Političen list za slovenski narod.
P» polti prejemati Tel j k: Za celo leto predplačan 15 gid., za pol leta S gld., za četrt leta
4 yld., za en mesec 1 fid. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 <ld., za pol leta 6 ?ld., za četrt leta t fld., za en meaec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiijan veija 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekipedicija, Semeniske ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratn se sprejemajo in velja tristopna peti t-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredni&tvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.
(^itev. 264.
7 Ljubljani, v soboto 1(3. novembra 1889.
Letnili XVII.
Mihael Napotnik — knezoškof lavantinski.
L
Vse obrne v božjo slavo Mitra kinči sveto glavo . Kdo je mar?
/avantinska vladikovina se raduje . . .
Jutri zašel bode škofovski sedež stolne cerkve sv. Ivana Krstitelja v Mariboru mož, na katerega stavijo duhovščina in verniki najlepše nade. In opravičeno. Ne prihaja v domovino nepoznat; v najtrdnejši možki dobi prijema v roko pastirsko palico, svojim rojakom bode zaklical jutri prvič raz vzvišeni škofovski sedež: Pax vobis — Mir vam bodi I
Vzrastel je novoposvečeni knezoškof na zelenih livadah južnega Štajerja. Ondi se je učil, ondi večinoma pripravljal za svoj poklic, ondi tudi že služboval. In ko se sedaj povrača po nedolgem odmoru v domovino kot viši pastir svoje rodne škofije, ni čuda, ako mu vroča srca vernikov kipe nasproti, srca polna ljubezni in spoštovanja. Vedo, komu verujejo. Vsegdar unet za vse dobro, poln božjega duha, goreč za pobožnost in sveto življenje, moder in učen, iskreno ljubeč svojo domovino, vedel bode voditi izvoljeno čredo svojo na dobro pašo. Znal bode ubrati v srcih svojih rojakov ono struno, katero je ubiral nekdaj nepozabni Anton Martin, da je glasno zvenela in še doni po širni vladikovini: gojil in čuval bode vernikom svojim dvoje biserov, ki stajim draga kot svetle oči: sveto katoliško vero in besedo materino.
Težka je, osobito dandanes, služba škofovska. Čem veča čast, tem veče breme naklada. Narodi teže po prostosti, ki pa ne zasluži tega imena. Avtoriteta se maje na svojem sedežu, družinski red in društvene razmere se zmikajo iz krščanskih načel, svet drvi burno naprej za idejami, ki niti iz daljave ne obetajo sreče narodom, ki za njimi prodirajo. Na vse imenitne pojave, na vse nevarnosti treba, da se ozira bistro oko višega pastirja, da jih bo vedelo v prid obrniti ali pa odstraniti svojim ovčicam. In žal! le prepogosto javljajo se dandanes razne prikazni, ki so malo tolaživne za bodočnost. Ni čuda, da se često ramena šibe pod težkim bremenom težkih časov. Novoposvečeni vladika lavantinski stopa v najkrepkejših letih možke dobe na kraj apostolskega svojega delovanja. In ta nada objema njegove vernike, da bode knezoškof s čilo roko, neprestrašeno branil najdražje svetinje svojcev, da bode na dolgo let dvigal pastirsko palico v slavo božjo ter večni in časni hasek vernikov.
Lavantinska vladikovina se raduje ... In ne samo ta.
Slovenci smo narod mučenikov. Stoletja smo spali spanje narodne smrti. In da nas ni probudila zavest duhovenstva, pokopani bi bili danes, in o nas bi pričala le še zgodovina v nejasnih potezah. A vstali smo, dvignila nas je v življenje duhovščina. Z vero rešila je tudi narodnost. Zato pa Slovenci z dvojno radostjo gledamo na vzvišeni stol svojih vladik. Vajeni smo ubogati jih, ko nam kažejo gotovo pot do duševnega blagra. Radi hodimo za njimi, ko pred nami prodirajo kot voditelji naroda. Blagor nam, dokler bodemo varno živeli pod varnim žezloin pastirske palice! Ne želeli pa bi nikdar doživeti, da bi se ločila belo-rumena zastava od naše trobojnice.
Novoposvečeni vladika je že položil darove svojega svetlega uma na oltar domovine. Pozna nas in naše potrebe. In kaj hočemo še želeti r
Drava in Sava, Soča in Kolpa, pa morje jadransko se radujejo . , .
Na mnogo in mnogo let za sveto katoliško vero in besedo materino!
Delovanje „seliulvereina" v naši deželi.
i.
Krasna naša Krajina bila je od pamtiveka trn v peti onim ponemčevalcem, ki pod zastavo liberalizma, omike in vede bijejo boj za iztrebljenje slovenske narodnosti po slovenskih pokrajinah. S kako silovitostjo in ogromnimi gmotnimi žrtvami se bije ta boj do današnjega dne na Kranjskem, je živ dokaz najnovejši g. prof. L. „Nemški koledar" za
I.	1890., v kojem je tudi priobčen članek o dosedanjem delovanji nemškega „šulferajna" v deželi naši.
Delovanje tega društva obseza doslej nastopna podjetja, iu sicer v Ljubljani: štirirazreduo deško ljudsko šolo v veliki realki (186 učencev) in nemško otroško zabavišče v Mahrovi hiši, vrhu tega pa društvo gmotno podpira tukajšnjo protestantovsko šolo. V Kočevji založil je šulferajn s podporo Jan. Stampfla strokovno šolo za lesno obrt iu ple-tarstvo ter jo podpira (na leto 2880 gld.). Dalje podpira to društvo v Kočevji zasebno otroško zabavišče (100 gold.), dijaško zakladnico (2282 gold.), mestno godbeno šolo (210 gl.), v Maverlu (okr. črnomaljski) je založilo 1. 1882. ljudsko šolo v lastni hiši, ter poseduje šolska poslopja v Grčaricah, Ovčjaku in Zdihovem. VTržičiinZa-gorji (ob Savi) vzdržuje šulferajn otroški zabavišči ter podpira nemško zasebno ljudsko šolo Medvodami (240 gld.); za učila je društvo potrošilo doslej 2799 gld., učiteljske podpore 4582 gl. itd.
Najbolje se pa uverimo o velikih žrtvah tega društva, ako priobčimo tu razpredeljeno po letih, koliko je potrosilo tekom osem let na Kranjskem v svoje namene Leta 1881. je izdalo 3401 gold. 43 kr.; 1882. 1. 11.923 gl. 94 kr.; 1883. 1. 4746 gl. 40 kr.; 1884.1. 24.771 gl. 34 kr.; 1885. 1. 6509 gl. 68 kr.; 1886. 1. 10.971 gold. 18 kr.; 1887. leta
II.511	gl. 13 kr.; 1888. 1. 12.295 gl. 4 kr., torej v osmih letih ogromno svoto 86.130 gld. 14 kr. in če prištejemo tej svoti še dovoljenih 6477 gold. 68 kr. a ne potrošenih, izdalo se je torej za nemško svrho na Kranjskem: 92.607 gold. 84 kr. ! Od te svote pripade na Ljubljano 18.695 gold., Kočevsko mesto 36.181 gl., ostalo svoto pa so dobili okraji: Stari Log, Polom, Gotnica, Smuka, Svetli Potok, Maverl, Grčarica, Srednja Vas, Ivoprivnik, Trava, Mozelj. Morovec, Tržič, Poljane, Reichenau, Kočevska Reka, Zagorje, Ovčjak, Zdihovo, Planina (okr. črnomaljski), Draga, Črnmošn|ice, Turkova Draga, Topla Reber iu Bela Peč.
Iz teh podatkov vsakdo lahko uvidi neumorno delovanje tega velikonemškega društva, kojemu se mora vsak rodoljub, gorko čuteč za slovensko deco, z vsemi močmi upirati. Članek je završen z bese dami: „Radi privoščimo drugim narodom v Avstriji njih jezik in šole; goje in skrbe naj zanje, kakor jim drago, a nam Nemcem mora biti isto dovoljeno." Dobro! Kaj pa poreče pisatelj Sch. k razpisanemu natečaju, v kojem se išče slovenščine zmožen učitelj za šulferajnsko šolo v Sevnici na Stirskem ?
Gotovo na velja ta pogoj za nemške otroke, da bi jim učitelj vbijal v glavo slovenščino, temveč, da se imajo slovenski otroci s pomočjo slovenščine potujiti.
Vprašamo, kak namen ima ta boj? V pravilih tega društva sicer ni jasno naznačen, toda nam je povsem znana njegova politična stran. Tu navajamo napitnico podpredsednika šulferajnu, prof. Vikt. viteza K r a u s a , kojo je imel vPtlrstenfeldu ter slôve: „Ko smo zalagali nemški „Schulverein", bilo je to trenotje zaupanja v nemški genij in v njegov obstanek med nami, v oni dobri geuij, koji je 1. 1870. in 1871. vedel zvesto združeni nemški narod v orožji po slavnih bojiščih od ren-skih valov tj ¡i pod gradbe mesta Pari z a in koji je blagoslavljajoč položil roke na slavno delo našega veka, obnovljenje nemškega cesarstva!"
To je tedaj duh in cilj šulferajnu, o kojem se je profesor Kraus dalje izjavil, rekoC : „Vidimo li tu na iztoku (v Avstriji) z bolestjo, kako vzlic našim naporom postajajo vas za vasjo in ž njimi šola, jezik, mišljenje in urav žrtva inonarodnega soseda, obračajmo se torej z uteho na zapad, k onima pridobljenima državnima deželama (Alzacija in Lo-taringija), koji mladostno okrepljena država obljubuje za vselej ohraniti."
Ako se narod naš poteza za ravnopravnost iu napenja vse sile, da bi se slovenska deca ne po-nemčevala, temveč vzgojevala v materinem jeziku, se to nazivlje pri tej gospodi nasilstvo proti uemštvu.
Ti gospodje govore preveč odkritosrčno. Toda iz tega pa pohaja tudi za nas pouk, da nobenim načinom ne opešamo, temveč zajeduo obračamo največjo pozornost slovenski Stirski in zlasti Koroški ; obramba in ohranitev teh slevenskih pokrajin biti nam mora najsvetejša zahteva v naših političnih težnjah. Vsak udarec, vsako škodo v tem oziru čutimo bratje na Kranjskem dvojno. Iz naših slovenskih pokrajin hoté utvoriti Alzacijo; pobrinimo se, da postanejo neomejena narodna gradba!
Naučni minister dr. G a u t s c h je nedavno zaukazal, naj se odstranijo iz slovenskih šol slike slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, ker imajo bajè staroslovanski napis. Nov dokaz, kako umeje biti ta gospod velik — v malenkostih. Kaj pa, ko bi visela v kaki šulferajnski šoli podoba tevtonskega junaka Herrraanna z runovim podpisom, radovedni smo, bi jo li tudi prepovedal nemškim šolam ? Se more li pameten človek česa bati, kar je povsem nemožno? Tako postopanje nas pa stoprav uči, da je najboljše sredstvo zoper pan-slovansko bojazen, dati slovanskim narodom, kar jim po pravu in pravici gre, da bi se čutili v Avstriji zadovoljne in srečne — in ne kot tujce.
Narod naš je vendar tako avstrijski misleč, tako vzbujen in potrpežljiv, veliki davki se na krvi in žuljih v prospek države zahtevajo od njega, in vendar, kdo posluša glas njegov, kdo se ozira na njegove težave? — Hoče li ohraniti svojo vero in nravnost, odklanja se mu verska šola. dasi je na tisoče podpisalo dotično prošnjo; hoče li ohraniti svoje avstrijsko domoljubje, zatirajo mu baš ti ljudje to čuvstvo, ki bi morali to še najbolj negovati; v dokaz so nam razmere v Istri in Priinorji. Hoče li
ohraniti svojo narodnost, Z8braujajtfjo se mil domače šole na korist šulfertjnskim, domači otfoci se pa tirajo v tuje mučilnice, kjer ginejo n» duhu. srci in telesu. Vprašamo so li to zdrave razmere?
Šolska debata
v deželnem zboru dne 5. novembra.
(Ivonee.)
Poslanec Klun nadaljuje:
Ne bi hotel doživeti časa in ne bi se mogel zagovarjati pred nobenim poštenim rodoljubom, ko bi se našim nadarjenim rojakom tako godilo, kakor prej omenjenim Nemcem, in da bi jim bile vse višje službe za vselej zaprte, ter bi si morali samo v domačih vsakdanjih službah iskati svojega živeža s pometanjem ulic, ali k večjemu kot orožniki, uradniški sluge, ali, če bi posebno debro šlo, kot sodnijski adjuukti, okrajni soduiki, ali glavni zastopnici kake bauke itd. To bi se pa prav gotovo godilo od tistega trenutka dalje, ko bi se jim moglo z nekako opravičenostjo očitati, da niso zadostno zmožni nemškega jezika, ki je iu bo še dolgo časa — tega si nikar ne prikrivajmo — za vse take višje službe ,,conditio sine qua nonu.
To ne bi bila samo silno velika izguba za našo ua kviško hrepenečo bogato obdarjeno mladež, ampak tudi za celi narod slovenski, ki bi bil potem oropan velikauske monilue podpore, katero mu njegovi zvesti sinovi v takih službah pri vsaki priliki izkazujejo.
Iz teh praktičnih ozirov nikakor ne moremo in ne smemo biti za to, da naj se nemščina iz naših šol čisto odpravi, ampak moramo marveč tako gojitev njeno želeti, da bodo naši slovenski veleumi tudi v prihodnje enako zmožni za vsako še tako visoko iu imenitno službo, kakor so bili dozdaj.
Tako so sodili tudi možje, ki so se prvi v tem slavnem zboru bojevali za slovensko šolo, in ki nam kot svetle zvezde svetijo na našem političnem ob-nebji. (Klic: ExempJa trahunt!) Pač res, posebno taki vzgledi.
Že leta 1866 v petnajsti seji deželnega zbora kranjskega je bil naš nepozabl|ivi oče pokojni dr. Bleiweis stavil predlog, naj se s posebnim deželnim zakonom vravna učui jezik na naših ljudskih in srednjih šolah. V 21. seji je ta svoj predlog utemeljeval in v svojem krasnem govoru, ki ga najdete v dotičnem stenografičnem zapisniku, konečuo rekel:
„Aus meinem Vortrsge, nieine Herren, haben Sie nun wohl leicht entnehmen können, dass meine Intention nur dahin geht, das Bedürfuiss des Landes mit den Bedürfnissen des Reiches in Einklang zu bringen; denn unser oberster Grundsatz ist und bleibt für. alle Welt offen gesprochen der: die slo-venische Jugend soll bei dem Austritte aus der Mittelschule der slovenischen Sprache iu Wort und Schrift ebenso mächtig sein, wie der deutseben."
V 26. seji je dr. Bleiweis v imenu šolskega odseka poročal o tem svojem predlogu in v tem
(Dalje v prilogi.)
Milostivemu gospodu
Dr. MIHAELU NAPOTNIRU
novemu knezoškofu labodskemu
o priliki njegove intronizacije (lné 17. novembra 1889.
G,
(lasno in jasno povsod kraj Mure, kraj Drave, kraj Save Siri veselja se klic, ori se radosti jek! Danes raduj se srčno, premili mi narod slovenski,
Zemlja raduj se s teboj, s teboj raduj se nebo! Danes spet novi pastir je stopil na prazno prestolje,
Cedo veliko ovčic sebi podložnih ima, Mnogo ima jih, je res, a brižno bo culo nad nami
Milo njegovo oko, blago njegovo srce, Blago srce človeku nakit največe je cene;
Znjim je mogoče lehko biti človeštvu v korist. Ladji prostrani nalik je vladikovina njegova,
V ladji smo potniki mi, on je pogumen krmar,
S krepko jo voljo vodeč, da pluje po burnem valovji,
Da se ogiblje vseh skal, kar jej nevarnih preti, Sila jih mnogo preti, a ni se nam treba jih bati;
Veslo je v ladji krepak, silen in bister mu duh, Z njim bode kazal 011 tir Slovencem v veselo bodočnost,
Skrajni sedaj je že čas, da veseli so Sloven, Da veseli se. ko drugi od njega srečnejši narodi, Ki jim že davno poprej svetil prosvete je žar, Grel jih omike je žar, ker žili so v zlati svobodi.
Ki se Slovencem je, oh, pičlo delila do zdaj. Potnikom, ki so zašli po noči v nevarni nevihti, Pravo pokaže spet pot mila jim mesečna luč. Ti si prijazna nam luč, visoki pastir nam uzorni.
Srečno vodila bo nas Tvojega uma ostrost. Dolgo ohrani Te nam brezkončna dobrota nebeška Brani sovražnih Te sil, čuvaj nadležnih Te bed. Srečne, presrečne Ti daj vse ure, dni, mesece, leta,
Dokler ne bode končal žitja se Tvojega tek. Vedno se širi krepko ter veke in veke ostani, Kar je Slovenstvu v korist Tvoje storilo pero.
Božidar Flegerič.
Priloga £64. štev. „Slovenca" dné 16. novembra 1889.
poročilu zopet poudarjal, „dass man die Nützlichkeit und das Bedürfniss der deutschen Sprache anerkennend, dieselbe aus den Schulen nicht verdrängen wolle."
Tako, gospóda moja, so sodili prvi slovenski poslanci: dr. Bleiweis, dr. Toman, dr. Costa; in kdo bi si drznil trditi, da niso bili rodoljubi v pravem pomenu besede, katerim se morajo skriti marsikateri današnji rodoljubi, ki mislijo, da morejo celó zvezde strahovati. (Poslanec Hribar kliče: Kdo so pa ti?) Ne vem!
Vém, gospoda moja, da z ubogimi 600 gld., ki jih je finančni odsek po predlogu deželnega odbora postavil v proračun, in ki se še vsi ne potrosijo zgolj le za nemški pouk, ampak tudi za slovenski na nemških šolah v Kočevji, našim šolarjem ne bodemo nemščine v glavo vtepli; priznavam celó, da fantje, ki po dovršeni ljudski šoli domá ostanejo, od tega pouka nimajo uobenega haska; pri njih pa, ki prestopajo v srednje šole, vendar ni brez vsakaterega dobička. Učni jezik na naši realki je nemški, na gimnaziji pa se morajo tudi v slovenskih paralelkah nemščine toliko učiti, da se je v nižji gimnaziji do dobrega nauče. Marsikateremu, ali prav za prav vsem učencem, prestopivšim iz večrazrednili ljudskih šol v srednje šole, bi šlo torej tudi v slovenskih paralelkah silno trdo, ako bi iz domače šole nobenega pojma o nemškem jeziku seboj ne prinesli in bi se morali morda še le na gimnaziji nemškega alfabeta učiti. Narod slovenski ima sicer veliko razuma za tuje jezike, ali vendar je že marsikateri nadarjeni mladenič šolo na kol obesil, ker mu je upadel pogum, da bi mogel zmagovati vse predmete, ki se mu jih je na srednjih šolah učiti. Če se torej s privatnim nemškim poukom na večrazrednih ljudskih šolah res tudi dosti ne doseže, doseže se vsaj to, da se učenci vsaj nekoliko privadijo nemščini, da se jim ne zdi tako silno strašna in da ne izgube precej iz začetka vsega poguma.
To vedó tudi stariši po deželi, in le skrb, da bi otroci laglje napredovali, da ne bi poguma izgubili, da ne bi zánje zastonj plačevali, ne pa navdušenost za nemščino ali prepričanje o njeni potrebi za vsakdanje življenje jih pripravlja, da otroke, katere hočejo poslati v srednje šole, ali pripravljati za kako kupčijo, že domá pošiljajo k neobligatnemu nemškemu poduku.
Tudi gosp. poslanec ljubljanskega mesta, ki se danes upira temu poduku, ravno tako sodi. Cemu bi bil sicer svojega sinčka pošiljal v vadnico in ne v mestno ljudsko šolo? Ali morda zaradi tega, ker se na vadnici slovenščina najbolj temeljito goji in uči? (Poslanec Hribar kliče: Saj takrat ni bilo slovenskih šol v Ljubljani!)
Nikar ne mislite, gospoda moja, da boste pouk v nemščini po ljudskih šolah na deželi zatrli, ako iz proračuna izbrišete v ta namen odločeni znesek 600 gld. Dokler bo kaj starišev po deželi, ki hočejo svoje otroke pošiljati v srednje šole, — in takih bo zmirom dovolj, ker hočejo vsaki stariši svojim
LISTEK.
Kritiška pisma.
ii.
Kako prijetno je moralo biti na svetu v isti patrijarhališki dobi, ko še ni bilo niti deželnih, niti državnih zborov. Kadar so si prišli tedaj naši dedje ležeč na koži narodne nezavesti navskriž, spoprijeli so se kar s pestmi junaškimi in z buzdovani grča-vimi. In ko so si opraskali ščetinaste obraze, praznovali so zopet pri pipi tobaka narodno sporazum-ljenje — vsaj tako dolgo, da so jim dorasli zopet skrhani nohtovi.
Žal, in vse takove nekdanje slovanske boje je pozabila miroljubna zgodovina naša, saj ni bilo tedaj niti stenografov, niti galerijskih poslušalcev, ki bi bili skrbeli za neumrljivost bojaželjnih narodnih prvakov.
Vso to tiho narodno poezijo je uničilo nesrečno jabelko ustave, katero so jeli pokušati naši politiški Adami pred štiridesetimi leti.
Ivo bi se bilo le sanjalo Palackemu, ki je iznašel, kakor trdijo pravicoljubni Nemci, s pomočjo ustavnega jabolka češko državno pravo, in našemu pokojnemu očetu Bleiweisu, ki je izkopal iz fran-
otrokom pripraviti boljšo prihodnjost, in vsi želč, da bi se otrokom bolje godilo, kakor njim, da bi laglje svoj kruh služili, — toliko časa se bo vršil tudi ta privatni pouk v nemščini, samo s tem razločkom, da učitelji sedaj dobivajo nagrado za ta prostovoljni poduk iz normalno-šolskega zaklada, potem pa jim ga bodo morali plačevati stariši sami.-Bode pa li starišem-davkoplačevalcem s tem novim davkom ustreženo, si ne upam trditi; iz lastne skušnje bi marveč sodil ravno nasprotno.
Kdor noče tega poduka, se mu ne godi nobena krivica, ker nobeni stariši niso prisiljeni svojih otr&k pošiljati k nemškemu poduku, ampak jim je čisto na prosto voljo, ali se ga njih otroci udeležujejo, ali ne. (Poslanec dr. Tavčar: Povejte nam kaj o vspehih. — Deželni glavar dr. Poklukar: Medsebojni razgovor ni pripuščen.)
Pa še nekaj mi je opomniti. Ne smemo pozabiti, da ta znesek dovoljujemo deželnemu šolskemu svčtu. Dokler je nasprotna stranka imela večino v tem slavnem zboru in v deželnem šolskem svetu, je bila, — zlasti če pomislimo, kakšnih sredstev so se mnogokrat posluževali, da bi dosegli svoje namene, — morda opravičena bojazen, da bi se utegnil ta znesek rabiti ne za poučevanje v nemškem jeziku, ampak za nagrade učiteljem, ki se odlikujejo v politični agitaciji. Zaradi tega smo se tudi mi takrat upirali temu znesku; sedaj pa imamo deželni šolski svet, ki je po večini naš, meso od našega mesa, kost od naših kosti. Zdaj imamo deželni šolski svet, ki je tako sestavljen, da mu smemo zaupati.
Na čelu mu je gosp. deželni predsednik, katerega ves pošteni narod slovenski čisla in spoštuje kot svojega očeta. V njem sta dva zastopnika našega deželnega odbora, oba naše gore lista, in prav za prav zaupna moža našega deželnega zbora. Dalje v njem vidimo dva zastopnika naše duhovščine, ki se vsikdar odlikuje po svojem narodnem mišljenji, in ki je slovenščino gojila, ko jo je bila vsa posvetna inteligenca zapustila. Kavno tako v njem sedi zaupni mož narodnega mestnega odbora ljubljanskega, ki pa vsaj toliko časa, dokler se nasprotniki ne udeležujejo občinskih volitev, gotovo ne bode nobenega nemškutarja odpošiljal v deželni šolski svet, in konečno en zastopnik učiteljstva, ki se sme po vsej pravici imenovati kinč in dika narodnih učiteljev. In takim možem bi ne zaupali? Njim bi izražali svoje nezaupanje z odrekanjem tega malenkostnega zneska? Kdor to more, slobodno mu; jaz tega nikdar ne bi mogel storiti, vsaj bi si dal s takim činom sami sebi žalostno spričevanje, da smo ubogi na duhu in politični pritlikovci!
Ako hočete vedeti kaj o vspehih tega poduka, imam pri rokah izkaz učiteljev, ki so kaj dobili za ta pouk, in v katerem so zaznamovani tudi vspehi. (Klici: Ni treba! Ni treba!)
Torej pustimo to. Omenjal bi pa še o realki, da se je takrat, ko se je vravnaval učni jezik sploh, govorilo tudi o učnem jeziku na realki, in da imamo že iz leta 1866 načrt dr. Bleiweisa, kako naj se vredi. Rad bi bil o tem obširneje govoril,
coskega groblja našo Slovenijo, kako se bodo praskali njujini že pozni pozni rojaki za njuno dedščino, uničila bi bila jednako Kronosu — svojega nedoraslega odgojenca. Poleg bojaželjne ustave, ki je vrgla jednako Pandori cele koše zavisti in prepira mej miroljubni narod slovanski, iznašel je nesrečni Gabelsberger povrh še tesnopis, ki skrbi, da ohranijo arhivi vsemu svetu nerazumne stenograme slavnih bojev slovanskih.
Pregovor pravi, da ni nikjer nesreče brez sreče. Zaradi tega moramo tudi mi čestitati miroljubnim bratom svojim ob „Veltavi srebropeni" na parlamentarnih bojih, bojevanih o neslavni pravdi za slavno češko staro pravdo, o kateri dandanes ne dvomi nihče, da se ne bode ohranila vsaj v deželnozborskih arhivih in da ne bode potreba naslanjati bodočemu epiku svoje hvaležne epopeje na neverojetno ustno poročilo.
Tudi ob naši Ljubljanici „rumenokalni" se bojujejo dandanes sicer ne vodeui boji, vendar boji o nesrečni vodi, kateri bi radi našli dolgopričakovaui odtok.
Zgodovinarji trdijo, da smo Slovenci s Čehi v krvni zvezi. Poslednje nam je vsekako po volji, a vsaj začasno bi nam bilo še ljubše, ko bi nam g. Putick dokazal, ali ni Slovenija s češko kraljevino v kaki
ali zaradi pozne ure končam. („Dobro ¡"-klici.) — Za tem je bilo glasovanje; nasproti so glasovali le štirje narodni poslanci. „Slovenski Narod" pa jih je imenoval kar deset, med njimi tudi tri deželne odbornike, ki pa so bili odsotni. Smešno bi bilo, ko bi glasovali proti dovolitvi onih 600 gld. ravno deželni odborniki, zlasti poročevalec deželnega odbora, ki so deželnemu zboru predlagali ono svoto.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 16. novembra. Notranfe dežele.
Vsi listi vidijo v vladarskem, sestanku v Inomostu znak, da je vez mej Avstrijo in Nemčijo trdna in je ne morejo tudi veliki dogodki omajati. „Nemzet" pravi, da sestanek dokazuje, kako malo je carjev obisk v Berohnu vplival na avstrijsko-nemško zvezo.
Pri tržaških volitvah so v prvi skupini zmagali kandidatje konservativcev, ki so jih postavili enajst in med nje sprejeli tudi enega kandidata društva „Progresso". Med izvoljenimi so tudi predsednik morske oblastnije baron Alter, okrajni glavar Rosetti in državna poslanca Burgstaller in Luzatto. — V včerajšnjem listu se nam je vrinila neljuba pomota. Izvoljeni kandidatje, katere smo včeraj navedli, prodrli so v drugi in ne tretji skupini.
„Grazer Volksblatt" izjavlja, da ničesa ne vč o vstopu štajerskih nemških konservativcev v Hohenvvartov klub. V tem oziru nas bo podučila še-le konferencija desničarskih vodij.
Dunajski župan je iz zdravstvenih ozirov odstopil. Mestni zastop ga je imenoval častnim meščanom.
Šlezijski deželni zbor je bil predvčeraj zaključen.
Tnanje države.
„Pol. Corr." pravi, da je odposlanstvo angleške kraljice v osobi generela Simmonsa v vatikanskih krogih vzbudilo veliko zadovoljnost. Nalog generala Simmonsa se nanaša na cerkveno sodnost otoka Malte. Vsi prepiri v cerkvenih zadevah naj se razsodijo pred sodiščem škofovske kurije na Malti, kakor za časa velikih mojstrov malteškega reda. V povračilo te angleške naklonjenosti tirja angleški pooblaščenec, da sv. Stol imenuje malteškega katoliškega škofa za metropolita in primasa vseh misijonov in vikarijatov, ki že obstoje ali pa se bodo še-le ustanovili v angleških posestvih Afrike. Če se pomisli, kolik vpliv ima papež na irske zadeve, opravičena je trditev, da se bodo po končani tej zadevi skoraj gotovo pričele obravnave tudi o stalnem angleškem zastopstvu pri Vatikanu.
Srbski kralj Aleksander je predvčeraj z Milanovim dovoljenjem obiskal Natalijo. Ob enem javljajo „Male Novine", da je Milan „liinderbanki" doižan 4 milijone in da hoče ta zavod zarubiti Milanovo dvorovino. To dokazuje, da je Milan v Belgrad potoval poglavito zaradi denarnih zadev.
„Times" poroča z Dunaja: Kakor se tukaj govori, stopilo je bolgarsko vprašanje v novo dobo. Knezu Bismarcku se je posrečilo pregovoriti grofa Kalnokyja k popustljivosti v tem oziru. Način, kako se more to zgoditi, ne da bi škodilo avstrijskemu imenu, je že dognan. Da se poprečijo napetosti mej Avstrijo in Rusijo, obljubila je baje prva, da ne bo nikdar priznala Koburžana, dokler tega ne storite tudi Nemčija in Rusija. Tudi bo opustila vsak korak, ki bi mogel v Bolgarih vzbujati neopravičene nade.
podzemeljski zvezi, da bi kar naravnost odveli preobilico naše hladne narodne in prave ljubljanske vode v deželni zbor ob Veltavi in pokropili ondi one narodne prvake, ki širijo s slavo svoje kipeče besede na neslavo slovanske vzajemnosti. Če pojde tako dalje na pričetem solidarnem politiškem delovanji slovanskem, degradovale se bodo „sua sponte" naše slavne zbornice v pravcate petelinje „lontage", kjer se bodo razpraskavali tako dolgo slovanski idejali, da jih zavržemo naposled sami mej nepotrebno šaro.
Čudo ni zaradi tega, da vodeni tudi od dne do dne vedno bolj naš narodni humor in dovtip, kajti celö slavni naš g. Spectabilis toži, da je izpotil v minolem poletji debele granese na svojem čelu in da se je potem ves izpoten zatekel mej Cigauovce, o katerih pa vendar nočemo soditi, da so v istini neki „ultima Thüle" njegovih karakteristiških životo-pisov, saj pri nas je še vedno veljaven izrek: „Nur nicht in die Weite schweifen, wolle nur den Witz ergreifen, das Terrain dafür ist nah'!"
A vendar bi sodil marsikateri krivično, ko bi mislil, da imamo Slovenci le svojo smešno stran, s katero zabavamo sebe in svoje sosede, temveč tudi resni in hvaležni umemo biti, da je groza.
Kadar se posreči namreč kakovemu požrtvovalnemu pisatelju našemu, da spiše v istini resno
Nemški državni poslauci menda nimajo posebnega veselja do tega svojega poklica, kajti državni zbor je bil komaj enkrat dosedaj sklepčen. Minoli ponedeljek je bilo pričetkom seje 30, pozneje 108 potlancev navzočih; manjkalo jih je tedaj 289 splob, 91 pa, da bi bili sklepčni. Glasila raznih strank se zaradi te malomarnosti svojih zastopnikov ravno pred novimi volitvami zelo hudujejo. — O cesarskem se stanku v Inomostu pravi ,Nationalzeitung', da Nemčija nima onih interesov na iztoku, kakor Avstrija, pač pa je prevzela avstrijske istočne skrbi. Evropski mir sloni na modus-u vivendi mej Avstrijo in Rusijo. Perečih vprašanj mej velikimi narodi sicer navadni uljudnostni čini ne manjšajo, vendar je pa nada opravičena, da je sestanek v Inomostu utrdil trajnost miru.
Francoska zbornica je potrdila že 360 volitev; danes je imenovala člane posameznih odsekov. — V parlamentnih krogih je bila vest razširjena, da je Jules Ferry v Cannesu umrl. To ni res, kajti od tod se javlja, da je Ferry popolnoma zdrav.
Pri banketu angleških konservativcev v Bri-stolu dne 14. t. m. je imel predsednik trgovinskega ministerstva, sir M. E. Hick-Beach, govor, v katerem je izrazil nado, da se bodo konservativci in unijonci pred volitvami združili v eno veliko stranko pod imenom „unijonistiška stranka". V ministerstvu ga ni člana, ki ne bi bil k vsaki žrtvi pripravljen, da se vlada z vstopom unijonistiških vodij utrdi. Ce se vlada s tako krepkimi izrazi dobrika nnijoncem, potem je jasno, da ne pričakuje z velikim zaupanjem prihodnjih volitev.
jUumunski ministerski predsednik Catargiu je baje minoli ponedeljek od kralja zahteval, naj razpusti zbornico, inače bo s svojim kabinetom odstopil. Temu nasproti pa se z druge strani zatrjuje, da se je o tem predmetu ministerski sovet že v mnogih sejah posvetoval, toda sklenil pa še ni nič gotovega. Vse nasprotne vesti so neosnovane.
to društvo, katero je že vsled omeujene požrtvovalnosti slovenskega naroda imelo lepe vspehe.
Za njim govori g. Jos. Oiperle o delovanji odbora. V začetku svojega govora omenja razmere na Dunaji, katere so v obče dosti slabe, in kaže, kako pri tacih razmerah trpi ubožni dijak. Dolžnost zdela se je tedaj nekaterim slovenskim rodoljubom na Dunaji osnovati podporno društvo za slovenske velikošolce, ter dati s tem ubogim dijakom možnost, vsaj deloma na troške naroda slovenskega izšolati se. Meseca marca 1. 1888. sklenil je slovenski klub, da se ustanovi tako društvo, ter volil odbor, da izdela pravila. Ta predložila so se cesarskemu na-mestništvu na Dunaji v potrditev, ia ko so se mu vrnila potrjena, začel je odbor takoj svoje delo.
Razposlal je najprvo poziv vsem slovenskim časopisom, v kojem se kličejo rojaki, da pristopijo temu društvu. Najprva je bila gospii Puklova, rojena Dunajčanka, ki je položila na altar društva petdeset goldinarjev. Za njo prišli so drugi, in odbor mogel je že pri prvi seji dne 1. decembra 18SS. 1. dovoliti 32 gld. štirim prosilcem. Ta svota razdelila se je 2. decembra, v dan 401etnice vladanja cesarja Frana Josipa.
Odbor obračal se je tudi mnogokrat pismeno na razne rodoljube slovenske s prošnjo, naj pristopijo društvu. V mnogih slučajih dosegel je to, in le tako bilo mu je mogoče deliti vsak mesec podpor.
Da se vzbudi po domovini živa agitacija za društvo, naprosil je odbor rodoljube po raznih slovenskih krajih, da prevzamejo poverjeništvo. Tem poverjenikom bodi izrečena srčna zahvala, kajti storili so vestno svojo dolžnost. S posebno polivalo omeniti je dveh dam slovenskih, gospe Murnikove v Ljubljani in gospice Pajničeve v Rudolfovem, koji sta s svojo lepo vstrajnostjo in svojim velikim navdušenjem mnogo pripomogli za prospeh društva. Isto taka hvala bodi gospodom: dr. Vošnjaku in dr. Ferjančiču v Ljubljani, Dolencu v Mariboru, Abramu v Trstu in prevzvišenemu knezo-škofu mariborskemu g. dr. N a p o t n i k u , ki ima odlične zasluge za naše društvo.
Da se je širila vest o našem društvu po domovini, v to pripomogli so mnogi naši slovenski časopisi in pred vsemi „Slovenec" in „SI. Narod". Tudi tem bodi izrečena najtoplejša zahvala.
Odbor imel je v pretočenem letu 12 sej. Naprosil je zadnji čas tudi deželni zbor kranjski, štajerski, koroški in goriški za primerno podporo. Prošnje te niso še rešene.
H koncu obrača se gospod govornik še do v zboru navzočih društvenikov pokladaje jim na srce, da ostanejo društvu zvesti tudi v prihodnje. Naj delujejo med svojimi znanci in prijatelji, da raste in se razprostira, in da prinaša zaželjeni sad. V to pomozi Bog!
Potem poroča blagajnik g. Pukl. Iz njegovega obširnega poročila posnemljemo sledeče: Ustanov-nikov ima društvo 18. Plačal je vsakdo po 50 gld., tedaj znaša cela ustanovnina 900 gld. Tej svoti priračunilo se je v smislu društvenih pravil še: 1. Donesek bratov L en ček z Blanice in g. dr. Srne ca 15 gld., 2. donesek društva „Slovenije" od prirejene veselice 17 gld., 3. donesek gospe Murnikove 250 gld., 4. donesek loške čitalnice 32 gld., 5. donesek g. Kotnika z Vrhnike 57 gld. 60 kr., 6. donesek g. Hočevarja iz Velikih Lašč 22 gld. 23 kr., 7. donesek g. Gregoriča iz Rudolfovega 23 gld. 97 kr. Vsa ustanovnina znaša tedaj 1317 gl. 80 kr.
Rednih udov, dobrotnikov in podpornikov šteje društvo 116. Njih doneski znašali so 581 gl. 30 kr. Podpore delile so se v 52 slučajih, prošenj je bilo čez 60. Razdelilo se je 447 gld. Ostalo je tedaj za razdelitev v prihodnjem letu še 134 gld. 30 kr. Troškov imel je odbor 31 gld. 39 kr., katere je plačal z lastnim denarjem.
Prosilci bili so poštenjaki. Kdor je imel le kak drug zaslužek, ni prosil podpore. A obljubil je vsak obdarovanec, da povrne društvu podporo, kedar pride v boljše razmere.
Župnik nemškega vitežkega reda prečastiti g. Jančar predlaga, da se odboru in osebito predsedniku, tajniku in blagajniku izrazi za njihov trud . priznanje s tem, da vstanejo navzoči gospodje. To se zgodi.
G. J. Navratil stavi potem sledeči predlog: Za prvega častnega uda izvoli naj se prevzvišeni vladika mariborski g. dr. Napotnik. On nima zaslug samo za naše društvo, ampak on ima jih za
dijaštvo slovensko na Dunaji sploh, kajti neštevilne so dobrote, koje on deli na skrivnem. — Zbor pritrdi z velikim navdušenjem in z gromovitimi „živio"-in „slava"-klici temu nasvitu.
G. Pukl predlaga, da odbor v prihodnji seji izgotovi zahvalni pismi gospej Murnikovi in gospici Pajničevi, kateri naj prosi ob enem, naj ostanete še dalje prijazni našemu društvu. Predlog ta vsprejme se enoglasno.
Dalje predlaga isti gospod, da se voli predsednikom g. Navratil tudi za prihodnje leto ia sicer „per acclamationem". Tudi ta predlog vsprejme se enoglasno. Gosp. Navratil je predsednik društvu za prihodnje leto, za kar moramo društvu le čestitati.
Zbor preide potem k izvolitvi novega odbora. G. Ciper le javi, da ne prevzame nikake izvolitve več, naj se tedaj mesto njega voli kak drug dru-štvenik. Izid volitev je sledeč:
Voljeni so za odbornike gospodje: dr. Mir. Ploj, dr. Fr. Simonič, Jak. Urban i j a, Ivan Jereb, Jak. Pukl, Fr. Ciček, kapelan pri minoritih, J. Luzar, dr. P. Kresnik in Jos. Ciper le, kateri pa ni prevzel odborništva. Njih namestniki so gospodje: Fr. Oblak, Fr. Uršič in J. Premeru. Za pregledovalce računov izvoljeni so gospodje: P. Hlačar, Fr. Tomšič in A. Švaršnik. Njih namestnika gospoda: Fr. Skedl in Ž. Sežun. S teru je bil končan oficijelni del zbora in pričel seje zabavni. Predsednik akademičnega društva „Slovenije" gosp. Š vaj car izrekel je pred vsem odboru prisrčno zahvalo za njegov trud v imenu slovenskih visokošolcev na Dunaji. Priznaval je, koliko koristilo je že naše društvo velikošolcem, in primerjajo je z enakimi nemškimi društvi preseglo jih je v mnogem obziru.
G. Pukl napil je g. Tomšiču bratu prvega vrednika „Sov. Naroda". V svojem govoru omenja govornik najprej zaslug umrlega vrednika za narod slovenski, a vreden brat mu je pri zboru navzoči g. Tomšič. Tudi njega dičijo iste kreposti, isto navdušenje, ista delavnost. Bog ohrani ga še mnoga leta!
Bilo je še mnogo napitnic, v kojih slavili so se vsi oni, ki so delovali v prid društva. Dovoljeno bodi tudi nam zaklicati jim prav iz srca: Bog jih živi!
Iz Gradca, 15. novembra. Redka, v istini veličastna slavnost praznovala se je dne 10. novembra v promocijskej dvorani graškega vseučilišča. Kakor Vam je že poročal brzojav, bil je v ta dan ob 3. uri popoludue g. c. in kr. avskultant Vladimir Žitek, sin občeznanega rodoljuba g. prof. Ž i tka, promo-viran doktorjem prava „sub summis singularibusque auspiciis Imperatoris". Častna bila je ta slavnost ne samo za g. Ž i tka in obitelj njegovo, nego za vse-učelišče in zlasti za naše slovensko društvo „Triglav", kateremu je bil slavljenec dolgoleten ud in predsednik, častna v najširšem pomenu besede za ves narod slovenski. Kajti, kolikor nam znano, je g. dr. Žitek poleg g. dr. Murka edini slovenski dijak, kateremu je Nj. velečanstvo podarilo dragocen prstan v znak Svojega najmilostivejšega priznanja — in sploh edini Slovenec, ki si je dosle na graški univerzi z neumornim trudom svojim vedel priboriti to najvišjo čast, katera se v obče more podeliti akademiku.
Udeležba bila je ogromna. Velika promocijska dvorana in sosednji sobi bile so napolnjene do zadnjega kotička z odličnimi gosti in na dolgem hodniku pred dvorano gnetlo se je nepregledno število dijakov. Bili so mej drugimi navzoči slovenski poslanci štajerskega deželnega zbora, g. prof. dr. K r e k in drugi vseučiliščni profesorji, lepo število gospii in gospic in mnogo odličnih rodoljubov. Vsa slovanska društva v Gradci so bila korporativno zastopana. Posebno sijajno pa je praznovalo društvo „Triglav" to slavnost. Njegovi udje privozili so se skupno s delegati ostalih slovanskih društev v praznični obleki ter okrašeni s trakovi v dvovprežnicah k promociji.
Ko je Nj. ekscel. ces. namestnik baron Kil beck, kije z dvema namestniškima svetovalcema prisustvoval tej slavnosti, zavzel svoj sedež, pričel je g. Žitek čitati svojo disertacijo: „O načrtu novega kazenskega zakonika." Govor trajal je blizo pol ure. Potem se je vršila promocija po znanem latinskem obredu. Po končanej promiciji povzel je besedo cesarski namestnik baron Kil beck ter v lepem nagovoru izročil slavljencu krasen prstan okrašen z dragocenimi biseri kot cesarjev dar. Z zahvalo gosp. dr. Ž i tka
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 14. novembra. (Prvi občni zbor podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaji dné 9. novembra t. 1.) Mal je naš narod slovenski, a kedar gré za to, da pokaže svojo požrtvovalnost, takrat odlikuje se, da mu ga ni para. Tudi vspehi podpornega društva so sad njegove požrtvovalnosti in vspehov, in sicer lepih vspehov imelo je to društvo v prvem letu svojega obstanka mnogo, mnogo. Skoro vsacemu prosilcu izmed ubožnih slovenskih dijakov moglo je dati podpore društvo; in Bog daj, da bi mu bilo mogoče tudi v prihodnje. A gotovo je, da narod slovenski ne bode zapustil svojih ubogih sinov, ki bodo imeli prišedši do svojega poklica važen nalog, delovati v njega prid.
Dasiravno je bilo dné 9. novembra na Dunaji jako slabo vreme, vendar je došlo k zboru veliko število udov z Dunaja in iz njega okolice. Predsednik g. J. Navratil pozdravi jih prisrčno ter govori potem ob kratkem o zgodovini društva Ze 1. 1884. snovalo se je tako društvo na Dunaji, nabrala se je tudi maia svota, ali žalibog stvar je zaspala. Kriv temu je bil — po besedah gosp. Navratila — oni osorni in odljudni duh, ki vlada še dandanes po Dunaji, in ki je tudi kriv, da naš slavni Kopitar še sedaj ne počiva pod arkadami dunajskega pokopališča. Se-le slovenski klub na Dunaji ustanovil je
delo, ne pokupimo samo v naglici njegovega umotvora, temveč pišemo mesece in mesece lastne komentarje njegovemu delu in modrujemo, kakov bi bil lahko ta umotvor in kakov da je v istini.
Naravno je torej, da so oskrbeli slavni „komentatorji" celo Šumanovi slovnici drugo izdajo že pri njenem rojstvu in predno se je razpečalo deset iz-tisov prve izdaje.
Tudi g. dr. Sketa slovnici se ne godi slabeje, kajti g. Lendovšek jej je skrbel za drugi in novomeški g. pfofesor za tretji natis, če ni to motenje posesti v pravem pomenu besede, potem nimamo niti o slovenskem taktu, niti o posestni pravici niti pojma.
Zaradi tega se čudimo g. dr. Sketa ponižnosti, s katero prenaša svo;e slovniške „jerobe", osobito on, ki sedi v književnem odboru Mohorjeve družbe, ki je „sacer vates"; saj ve on namreč, predno so tiskani posamezni spisi, kako bodo povšeči družbene knjige Slovencem.
Tako namreč se hvali odbor v družbinem koledarji, kako prijati letošnji dve povesti slovenskemu narodu, akoravno ji je dobil narod stoprv tri mesece po tej laskavi sodbi v roke. Vse to priča jasno, da Slovencev še ni zapustil potreben prorožki duh, in da niso prerokovanja o krasni bodočnosti naši samo prazne sanje.
Psevdonim.
bila je slavnost zvršena. Navdušeni trikratni „živio" zaoril je po dvorani v čast slavljencu, katerega so še pozneje na hodniku ter pred univerzo, v spremstvu „Triglavovega" predsednika vstopivšega v voz, burno aklamovali.
Ob 6. uri zvečer pričela se je slavnostna seja v veliki dvorani hotela „Daniel", katero je priredilo društvo „Triglav" v proslavo tega znamenitega dne. Udeležilo se je je blizo 100 oseb. Predsednik „Triglava" g. stud. jur. Pon pozdravi v navdušenem nagovoru g. slavljenca in došle imenitne goste ter konečno kliče presvetlemu cesarju trikratni „Živio!" G. drd. jur. G laser napije v lepih, v srce sega-Jočih besedah g. slavljencu, g. drd. med. Rakež slavljenčemu očetu, g. prof. dr. Krek slavljenčevi materi. Slavljenec in prof. Žitek zahvalita se v ginjenih govorih. Mej tem, ko je pevski zbor „Tri-glavov" nas razveseljeval s svojimi ¡zbornimi glasovi, vrstila se je napitnica za napitnico. Žal, ne-dostaje nam časa, da bi vsaj v glavnih potezah priobčili krasni, z burnim navdušenjem vzprejeti govor g. prof. dr. Kreka in takisto oui deželnega glavarja namestnika dr. Radaja in deželnih poslancev Jermana, dr. S e r n e c a in T o š n j a k a. G. drd. Ž y b o r s k i (Hrvat) nazdravil je prof. Kreku, predsednik „Srbadije" gosp. drd. N i k o 1 a j e v i č prof. Ž i t k u , spominjajoč se one dolge 181etne dobe, katero je g. profesor preživel mej svojimi rojaki v dičnih Karlovcih in kjer se je tudi rodil njegov sin, denašnji slavljenec. — Prečitali so se tudi brzojavi in pisma, katerih je došlo 40 iz vseh krajev našo slovenske domovine.
Zabavnemu delu predsedoval je g. advokaturski kandidat drd. jur. D o m i n k u š.
Iz Prage, 10. novembra. (Konec.) Včeraj se *je pa završila velika debata o adresnem predlogu, s kojim se je bavil tri dni deželni zbor, z govori generalnih govornikov dr. Mattuša in dr. Vašatyja in z zaključnima govoroma obeh poročevalcev dr. Riegra in dr. Jul. Gregra. Za-nimljivo je bilo poslušati, kako je poročevalec manjšine, dr. Jul. Gregr, vedno znova ponavljal stvari, koje je pred njim omenjal in govoril poslanec dr. Vašaty, in le težko je bilo razločiti, kateri obeh je prednašal svoje misli. Vtis njunih govorov bil je potemtakem neznaten, k večjemu semtertjii kak efekt, vsled česar je moral najvišji deželni maršal opominjati galerijo, naj se vede dostojno.
Po vsej pravici je lehko očital generalni govornik večine, poslanec dr. Mattuš, Gregrovi stranki lov po popularnosti, koji je nedostojen za resnega in resuicoljubivega politika. Isto je učiuil tudi poslanec dr. Rieger, navajajoč veliko in težko odgovornost, spojeno z dolžnostjo pri zastopnikih naroda, ki gotovo niso na pravem potu, ako druzega nimajo v mislih, kako bi ugodili v prvem trenotji volilcem. Ta lov po popularnosti vodi je na pota, po kojih izvajajo osodne hibe, in le težko dado se slednje popraviti po celih vekih.
Toda kako malo se mladočeška stranka briga za dostojnost in spoštovanje pri parlamentarnem delu, bodi vam dokaz završetek včerajšnje seje.
Poslanee Treybal predlaga glasovanje pro in contra odborov predlog glede adrese po imenih. Sprejeto enoglasno.
Izmed 150 prisotnih poslancev glasovalo je 113 za predlog odsekove večine in 37 zoper ta predlog. — Za predlog večine glasovali so narodni poslanci in veleposestniki, zoper predlog mladočeški poslanci.
Najvišji deželni maršal Lobkovic: „Predlog večine je torej sprejet in tedaj rešene tudi dotične peticije."
Mladočeški poslanec Tilšer (kriči porogljivo): „At' žije českč stiltni pn'ivo!"
Poslanec dr. Edv. Gregr se obrača proti galeriji z izzivljajočimi migljaji, in v tem trenotji prično najeti razsajalci, razstavljeni med občinstvom na galeriji, kričati in teptati z nogami. Lomoza in škandaloznega prizora ni moči opisati. Po zbornici se je razlegalo in odmevalo, kot bi sami črti razsajali; maršalovega zvonca ni bilo čuti. Na to najvišji maršal Lobkovic veli sprazniti galerijo. Večina občinstva sicer odide, toda nekoliko razsajalcev še vedno razbija na galeriji. Najvišji maršal zopet zaukaže popolnem sprazniti galerijo.
Neki razsajalec kriči doli v dvorano: .Že gremo, razven Vas, gospod Lobkovic 1" — Najeti ta po-uličnik in privrženec dr. Gregra odšel je zadnji z galerije. — Na hodniku pred galerijo nastala je nepopisna gneča. Najeti Gregrovci so se tu pehali
in bežali, da je bilo joj, boječ se zborničnih slug, koji so prihiteli, da napravijo mir. Neka dama, svareč te pouličnike, bila je od njih insultovana. Pred zbornico so je pa razgnali redarji.
V zbornici zavladala je vsled tega škandala največja zmedenost. Narodni poslanci so očitali mladočeški opoziciji, da je ona odgovorna za to rušenje deželnozborske dostojnosti. Poslanec knez Karol Schwarzenberg kliče levici: „To so vaši zavezniki!" Vrišč je nastajal vedno večji, in z močnim glasom napominja najvišji maršal, naj se poslanci spominjajo dostojnosti deželnega zbora. Hrup je trajal skoro deset minut v veliko veselje gg. Edv. Gregra, prof. Tilšerja in Vašatyja, koji so se glasno smejali. Tak torej, prijatelji, je češki deželni zbor, oblagodarjen — po prečudni mladočeški družbi!
Dnevne novice.
(Dnevni red) XIII. seje deželnega zbora kranjskega dne 18. novembra. 1. Branje zapisnika XII. deželnozborske seje dne 15. novembra 1. 1889. — 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. — 3. Poročilo deželnega odbora glede osuševalnih del v dolini račenski. — 4. Poročilo deželnega odbora v 1. 1889. po povoduji. toči, mrazu, požarih ali na drug način provzročenih škodah. — 5. Poročilo deželnega odbora o zagradbah hudournikov iu vravnavi reke vipavske v varstvo vipavske doline. — 6. Poročilo deželnega odbora glede določitve doneskov k troškom za preložitev ceste čez Bogenšperg. — 7. Ustno poročilo upravnega odseka o vravnavi zdravstvene službe v občinah. — 8. Poročilo upravuega odseka o prošnji podobčiue Vrhpolje, da bi se odcepila od vipavske občine in ustanovila samostojna občina Vrhpolje. — 9. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji županstva v Novem mestu za ustanovitev deželne bolnišnice. — 10. Poročilo finančnega odseka o zgradbi nove bolnišnice v Ljubljani. — 11. Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi bolnišnice za kužne bolezni v Ljubljani. — 12. Ustno poročilo finančnega odseka o ustanovitvi strokovne šole za kovinsko obrt v Ljubljani. — 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Turjak iu Želimlje za uvrščenje nove ceste čez Pijavo Gorico med okrajne ceste. — 14. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Turjak, Lužarje in Ulaka za uvrščenje občinske ceste Kuaj-Karlovca med okrajne ceste. — 15. Poročilo upravnega odseka o načrtu zakoua o povzdigi reje goveje živine.
(Štajerski deželni zbor) je imel v četrtek dvajseto sejo. Poslanec Fürst je naznanil, da je v prejšnji seji glasoval za predlog poslanca Jermana gledč kirurgiških šol in je torej predlog vsprejet. Poslanec Reicher je poročal o letnem poročilu glede oskrbovalnic in potepinstva. Poslanec j dr. Srnec je izjavil, da bode glasoval za nasvete j odsekove, glede oskrbovalnic pa je dostavil, da „go- j spodje potniki" preradi zahajajo pod to streho, ker dobe dobro postrežbo. Naj bi se torej kmalu poskrbelo, da bi potniki ua takih postajah dobili dela. Poslanec Vošnjak je izrazil željo, naj bi se pomnožila žandarmerijska postaja v Braslovčah. Poslanec dr. Jurtela je utemeljeval svoj predlog, da se vravna Drava pri Ptuji. Predlog, kateri ]e podpisalo 14 poslancev, izročil se je deželuo-kultur-nemu odseku. Poslanec Fürst je poročal v imenu posebnega odseka o ustanovitvi deželne zavarovalnice ter nasvetoval: Deželni odbor naj predloži c. kr. vladi izdelani načrt s prošnjo, da državnemu zboru predloži v načrtu načela, po katerih naj bi se usta-novljale deželne zavarovalnice. Proti temu predlogu so govorili poslanci Portugall, Wunder, G u-denus, Zscock in Vošnjak, za predlog Pscheiden in Wannich. Konečno je bil predlog vsprejet s 23 proti 12 glasovom. Glasovali so po imenih. — V petek je bila enoindvajseta seja. Na dnevnem redu je bilo poročilo finančnega odseka in nasveti k proračunu za 1. 1890.
(Umrl) je sinoči v Beli Cerkvi tamošnji župnik, č. g. Matija Vi dem še k. Rojen je bil dne21.febr. 1848 v Dobu. Pogreb bode v ponedeljek. Naj v miru počiva!
(Deželni zbori) solnograški, isterski in šlezijski so dnč 14. t. m. bili zaključeni.
(Postojiusko jamo) bodo jutri obiskali častniki nemškega brodovja, ki je v puljski luki; na čelu jim je princ Henrik.
(Kriva svedočba pred obrtnim uradom je go-ljnflja.) Neki mizarski pomočnik, ki je bil obdolžen neopravičenega izvrševanja svoje obrti, izjavil je pri
zaslišanji pred obrtnim uradom, da je mizarska dela pri zgradnji nove šole izvrševal vsled ukaza nekega mojstra. Podjetnik, ki je gradil šolo, bil je zaslišan kot priča in je pred obrtnim uradom potrdil ono izjavo, toda dotični mizarski mojster je proglasil to izjavo za neosnovano, vsled tega je priznal podjetnik te stavbe, da se je dogovoril z onim mizarskim pomočnikom, hoteč ga oprostiti kazni in mu omogočiti daljše izvrševanje dela pri oni stavbi. C. kr. kasacijsko sodišče, kamor je vsa ta zadeva konečno dospela, je proglasilo, da je krivo pričanje pred upravnim uradom v škodo njegove kazenske oblasti, prestopek ali zločin goljufij e. — To naj si zapomni vsakdo, ki iz sebičnih nagibov ali „kumovanja" hoče s svojo obrtno pravico zakriti nepostavno izvrševanje obrti po tretji osebi, kar oškoduje vso obrt. Želeti je, da načelniki zadrug opozorijo na to važno odredbo vse svoje člane.
(Klub slovenskih biciklistov) imel je dne 14. t. m.
v klubovej sobi pri „Slonu" svoj tretji redni občni zbor, katerega so se udje polnoštevilno udeležili ter letni poročili tajnika in blagajnika z odobrenjem na znanje vzeli. — Iz tajnikovega poročila videti je, da kljub slov. biciklistov broji vseh udov 47, namreč rednih, unanjih in podpornih, in da se je društvo tekom leta narodnih slavnosti udeležilo, kot v Novem Mestu, Celji, v Laščah, da je društvo priredilo več izletov in da sploh v vsakem oziru lepo napreduje. — Iz poročila blagajnika omeniti je zelo povoljno društveno denarno stanje. — Za prihodnje leto izvoljeni so v odbor sledeči gospodje: dr. Vinko Gre-gorič soglasno za predsednika; Leustek Milan, podpredsednik; Vesel Rudolf, tajnik; Ogorelec Ivan, blagajnik; Koželj Ernest, rednik; Zupane Urban in Petrič Fran, odbornika. — Omeniti je tudi sklep občnega zbora, da se nadaljujejo društveni „Jour fixi", da se predpustom priredi društveni sijajni ples in da se zaradi dežja neizvršena zadnja društvena dirka z istim sporedom spomladi na progi Vrhnika-Logatec vrši. — Prvi zimski društveni „Jour fix" bode 30. t. m. Reditelja sta kolesarja gospoda Medved I. in Jerman Iv.
(V slovo.) Ta teden je velečast. gosp. župnik Ivan Tomažič ostavil svojo duhovniško službo na ljubljanskem „Gradu", katero je vestno in skrbno opravljal skozi tri leta. S svojim prijaznim vedenjem se je prikupil vsem prostim in primoranim stanov-nikom grajskim; zato je vsem žal, da so zgubili tako dobrega gospoda. Najsrčnejša voščila ga spremljajo na njegovo župnijsko mesto v Škofji Loki. Naj bi ondi njegovo večkrat tudi od posvetne in du-hovske gosposke priznano točno delovanje obrodilo istotako dober sad, kakor na dosedanjem njegovem težavnem službenem mestu, kjer je bil dober voditelj moralno potrtim svojim oskrbljencem, blag posrednik in vspešen priprošnik p.-i strogih disciplinarnih odredbah, tolažnik skesanim in zbeganim kaznjencem, sploh kjer je bil vsem dober oče in podpornik. Zbog teh ljudoljubnih njegovih svojstev bili so mu kaznjenci prav udani, in nikdar ni bilo slišati, da bi se bili upirali nasvetom, priporočilom in željam duhovnika. Zato se je pa tudi v dan odhoda g. To-mažiča, to je 12. novembra t. I., razvil v cerkvi pri zadnji jutranji sv. maši jako ginljiv prizor, ka-koršnega na „Gradu" še ni bil nihče doživel. Po končani sv. maši namreč ogovoril je g. župnik prisotne kaznjence in jim v slovo položil na srce molitev, pokorščino, udanost in potrpljenje. Na to si izprosi kaznjenec dovoljenje, da se v imenu vseh v prisrčnih besedah zahvali gospodu na njegovem milem ravnanju in na dobrotah, ki jim jih je v duševnem obziru v obili meri izkazoval, Hvaležno priznanje je odsevalo v solznih očeh mašnih udeležencev, in po končani besedi hitel in rinil je vsakdo k gospodu, da bi bil prijel in mu poljubil roko. Tudi trdovratniki, ki v verskem obziru skoro niso pristopni, udeležili so se te ponižne ovacije neprisiljeno in dobrovoljno. — Po vsej pravici mislimo, da bodo častiti Ločani v lepi slogi in iskrenem prijateljstvu živeli z novim g. župnikom, kateremu želimo vse dobro in častno!
(Na graškem vseučilišči) je doslej vpisanih 1288 dijakov, in sicer 120 bogoslovcev, 453juristov, 556 medicincev, 84 filozofov in 75 farmacevtov.
(Porotne obravnave v Novem Mesta) se prično prihodnji ponedeljek. Zatoženi so: Reza Strniša, hudodelstva detomora, dne 18. t. m.; Matija Bukovec, hudodelstva uboja, dne 19.; Miha Terop-šič, hudodelstva uboja, dne 20.; Tone Slad i č, hudodelstva tatvine, dni 21; Anton Hočevar, hu-
dodelstva težke telesne poškodbe in Jože Golob, hudodelstva požiganja, dne 22.; Magdalena Hutter, hudodelstva požiganja, dne 23. t. m.
(Na razstavi slavonskega gospodarskega društva v Osekn) je dobil tajnik kranjske kmetijske družbe in vreduik „Kmetovalca'' g. Gustav Pire kot so-trudnik diplomo v priznanje.
(C. kr. okrajna glavarstva) preiskujejo, kakor čitamo v „D. N.", škodo po strupeni rosi ter po-prašujejo župane, ali imajo vinorejci vsled te trtne bolezni manjše dohodke.
(Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) je imel dne 4. t. m. sejo ter je sklenil, prositi vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo državnih podpor za
1.	1890.: Za premovanje in razstave 800 gl., za povzdigo lanarstva 500 gl., umetnega pridelovanja krme 500 gl., sadjarstva 300 gl., vinarstva 1000 gl. goveje reje 3000 gl., mlekarstva 500 gl., ovčje reje 500 gl., prašičje reje 500 gl., za družbeno drevesnico 300 gl., vkupe 8700 gl. Ker se je za darila starim in zvestim poslom zglasilo nepričakovano veliko število zaslužnih prosilcev, sklenil je odbor, prositi deželni odbor še 10 daril iz podpore, ki je namenjena družbi za 1. 1889.
(Na tukajšnji podkovski šoli) se prične novo šolsko leto dne 1. januarija 1. 1890. S poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovauji živine in mesa. Šola bode trajala do konca junija. Prošnje do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe. Le tisti, ki ima spričevalo te šole, more po postavi dobiti patent podkovskega mojstra.
—	Letošnja skušnja na tej šoli bode dne 27. in 28. decembra.
(„Pozdrav.") Tako je naslov novi skladbi, katero je uglasbil g. Janez Carli ter poklonil č. g. Ivanu Tomaži ču povodom njegovega prihoda v Škofjo Loko. Dobiva se pri skladatelju v Loki po 20 kr.
(Cesarjevič Rudolfovo sadjarsko društvo za Spod. Štajer) bode imelo dne 8. decembra ob 3. uri popoludne v Št. Juriji ob južni železnici v šolskem poslopji drugi letošnji občni zbor.
(Čitalnica v Spodnji Šiški) priredi Martinovo besedo v prostorih zimske pivarne pri Kozlerji v nedeljo dne 17. novembra t. 1. s sodelovanjem slav. vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhn štev. 17. Vspored: 1 * * * „Rožica rožic", možki zbor. —
2.	Drag. Jelen: „Želje": 4glasni ženski zbor s sprem-Ijevanjem glasovira. — 3. Nedved: „Planinsko dekle", 4glasni možki zbor s tenor-solo. — 4. Nedved: „Oblakom", mešani zbor. — 5. Ad. Schreiner:„Prvi poljub", možki zbor s spremljevanjem glasovira. — 6. Foerster: „Ah, ni li zemlja krasna", mešani zbor.
—	7. * * * „Sukal sem veslo", mešani zbor. — 8. Avg. Schaffer: Kukovica ali graščak in kmeta. Opereta v enem dejanji. — 9. Ples. — Vstopnina 30 kr. za osebo. Čast. društveniki so prosti. — Začetek ob 7. uri zvečer.
(„Narodna čitalnica'- v Kamniku) priredi v nedeljo dne 17. novembra t. 1. veselico na korist „fondu za prenaredbo odra". Vspored: „Poglavje I., II. in III." Veseloigra v enem dejanji. Češki spisal G. Fileger-Moravskij; poslovenil J. Mohorčič. — 2. „To sem bil jaz." Šaloigra v enem dejanji; poslovenil Miroslav Vilhar. — 3. Ples. — Vstopnina navadna. — Preplačila se z ozirom na zgoraj navedeni namen hvaležno vsprejmo. — Začetek ob 7. uri zvečer.
(Po smrti — sežgan.) V četrtek je umrl v Pragi gosp. Pavel Seithel, tajnik zavarovalnice „Riunione Adriatica di Sicurtii v Trstu". Vsled njegove izrecne želje so truplo včeraj prepeljali v Gotho, kjer bode sežgano.
(Pasji kontumac) je napovedan v občini Dvor pri Žužemberku do 9. februvarija prih. leta.
Telegrami,
Pulj, 16. novembra. Pri slovesnem obedu je pristaniščni admiral Pitner nemškemu cesarju napil. Pruski princ Henrik je odgovoril: Če se dva močna naroda združita in si nju-jina cesarja podajata bratski roki, ustavljati se ne more nikdo tej zvezi. Pijem na zdravje plemenitega avstrijskega cesarja.
Belgrad, 15. novembra. Kralj Milan bo nocoj z iztočnim ekspresnim vlakom zapustil Belgrad.
Atene, J 5. novembra. Zbornica je preko interpelacije o kretskem vprašanji prešla na
dnevni red ter vladi z 72 proti 54 glasovom zaupanje izrekla.
Atene, 16. novembra. Havasovo izvostje: Šakir paša je odstavljen, ker ni zatrl rabuko turških polkov.
Bukarešt, 16. novembra. Catargiu odstopil. General Mano je dobil nalog, da sestavi novi kabinet.
Rio Janeiro, 16. novembra. Tukaj je izbruhnila vstaja, ki namerava vreči vlado in proglasiti republiko. Armada nadvladuje položaj. Ministerstvo je dalo ostavko ter se je imenovala začasna vlada z Dafonsecom in Konstantom. Vojaki so mornaričnega ministra težko ranili.
Umrli so:
15. novembra. Blaž Rambrecht, prisiljenec, 48 let, Poljanski nasip 50, exudat pleurit. — Aleksander Klemenz, uradnega slugo sin, G. let, Tržaška cesta 18, morbus Iirightii.
V bolnišnici:
12. novembra. Jera Pristopec, delavka, 33 let, jetika. — Frane Ahčin, pek, 14 let, vsled telesne poškodbe.
Vremensko sporočilo.
J Cas Stanje a g _ --Veter Vreme i
___„„„„_;. zrukomora toplomer»	° '
opazovanja T mm po coizijn	53 g
7. u. zjut.l 4ol) l --4 0 brezv. megla 15 2. u. pop. 750 1 5 2 „	jasno 0-00
9. u. zvec. 7511 —0-2 si. svzh. „
Srednja temperatura 10° za 2 8° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 16. novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gld. 30 kr.
Srebrna „ 5% '„ 100 "„ „ 16 % „ 85 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 108
Papirna renta, davka prosta......100
Akcije avstr.-ogerske banke......925
Kreditne akcije ..........310
London.............119
Srebro ............. —
Francoski napoleond.........9
Cesarski cekini...........5
Nemške marke ..........58
80 45 „
70 „
»»
75 „ 05 „
n
47 „ 66 „ 48'/.»
Tržne cene v Ljubljani
dné 16. novembra.
gl. kr.	gl. Kr.;
Pšenica, hktl.	...	6 66 Špeh Dovojen, kgr. .	—I 64 I
Rež, „	...	4 71 Surovo maslo, „ .	— 90;
Ječmen, „	...	4 39 Jajce, jedno „ .	— 3
Oves, „	...	3 09 Mleko, liter....	— 8
Ajda. „	...	5 20 Goveje meso, kgr. .	— 56
Proso, „	...	4 55 Telečje „ „ .	— 52
Koruza, „	...	4 87 Svinjsko „ „ .	— 50
Krompir, „	...	3 03 Koštrunovo „ „ .	— 32
Leča, „	... 11 — Pišanec.....— 28
Grah, „	... 10 — Golob .....—16
Fižol, „	... 8 - Seno, 100 kgr. . . 2 23
Maslo,	kgr. .	1 — Slama, „ „ . .	2 50
Mast,	„ .	— 66 Drva trda, 4 □ mtr.	7 20
Špeh svež,	„ • — 54 „ mehka, „ „	4 25
' fei. m í
Občinski tajnik
so išče
pri občini sv. Križ pri Svlbnjem, pošta Radeče via Zidanimost. Plače na leto 152 gld. in prosto stanovanje.
Zahteva se samski stan, zmožnost slovenskega in nemškega jezika v pisanji in govorjenji, pa pisarniška izvožbanost. (1)

ZIMO !!!
Proč. duhovščini, p. n. gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakateremu
v varstvo zoper prehlajenje
najbolje pri poročeno: 1 trikot - flanelen telovnik in 1 take spodnje
hlače skupaj.......gia. 2-75
isto za gospe....... „ 3-
otroška spodnja obleka . . „ Ido 1-50.
Naročbe posreduje 1. avstrijska trgovska naznn-noviiliiica v Brnu. (30—16) (i. oester. Handels - Auskunfts - Bureau Briinn.)
Službo cerkvenikovo,
katere je že več let navajen, želi nastopiti
Franoe Škofie,
(3-2)	stanujoč D. JI. Polje pri Ljubljani.
Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n cerkvenim predstojnikom po imjnlžji ceni v najnovejših in lepih oblikah.	(21)
Na taijo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo.
Osem svetinj!
»olise ročne harmonike * i
z 1, 2 in 3 vrstami tipk, orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, citre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene škatljice, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristoni, lajnice za ptiče, albumi z godbo, pivni in vinski kozarci, neoessairs za gospe z godbo itd.
JAN. N. TRIMMEL,
tovarna harmonik.	(30—16)
Dunaj, VII., Kaiserstrasse 74.
Ceniki franko in zastonj.
3-10 m. blaga za opravo 310 310 3-10 210 210
za suknje
pošilja proti gotovini ali povzetju po čudovito nizkih cenah, in sicer:
to tlol>r« kakovosti:
gld. 4-SO
boljšega „	6-80
finega „	10*50
najfinejšega „	16-50
„	5-60
finega „	12-18
tovarniška zaloga sukna E. Flusser v Brnu,
(20—11) Dominikanski trg 8. Obrazci gratis in franko. Neugajajoče vzamem nazaj.
Nič več mokre noge ali trdo usnje!
I. Bendiks iz Št. Valentina na Spodnjem Avstrijskem ima isEk^nčno j»vu-v-ie<> v Avstro-Ogerski za izdelovanje c. kra. priv. nepremočljlvc
hranilne masti za usnje

cela
katere vspehi so potrjeni s stotinami spričeval. Cene: škatlja 1 gld., >/» škatlje 50 kr., škatlje 25 kr., '/a škatlje 12", kr.
Za likanje usnja priporoča ravnokar patentovano
hranilno tinkturo za usnje
ne lak za usnje ali momentni lik, tudi ne apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno ministerstvo ter dovolilo, da se sme rabili za. usnje v c. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2: 40 kr., št. 3: 20 kr. Razprodajalcem rabat. Dobiva se v vseh večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri gg. Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Sva imo pred ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer se ni založb.	(30—26»
fi^po f j''''«! 9 I
H	revmatizem se inore prav za gotovo ozdraviti, ako se	R
H	rabi moja. mast, katere izdelovanje jo v moji družini	H
|	dedna pravica in ki leči za vedno in v kratkem ¿asu	«a
pa	protin, pukostnico, podagro in trganje po udih,	H
D	tako, da so osebe, ki so leta in leta ležale bolne v po- M
H	stelji ter so konefino rabile to mast. popolnoma ozdrn- ju
a	vele. Za vspeh Jamčim. Pošiljam jo v steklenicah z II
J navodilom. Vilj<'iiiin:i ¡-mm-Iisi v MladiBoleslnvi |8
J (Jungbunzlau) na' Češkem. Na tisoče pisem pričuje o N
f| vspešnem lečenju. Jedna steklenica 1 gld. 30 kr. H
H	Vaše blagorodje! Ne morem si kaj, da ve bi	H
■	se Vam zahvalil za poslano mi mast z navodilom,	|: ji	ker nisem mislil, da bodetn še kdaj ozdravil. Trpel	I 'I	sem strašne muke v levi nogi in v križu celo pol-	■ I	drugo leto, in večinoma nisem mogel vstati in se na	I
■	noge postaviti, tako, da sem bil prisiljen plaziti se	I H	po zemlji. Poslušal sem Vaš svet in hvala Bogu,	H I	.¡edina steklenica Vaše masti me je popolnoma ozdra-	8
I	vila, za kar se Vam srčno zahvaljujem in Bog naj	I
p V SVETKOV1 pri Pardubicah, dne 2. maja 1887. H U (3—3)	/V. Budita, poljedelec. I
Vrelec „Oarinthia",
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Litluon) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod so (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner
v Ljubljani.	(43)
Zahvala in priporočilo.
Udano podpisani zahvali se tem potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se ob enem priporoča tudi v bodoče v izvševanje vseli v
čevljarsko ©hrt
vštevajočih se del. Za točno, lično in trpežno izvršenje jamči, istotako za mogočo nizko eeno. Spoštovanjem
l>S ati ja I lom at,
čevljarski mojster, (26)	v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32.
trgovina z žeieznino na mestnem trgu
priporoča po zelo lii^lci ceni
okove za okna in vrata, štore za .stokat/oranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za, oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ee-meiit, si de) ni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi
lopo in moeno liarojena
sledilna ognjišča
posamezne
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova.
a jotl^l nI'«'«» s	(50)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
gjBf Tudi se dobiva »mirom sveži dovski mavec (Lengenfeldev Ggps) za
gnojenje polja.
EJW151 PSZ151 [lTfclpJ jggEjg
aivžii cii?ivng||i
&Slovenski
Žepni koledar
ar«». iS«»««»
izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v S
„Kcitol. Bukvami", pri J. Giontiiiijti in M. Gerberju.
komad po 20 kr., po pošli 2 kr. več.
Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razprotla-jalcem po jako znižani ceni.
Tudi je dobiti v „Katol. Bukvami"
„Koleflar katol.tiskovneea flrnstva
v Ljubljani" za 1.1890,
namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučiteljem zapisnik uicnccT za več nego 400 otrok.
Udje „K.tol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; neudom stane 1 gld. 20 kr., po pošti 5 kr. več.
Za manufakturne trgovce in zasebnike.
Izvrstne češke tkanine
znane tvrdke
Vil j. Marki, IVamberg (Češko).
Struks (bombažno blago) za m- ške obleke, najlepši obrazci. Barhant, v vseli barvah, dobre vrste. Kanafasse (posteljno blaguj, razne vrsto, najto si
uzorci, dobre vrste. Oksford za srajce in ženska krila, lepi uzorci, dobre vrste. Grrizett za žensko in otroške obleke, izvrstno in trpežno blago.__(10—10)
Uzorci gratis in franko. — Pošilja se proti povzetju
Fečamica
FRANA JEUNIKARJA
v Ljubljani, Tržaška cesta št. 23
izdeluje
mnogovrstne zelene,rujavc in bele
lTnafi| TM,
ur ft w f# i "T®®
in	(T—6J
druge glinaste izdelke
po najnižjih cenah.
Anton Krejči,
lilohucar in kr/nar 8 Kongresni trg v Ljubljani Kongresni trg 8
priporoča prečast. duhovščini in s!, občinstvu svojo največjo z;ilogo najfinejših
klobukov in čepic
1 za gospode in dečke po izvanredno nizkih cenah, i Posebno velika zaloga vsakovrstne (13—12)
kožuliovf iics
najfinejši liO/nhoviiui.sti j>l;iM<"'iin muli za gospe, iiiesitiii in jjotovtiliii i>lsi!Š<'i.
Il„ CASERMAN,
izdelovalec obleke za gospode,
| Šelenburgove ulice Ljubljana Šelenburgove ulice
(nasproti čitalnici)
' se priporoča slavnemu občinstvu z mesta in dežele v
Izdelovanje obleke
(»o najnovejšem kroju
po mogoče nizkih cenah: istotako svojo bogato zalogo raznovrstnega doma-
čega m inozemskega blaga.
Posebno se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje talarjev in razne obloke.
Vzorci so /ran/:o na razpolago, "Tp® (24)
Podpisani zahvaljujemo so slavni c. kr. privilegovani zavarovalni družbi
„Assicurazioni Generali" v Trstu
(zastopnik za Kranjsko v Ljubljani g. C. Tagliapletra) za točno in koulantno poravnanje vsled v našem poslopji št. 8 v Igriških ulicah dne 8. t. m. navstalega požara pro-vzročeno škode. Omenjeno uzorno poslujočo zavarovalnico priporočamo najtopleje v vsakovrstno zavarovanje. V Ljubljani, dne 12. novembra 1889. (i)	Rodbina Scimig.
Lekarna Trnk6czy,
zraven rotovža v Ljubljani
na reUkem Mostnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarn Trnkoozy-jeve tvrdke je pet, in sicer: N a Du naj i Viktor pl.Trnkoczy, V.,Hunds-thurmstrasse 113 (tudi kemična tovarna): dr. Oton pl.Trn-koczy, III.. Radeekvplatz 17, in lulius pl. Trnkoczy, VIII., Josefstiidterstr. 30. V Gradci (na Štajerskem) Vendelin pl. Trnkoczy V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczy. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi : Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kapljice za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, urAk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavo-bdl, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih In zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr.. 1 tuc-at '2 gold., 5 tucatov samo 8 gl.
Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinlte marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoezjr-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
Cvet zoper trganje (Gicmj,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat 4 gL50 kr.
arte ni na steklenici zraven stoječega zname nja ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
«Sdpiipnarff.
hi zeliščni
m,
Štup

—■ * —i za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko. prsne in pljučne bolečine: 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi.
Kričistilne krogljice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljaini 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
Sf Zdravila za živino.iš
|>a za živino.
Ta prav dobra štnpa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje taštupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bo-le/.nij,kaSlja,pljučnih in vrathili bolezni.) ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zaniotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilvz o konje, pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji v boku, v križi itd . otekanji nog, mehurjih nu nogah, Izvili.lenji, tiSčnnji od sedla in oprave, pri snSIci iid. skratka ---------pri vseli viiaiijih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl.. 5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl.
Svni'llo ! Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo ime Trnkoczy in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih sc so«liiij>ki postopa.
Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
zraven rotovžn	(59)
in se vsak dan s pošto razpošiljajo. ~>JZ*
X Brata Ebcrl, u
X Izdelovalca oljnatih barv. flrnežev, Inkov X X	i" napisov.
J Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
g	iS^J «ra H» K Jmam,	||
^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiiu stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot f^ znano reelno fino delo in najnižje cene. ^ Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve Jtt v plošoevinastih pušicah (Blechbiiuhsen) v domačem u lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	(16) ^
S/tT Cenilce mi znhtcrnujc.	^
**nu$mxnn****n**k*
Kavarna, Austria'
(Cafe ^sieliiiiiclt)
sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani
(poleg mesarskega mosta) (25)
priporoča se si. občinstvu z mosta in dežele v mnogobrojui obisk. Postreže svojim gostom z vedno svežo kavo iu drugimi okrepčujo-čimi pijačami ter ima na razpolago sloven-. skih m nemških časopisov veliko število.
ioo(
(3-2)
Št. 19119.
Za 1889. loto ima magistrat ljubljanski podeliti sledeče ustanove:
Jan. Bernardinijevo v znesku gld. 80 35 Jurij Thalmeinerjevo „ „ 86-26 Jos. Jak. Schillingovo „ „ 73-50 Jan. Jost. Weberjevo „ „ 82-52 do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile. Jan. Nilc. Kraškovičevo v znesku gld. 75-00, do katere ima pravico hči ubogega meščana. kmeta, rokodelca ali delavca šent-peterske fare, ki se je letos omožila. Jak. Anton Fancojevo v znesku gld. 71 40, do katere ima pravico uboga poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu. Jos. Feliks Sin-ovo v znesku gld. 48-30. do katere imate pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane.
II. Anton Raabovo v znesku gld. 200-04. Do ene polovice te ustanove ima pravico
ubožna in poštena vdova ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in že zaročena hči ljubljanskega meščana po poroki.
9.	Jan. Nep. Kovačevo v znesku gld. 151-20, katera se ima razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove-ma-tere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi.
10.	Helene Valentinijeve v znesku gld. 84-—, katero je razdeliti med otroke v frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nimajo-starišev in še niso 15 let stari.
11.	Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku gld. 50*40, katero jo razdeliti med štiri uboge posle, ki več de-
ati ne morejo in so na dobrem glasu. Prošnje za te ustanove vlože naj se s potrebnimi prilogami vred pri tukajšnjem uradu
I» decembra
3Ie«tni magistrat 1 \iil>ljaiiski,
dne 4. novembra 1889.
Z I. 1889 nastopi „KMETOVALEC" VI.letnik. „KMETOVALEC"
je edini veči gospodarski list in ob enem najcenejši, zato ni čuda, ako je med najbolj razširjenimi slovenskimi listi. V 1. 1888 prinesel je „KMETOVALEC" na 212. straneh velike oblike 80 večih in 105 manjših gospodarskih in sicer poljedelskih, živinarskih, vinarskih in gozdnar-skih člankov, nad 135 splošno za-nimivih odgovorov na gospodarska vprašanja, katera so stavili naročniki vredništvu, blizo 175 gospodarskih novic itd. To berilo razjas-nevalo je 50 podob. „VRTNAR" je poseben vrtnarski strokovni list, kateri dobivajo naročniki „KMETOVALCA"	J-„VRTNAR" je prinesel 1. 1888 na (J6 straneh velike osmerke 85 večih 78 manjših sadjarskih in vrtnarskih člankov ter blizu 70 podob.
Berilo v „KMETOVALCU" in „VRTNARJU" je dandanes za naprednega kmetovalca tako važno, da ne smo biti slovenskega gospodarja brez teh koristnih listov.
.KMETOVALEC" s prilogo „VRTNAR" stoji na loto 2 gld., gg. učitelji plačajo pa le polovico. Udje c. k. kmetijske družbe dobivajo „KMETOVALCA" zastonj.
Naročila sprejema e. k. kmetijska dražba v Ljubljani, v Salen-drovih ulicah it. S.
2Jgp Naročniki, ki vstopijo med letom, dobijo vse izišle številke. (12-11)