ta težka pesem, katere prevod je odličen po formalni dovršenosti in snovni točnosti. Jože Debevec je tih delavec. Upamo, da za spominsko leto 1921. dobimo prevod vseh treh delov. Ali misli tudi na ilustracije? Od srca bi jih želeli imeti.
Ivan Cankar nadaljuje svoje »Podobe iz sanj«. Nič se nc motimo, če rečemo, da Ivan Cankar se nikdar ni tako" dobro in slovenskemu narodu tako iz srca pisal kot sedaj. V teh sanjavih črtali se skrivajo važne in žive resnicc -Podobe iz sanj« so klic budnega doveka, ki s polno zavestjo doživlja čas in slovensko usodo.
Ksaver Meško nam nudi dve novi legendi, Prav živo nam hoče predočiti rahlo pesniško in vendar v sv.ojem kulturnem pomenu tako veliko prikazen asiškega ubošč-
katerega se je tudi načelnik generalnega štaba Cadorna udeležil. Cadorna biva že nekaj dni v Rimu. Časopisi polagajo veliko važnost ministrskemu svetu in trde, da je Cadorna temeljito poročal o vojaškem položaju in o tem, kaj naj se ukrene.
Omejitev železniškega prometa v Italiji.
Rim, 1, (K. u.) Državne železnice so zaradi pomanjkanja premoga ustavile zopet 30 vlakov.
Vojsko i Rosi lo Rumuni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
DnnaJ, 31. marca. Uradno:
Iz ruskih jarkov v južni Bukovlni Ho naše naskakovalne čete privedle 2 častnika, 200 mož in 1 strojno pnško; utrdbe so temeljito uničile.
V	vzhodni Galiciji in v Voliniji na predpoljn, naši letalci so zelo živahno delovali.
Dunaj, 1. aprila. Uradno:
Se nI nič poročalo. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO PORO&ILO.
Berlin, 31. marca. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
V	nekaterih odsekih, posebno pri Sčarl, pri Stohodu in pri Zlotl Lipi so ruski topničarji močnejše streljali. Oddelke, ki so prodirali proti našim postojankam, smo odbili. Lastna podjetja južno Widsega in severnovzhodno No-vogrodeka »o ugodno izpadla. Več utrjenih koč smo razstrelili, ujeli 75 mož in zaplenili S metalcev min.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
V	Bistriški dolini smo pri napadih na ruske jarke vzhodno Klrlibabo in južno Mesticanesci ujeli nad 200 mož in zaplenili več strojnih pušk.
Pri Mackensenovi vojni skupini in na macedonski bojni črti se položaj ni Jzpremenil.
Berlin, 1. aprila. Veliki glavni stan:
Nobenih posebnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
29.	marca. Zahodno bojišče. Odbili smo sovražnika, ki je poizkušal z ofenzivo severno Slaventivov, 15 vrst jugozahodno Brzezanov. Ponoči od 26. na 27. t. m. smo razstrelili vzhodno Brzezanov veliko mino. Po razstrelbi so poizvedovalci, ki jim je poveljeval poročnik, vpadli v sovražne jarke. Ujeli smo 21 Nemcev. Poizvedovalci so se nato umaknili v svoje jarke. Na ostalem bojišču so streljali in poizvedovali.
Rumunsko bojišče. Uspeli niso naši protinapadi južno reke Čobani in Uz, s katerimi smo nameravali zopet vzeti postojanke, ki smo jih bili tam izgubili.
30.	marca. Zahodno bojišče. Ponoči 29. marca smo pri vasi Celdevi-či (20 vrst južno Baranovi&ov) napadli s plinom. Istočasno, ko se je dvigal plin, so obstreljevali naši topničarji sovražne jarke s plinastimi granatami.
Pri vasi Martinovka (ob prekopu Ogiri-ski) je sovražnik napadel naše postojanke, ki jih je bil prej s topovi najbes-nejše obstreljeval. Sovražniku se je posrečilo, da je vdrl v naše jarke, a smo ga s protinapadom vrgli iz njih. Zbežal je v svoje jarke nazaj. V ostalih odsekih se je streljalo na obeh straneh in poizvedovalo. Pri vasi Burka (35 vrst severno Focsane) je sestrelilo naše topništvo neki nemški zrakoplov. Boji med poizvedovalnimi četami. Naša letala so metala bombe na Tulčo.
Vojna ali mir?
Boji v Macefloniji.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 30. marca. Uradno:
Macedonsko bojišče. Na celi bojni črti so le slabo s topovi streljali. V nekaterih odsekih so prednje straže streljale s puškami in s strojnimi puškami. V dolini Vardar so letali letalci.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. aprila. Veliki glavni stan:
Položaj se ni izpremenil.
Naši letalci so zažgali dva zavezana zrakoplova, ki sta padla; dalje so metali bombe na tabor v ovinku Črna z dobrim učinkom.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Francosko balkansko poročilo.
27.	marca ob 11. uri ponoči. Po besni pripravi s topovi je napadel sovražnik jarke, ki smo mu jih bili iztrgali 26. t. m. na Crveni Steni zahodno Bitolja. Naš zapiralni ogenj je popolnoma napad zadržal. Ujeli smo 26 mož. Število ujetnikov med našimi zadnjimi operacijami pri Bitolju se je torej zvišalo na 2104 može, med njimi 29 častnikov. Zaplenili smo 6 metalcev min in 16 strojnih pušk.
28.	marca ob 11. uri ponoči. Potem, ko so naše postojanke zahodno Maisons-de Champagne močno obstreljevali, so jih Nemci zjutraj besno napadli. V nekaterih delih naše nove črte so se ustalili. Napadalni poizkusi pri Maisons-de Champagne so se zrušili v našem ognju, ki je zadal sovražniku krvave izgube.
Torčija v vojski.
Boji na sinajskem bojišču. Carigrad, 30. marca. Angleške zadnje straže se zdaj utrjujejo. Naši letalci so dognali, da se angleški vojevi umikajo proti jugozahodu. Po naknadnih poročilih se je v boju pri Gazi poleg i'25. pešpolka posebno odlikoval tudi 79. polk. Angleži so pustili na bojišču nad 3000 mrtvih. Mitraljez smo zaplenili 12, strojnih pušk 20.
XXX Neki naš podmorski čoln je 25. t. m. v Alekandrijskem zalivu potopil 7000 tonski angleški transportni parnik.
Pariz, 2. aprila. »Echo de Pariš« poroča iz Petrograda: Socialnodemokraški revolucijski svet širi oklice, ki zahtevajo, naj glasuje narod, če naj se vojska nadaljuje ali če naj se sklene mir.
Bern, 2. aprila. »Temps« poroča iz Petrograda; Delavski list »Pravdo« še vedno nastopa za mir. »Izvestija«, glasilo de-lavsko-vojaškega odbora, sicer vojsko ne odobrava, a načeloma piše proti Nemčiji, da vodi osvojevalno vojsko.
Mirovni oklic delavskega sveta,
V Tavrijski palači so zborovali voditelji .socialističnega delavskega sveta in ostro govorili proti sodelovanju posredovalnega odseka delavskega sveta z vlado, ker preti nevarnost, da zvabijo socialiste v imperialistične vode. Nato je sklenil delavski svet, da se ukloni ljudskemu razpoloženju in izda mirovni manifest. Manifest, katerega so podpisali Čaidze, Skobelev, Čeglov in Fili-pesti, se obrača na proletarce celega sveta in jih poziva, naj ne služijo avto-kraciji in naj končajo vojno. Ruska revolucija se ne umakne pred osvojite Ijem; uklonila se ne bo zunanjemu vojaškemu pritisku. Čaidze konča: Naš predlog ni neizvedljiv. Obračamo se na Nemce z orožjem v rokah. Naš oklic ne pomenja, da smo se orožja naveličali in da prosimo miru. Socialistični listi pa pišejo: Rusija ne bo več vodila napadalne vojske, marveč se bo le branila Ostro nastopajo proti priklopitvi Carigrada, a naglašajo, da mora Rusija vojsko nadaljevati.
Ministri v ruskem glavnem stanu, Petrograd, 2. aprila. (K. ur.) Agentura: Ministri z ministrskim predsednikom knezom Lvovom so včeraj odpotovali v glavni stan. 10.000 vojakov pe-trograjske posadke je prikorakalo pred Tavrijsko palačo. Prvi konjeniški polk, moskovski gardni polk. Preobraženski polk, tretji rezervni polk, drugi mornariški vzhodnomorski polk, gardni mornariški polk, švadron gardnega konjeniškega polka in eskadron donskih koza kov so pozdravili začasno vlado in ji izrazili popolno zaupnico. Izjavili so se za geslo: »Vojsko do končne zmage«. Zahtevajo, naj se strelivo energično iz-deljuje in da naj uvedejo demokratično republiko. V istem smislu sta nastopila tudi petrograjski gardni polk in gardni polk Izmailovski.
Dve ruski vladi. Berlin. (Kor. ur.) »Lokalanzeiger« poroča iz Malmo: Delavski vojaški odbor v Petrogradu je sestavil ministrstvo 14 članov, ki naj bi predstavljali vlado socialno-demokraške republike. Ta vlada naj bi vodila priprave volitev v korist ruskih ra-dikalcev. »Rusko Slovo« pravi, da sta zdaj v Rusiji dve vladi: ena družbe in druga delavcev. Kmalu se bo odločilo, katera vlada bo nadvladala.
Miljukov o bodočnosti Finske. Kodanj, 2. aprila. (Kor. ur.) Ruski zunanji minister Miljukov je brzojavil glede na bodočnost Finske na tozadevno vprašanje lista »Politiken«. V oklicu, ki jc bil objavljen 21. marca, so navedeni načrti začasne vlade glede na Finsko. Odpravljene so vse omejilne odredbe, ki so jih izdali v zadnjih 30. letih. Pomiloščeni so bili dalje vsi zločini in prestopki političnega ali verskega značaja. Finski deželni zbor je sklican i. aprila, da odloči o vladnem načinu Finske. Deželni zbor dobi pravico postavodaje in o proračunu Finske. Vsak čas 'bo lahko izpremenil vladni način, če bo potrebno vsled novih razmer ali radi časovnih zahtev. Samouprava Finske, ki bo v bodoče nedotakljiva, bo končala vse nesporazume in bo jamčila za dobre odnošaje nasproti Rusiji, kar tudi vlada odkritosrčno želi.
* * *
Poljske zadeve.
Začasna	je (Petrograjska brz.
agenturaj povlrtl« posebni komisiji poljske zadeve, Komijjjj^a bo v prvi vrsti ugotovila posestva, ki popadajo javnim korporaci-jam in vladi najRoljskem. Izročila se bodo poljski državi^J^je bo ugotovila razmerje med državo ijj.rimsko katol. cerkvijo. Izdelala bo tudi določila za vojne ujetnike in mobilizirane Poljfcke v sovražnih državah. Predsednikom knmisije je imenovan član prve dume Aleksander Lodnički.
Zaiit^ve Ukrajincev.
V Kijevu so zborovali ukrajinski častniki. Sklenili so, naj se Ukrajina združi in pristopi federativni, svobodni Rusiji.
Podmorska vojska.
—	Podobe iz sanj (Ivan Cankar j, — Lepa knjiga (Gašpar Porenta). — Legende o sv, Frančišku (Ksaver Meško). — V ruskem Turkestanu (dr. Ivan Knific). — Balade v prozi (Ivan Pregelj). — Cerkev na otoku in izsušitev Blejskega jezera. (Po arhivalnih virih priobčil Jos. MaL) — Faraon (France Bevk).
Pesmi: Viae Sion lugent (Silvin Sar-denko). — Samotna ura (Igo Gruden). — V aleji (Jože Plot). — Dante Alighieri: La Divina Commedia. (Prevel in razložil J. D.)
—	Večerna pesem (Igo Gruden). — Od Kranja do Brezij (Ivan Pregelj). — Nad grobom vseh sem roža (France Bevk).
Književnost: Dr. Mihael Opeka: Rimski verzi (A. M.) — Alojzij Gradnik: Padajoče zvezde (Izidor Cankar). — M. Elizabeta: Iz moje celice (Izidor Cankar). — ^Hrvatska škola 1916« (France Bevk).
Glasba: Mozartov Requiem (Dr. Fr. Kimovec). — Matični koncerti (Stanko Premrl). — Ondfičkov koncert (Stanko Premrl).
To in ono: Anarhija v slovenski pisavi (Janez Kalan). — Prešeren — Burger
—	Herder (Dr. I. Pregelj). — Renee Erdos (Ivan Mrak). — Mazepovec (Jos. Abram).
Drobiž: Rdeče vrste (France Bevk"). — ^Domače novice« (Ivan Cankar). — Inter arma. — Zimska vojna. — Beseda o slovstvenih razmerah na Nemškem. — Mesečna noč (France Bevk).
Naše slike: Mladenič (Lorenzo Lotto).
—	Mati Božja v zelenju (Rafael Sanzio).
—	Zdravnik Parma (Tizian Vecellio), — Lady Seymour (Hans Holbein ml.) — In-fantinja Margarita (Diego de Silva Velaz-auez). — Lastni portret (Rcmbrandt Har-mensz van Rijn).
» • •
Naročnina 10 K, dijake 7 Ki
• Bund« poroča, da se posledice poostrene podmorske vojske na Angleškem zelo čutijo. »Manchester Guardian« pravi, da se je v zadnjih štirih tednih odpeljala iz Manchestra v Indijo le ena ladja, na Kitajsko pa nobena. Lyonski listi pa poročajo, da je položaj na Kanarskih otokih zelo resen; beda je velika, ljudje stradajo.
Izgube angleških ladij v podmorski vojski, Genf, 31. marca. Lord Benesford je rekel v zgornji zbornici, da se bodo v daljših dneh in v lepem vremenu izgube angleških trgovskih ladij zelo zvišale.
Dve francoski vojni ladji potopljeni? Genf. Kljub uradnemu dementiju se v Parizu govori, da je v Sredozemskem morju neki sovražni podmorski čoln potopil francosko oklopno križarko »Pothuau« (5.000 ton, 22 topov, 424 mož) in rušilec »Arbalette* (310 ton, 7 topov, 70 mož).
Nemški »Seeadler«. Newyork. (K. u.) Iz Rio de Janeiro se poroča, da sc je pripeljala francoska ladja »Cambronne« z 200 angleškimi, francoskimi in italijanskimi mornarji, ki so tvorili posadke ladij potopljenih. po neki nemški ladji pri Trini-dadu. Nemška ladja je jadrnica z ga-zolin stroji.
Newyork. (K. u.) Iz Rio de Janeiro se poroča: Ladja »Cambronne« je srečala 7. marca neko nemško ladjo z minami na krovu, kar pojasnuje, zakaj je bilo zadnje čase toliko ladij ob brazilski obali uničenih. Nemška ladja je bila oborožena z 2 topoma in s 16 strojnimi puškami. Poveljeval ji je grof Lukner. Ladja se je odpeljala 22. decembra 1916 iz Nemčije. Spremljal jo je podmorski čoln. Imenuje se »Seeadler«. Z živežem je preskrbljena za 18 mesecev. Kadar se je bližala kaki trgovski ladji, je vozila pod norveško zastavo, ki jo j* nadomsstila z nemško vojno zastavo. 1 kadar se ji jc približala!
Izpremembe v ruski diplomaciji.
»Rusko Slovo« poroča, da bodo od-poklicali Izvolskega iz Pariza. Ruski poslanik v Lizboni Botkin, ruski veleposlanik v Rimu Giers, ruski veleposlanik na Japonskem in ruski poslanik v Rumuniji bodo tudi odpoklicani. Sazonovo imenovanje za veleposlanika v Londonu je potrjeno, Buchanan bo iz Petrograda odpoklican, ker v Londonu niso več zadovoljni ž njim. Kakor hitro bo prišel Sazonov v London, bo imenovan Asquith za angleškega veleposlanika v Petrogradu.
Rodzianko o položaju na bojišču.
Petrograd, 31. marca. (K. u.) Petrograjska agentura: Predsednik dume je izjavil, da je položaj na bojišču ugoden. Ni misliti, da bi sovražnik bojno črto prebil. Glede na južno vreme zdaj kake odločilne operacije ni pričakovati.
Volitve v ustavodajalno zbornico poleti.
Pariz, 2. aprila. (K. u.) »Petit Parisien« poroča iz Petrograda: Pogajanja o sklicanju ustavodajalnega zbora med vlado in odborom delavcev in vojakov še niso končana, Vlada sodi, da pred sredi poletja ne bo mogoče izvesti volitve. Določili še niso, kako naj voli armada. Političen položaj je zmeden. Delavsko -vojaški odbor nadzoruje vsak korak vlade, ki ne sme ničesar prej ukreniti, dokler tega ne dovoli odbor.
Ženske v ruskih ministrstvih.
Petrograd. Začasna vlada je sklenila, da bodo smeli v vseh uradih, tudi v ministrstvih, nastavljati ženske.
Japonska priznala začasno vlado.
Tokio. (Kor. ur.) .Japonska jc priznala novo rusko začasno vlado.
V novi tuski vladi,
ki se je konstituirala, imajo večino socialisti.
Rusija zahteva posojilo
od svojih aaveznikev, in sioer 14,000 milijonov šilingov.
Francoski odmevi o ruski revoluciji.
Lugano, 1. aprila. »Avanti« poroča iz Pariza, da Francozi ne zaupajo novim mogotcem v Rusiji, Dalje poroča »Avanti«, da so vojaki, ko je izbruhnil punt, pomorili veliko generalov in častnikov. Ko so vojaki izvedeli, da postane veliki knez Nikolaj Nikolajevič vrhovni poveljnik, je pričelo v raznih armadnih zborih vreti. Zaupniki vojakov v Petrogradu so takoj zahtevali, naj ga odstavijo. »Avanti« jjravi, da je bilo ob revoluciji v Petrogradu>ubi-tih 2500 revolucionarjev in 4000 monarhi-
stov.	„i( ,
* * * «*
Usoda Romanovičev.
Stockholm. Usoda carja še ni »sna. Delavski svet jo dovolil, da se sn&e izseliti v Anglijo, če ga bodo tarn^ma-trali za jetnika. Živila v carjevi j^lači strogo nadzorujejo. Nihče ne doty več, kolikor dobe petrograjski delavci. »Petit Parisien« javlja iz Petrograda^ da bodo posestva Romanovičev, ki sa. več tisoč milijonov rubljev vredna, prj§ilno upravljali. Veliki knez Boris je nregovoril velike kneze, da so se odpovedali apanaži. Velikega kneza Cirila ni^p zaprli. Internirali so veliko kneginjo Marijo Pavlovno. Pri veliki kn^rinji Eiizi so izvedli hišno preiskavo, Tfi ni ničesar dognala. Pozneje jo je aretiral oddelek dijakov. Bivši ministrski predsednik, katerega so izpustili iz zapora, je zblaznel.
• * *
Metropolit grof Szeptycki v Petrogradu,
Petrograd, 2. aprila. (Kor. ur.) Metropolit grof Szeptycki, kateremu je začasna vlada dovolila, da se sme vrniti v Galicijo, se je pripeljal v Petrograd. »Rečj« pritrjuje koraku nove vlade, ker je hitro popravila krivico, ki se je zadala metropoli tu uniatov v Galiciji.
V Rusiji odpravljena smrtna kazen.
Petrograd, 2. aprila. (K. ur.) Agentura: Začasna vlada je odpravila smrtno kazen.
Odpravljene osebne omejitve v Rusiji.
Petrograd, 2. aprila. Agentura: Začasna vlada je pritrdila predlogu trg. ministra in jc dovolila akcijskim družbam večjo svobodo. Odpravili so tudi določila proti judom in inozemcem izvzemši podanikov sovražnih dežela,
Amerika.
Vtis kanclerjevega govora v Združenih državah.
Newyork, 31. marca. Reuter poro-ča iz Washingtona: V kongresu se sodi, da morajo Združene države radi zadnjega kanclerjevega govora napovedati vojsko.
Amsterdam, 31. marca. »Times« poročajo iz VVasliingtona, da si aktivisti (pristaši vojske) in pacifisti vedno hujše nasprotujejo. Vlada je, ker se je bala nemirov, prepovedala v VVashing-tonu nameravano priredbe obeh struj.
Dunajski ameriški veleposlanik
bo s soprogo odpotoval za nekaj časa v Washington čez Švico in Francijo na Lansingov poziv, ki 8» hoče posvetovati 2 njim o vprašanjih glede na vojsko. .Veleposlaništvo bo v njegovi ne-
l
navzočnosti vodil veleposlaniški svetnik Grew.
V Združenih državah pozvali pod orožje 191etne.
»Matin« j>oroča, da je ameriški ministrski svet sklenil predlagati kongresu, naj se dovoli vladi pozvati pod orožje 19-letne mladeniče.
AmerlSkl ekspedicijski zbor Franciji.
Frankobrod, 30. marca. »Frankfurt. Ztg.« iz Baslja: Havas javlja iz New-yorka: Lansing je izjavil komisiji za zunanje stvari, da proučuje Wilson predlogo, ki naj omogoči, da bodo poslali ekspedicijski zbor v Francijo in ki naj ji zagotovi visoko finančno podporo.
Mirovne govorice.
Haag, 31. marca. Na newyorški borzi se je včeraj govorilo, da se bo kmalu sklenil mir. Vsi popirji železne industrije so zelo padli.
Nastop za mir v Washingtonu.
Amterdam. Pacifisti priredijo pred zasedanjem kongresa veliko manifestacijo. Govoril bo Bryan.
Krušne nakaznice
bodo uvedli tjidi v Ameriki.
• • #
Brazilija proti Nemčiji.
Berlin, 31. marca. »Vossische Zeitung« poroča iz Basla: Agentura Havas javlja iz Pariza: Glasom brzojavke v »New York Heraldu« iz Rio de Janeiro bo Brazilija važno pozorišče dogodkov, ki so v zvezi z vojno. Javno mnenje je ogorčeno nad medlim oficielnim protestom proti podmorski vojni in splošna želja je, da Brazilija pretrga vezi z Nemčijo. Sklep washingtonske-ga kongresa utegne odločilno vplivati na položaj v Rio de Janeiro.
Berlin. »Havas« poroča iz Pariza: »New York Herald« javlja iz Rio de Janeiro, da v Braziliji splošno žele, naj se prekinejo razmere z Nemčijo.
• 0 *
Strahovlada v Verakrucu.
Galveston, 30. marca. Pri Mingilli v državi Verakruc, kjer so veliki petrolejski vrelci, so ustvarili strahovlado. Ne dela se že od 9. marca. Revolucionarji so ubili veliko ljudi, med njimi angleškega ravnatelja in njegovega blagajnika.
Francoski minister o prometni krizi.
Bera, 2. aprila. (Kor. ur.) Iz govora prometnega ministra Violette prinašajo pariški listi še nadaljne podrobnosti. Največje težave dela transportna kriza. Žita je jelo primanjkovati v trenutku, ko se je naznanila krušna izkaznica. Kmete treba pripraviti do tega, da pridejo na dan z žitom, v katero ivrho se zviša cena na 40 fran-
liOV.
Violettova izvajanja so socialisti neprestano prekinjali, tako da je minister ne-voljen zahteval, naj mu puste govoriti do konca. Razliko med staro najvišjo ceno za žito v znesku 33 frankov in novo v znesku 40 frankov bo nosila državna blagajna. Kar se tiče težav v preskrbi surovega masla in mleka, se bodo določile za vso Francijo enake najvišje cene. V dokaz, kako resen je postal položaj, je Violette končno navedel, da je bilo v normalnih časih za dnevni promet na razpolago 70.000 železniških voz, dočim jih je trenutno samo 12.000.
Pomanjkanje papirja in premoga v >	Franciji.
Milan, 1. aprila. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« poroča: Na Francoskem bodo izdali naredbo, da smejo listi štirikrat na teden iziti le na dveh straneh. Radi vedno večjega pomanjkanja premoga nameravajo v Parizu ceste razsvetliti s petrolejem.
vojsko med Nemčijo in Kilojsko.
Rotterdam. 31. marca. Iz Šangaja se poroča: Oblasti so popisale vse Nemce na Kitajskem. Pričakuje se, da bo Kitajska te dni napovedala vojsko.
Novo Švedsko vlada.
Stockholm, 31. marca. (K. u.) Novo švedsko vlado je sestavil Schvvartz.
Stockholm, 1. aprila. (K. u.) Novi ministrski predsednik Swartz je izjavil, da bo nova vlada gledala na to, da ostane nevtralna in da se ne bo zapletla v svetovno vojsko.
Naslovni listki zo razpošiljanje.Slovenca«
se sedaj polagoma dotiskujejo in sicer radi enostavnosti in olajšanja pri na-daljnem natisu brez označbe plačila. Dokler se to delo ne izvrši, na j cenjeni naročniki potrpe s starim naslovnim rnaterijaloni, ki ga je škoda zavreči. Reklamira naj se torej le tedaj, če ča-gopls izostane.
Sestanek naše in nemške cesarice.
Dunaj, 2. aprila. Ker Njeno Veli-čanstvo cesarica želi, da se prej ko mogoče osebno seznani z nemško cesarico, se podasta cesar ln cesarica v ponde-ljek zvečer v nemški glavni stan na kratek poset nemškega cesarja in cesarice. V nemškem glavnem stanu se nahaja zdaj tudi državni kancler, Umlji-vo je, da se bo ob sestanku obeh cesarjev tudi nudila prilika za političen razgovor, vsled česar spremlja cesarja zunanji minister grof Czernln.
Dnevne novice.
-f Snujte po deželi otroške varoval-nice! »Detoljub«, ki je glasilo »Patronata za mladino«, daje v 1. številki izpodbudo za napravo otroških varovalnic in piše: »Kmalu se bode pričelo delo na polju. Kakor v preteklih vojnih letih, tako bode tudi letos ves trud za obdelovanje zemlje prepuščen našim dekletom in ženam. Lani in predlanskim so se v tem oziru izkazale za prave junakinje. Skoraj nič moških ni bilo pri pomladanskih in žetvenih delih in vendar je bilo spomladi vse o pravem času obdelano in jeseni žetev spravljena. Nekaj pa naše mateTe mnogokrat ovira pri poljskih delih, namreč skrb za otroke, ki mo-majo dobiti jesti in nad kterimi je treba čuvati. Zato jim je treba olajšati to skrb na ta način, da jim druge s poljskim delom manj zaposlene ženske odvzamejo čez dan skrb za otroke. Katoliška ženska zveza na Nemškem je zato nujno priporočila prireditev otroških varovalnic, kjer bi bili otroci čez dan pod nadzorstvom. Primeren prostor bode v vsakem kraju lahko dobiti, morda šolsko poslopje, kaka telovadnica ali večja soba v kaki zasebni hiši. Tam naj se mu-de otroci čez dan, ako ne spremljajo svojih mater na polje, in ženske, ki iz krščanske ljubezni prevzamejo ta častni posel, jih nadzorujejo in oskrbujejo. Izlahka bode urediti doneske v živilih tako, da dobe otroci tudi opoldansko kosilo. Stroški za opravo takih varovalnic ne bodo veliki in občine lahko pomagajo takim koristnim napravam s tem, da za nje dovole kako podporo.«
—	Promociji. Dne 29. t. m. se je v senatski dvorani dunajskega vseučilišča zelo "slovesno izvršila promocija č. g. Gregorja Žerjav za doktorja bogoslovja. S svojo navzočnostjo so med mnogimi drugimi počastili novega gospoda doktorja: g. prelat dr. Maks B r e n n e r, rektor hospica deli' Ani-ma v Rimu, in njegova preblagorodna gospa mati; dalje: g. prelat dr. Anton Perathoner, avditor najvišjega cerkvenega sodišča v Rimu; č. g. msgr. I. Jančar, župnik v cerkvi nem. vit. reda na Dunaju; č. g. dr. I. Knavs, dekan v Št. Potru pri Gorici, sedaj bivajoč na Dunaju. — Novemu gospodu doktorju kličemo: Na mnoga Jeta! Bog obilo blagoslavljaj njegovo nadaljno delo! — Dne 29. t. m. jo bil na dunajski univerzi promoviran za doktorja bogoslovja č. g. Josip Ivančič, duhovnik djakovske škofije. Zb> CctScL svojega bivanja na Dunaju je skrbel za hrvatsko službo božjo; bil je »hrvatski župnik« v Stifskirche na Mariahilferstrafie. Bog blagoslavljaj i v bodoče delo mladega gospoda doktorja!
—	Umrl je v Lincu 51 letni višji finančni svetn,k g. Rajmund Jordan, ki je služil svoj čas tudi v Ljubljani in kot davčni referent na c. kr. okr. glavarstvu v Kranju. Truplo prepeljejo v Kranj. Dva pokojnikova sinova služita kot častnika na bojišču.
—	Iz ljudskošolske službe. C. kr.
okrajni šolski svet v Novem mestu je imenoval namesto upoklicanega nad-učitelja Ivana Franke suplentinjo Justino Hiti za suplentinjo na ljudski šoli v Dobernlčah, namesto upoklicanega učitelja in šolskega voditelja Antona Pugelj je poveril definitivni učiteljici Valentini Vidic-Vrhovec začasno vodstvo ljud. šole v Hinjah, namesto kot voj kurata vpoklican, učitelja p. Engel-berta Ivlasinca je imenoval p. Benjamina Petriča za suplenta na deški ljudski šoli v Novem mestu. — C. kr. okrajni šolski svet v Krškem je poveril vodstvo ljudske šole v Št. Ruportu namesto obolelega nadučitelja Aleksandra Lunaček učitelju Matiji Brezovar in imenoval namesto na dopustu se nahajajoče učiteljice Antonije Iiandl učiteljsko suplentinjo Karmen Ilvalo za suplentinjo na ljudski šoli v Mokronogu. — C. kr. okrajni šolski svet za* ljubljansko okolico je imenoval suplentinjo Evlalijo Dimnik za provizorično učiteljico in brezplačno suplentinjo na III. mestni deški ljudski Soli v Ljubljani Josipino Vodišek za suplentinjo na šestrazredni ljudski šoli v Dev. Mar. v Polju. Dosedanja provizorična učiteljica na Brezovici Karolina Lavrič jo imenovana za provizorično učiteljico na štirirazredni I liudski šoli v Sostrein, — C. kr. okrajni
šolski svet v Postojni je imenoval namesto obolele učiteljice Štefanije Kna-felc-Pečar bivšo suplentinjo v Knežaku Pavlo Hvala za suplentinjo na enoraz-redni ljudski šoli v Juršičih in ji obenem poveril vodstvo šole. — C. kr. okrajni šolski svet v Kranju je imenoval dosedanjo učiteljico v Marijanišču v Ljubljani Ivano Sušnik za provizorično učiteljico na deški ljudski šoli v Škofji Loki.
—	Trije ministri priče. Cesarski svetnik Schouwald med razpravo aretiran. Na Dunaju.se razpravlja že več dni radi navijanja cen proti dr. Jožefu Kranzu in več drugim dostojanstvenikom mogočne in bogate Depozitne banke. Gre za dobiček pri pivu, rumu in marmeladi. Depozitna banka je namreč dobavljala vojni upravi. Zaslišan je bil kot priča tudi cesarski svetnik Adolf Schonwald, a se je zapletel v taka protislovja, da so ga na ukaz senata med razpravo aretirali. V soboto popoldne je bil zaslišan ritmojster pl. Lustig, ki je izpovedal med drugim, da se je neki spis popravil. Lustig je bil prej gospodarski po-bočnik vojnega ministra. Sodišče je sklenilo, da se v tej reči zaslišijo danes kot priče vojni minister generalni polkovnik pl, Krobatin, pravosodni minister baron pl. Schenk in finančni minister dr. pl. Spitz-miiller ter sekčni načelnik Jarzebecki. Lustig je izpovedal, da se je nota, ki je povzročila sodno postopanje proti dr. Kran-za, izpremenila na prošnjo finančnega in pravosodnega ministra na povelje vojnega ministra.
—	Pomiloščenje. Cesar je pomilostil 16 v banjeluški veleizdajalski sodni razpravi na smrt obsojenih oseb. Med njimi so jih 8, bivša poslanca Vazilij Grgjič in Matija Popovič sta med njimi, obsodili v dosmrtno težko ječo, pet na 20 letno, dva v 16 letno in enega v 15 letno težko ječo.
—	Poročil se je v Novem mestu g. Alojzij Prc, pekovski pomočnik z gospo Antonijo vdova Š e g e (1 i n, rojena Strniša, gostilničarko v Novem mestu.
—	Umrl je 381etni posestniški sin vojak Alojzij Gaube iz Svečine. Bolezen je dobil na bojišču. — Umrla je 29. marca v Cerkljah na Dolenjskem Terezija Gabrič, sestra duh. svetnika Antona Gabriča.
—	Velikonočni promet na železnicah civilnim potnikom bo dovoljen samo v omejenem obsegu, zato ni prav nič mogoče jamčiti za možnost vožnje. Občinstvo naj potuje le v skrajni sili.
—	Dopisovanje z vojnimi ujetniki v Italiji, Skupna poizvedovalnica, oddelek za vojne ujetnike, obvešča: Italijanski Rdeči križ, komisija za vojne ujetnike nas opozarja, da prihaja italijanski cenzuri zelo veliko avstrijskim vojnim ujetnikom namenjenih dopisnic, ki so pisane s svinčnikom. Take dopisnice se težko berejo in so mnogokrat popolnoma izbrisane. Nujno priporočamo, naj se dopisnice, namenjene vojnim ujetnikom, ne samo v Italijo, marveč tudi v Rusijo pišejo s črnilom.
—	Opozorilo radi raznih pošiljatev z ozirom na cenzuro. Uradno smo dobili: >S pristojne strani nas opozarjajo, da morajo biti pri nas, to je v območju ožjega vojnega ozemlja tudi vrednostna (denarna) pisma, tiskovine in poši-ljatve z vzorci cenzurirana po c. kr. cenzurah. Kakor poštni paketi, prav-tako ne smejo tudi pošiljatve z vzorci in tiskovine imeti nobenih pismenih sporočil in se morajo odprte oddajati. Vrednostna pisma pa se morajo od 2, IV. 1917 izročati pošti zaprta in zapečatena. Da bo mogoče vrednostna pisma čim hitreje odpravljati, je dobro, da se nujna taka pisma samo ob dopoldnevih oddajajo na pošto in sicer če mogoče naravnost na glavnem poštnem uradu (poštni in brzojavni urad Ljubljana I). Da se taka pisma kolikor moči liitro odpravijo, je želeti, da se označi vrednost natanko po znesku, ki je vložen v vrednostna pisma. Naslov bodi razločen in tako čitljiv, pravtako tudi ime pošiljatelja, katero mora biti navedeno pri vsaki pošiljatvi.
Kadar je količkaj mogoče, naj se denar ne pošilja v vrednostnih pismih, ampak naj se nakazuje po poštni hranilnici ali pa po poštnih nakaznicah. Da ne bo ovirana odprava važnejših korespondenc, naj se Velikonočne razglednice ne razpošiljajo.
—	V valjčnem mlinu je ponesrečil Peter Zupan, 17 let stari mlinarski pomočnik pri Pavlu Sedej na Javorniku, občina Koroška Bela. Zgrabila ga jo transmisija za suknjo, ga vlekla s seboj, nato je odletel na tla ter si zlomil levo in izpahnil desno roko. Pripeljali so ga takoj v ljubljansko bolnišnico.
—	Samoumor. Obesil se je posestnik in kupčevalec s konji Matija Vrhunc iz Lesce. Sedaj je služil kot črnovojnik v Du-tovljah na Krasu. Razlog samoumora so bile menda domače razkrtije.
—	Zgubil se je pred 14. dnevi lovski pes (brakirl. bele barve z rdečerujavimi
ušesi in z še nekaterimi lisami na hrbtu in stegnu. Prosi se, da bi gi najditelj takoj proti primerni nagradi naznanil na županstvo D. M. v Polju pri Ljubljani. (2)
Lju&ijonske novice.
lj Sedmič je odlikovan sin g. nadučitelja v p. Ivana Lokarja iz Ljubljane g. Anton L o k a r, stotnik v generalnem štabu, ki opravlja zdaj posle vojnega atašeja v Sofiji. Dobil je turški železni polumesec.
lj Dobrodelna koncerta, prirejena včeraj za zaklad soške fronte, sta obakrat napolnila kavarno .'»Union« do zadnjega kotička. Koncertil*ala je »soška umetniška kapela«, sestavljena, v ta namen iz najboljših moči, in nudila vseskozi umetniški užitek. Večernega koncerta so se udeležili tudi dež. predsednik grof A11 e m s z rodbino, stac. poveljnik polkovnik K 1 e i n s c h r o d t, art. polkovnik S c h w a r z i. dr. — Na občno željo bo danes zvečer ob 8. še enak koncert v kavami »Union« proti vstopnini.
lj Trnovsko izobraževalno društvo naznanja svojim članom, da si je nabavilo precej novih knjig, katere pridejo sedaj v vezavo in bodo po veliki noči v knjižnici članom na razpolago. V kritje stroškov pa prosimo vse Člane, da poravnajo zaostalo članarino, po zmožnosti pa pomagajo s prostovoljnimi doneski, da poravnamo račun. Knjižnica je odprta vsako nedeljo od
1.	do 2. ure popoldne, kjer se sprejema članarina in darovi za nove knjige, vendar se pa oboje lahko odda tudi Še zanaprej v trgovini Kranjc, Trnovska ulica 13. Prosimo vse člane, da se odzovejo temu povabilu in nam po svojih močeh pomagajo, da zamoremo vzdržati društvo tudi še zanaprej. Vsi prijatelji in stari znanci društva, pozdravljeni!
lj Umrli so v Ljubljani: Karel Ver-tschig, rejenec, 16 mescev. — Ana Furlan, tesarjeva hči, 3 leta in pol, — Vinko Kante, rejenec, 15 mescev. — Ana Markovič, delavčeva hči, 3 leta. — Marija Kos, užit-karica, 83 let. — Mustafa Halilovič, lovec.
—	Neža Kaplja, hišnica, 67 let. — Marija Klemene, zasebnica, 77 let. — Franc Ne-žič, vratar južne železnice in hišni posestnik, 60 let. — Viktor Dolinar, čevljarski pomočnik, 29 let. — Oton Kolenc, rejenec, 5 mescev. — Ant. Krajec, črnovojniški delavec. •— Pavel Prime, mesarjev sin, 2 leti.
—	Josip Holubek in Alojzij Janeček, pešca. — Gustav Treo, zasebnik, 62 let. — Vincenc Štepic, hiralec, 27 let.
lj Najvišje cene za nadrobno prodajo govejega in telečjega mesa. Za ozemlje deželnega stolnega mesta Ljubljane je določila deželna vlada do preklica za nadrobno prodajo govejega in telečjega mesa za kilogram: a) goveje meso, in sicer: goveje meso I. vrste s priklado 6 K 20 vin.; goveje meso II. vrste (prsni kos* vrat, rebra, flam) s priklado 5 K 20 vin.; pljučna pečenka brez priklade 8 K; jezik 5 K; vampi (očiščeni in oparjeni) 1 K 20 v.; pljuča 1 K 20 v.; obisti, 1 kom., 1 K 30 v.; gobec 1 kom, 1 K; možgani, 1 kom., 1 K; parklji, 1 kom., 10 vin.; vime, za kilogram, 1 K 20 vin.; loj, za kilogram 6 K. Goveje meso, razen pljučne pečenke, se brez priklade ne sme oddajati. — b) Telečje meso, in sicer: telečje meso I. vrste (pleče, hrbet, stegno) s priklado 4 K; telečje meso II. vrste (vrat, prsni kos) s priklado 3 K 60 vin.; jetra in možgani 4 K; pljuča, srce in vranca 3 K 60 vin. Telečje meso brez priklade se ne sme oddajati. Ako se blago prodaja v pro-daialnicah ali na stojnicah, morajo obrtniki nabiti najvišje cene v svojih prodajalnah, oziroma na stojnicah.
lj Oddaja telečjega mesa za stranke,
vsled vojne trpeče. V sredo popoldne se bo oddajalo telečje meso strankam, ki dobivajo cenejša živila pri sv. Jožefu. Od pol
2.	do pol 4. pridejo na vrsto stranke z začetnimi črkami A do G, od 4. do 6. pa stranke za začetnimi črkami H do L. V četrtek popoldne pridejo na vrsto ostale stranke. Vsaka stranka naj prinese s seboj rdečo nakaznico za meso. Meso se bo oddajalo 1 kg po 2 K.
lj Priglasi za cenejše meso. Da ne bodo ljudje zastonj letali po pisarnah, se razglaša, da s? sedaj še ne sprejemajo novi priglasi za nakup cenejšega mesa. Čas in prostor, kjer se bo treba priglaševati, se bo še pravočasno po lepakih naznanil.
lj Vlak je povozil zavirača Ivana čančar iz Ljubljane. V Spodnjem Logatcu so mrtvega potegnili izpod vlaka. Kako se je zgodila nesreča, ni znano.
lj Našla se je mala vsota denaz-ja; od sv. Jakoba mostu do Prul za vodo. Dobi se pri Antoniji Ižanc, Zabjek 3/1.
lj Svarilo pred nakupom. V nedeljo zvečer je nekdo vzel dobro ohranjeno moško kolo v veži gostilne pri »Levu«. Kolo je tvrdke »Styria«, ima črno nekoliko doli zapognjeno balanco ter tovarniško številko 195/164218. Kdor bi izsledil storilca, se prosi, cla t£a naznani c. kr. policiji v Ljubljani.
\
Po svelu.
Za blaženega je bil te dni proglašen v Rimu duhovnik Jezusove družbe Jožef Marija Pignatelli. — Istočasno je bila proglašena za blaženo karmelitska redovnica Ana, pomočnica sv. Terezije.
O Rasputinovi smrti poroča petro-grajski dopisnik lista »Temps«: Raspu-tin je prišel na obisk k velikemu knezu Dimitriju, pri katerem se je mudil tudi knez Jussupov. Rasputin se je norčeval 11 visokih dvornih osebnosti, nakar ga je veliki knez pozval, naj pazi na svoje besede. Rasputin je odvrnil: »Ne bojim se nikogar, kajti če hočem, vas spravim vse v največjo nesrečo!« Nato se je veliki knez zelo razburil, potegnil revolver in oddal na Rasputina tri strele. Rasputin je imel še toliko moči, da je pograbil po orožju, nakar mu je zadel Jussupov smrtni udarec.
Vojni humor iz čeških mlinov. Znani humor v čeških mlinih ni prestal niti v burni vojni dobi. Mlinarji nimajo malo ne-prilik in sitnosti, zakaj zmeraj prihajajo prijatelji in znanci v hišo; ta ga prosi, naj mu preskrbi mero moke, oni pa, da mu skrivaj zmelje žito. Na dobro misel, kako |e treba s takimi nepovabljenimi odjemalci začeti, je prišel mliinar K. iz plzenskega okraja. Sklenil je nabaviti si velik gramofon, ki naj bi stal na hodniku za vhodom v njegov mlin. Ta gramofon ima pozdravljati prihajajoče z naslednjimi pozdravi: Ne meljem brez listov, ne prodajamo ne moke niti pšenice, niti ječmenove, niti ržene, ne bele, ne črne! Ne moremo pomagati, ne bodite hudi, pojdite domu, pa zdravi ostanite!
Oproščeni petelin. Neki kmetici v Gaflensu so ukradli neznani tatovi vse kokoši, pustili so ji samo enega starega, žilavega petelina. Okoli vratu tega petelina so privezali vrvico z napisom: »Oproščen do prihodnjega prebiranja.«
Jamsko prebivalstvo v Dobrudži.
Že od davnih dob živi v pokrajini, ki se razprostira po obeh straneh stare ru-munako-bolgarske meje v Dobrudži, posebno prebivalstvo, ki se označuje s nih podzemskih votlinah. Tu se nudi torej našim očem pravi tip jamskega človeka, katerega ne najdemo sicer nikjer drugje v Evropi. Prebivalstvo podzemskih votlin se jako malo razlikuje od svojih bolgarskih in rumunskih sosedov. Živi se z živinorejo, govori bolgarski ln rumunski jezik ter je pošteno, pridno ter zvesto starim šegam in navadam. Njih domovi so podobni velikim kletem. Pri vhodu so po 2 metra visoki, na zadnji strani se pa strop dviguje tri do štiri metre visoko. Podzemsko bivališče je s peščenim nasipom razdeljeno na dva dela: večji služi živini, manjši pa ljudem v bivališče. Stene omenjenih bivališč so naravne, le pri vhodu napravljena strešina je iz prsti m vej. Nekaj korakov od vhoda stoji veliko ognjišče. Orjaški lonec in obsežen kotel sta najpotrebnejša kuhinjska oprava. V ozadju stoje glinaste postelje. — Pojav podzemskih selišč v Dobrudži je pač le posledica na stavbnem gradivu in lesu revne dobrudške dežele. Prebivalstvu, ki se je nastanilo tam, ni preostajalo drugega nego izkopati si podzemske »hiše«.
Vojaške vesti.
-j- Odlikovanje generala - Slovenca.
Vojaški službeni znak 2. vrste za častnike je dobil gener. major G1 o b o č n i k Gustav.
-f Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo in z meči so dobili nadporočniki 87, pp. Franc Toplak, Viktor Perko in Gvido Rijavic. — Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku je dobil vojni kurat Franc Osterc, pri rez. bolnišnici št. 1 v Celovcu. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila nadporočnik 47, pp. Martin Bevk in nad-
Eoročnik 27. dom. pp. Josip Grablovic. — ajvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: poročniki 17. pp. Atilij Puschi, Aleks. Kahan, Štefan Crnčevič, Franc Furlan in Alojzij Furlan in poročnik 27. pp, Josip Barle. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 47, pp. Ivan Ogorelec. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila nadporočnik Ivan Verbič, pri etap. postaj, pov. v Trbižu in polkovni zdravnik 27. dom. pp, dr. Ivan Robida, pri rez. bolnišnici štev. 5 v Ljubljani. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: praporščak Strašil Viljem in desetnik Češek Josip, oba pri 3, sap. baonu in podlovec 8. lov. baona Pogačnik Leopold. — Vdrugič so dobili srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste: štabni narednik 97. pp. Parkel Ivan, narednika ■Uerle Anton in Wagnest Herman in pešec lučič Franc, vsi pri 97. pp. — Srebrno uabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: pe-ec 7, oo, Zupin Valentin, četovodii Ze-
lenko Josip in Mayer Josip, poddesetnik Fink Josip in pionir Oset Anton, vsi pri 3. pion, baonu, tit, narednik Šinigoj Marij in tit. des. Rojac Anton, oba pri 97. pp., saper 3. sap. baona Gruber Anton, des. 7. pp. Drole Ivan, desetnik 3. gor. top. p. Berginc Alojzij, narednik 7. pp. Janežič Lambert, lovca Sickl Rudolf in Hlebčar Josip in lovec Kržišnik Matija, vsi trije pri 7. lov. baonu, saperji 3. sap, baona Ofak Matija, Pavlin Valentin in Stadler Hugo, patr. vodja 7. lov. baona Cerček Ivan, narednik Sterle Anton, enol, prost, desetnik Forster Rudolf in pešec Lukeš Franc, vsi pri 97. pp., kadetni aspirant Černigoj Alojzij, naredniki Lozar Josip, Milačič Anton in Hlad Ivan, četovodje Testen Alojzij, Ko-vič Franc, Ferluga Jakob, Poje Peter in Ovsec Ivan, enol. prost, desetnika Kramer Karel in Kliment Franc, desetniki Ribarič Franc, Golojka Anton, Vitez Viktor, Ru-žič Peter, Vidoz Rafael, Kušar Rafael, Puntar Josip, Pavčič Franc in Brajnik Andrej, tit. desetnik Pušnar Franc, poddesetniki Križmančič Valentin, Rupnik Jakob in Germek Viktor, pešci Pirih Josip, Silič Al., Korelič Ivan, Gabršček Justin, Hančič Al., Valenčič Anton, Kavčič Blaž, Zgrablič Peter in Jerman Franc, vsi pri 97, pp. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: pod-des. Zapušek Ivan, pionirji Rutin Ferdin., Pivec Franc, Zašler Simon in Jankovič A., vsi pri 3. pion. baonu, četovodja Ropaš Ivan, poddes. Plesničar Leopold, Fidel M., Modestin Ivan, Ivančič Andrej, Žerjal Roman in Sinčič Jakob, tit. poddes. Princ Iv., pešci Ivančič Anton, Žižmond Feliks, Ko-mel Josip, Ivančič Ivan, Valenčič Danilo, Lavrenčič Jeronim, Baje Franc, Božič Iv., Turk Ivan, Gorjup Josip, Štrukelj Mihael, Tomec Ivan in Češnik Ivan, vsi pri 97. pp. — Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil stotnik 27. dom. pp. Ivan Orehek. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči sta dobila poročnika 27. dom. pp. Henrik Klenovšek in Ivan Tratnik. — Vdrugič je dobil Najvišje pohvalno priznanje z meči nadporočnik 27. dom. pp. Josip Stadler.— Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: nadporočnik 27. dom. pp. Teobald Rohracher, poročnik 27. dom. pp. Franc Kleinikel, nadporočnik 27. dom. pp. Josip Grablovic, pri 96. pp., nadporočnik VI. prost, strel, baona Emil Gustin, poročnik 151. črnovoj. baona Ignacij Skaza in poročnik 155. črnovoj. baona Franc Papež.
Miljukov in Ukrajinci.
»Dilo« objavlja članek rusinskega politika Lozinskega o stališču Miljukova v ukrajinskem vprašanju. Lozinskij se je junija leta 1914. v Petrogradu razgovarjal z Miljukovom. Miljukov je kazal živo zanimanje za ukrajinsko vprašanje, o katerem je dobro poučen. Povedal je, da je večkrat govoril z lvovskim vseučiliškim profesorjem Gruševskim (Gruševskij je ruski podanik) in da se z njim v tej stvari dobro razume. Miljukov stoji na stališču, da je treba dati ukrajinskemu jeziku v Rusiji popolno svobodo, dovoliti večjo avtonomijo ter jim dati možnost iniciative; Ukrajincem naj se pusti svoboda, da se borijo za svoje pravice. Nikakor pa ni za tako avtonomijo Ukrajine, kakršno zahtevajo Ukrajinci. Podobno je Miljukov izjavil leta 1916 odboru ruskih narodnosti v Švici (Bern). Rekel je, da so ruske napredne stranke za popolno svobodo ukrajinskega jezika in gibanja ter zmerno avtonomijo v okviru ruske države. V tem vprašanju se ruske stranke dogovarjajo s prof. Gruševskim, voditeljem ukrajinskega kulturnega gibanja.
Poljsko »ekspoiizivDosr.
Poljaki mnogo razpravljajo o zgodovinskih in etnografičnih mejah Poljske ter dokazujejo, da je poljska država v dobi svojega razcveta razširjala ne samo državne, ampak tudi etnografične meje poljskega naroda. Poljski narod si je osvojil ter narodno asimiliral obširne litvanske in rusinske pokrajine. Poljski narodni ži-velj si je celo pod nasilnim ruskim jarmom kljub rusifikaciji znal ohraniti znaten vpliv na Litvi in Ukrajini. Ob proglasitvi samostojne Poljske se zopet zbuja želja po narodni ekspanzivnosti, ki naj bi razširila meje poljske države in narodnosti.
»Glos Narodu« je že ponovno svaril, naj se nikar ne proglaša geslo ekspanzivnosti, s katerim brez potrebe dražijo svoje sosede. Rajši naj se obrača večja pozornost na notranjo okrepitev poljskega naroda. Volitve v avtonomne mestne zasto-pe v kraljestvu so razkrile velike, nevarne rane na poljskem narodnem telesu. V več mestih so namreč židje preglasovali Poljake ter jim vzeli odločilni vpliv na mestno upravo. »Glos Narodu« se pritožuje nad varšavskim časopisjem, da preveč zamolčuje to narodno rano ter s tem škoduje Poljakom. Vsled te čudne taktike varšavskega časopisja ni mogoče dobiti vseh podatkov o narodni nevarnosti. Znana Da sta dva posebno kričeča slučaja,
namreč Bedzia in Lodz. V velikem industrijskem središču, v Bedzinu, so vse mestne mandate dobili židje. V mestni upravi vlada židovski žargon, pisan s hebrejskimi črkami. Na glavnih ulicah se šopirijo plakati in oglasi s čudnimi židovskimi hieroglifi. Poljsko mestno prebivalstvo je brez narodnih pravic, globoko ponižano in potrto. V Lodzi, največjem mestu za Varšavo, so židje dobili večino ter proglasili nemščino za uradni jezik mestne uprave. Trije člani poljskega državnega sveta so osebno posredovali za poljski uradni jezik, pa brez uspeha. — Za ekspanzijo je treba primerne notranje sile, potreben je prebitek v notranjem narodnem gospodarstvu. Kako nespametno in nevarno je torej govoričenje o ekspanzivnosti, ko se v notranjosti razkrivajo tako veliki primanjkljaji.
Naši Junaki pozdravljajo domovino.
Mnogo srčnih pozdravov s fronte pošiljajo: Josip Pavli?, četovodja, Josip Kumperščak in Fran Matjašič. — Kranjski deželni strelci pošiljajo vsem domaČim, prijateljem in znancem ter slovenskim dekletom iskrene pozdrave: Enol. prost, poddesetnik Ivan Kokotec, Ljubljana; Maks Cevec, Krško; Ivan Iialior, Dragatuš; Anton Kern, Potok pri Komendi; Peter M. Križelj, Podboršt pri Komendi; Ivan Kralj, Dornberg; Alojzij Končina. Mokronog; Julijan Mejač, Kamnik; Fran Lukanič, Vinica; Avgust Ocepek, Križ pri Komendi; Jože Orlič, Metlika; Ivan Tome, Spodnja Šiška; Jožef Žižmond, Vogrsko. — Gorski havbični topni-čarji pošiljajo srčne pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam: Petemelj, Zrimšek. Krč, Kos in vsi drugi. — Iskrene pozdrave pošiljajo: Matija Lavrin, Vinji vrh; Ferd. Jakša, Gaber; Martin Malnerič, Krupa; Jakob Plut, Vrtača; Jakob Klemenčič, Krupa; Janez Jordan; Matija Malnarlč, Štrekljevec; Martin Zupec, Vrtača,— Četovodja Rado Starman, Postojna; desetnik Anton Pegan, Senožeče; četov. Jožef Šterk; narednik Ivan Pertol; desetnik Josip Ravnikar; Fran Gole. Dolenjsko. - Jožef Rav-nigar. Ivan Karlin, poddes. Martin Venta, Andrej Ivanuša, Jožef Slivka, Jožef Carli, Janez Oran. — Srčne pozdrave pošiljajo slovenski fantje 17. pp.: Rovtar I.eopold, !3a.ic ltan, Karel Šusteršič, Dežman in Riglar. Pred odhodom v smeri roti svpojim krajem na bojišču pošiljajo najsrčnejše pozdrave vsem znanim Primorcem in Primorkam sledeči enol. prostovoljci kad. aspirant.je: Vrhovec Tone, Jerkič Rudolf. Strguljc Alojz, Klavora. Franc., Švara Ernest, Pagon Maks, Klebel Štefan. Ma-kovec Pepi, Benini Josip, Vizorek Anton, Štrukelj Jožef, Kraševec Gustav in I.ikar Polde. — Srčne pozdrave pošilja Ivan Proscn. — Z ru-munskega bojišča pošiljajo srčne pozdrave vsem domačim: Andrej Jarc, Doberdob; Ivan Znidaršič Jgavas pri Ložu; Jožef Zdešar, lir-do pri Ljubljani; Ivan Vidmar, Cerknica pri Rakeku; Avjpist Javornik, Čadranska vas pri Konjicah; Miloš Hrovatin, Prvačina. — Mi Slovenci tukaj na Dunaju v XVI. okraju v bolnišnici želimo vsem Slovencem in Slovenkam in bralcem tega časopisa vesele praznike, da bi jih v bodoče že v miru obhajali: Ferd. Jakša, Gregor Turnšek, Anton Zupane, Kari Prosenec, Kobale Anton, Andrej Kobal, Metod Štifler, narednik Franc Gril," Jakob Zadravec, Čuk Alojzij in Vodopivec Josip. — Vsem dragim Slovencem in Slovenkam v mili slovenski domovini, posebno pa vsem slovenskim dekletom pošiljamo prisrčne pozdrave z visokih gora: Alojzij Budkovič, podkovski mojster; Tomaž Obrekar, predmojster; Karol Novak in Franc Žagar, desetnika. — Z vzhodnega bojišča pošiljajo pozdrtve: Alojzij Prinčič, Mužic Justin, Pigas Ivan in Koren Ivan. — S soškega bojišča pošiljajo vsem slovenskim očetom, materam, dekletom in fantom srčne pozdrave: Alojzij Zalar, Glince pri Ljubljani, Zupančič Josip, Oblagorica pri Litiji, Josip Glivar, Žužemberk, Ignacij Klemenčič, Gornji vrh pri Litiji. — Srčne pozdrave pošiljata vojaka, bivša solkanska pismonoša Anton in Mihael Bol-tar. — Z južnega bojišča pošiljajo pozdrave: Jurij Franzi, Režek Anton, Podpečan Mart. in Rakuš. — Iz bolnišnice v Ptuju pošilja mnogo pozdravov vsem bralcem in bralkam »Slovenca« in »Domoljuba« pionir Alojzij Bratina, doma iz Dolšic pri Kostanjevici, Dolenjsko. — Mnogo iskrenih pozdravov pošiljamo našim znancem in prijateljem tile Slovenci z rumuii-ske fronte: prostak Bratuž Rud., Zaletel Fr., Eržen Ivan, Friškovec Mih., desetnik Beuc Jak., Bižal Ben., Simonšek Jos., Skoberne, Kocbek Vin,, Paulič Fr., Erman .Tos., desetnik Jerkič Rud..; prostak Strnad Jos. vsi iz Kranjske, Štajerske in Primorske. — Fantje 17. pešpolka »Cesarjevič« pošiljajo pozdrave fantom, dekletom, materam in vsem čitateljem »Slovenca« z visokih sneženih hribov: Peter Aleš, Ljubljana; Zunič Peter, Podzemelj; Grošelj Franc, Moravče; Mrkun Ivan, Dobrepolje; V. Detola, Gradec. — Vsem naročnikom »Slovenca«, pošiljajo pozdrave iz bolnišnico Grigl pri Solno-gradu Jožef Klembas, Peter Dobrila, Jožef Vrotič. — Pozdrave pošiljajo z ruskega bojišča kranjski in primorski Slovenci svojim ljubljenim družinam: Skarabot Anton iz Gorice, Kern Jakob iz Kranja, Pečnik Franc iz Rajhemburga, Kosmač Avguštin iz Skednja pri Trstu. — Srčne pozdrave pošiljajo vsem primorskim beguncem topničarji 24 cm tnož-narske baterijo: Jožef Volk iz Ajševice, Jožef Prešeren iz Kronberga, Anton Peršič iz Kron-borga; Ivan Faganeli iz Vrtojbe; Jakob Silič iz Volčje Drage, Berto Susmcl iz Gorice; Štefan Pahor iz, Lokvice na Krasu; Rugiro Mare-ga iz Moše pri Gorici; Otavija Mediot iz St. Lorenca pri Gorici; — Anton Batilana iz Tržiča na Primorskem. — Z ^ bojišča pošiljajo pozdrave kranjski »Janezi« vsem sorodnikom in čitateljem »Slovenca«, ter vojakom 17. pešp.: Četovodji Špelko Martin in Lavrič Ivan, Loški potok; desetnika Virant Ivan, Dvorska vas V. Lašče in Zakrajšek Ivan, Rob pri V. Laščah; poddesetnik Novak Josip, Vna-nje gorice pri Ljubljani; pešci: Ivan Marolt, Sv. Gregor; Ivan Lunder, M. Slevca; Jože Lavrič, Loški potok; Ivan Skupin, Sušje pri Ribnici; Kurent Franc, Vodice; Kosmatin Jože, Zlato polje: Cotman Franc, Trzin, Gorenjsko; Mervnr Franc, Molik Franc, Mcžnar Jožef, Rudolfovo; Janez Meglen, Dobro polje; Novlan Franc, Malo MlaČevo pri BoStanju. — Slovenski fantje cesarjevičevega pešpolka št. 17. pozdravljamo v*b slovenska dekletu in Ljubljančane.
Štefan Grilj, Vinko Riedl, Jakob Pustovrh, Josip Levstik, Franc Plestenjak, Peter Osredkar, Josip Cerar, Franc Vehar. — Pozdrave pošiljajo g severnega bojišča svojim dragim staršem in vsem poštenim dekletom: Bizjak Fr., desetnik Sorta Alojz, oba iz Gorenje Branice; desetnik Mohorčič Matija iz Vel Ulieljskega; pešci: Junc Jožef, Razdrto pod Nanosom; Meh-ne Fr., Tatre, Istra; Vidrih Viktor, F.rzelj pri Vipavi; četovodje: Kobal Alojz, Vipava; Bizjak Fr., Erzelj pri Vipavi; Požar Ivan, Beljsko; desetniki: Lozej Jožef, Škrbina; Krševan Fr., Riliemberk; Cučič Frane, Vrtojba, Goriško; poddesetniki: Kojnc Jožef, Trst; Ukmar Alojz, Gor. Branica, Dolanci; četovodja Marčeta Savo, Bosna, Krupa. — Srčne pozdrave pošilja vojak 30.5 cm možnarske baterijo Josip Novak. — Slovenski fantje »Cesarjevičevega« pešpolka št. 17. pošiljajo pozdrave „ . „ .... '«..»..	četovodje: Franjo Priman, Jo-
ško Makovec in Janko Selan, desetnika Janko Šinkovec in Franjo Podlesnik, poddesetnik Jo-ško Bolka, pešci: Franjo Stanovnik, Joško Stare, Franjo Zupančič, Franjo Berkopec, Franjo Čuden, Jakob Glavan, Janko Škrbec, Franjo Pečjak, Anton Zgajnar, Jakob Legovič, Anton Rogl, Janko Komar, Janko Vodir, Franjo Kaznar, Franjo Gaberšek, Franjo Šercer, Joško Epih, Leopold Sodražil, Anton Einhebl, Joško Kohlheimer, Janko Weis, Karol Silver, Anton Klemenčič, Janko Ausenik, Anton Zor-ko, Franjo Rupar, desetidk Anton Borojovič in Andrej Hudorovac. — Iskrene pozdrave pošiljajo vsem Dolenjcem z višin snežnih tirolskih vrhov: narednik Valentin Luzar; četovodja Tone Anžiček, telefonski podčastnik Ve-hovec Ivan, telefonist Vekoslav Kostrevec in telefonist Joža Košir. — Pozdrave pošiljajo slovenski fantje 17. pp.: Mihael Strajhar, Limav-ce; Franc Grablar, Čemšenik; Franc Pirnat, Čemšenik; Anton Novak, Trojane; Franc Kr-hin, Kostanjevica; Ivan Zrimšek, Krka; Kos Ignacij, Škofja Loka; Jurij Lipovšek, Izlake: Lovrenc Perko, Videm. — S sneženih gorskih vrhov pošiljamo pozdrave slovenski Štajerci: Anton Kranj, Šent Ilj pod Turjakom, pred kratkim odlikovan s srebrno svetinjo drugo vrste za hraber čin na patroli; Štefan Vese-njak. Zavrč pri Ptuju; Anton Kapel, Kalobje pri Sv. Jurju, j. ž.; Peter Svet, Sv. Peter v Savinjski dolini; Anton Emeršič, Sv. Barbara v Halozah; Pavel Rogl, Rečica na Paki; Valentin Gorjup, Štore pri Celju. — Srčne pozdrave pošiljajo iz bolnišnice v Lovranu, Istra, ti-le Slovenci: Franc Zupan iz Vel. Mengša; Franc Slivnik 7. Bleda; Anton Berginec iz Kobarida; Anton Steiner iz Trnovoga pri Lj.; narednik Roilier i i. Rajhenhurga; Ivan Mozetič, Šmartno. — Iskrene pozdrave pošiljajo slovenski fantje vsem poštenim slovenskim dekletom od neke možnarske baterije; Josip Novak, Novo mesto; Jos. Krapež, Angelska gora; Anton Kragelj, Tolmin; Ivan Smole, Šmarje-Sap, Dolenjsko; Peter Svetič, Tanča gora, Črnomelj: Martin Saks, Šmartno p. Litiji; Karel Glaski, Škedenj; Franc Slapnik, Motnik; Jos. Flega-rič, Ptuj, Štajersko; Jos. Turnšek, Sv. Pavel pri Preboldu, Štajersko; Ivan Samec, Celje; Urban Znidar, Tolmin; Ivan Lenarčič, Logatec; Filip Popar, Koroško; Štefan Markovič, Slavč, Primorsko; Mih. Janžekovič, Ptuj; Ant. Košir, Tržič; Anton Glavič, Št. Vid p. Zatičini; Franc Brodar, Moravče. — Najlepše pozdrave pošiljajo domačim, prijateljem in znancem in vsem Slovencem in Slovenkam: Narednik Iv. Petrič; pešci: Počkaj Jos., Ozbič Jos., Žerjal Jos., Žnidar Štofan, Valentinčič Iv., Potočnik Fran, Gorišek Jak.. Skubic Fran, Orter Jak., Savli Ant., Hlebec Fran, Coljek Jos., Hartman Fr., Jazbinšek Ign., Štrukelj Al., Lorber J., Lesar J., Štorman J., Cernad Jos., Kolb Ferd., Gorjanc Fr., Arnuš Stanko, enol. prost. Šnci-der Stanko, Tekavčič Alojz., Rajer Alojz., Čreš-nar Fr., Kovačič Fr.. Ostričška Henrik, Kovačič Jan., Štefan Jan., Aubelj Jos., Vodopivec A.; pozdravljamo tudi naše tovariše na različnih bojiščih in vsa slovenska dekleta! — Prisrčne pozdrave pošiljajo možje in mladi fantje, ki služijo pri I. oddelku strojnih pušk: Jožef Petkovšek, Zaplana; Anton Vovk, Sv. Križ; Ivan Kovačič, Dob; Ivan Špeh, Šmarjeta; Fran Gorjanc. Kranj; I.ovro Mašel, Kranj; Jakob Gojčič, Ptuj; Bevčič, Kojsko; Anton Je-ran, Cirkno; Jožef Kastelic, Metnaj; Matevž Lipušček, Sv. Lucija; Jožef Voles, Galierje. — Mnogo srčnih pozdravov pošiljajo slovenski lovci! Fran Anžlovar. — Iskrene pozdrave pošiljajo svojim domačim, prijateljem in znancem: Alojzij Primčič iz Fojane; Fran Mužič i7. Medane; Ivan Figur iz Figovice-Kojsko; Ivan Koren iz Kobarida. — Pred odhodom v postojanke najlepši pozdrav domovini! Rač. podčastnik Fran Rebolj; četovodja Fran Dp-lar; enol. prost, četovodja Simon Milač; četovodja Anton Košiu. — Ložki fantje in možje pošiljajo vsem doma ostalim, posebno pa lož-kim dekletom najlepše pozdrave: Fran Mule iz Nadleska pri Ložu; Fran Gregorič, Ivan Ko-čevar, Anton Mlakar, Filip Šega, vsi iz ložke fare. — Srčne pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam, posebno pa prijateljem in znancem, pošiljajo: Sebastjan Pužclj, Zaniostec-Sodražica; Anton Medja, Murn in Kuster; desetnik Ant. Bras, Srpenica; Matevž Černač, Štaj.; Aloj. Sijtaš, Hodonin, Zlata Morava. — Alojzij Hočevar, Štanjel. — Jos. Rajšck. — Z bojišča na Rusko-Poljskem pošiljajo pozdrave slovenski vojaki: Alojzij Roje iz Dolenja vasi pri Ribnici. Anton Berstovšek iz Kozjega in Josip Kovačič iz Kapele pri Brežicah, Štajersko. — Srčne pozdrave pošiljajo svojim družinam: desetnik Josip Tomšič, Sovodnje 136 pri Gorici, desetnik Slak, Vojnik pri Celju; Alojzij Polčan, Peč. pri Gorici, Leopold Žagar, Miroapeč na Dolenjskem, Ivan Birsa, Renče pri Gorici, Franc Čuk, Črni vrh, Štefan No-delko. Sv. Andraž v Slov. goricah, Mihael Smole, Zibika, Sp. Štajersko, Ivan Hojnik, Loka. —- S .. planin pošiljajo srčne pozdrave slovenski fantje domačega domobranskega pp.: pešec Simon Iludovernik, Gorje pri Bledu, pešec Rado Kaltenegger, Jesenice, Gorenjsko, poddesetnik Anton Vovk, pešec Štefan Keber, Črnomelj, pešec Alojz Toller, Petrovče, pešec Joža Sompret, Celje, pešec Joža Rogel, Jezero pri Ljubljani, desetnik Siknvic Malo, Ljubljana, pešci Alojz Čampa, Vel. Lašče, Franc Kavčič, Živi, Josip Testen, Sv. Lucija - Lom, Franc Štrukelj, Loke, Franc Kraljič, Št. Jurij pri Grosupljem, Ivan Fuksl, Toplice pri Novem mestu, Anton Hribar. Gor. Pačova vas, Alojzij Godec, Krka, Jože Osvalt, Osek, Štefan Rustja, Škrilje, Primorsko, Anton Krbovec, Boljum, Istra, Josip Vompcrgar, Zg. Bernik, Ivan Miklič, Št. Vid, Dol., Jakob Udovnik, Čreta, Staj., Franc Berdajs, Temenica, Dol. — Z italijanske bojne črto pošiljajo pozdrave: četovodja Franc Pritnar, Zalog pri Ljubljani; poddes. Alojzij Janežič, Stari grud pri Celju; poddes. Josip Belibar, Naklo pri Kranju; pod-dos. Josip šlebir, Stranje pri Kamniku; Karel Erčnik. Mal. št. Vid pri Velikovcu, Koroško; pešec Ivan Za*ar, Podcrad nri Ljubliaui: ue-
šec Josin Jan, Velikovec, Kor.: pešec Dobrina Andrej, Bizeljsko; Ivnn Vasic, Zg. Ponikva pri Celju; Ivan Matkovič, Dalmacija; Ivan Potu-šek, Hrastnik; Franc Končina, Krmel, Dol.; četovodja Anton Cverle. Zusena, Štaj.; pešec Ivan Flis, Vitanje pri Celju; pešec Leopold Kralj, Sv. Ana pri Tržiču.
Pogrešani vojaki.
Pogreša so Avguštin Jarc, doma iz Vogiv skega, 8. težki topničarski polk, 1. baterija, pozneje je pa bil v bolnišnici v Inomostu. Kdor kaj ve o njem, naj to sporoči na naslov: Ivan Jarc, Zlebič št. 5, p. Ribnica, Dolenjsko. — Anton Matko, Gaberk 6, pošta Obrov, Istra, bi rad kaj zvedel o Ludviku Matko, ki je služil pri 5. pešpolku. že 13 mesecev nima o njeni nobenega glasu. Ako bi kdo kaj vedel, naj prijazno naznani na gornji naslov. — Pogrešata se: Karel Gregorič, Militarbaracke Nr. 5 iu Feldhof, P. Puntigam bei Graz, 39 let star iz Vogerskega št. 84 pri Gorici, in Rafael Gregorič, k. k. Lir 27, III. Komp., III. Zug. Kdor kaj ve o njiju, naj sporoči ofetu Jožefu Gregorič, Uštini št. 8, p. Vipava. — Pogreša se Henrik Košuta, infant. I. R. 22, I. Ers. Komp., rojen leta 1888 v Volčji dragi, okraj Gorica, pisal je zadnjič 11. i. 1915 iz Budimpešte. Odšel je na bojišče 9. i. 1915. Poizveduje Karo-lina Košuta, begunka, Selo št. 14, pošta Šmarje-Sap. — Jožef Volk, 24 cm M. B. 1. 4. R„ bojišče, išče svoja dva brata, doma iz Ajševice, in sicer Avguština Volk, ki je služil pri 97. pp., in Leopolda Volk, ki je služil pri 27. dom. pp. — Ako bi kdo vedel, kje se nahaja Jožef Bremec, star 29 let, doma iz Lokev na Goriškem, ki je služil pri 47. pp. in ki je prišel menda leta 1914 v rusko ujetništvo, naj sporoči to njegovemu očetu Martinu Bremec, Lokve 18, p. Trnovo, Goriško. — Jože Mustavar, Ponikve., p. Dobrepolje. Dolenjsko, išče svojega sina Karla Mustavar. Inf. Reg. 17, 6. Komp.. 1%'. Zug, ki je odšel dne 18. marca 1915 na bojišče in je zadnjikrat pisal dne 1. maja 1915. Kdor izmed tovarišev bi vedel kaj natančnega povedati o njem, naj sporoči na gorenji naslov. — Andrej Rijavec, stanujoč poprej v Gorici, via della Časa rossa 31, sedaj begunec, Eigendorf 3, p. Obergrafendorf. N. Oe., išče svojega sina Josipa Rijavec, ki je služil pri 7. pp., 11. stot.
Pogrešane družine s Primorskega.
Frančiška Markočič iz Slapnika pri Kož-bani, ki je dospela po nad enoletnim pregnan, stvu v Italiji (v Forinu), želi zvedeti, kje s<5 nahaja njen soprog Martin Markočič (Skalarjev), ki je odšel 13. maja 1915 z živino od doma. Kdor kaj ve o njem. naj blagovoljno sporoči Katarini Markočič, Rruck an der Leitha. X. 0., Fluchtlingslager XIV./7. — Ana Mišigoj iz Medane. sedaj begunka na Dunaju. X. B., Feronkorngasse 28—30. IV. Stock, Z. 72, išče. svojo mater Marijo, brata Antona in sestri Frančiško Kolarič in Jožefo Bon z njihovimi Iružinami. Poročil prosi lia gorenji naslov. — Išče se Marija Stepančič iz Pristave-Bilje. Pojasnila prosi Josipina Forčič, Šutna, p. Sv. Križ pri Kostanjevici. Dolenjsko. — Kogoj Terezija, Zatičina, Dolenjsko, prosi, če kdo kaj ve o njenem očetu Andreju Kogoj, ki je do začetka vojske z Italijo stanoval v Ajbi, Ročinj pri Kanalu na Goriškem. Ona ne ve o svoji rodbini že dve leti prav nič. — Iščem svojo hčer Marijo Pavlin, po dom. Pavlinovo, ki je odšla od doma, ko so prišli tja Italijani. Kdor kaj ve od nje, se naprosi, da sporoči na naslov: Franc Terok, p. Semič, Vovpeča vas št. 7, Dolenjsko. — Maraž Silvester iz Števerjana pri Gorici, sedaj interniran v »Convento di Servi, Lucca v Italiji«, išče svoja dva sina Jožefa in Mihaela ter zeta Mužina Boštjana. Ne ve nič o njih že 22 mesecev. Ako bi kdo kaj vedel t> njih, blagovoli to naznaniti ali Silvestru pod zgorajšnjim naslovom ali pa č. g. Jan. Jarec, Števerjanskemu kuratu, sedaj pri Sv. Ožbaltu, p. Trojane. — Ivanka Bone, Bndoifovo št. 173, išče družino Hmnar, stanujočo v Gorici, v ulici Tietro Galli 34. — Katarina Doljak, Neu-siedel an der Zaga. P. Palterndorf, X. Oe.. išče svojo teto Amaiijo Podbršek s tremi otroci, ki je stanovala v Kronbergu (p. d. pri »Droz-giču«).
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1'80, za dame K 1'50, za otroke K 1*20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupai. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
G. Freytags Weltatlas z 58 glavnimi in 25 postranskimi zemljevidi v priljubljeni žepni obliki. Abecedno kazalo obsega več kot 17.000 zemljepisnih imen z označbo, na katerih zemljevidih se nahajajo. Za statistične podatke dopolnjuje ta atlant prav dobro leta 1917 izdani: Hartlebens: Kleines statistisehes Taschenbuch iiber alle Lander der Erde, ki nam nudi najvažnejše statistične podatke vseh držav na svetu po najnovejših virih kot n. pr. o velikosti države, obljudenosti, o prebivalcih, po narodnosti in veri, o državnih dolgeh, o trgovini, o armadi, o večjih mestih itd. j Cena obema knjižicama s poštnino vred le !
Brzojavke: Prometbauka Ljubljana.
7 K 50 vin.; obe knjigi se dobita tudi vsaka zase in sicer atlas s poštnino vred za 5 K 80 vin., Statistika pa za 1 K 90 vin.
Zanesljivo dekle z dežele, vajena vsega gospodinjstva, kuhe in šivanja, želi službe kot
kuSiarioa
v kakem župnišču. — Cenj. ponudbe na upravo Slovenca" pod šifro „Varčna".
Dobro ohranjeno ter lahko moško
kolo
se kupi. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro »Takoj 600«.
Naprodaj je
1 lahek tovorni voz In 1 tehtnica
Več so poizve v Komenskega ul. št. 21. Mirna stranka išče
sfin§19211]£
z dvema sob ma in kuhinjo za takoj ali za maj. — Ponudbe pod »M. 5« na upravništvo Slovenca.
Služba
v Ribnici nad Mariborom je razpisana do 15. aprila.
vajena špecerijske in manufak-turne stroke ter šivanja
želi službe. Gre tudi na deželo. Vešča slovenščine in nemščine. Naslov pod štev. „799" pri upravi SLOV.; pridejati znamko za odg.!
Posestvo
v moravškem okraju,
približno 30 oralov sveta s hišo, gospodarskimi poslopji, živino itd., je naprodaj. Natančnejše pri upravi tega lista pod štev. „79G".
A I 2161/16/16.
Dnžbeni oklic.
Prodado se dne
16. aprila 1917, ob 9. uri dop. v Ljubljani,
Stati trg št. 11 na prostovoljni javni dražbi nastop i v zapuščino po g. Ivanu Jesencu spadajoči predmeti:
Razno štacunsko blago, moško in otroško perilo, obleke, ovratniki, glavne in žepne rute, kravate, maje, naramnice, rokavice, razni sukanec, vrvice, čipke, trakovi, gumbi, prodajal-niška in sobna oprava ter razne dragocenosti in ure z verižicami.
Reči se smejo ogledati dne 16. aprila 1917 v času med 9. in pol 10. uro dop. na licu mesta. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I. dne 24. marca 1»17.
Hlode od IG cm naprej, trame dolge od 4 metre naprej in deske vseh vrst in debelin 729
kupujem
po najvišjih cenah. Ponudbe na naslov A. KRULEČ, Lijubljana, Marije Terezije cesta 13, vrata št. 6.
Sprejme s« zanesljiva
L«
z lepo pisavo, zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Prednost imajo gospodične s prakso. Ponudbe v obeh jezikih pod Ljubljana, poštni predal št. 68 do 5. aprila 1.1.	770
Slacfinifej znamka Sladin
je najbolj zdrava in tudi najcenejSa
mr hrana za dojeniker
Dobi se pri lekarnarju Trnkoczyjn v Ljubljani zraven rotovža. Glavne zaloge: (fa Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Schttnbrun-nerstrasse 109, Joselstildterstrngse 25, Rade-ckyplatz 4; v Gradcu: Sackstrasse 4. 37
Cf. SarBorič
Ljubljana	mo£n£	f Ljubljana
Mestni trg.	\	j	Mestni trg.
priporoča veliko zalogo svilnatih	klobukov,
nakitenih in praznih slamnikov, nakitov	itd. Velika izbera Popravila točno. — žalnih klobukov. _ Cene nizke.
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno-Ijubljenega soproga in očeta, gospoda
Fran Gerbič-a
ravnatelja šo'e »Glasbene Matice" Itd.
na tn ali oni način tešili našo bridko bol, izrekamo tem potom na i •lujprisrčnejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo slavni »Glasbeni Matici", nje ] \okemu zboru za ganljivi žalostinki ter za korporativno udeležbo pri pogrebu, darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnji poti.
Žalujoči ostali.
H Ustanovljeno 1.1893.	Ustanovljeno 1.1893.
| Vzajemno podporno društvo
g	v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim lamstvote
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega, tsscss Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne branilnice
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2, 15 ali 22>/2 let; pa tudi izven odsekov proti poljnbnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago
■
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 K 519.848-40 Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki repre-zentnjejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol.kanonik v Ljubljani.
I. podpredsednik:	n, podpredsednik:
Bogumil Remec, c. kr profesor	Karoi Pollak ml., tovarnar v Ljubljani
v Ljubljani.
01 a n i: Ivan Dolenc, c kr profesor v Ljubljani; Zaje Albin, c. kr. rac. oficijal v Ljubljani. Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze v Ljubljani; Dr. Merhar Alojzij, ifimn vero-učitelj v Ljubljani; dr. Jakob Mohorlč, odvetniški kandidat v Ljubljani- dr. Fran PaDež, odvetnik v Ljubljani Ivan Sušnik, stolni k»n.>nik v Ljubl|ani; Anton Snšnlk, c. kr gimnazijski i.rolesor v LjubUni; dr. Viljem Schtveltzer odvetnik v Ljubljani- di. Aleš tfsenicnis, piolesor bogoslovja v Ljubljani: Fran Verblc, o kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katehet v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič. c. kr profesor in kanonik v Ljubljani. — Olani- Anton Cadez. katehet v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. Un rač, oUciial v Ljubljani Ivan Mlakar profesor. v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Liubljani.
C. kr,
Telefon št. 41.
Slina moietna banka podružnica Liuhllana, rareiJ. C. Maver
Centrala »a Dubm,-UstaaonlSMB 1884,-33 par«2»ic. Hogai fflar.jin sr3 - So.PeJra cesta. Delniški kapital 68,21)0.088 K Reserve 17,888.000 K
Preskrbov.iniR uuh h9nb„...,a .____ . •
ujevanje m upravljanje (depotl) vrednostnih papirjev in posojila nan,e.	15
CJstmena in (.ismena pojasnila ln nasvet o vs,h v h,	J 7 •	~Brezp,acna rc
j	a n nasvet o vsab v bančno stroko spada,ocih transakcijah vsekdai brezplačno Stanle de« u
Najkulantncjše izvrševanje borznih naročil ua vseb tuzomskih in inozemskih mes tih. - Izplačevanjo kupo: .v in izžrebanih vrednostnih papirjev. - Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih u cev. - Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za
mostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom i izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promcse za vsa žrebanja '22J?3 lltail,,ne knjlžine dna 30 novembra 1316 ž. 1*3, ><1.140,.,
ognjevarno shranjevanje stranke. — Brezplačna t e
.-■S«