Aktualno Ormoško • Odstranjevanje ograje: »Še več bo kraj in škode zaradi Romov« O Stran 3 v /Ti" Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so Izključeni In se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl Si i tai V Štajerski Ptuj, petek, 14. aprila 2023 Letnik LXXVI • št. 30 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Sp. Podravje • Ptujska kirurgija nujno potrebuje dodatne prostore za svoje delo Nestrpno čakajo nove operacijske dvorane Dolga in težka je bila pot do tega, daje ptujski bolnišnici uspelo pridobiti državna sredstva najprej za gradnjo samega urgentnega centra, nato pa še za nadzidavo. To je še kako pomemben korak, ker bodo prav v prvem nadstropju uredili nove operacijske dvorane. Več na straneh 6 in 7. ... MSll p ■ »Za hit ne obstaja Tamara Goricanec in Rudi Sieger Pojoča Tamara in »b'k« Rudi Aktualno Podravje • Državljani si javne domove upokojencev gradijo sami O Stran 2 Podjetništvo Ormož • Konec tedna v znamenju dveh velikih podjetniških pridobitev O Stran 4 V središču Podravje • Vinogradniki in pridelovalci šenice ostali rez pomoči O Strani 6 in 7 Družba Ptuj • Na srednjih šolah brezplačni higienski vložki O Stran 8 Aktualno • Spodnjepodravskg za smeti med najvišjimi v Markovci • Lastniki zemljišč ta, "I "1 K? nezadovoljni z odnosom občine in cenami" i v NAROČITE STAJERSKI TEDNIK "'SI PRIDOBITE NAGRAD0V Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX ■ pripravili privlačno nagrado. Štajerski TEdST? Vse za zunanjo ureditev 2 Štajerski Aktualno petek • 14. aprila 2023 Podravje • Država in Evropa financirata, nato pa zahtevata denar nazaj Državljani si javne domove gradijo sami Okrog 65,7 milijona evrovje država razpisala za gradnjo manjših domov za starejše po Sloveniji. Na razpis, ki seje zaključil minuli teden, sta se med haloškimi občinami prijavila Majšperk in Podlehnik oz. v njunem imenu Dom upokojencev dr. Jožeta Potrča Poljčane ter Dom Danice Vogrinec Maribor, občini Cirkulane partnerskega doma ni uspelo najti. V oči pa ne bode le nezainteresiranost domov za starejše za gradnjo manjših domov za upokojence, temveč tudi določila države, da morajo oskrbovanci tudi za javni dom plačati strošek amortizacije torej obrabnine. »To je tako, kot bi pacientom v javnih bolnišnicah ob oskrbi obračunali še strošek izgradnje bolnišnice,« je poudaril župan Podlehnika Sebastian Toplak. »Najti zavod, ki bi bil pripravljen sodelovati oz. prevzeti odgovornost za prijavo in kasnejše izvajanje programa, je bila izjemno zahtevna naloga. Po več mesecih trkanj na različna vrata, pogajanj in prilagajanj, nam je na koncu uspelo najti partnerja - to je Dom Danice Vogrinec Maribor,« je dejal Toplak. Dom je v imenu občine na razpis ministrstva prijavil projekt DANica Podlehnik, ki predvideva izgradnjo manjšega doma s 24 posteljami. »V pritličju smo načrtovali bivalno enoto za 12 stanovalcev z demen-co, v nadstropju sobe še za 12 oseb z drugimi ravnmi oskrbe oz. t. i. hišno skupnost. Vključili smo še izgradnjo razdelilne kuhinje, ki smo jo povečali, kolikor se je le dalo, pomembno vlogo bodo imeli tudi skupni prostori, kjer bomo prirejali druženja in medgeneracijske programe, ki jih bomo oblikovali s pomočjo Osnovne šole Podleh-nik, društva upokojencev, društva podeželskih žena in kulturnega društva Občine Podlehnik.« Dom pa ne bo omogočal le dolgotrajne institucionalne oskrbe, temveč tudi dnevne programe varstva in pomoč družini na domu. Zgradba bo energetsko varčna, kar pomeni, da bodo obratovalni stroški minimalni, celotna investicija pa je ocenjena na 3,5 milijona evrov. Če bo občini oz. Domu Danice Vogrinec Maribor na razpisu ministrstva uspelo, v Podlehniku napovedujejo začetek gradnje v prihodnjem letu ter zaključek junija 2026. Cirkulančani ostali praznih rok Antonija Žumbar: »Pogovarjali smo se z različnimi javnimi zavodi - domovi upokojencev. Najprej smo pristopili do ptujskega, kjer smo bili zavrnjeni, obrnili smo se tudi na domove starejših občanov v Poljčanah, Šmarju pri Jelšah in Mariboru. Žal nismo bili uspešni, kar obžalujem, saj imamo dober projekt, s katerim bi zagotovili celovito pomoč starejšim.« Foto: Mojca Vtič Zupan Sebastian Toplak je po večmesečnem trkanju na različna vrata domov upokojencev k sodelovanju pritegnil Dom Danice Vogrinec Maribor. Cene dvoposteljnih sob v domovih Kidričevo, Poljčane in v Podlehniku Višje cene bo kril podlehniški proračun Izjemnega pomena pa je seveda tudi cena domske oskrbe. Pogosto je mogoče slišati, da so manjši domovi dražji. Glede na cenike okoliških domov in predvidene cene v Podlehniku so te res nekoliko višje. Vendar pa je treba upoštevati, da povprečna cena v podlehniškem domu temelji na enoposteljnih sobah (le dve sta dvoposteljni), medtem ko je tre- ba v poljčanskem in kidričevskem domu k ceni dvoposteljne sobe pridati še najmanj dva evra. Ob tem pa cene ne viša predvideno število zaposlenih, v Podlehniku naj bi jih bilo po normativih okrog 29 (skoraj 1,3 zaposlenega na oskrbovanca), temveč strošek amortizacije oz. obrabe objekta in opreme. »Sistem, ki ga imamo, ni pošten do starejših občanov. Če država financira izgradnjo doma za upokojence, zakaj morajo nato zavodi v ceno oskrbnin všteti stro- Dom upokojencev Ptuj - enota Kidričevo* 1_Oskrba 1_ | Oskrba IV | Dom upokojencev Poljčane* 22 € 36 € Dom upokojencev Podlehnik 27 € 44 € *Cena za dvoposteljno sobo, cena oskrbe v enoposteljni sobi je za vsaj dva evra višja šek amortizacije. Razumem, da si zasebniki obračunajo amortizacijo, saj se jim preko oskrbnin investicija povrne, ne razumem pa, da to velja za javne zavode,« razmišlja podlehniški župan Sebastian Toplak. V skladu z zakonodajo tako velja, da se med število oskrbovancev razdeli triodstotna amortizaci- Foto: Občina Podlehnik Vrednost gradnje enote doma upokojencev v Podlehniku je ocenjena na 3,5 milijona evrov, gradnja pa je seveda odvisna od uspeha na razpisu. ja za zgradbo (torej tri odstotke od cene izgradnje stavbe) ter osem odstotkov cene za opremo. »To za našo enoto pomeni okrog 8.000 evrov na mesec, ki bi jih morali z oskrbninami poravnati stanovalci.« Na nekoliko višje cene oskrbnin pa so se v Podlehniku že pripravili, saj so že pred časom svetniki soglasno sklenili, da bodo ceno oskrbnin, če bi odstopala od povprečja, krili iz občinskega proračuna. Nobeno kosilo ni zastonj Na ceno domske oskrbe vplivajo stroški dela, stroški materiala in storitev, financiranja, stroški amortizacije in še posebej stroški investicijskega vzdrževanja. Glede obračunavanja obrabnine/amortiza-cije za javne domove upokojencev v ceni oskrbnine smo povprašali tudi pristojno ministrstvo. Namreč malodane absurdno je, da morajo starejši plačati izgradnjo javnega doma, ki je financiran iz evropskih oz. državnih sredstev. Z ministrstva za solidarno prihodnost so zgolj odgovorili, da se amortizacija vračuna v ceno storitve in da so zbrana sredstva namenjena obnovi osnovnih sredstev. Torej obnovi/novogradnji zgradbe in nabavi nove opreme, ki je nato ponovno zaračunana vsakokratnim uporabnikom v obliki amortizacije oz. obrabe. Kot pravijo, nobeno kosilo ni zastonj, očitno tudi ne projekti, ki so v celoti plačani iz evropske ali državne malhe, ki jo tako ali tako polnijo davkoplačevalci. Brez finančnih posledic za uporabnike so običajno le knjižice in predavanja, povezana v t. i. mehke projekte, vse konkretne projekte - od kanalizacije, vodovoda do domov za upokojencev - pa uporabniki po obrokih odplačujejo. Mojca Vtič Ptuj • Mestni svetniki tudi o združevanju upravnih enot Upravna enota Ptuj učinkovitejša od mariborske Župani Spodnjega Podravja so že javno izrazili nestrinjanje z načrtovano reorganizacijo upravnih enot. Na to temo pa bodo spregovorili tudi ptujski mestni svetniki. »Po dostopnih podatkih o reševanju zadev na področju tujcev spada UE Ptuj med učinkovitejše. Na primer, v UE Maribor uradnik na področju tujcev reši povprečno 550 zadev, na Ptuju povprečno 750,« je navedeno v pozivu, ki so ga pripravili v občinski upravi in ga bodo s soglasjem mestnih svetnikov posredovali pristojnemu ministrstvu. Mestni svet bo v naslednjih dneh obravnaval predlog sklepa (in ga skoraj zagotovo tudi potrdil), s katerim nasprotujejo reorganizaciji, ki UE Ptuj jemlje trenutni status. O tem, da bi nove upravne enote od vseh izpostav prevzele reševanje nalog na področju tujcev, grad- Čeprav natančnih primerjav zaradi različnih informacijskih sistemov UE od leta 2019 pristojno ministrstvo ne vodi, je iz nekaterih drugih poročil možno razbrati, daje ptujska UE med učinkovitejšimi. »Lani smo izdali 1.809 odločb na področju okolja, kar je zelo veliko,« pravi načelnik UE Ptuj Metod Grah. Tudi glede reševanja zadev s področja tujcev so uspešni; po zadnjih (neuradnih) podatkih, s katerimi razpolaga občina, je posamezni zaposleni rešil povprečno 750 zadev, kar naj bi bilo več kot v Mariboru, kjer na tamkajšnjo UE gravitira približno enkrat več prebivalcev kot na ptujsko. benih zadev in podpornih nalog (finance in kadri), smo že poročali. Županja MO Ptuj Nuška Gajšek pa vnovič opozarja, da bi to pomenilo poslabšanje na mnogih segmentih, tudi za zaposlene, ki trenutno delajo na Ptuju, po reorganizaciji pa bi bili del mariborske enote (okrog 20 zaposlenih). Meni, da bi to lahko privedlo tudi do izseljevanja iz Ptuja. Sočasno pa bi se storitve državne uprave oddaljile od prebivalcev v regiji ter jih prisilile na daljšo pot do upravnega organa, v najslabših primerih celo 60 km daljšo: »S tem seveda ne moremo soglašati. Zmanjševanje delovnih mest je z vidika kakovostnih delovnih mest Uradnib podatkov o tem, kako bi reorganizacija potekala, še ni, a so variante, ki so doslej pricurljale v javnost, za lokalno politiko in prebivalce Spodnjega Podravja nesprejemljive. v različnih lokalnih okoljih nezaželeno. Prestavljanje nalog v centralne upravne enote bi to lahko povzročilo. Po številu zadev, ki se rešujejo v obdobju enega leta, ptujska upravna enota spada med šest največjih upravnih enot (podatki so primerljivi z UE Novo mesto in Ce-lje).Tu gre za interes občanov kot fizičnih oseb in podjetij ter lokalnih skupnosti, oziroma vseh investitorjev,« pojasnjuje Gajškova. S sklepom mestnega sveta bodo ministrstvo pozvali, naj predlog, ki ga ima na mizi, še enkrat preuči in pred sprejemanjem kakršnihkoli odločitev opravi analizo ter se o učinkovitosti prepriča s pomočjo statističnih podatkov in stanja na terenu. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 14. aprila 2023 Aktualno Štajerski 3 Ptuj, Podravje, Slovenija • Kaj je pokazala primerjava cen za odvoz odpadkov Spodnjepodravske cene za smeti med najvišjimi Ptujski mestni svetniki bodo v ponedeljek odločali o podražitvi odvoza odpadkov. Dvig cene bo sicer „samo" dobrih sedem odstotkov, kar pomeni dober evro več na položnici za 120-litrsko posodo za mešane komunalne odpadke (MKO). Primerjava cen z drugimi območji in mestnimi občinami je pokazala, da so ptujske in nasploh spodnjepodravske cene za odpadke med najvišjimi v državi. Ptujčani so za 120-litrsko posodo za MKO doslej povprečno plačevali 14,4 evra, po novem bodo 15,5 evra. Direktor Javnih služb (JS) Ptuj Alen Hodnik dvig cen utemeljuje na podlagi rasti stroškov dela, materialov, storitev, energentov in požarnega varovanja na zbirnem centru Gajke (oziroma zaprtem odlagališču). Zadnja sprememba cen za ravnanje s komunalnimi odpadki je bila na Ptuju sredi leta 2021. Če bodo svetniki v ponedeljek dvignili roke za podražitev, kar je zelo verjetno, bodo nove, višje cene v veljavo stopile 1. maja. Treba je pojasniti, da se dviguje samo cena zbiranja odpadkov, ne pa tudi obdelave in odlaganja. Za zbiranje odpadkov imajo koncesijo JS Ptuj, za obdelavo in odlaganje pa celjski Simbio. Podražitev torej tangira na tisti del cene, ki je v pristojnosti JS. Iz dosedanjih 197 evrov po toni se cena za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov dviguje na 236 evrov. Dražji odvoz bioloških odpadkov Bistveno dražji, za 21 odstotkov, bo tudi odvoz bioloških odpadkov. Sama dejavnost zbiranja bioloških odpadkov pa beleži še višjo, kar 32-odstotno rast cene glede na predhodno obdobje. Dosedanja cena po toni zbiranja je bila 95 evrov, nova bo 125. Na položnici za 120-litrsko posodo to pomeni Strošek odvoza MKO za 120-litrsko posodo Območje ali občina Mesečni strošek (€) Murska Sobota 6,7 Ljubljana 7,7 Ormoško 10,6 Maribor 11,4 Kranj 11,4 Celje 13,0 Ptuj* 15,5 Haloze, Slovenske gorice, Kidričevo 16,3 Gorišnica, Markovci, Hajdina, Juršinci 22,7 *predlog dodatnih 1,2 evra, povprečni novi znesek bo okoli sedem evrov. V nekaterih občinah za smeti ne plačujejo niti 10 evrov! Ne moremo trditi, da so ptujske cene za odpadke najvišje v državi, saj se sistemi izvajanja dejavnosti in oblikovanja cen med regijami ali celo občinami zelo razlikujejo in so zato cene težko primerljive. Če bi želeli izvesti zares natančno analizo, bi bilo treba pod drobnogled vzeti vseh 212 slovenskih občin. Dejstvo pa je, da v Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru in Murski Soboti uporabniki za odvoz odpadkov plačujejo manj kot na Ptuju. Direktor podjetja Saubermacher - Komunala Murska Sobota Drago Dervarič je povedal, da je lani pri njih povprečno gospodinjstvo v stanovanjski hiši s 120-litrskim za- Vir: komunalna podjetja bojnikom povprečno mesečno za smeti plačevalo 6,7 evra. V Ljubljani in okoliških občinah so nove cene v veljavo stopile marca in so v primerjavi s ptujskimi še vedno enkrat nižje. Občani za 120-litrsko posodo za mešane komunalne odpadke mesečno plačajo 7,7 evra. Mariborčanom morda celo vračilo preplačila V Kranju in Mariboru je cena za 120-litrsko posodo MKO 11,7 evra. Kranjčani so cene nazadnje spreminjali v letu 2017. Izdelujejo že novi elaborat, predvidoma bi cene uveljavili julija. V Komunali Kranj so previdno dodali, da bodo nove cene obveljale, če jih bodo občinski sveti potrdili. Mariborska cena velja od marca 2020 in bo vzdržala še najmanj do sredine tega leta. V Javnem holdingu Maribor (JHMB) i r i Foto: CG V Ljubljani, Kranju, Celju, Mariboru in Murski Soboti uporabniki za odvoz odpadkov plačujejo manj kot na Ptuju. Komunala Ptuj najdražja V spodnjepodravski regiji je ptujska cena v zlati sredini. Z 10,6 evra so najcenejši Ormožani. Nova predlagana cena Javnih služb na Ptuju je 15,5 evra, v Kidričevem, Halozah in Slovenskih goricah, kjer smetarsko dejavnost izvaja Čisto mesto Ptuj, mesečno plačujejo dobrih 16 evrov. Daleč najdražja v regijskem in državnem merilu je s cenami Komunala Ptuj, ki za občine Gorišnica, Markovci, Hajdina in Juršinci predlaga novo ceno 22,7 evra. Gorišniški svetniki so podražitev že blagoslovili, svetniki preostalih treh občin še ne. Vse navedene cene so z DDV in veljajo za 120-litrsko posodo. prav tako razmišljajo o dvigu cen, a bodo počakali na poslovni rezultat lanskega leta. „Na podlagi dviga vseh stroškov predvidevamo, da se bo cena ravnanja z odpadki za gospodinjstva prilagodila in bo nekolika višja. Končni izračun cene bo znan po revidiranem letnem poročilu za leto 2022," so pojasnili v JHMB in dodali, da če bo rezultat na dejavnosti pozitiven, bodo preplačilo uporabnikom do konca leta vrnili oz. poračunali. „Tako bo v drugi polovici leta 2023 odklon prilagoditve cen v letošnjem letu za uporabnike minimalen," so navedli. V Celju predviden dvig cene za skromnih 70 centov Na Celjskem za odpadke skrbi družba Simbio. Veljavna cena 13 evrov za 120-litrsko posodo MKO je iz leta 2016, smetarsko vozilo se pri uporabnikih ustavi štirikrat na mesec: dvakrat pobirajo mešane odpadke in dvakrat embalažo. V Simbiu so povedali, da z majem načrtujejo minimalni dvig cene za 70 centov pri 120-litrski posodi. Mojca Zemljarič Središče ob Dravi • Vsi ne želijo, da bi podrli celotno ograjo ob meji »Še več bo kraj in škode zaradi Romov« Eden izmed občanov Središča ob Dravi, Anton Jurjaševič, ki ima ob državni meji gozd, opozarja, da bi bilo treba ograjo na meji v večjem delu občine pustiti, saj je tako zaščitena njihova lastnina pred Romi, ki živijo na drugi strani meje. Ti so namreč pred postavitvijo ograje kradli in povzročali škodo predvsem v gozdovih in na drugem premoženju. »Pustite ograjo na meji s Hrvaško na območju, kjer prihajajo tatovi iz sosednje države in kradejo po naših gozdovih! Izkazala se je za doslej najučinkovitejši način varovanja več desetin hektarjev gozda (in tudi kakšne njive ali drugega premoženja) ob meji pred tatvinami Romov. Pa ni težava samo v kraji, ampak tudi poškodovanju dreves z zasekovanjem in lupljenjem drevesne skorje, da se drevesa do naslednje sezone posušijo. Po mnogih desetletjih teh dejanj se je to uničevanje v celoti ustavilo po postavitvi ograje, ki je bila sicer postavljena za drugi namen. Lahko bi celo dejali, da je stranski učinek te postavitve boljši od osnovnega namena postavitve ograje (begunci),« je dejal Jurjaševič, ki ima tudi sam na tem območju gozd. Ob tem pa je poudaril, da ne nasprotuje odstranitvi celotne ograje ob slovenski meji, temveč samo dela, na vzhodnem in severnem delu občine Središče ob Dravi, točneje od Drave preko mednarodnega mej- nega prehoda do maloobmejnega prehoda proti Preseki. Tudi župan Toni Jelovica je prikimal, da bi bilo iz tega razloga smiselno v tem delu občine čim dlje ohraniti ograjo oz. je sploh ne odstraniti. Ministrstvo: »Odstranjevanje ograje je koalicijska obljuba« Toda na ministrstvu za notranje zadeve so pri načrtih glede odstranjevanja ograje neomajni: »Odstranjevanje ograje je koalicijska obljuba, ki jo uresničujemo. Lokalne skupnosti ob meji želijo, da se ograje odstranijo. Do sedaj smo odstranili nekaj več kot 17 kilometrov rezilne žice. Tudi panelno ograjo bomo začeli odstranjevati skladno z načrti odstranitve, ki jih pripravlja Policija,« so dejali in nadaljevali, da varnost ni bila in ne more biti zagotovljena z ograjo na meji: »Slovenska policija zagotavlja visoko stopnjo varnosti vsem prebivalcem in ljudem, ki so na ozemlju države. Odstranitev ograje nadomešča tudi z napotova-njem dodatnih policistov na mejo in okrepljenim mednarodnim sodelovanjem.« Krajo prijavil, Romi ostali nekaznovani Jurjaševič je odgovor ministrstva, da bo Policija tudi s svojo večjo prisotnostjo na terenu uspešno nadomestilo za odstranjeno ograjo, označil kot neodgovorno blebetanje. »Ne bo! Ker jih je premalo za vse delo in ker ni potreben nadzor samo tega koščka nekaj kilometrov meje (ali obmejnega območja),« je prepričan, ob tem pa je še navedel lastno izkušnjo, ki kaže na »neučinkovitost« celotnega sistema. Oktobra leta 2013 je prijavil Policiji eno od mnogih kraj v svojem gozdu. Po letu in pol je dobil od pristojnega državnega tožilstva sklep, iz katerega je razvidno, da je bila na delu trojica Antonjurjaševič opozarja, da bo z odstranitvijo ograje ob meji zopet prišlo do kraj in škode v gozdovih, na njivah ali drugem premoženju, ki jih povzročajo Romi iz sosednje Hrvaške. - dva očeta majhnih otrok in ena mati, vsi trije mladoletni. Pisalo je še, da sta dva prejemnika socialnih transferjev in da je vrednost škode 100 evrov. Ter da mora, če želi vložiti tožbo v vrednosti škode do 500 evrov, to storiti sam. »Če razmislim o uspešnosti/učinkovitosti: da, policija je bila uspešna - hvala jim. Od tožilstva pa bi pričakoval, da storilcev ne bo obveščalo, do katere vrednosti mi lahko (brez skrbi) kradejo, in moledovalo nad njihovim socialnim stanjem, ampak bo vsaj za določen čas enostavno prepovedalo takim osebam vstop v državo. Upam si trditi, da bi se z morebitno odstra- nitvijo ograje število kraj povečalo glede na stanje pred postavitvijo. Prav tako ne smemo pozabiti na številčnost te populacije v naselju takoj čez državno mejo, ki po meni dostopnih podatkih presega število prebivalcev naše občine,« je še pokomentiral. Monika Horvat Foto: M H 4 Štajerski Podjetništvo petek • 14. aprila 2023 Ormož • Konec tedna v znamenju dveh velikih podjetniških pridobitev V Carthagu za začetek 180 delavcev Ta konec tedna v Ormožu vrata slovesno odpirata dve večji investiciji, ki pomenita veliko pridobitev ne samo za Ormož, temveč tudi okoliške občine - večdesetmili-jonski Carthagov objekt, ki v začetni fazi prinaša 80 novih zaposlitev ter najnovejši in največji gradbeni center v okolici - poslovno-trgovski objekt Sejateh. Po socialni bombi, ko je predlani Ormož ostal brez največjega delodajalca Safilo, s čimer je okoli 557 ljudi ostalo brez dela, je nov obrat Carthagovega nemškega proizvajalca avtodomov pravo olajšanje in luč na koncu tunela. Po tem, ko so aprila lani položili temeljni kamen, bodo zajetno, večdesetmilijonsko naložbo slovesno odprli že to soboto. V novi tovarni bo maja začelo z delom 180 zaposlenih, od tega bo 100 prezaposlenih iz Odrncev, 80 pa novozaposlenih, ki se že priu-čujejo. »Večina novozaposlenih je domačinov, s Hardeka, Ormoža in neposredne okolice (70 %), 15 % iz bivšega Safila. Nekaj sodelavcev prihaja iz Republike Hrvaške,« je dejala direktorica Sandra Župa-nec. Na tej lokaciji bodo proizvajali manjša počitniška vozila Malibu Vana, medtem ko proizvodnja večjih vozil ostaja na sedanji lokaciji, kjer sicer ne načrtujejo krčenja delovnih mest. V ormoškem obratu bodo v začetni fazi tedensko proizvedli okoli 40 počitniških vozil. Število zaposlenih bodo nato še povečali. Ob polni proizvodnji, proti koncu prihodnjega leta, načrtujejo okoli 300 zaposlenih, ko naj bi fizični obseg povečali na več kot 3.000 vozil in v letu 2025 še za dodatnih 15 %. Trenutno največja • ,99$ investicija v severovzhodni Sloveniji Kot smo poročali, so se za novo lokacijo v prvi vrsti odločili, ker so na sedanji precej prostorsko omejeni in so že nekaj časa iskali druge možnosti ter eno takih našli prav v Ormožu. Velik proizvodni obrat je zgrajen na območju severne poslovne cone, na zemljišču nekaj čez 100.000 m2. Investicija je bila ocenjena na 45 milijonov evrov, a bo po besedah direktorice Sandre Županec zaradi podražitve gradbenih materialov narasla na okoli 50 milijonov evrov. Zanjo bodo prejeli šest milijonov evrov državne spodbude. »V manj kot v enem letu od položitve temeljnega kamna je v Ormožu zrasla povsem nova greenfield investicija. Z odprtjem nove, tehnološko dovršene tovarne, podjetje nadaljuje z začrtano vizijo razvoja. Veselimo se odprtja našega novega obrata, tako kot je bilo načrtovano in tudi napovedano. Gre za trenutno največjo investicijo v seve- rovzhodnem delu Slovenije,« je še dejala Župančeva. Slovesno odprtje bo v družbi visokih gostov potekalo jutri, v soboto, ob 11. uri. Na odprtju bo med drugimi prisostvovala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki bo imela tudi govor, gospodarski minister Matjaž Han, nemška veleposlanica, predsednica Nemško- -slovenske gospodarske zbornice, ormoški župan Danijel Vrbnjak in županja Odrancev Barbara Feren-čak. Monika Horvat s-«,., j 1" ^. ■ ' fUs Zaključna dela so bila pred otvoritvijo poslovno-trgovskega objekta še v polnem teku. Vrata odpira nov poslovno-trgovski objekt Sejateh Prav danes, v petek dopoldan, vrata odpira nov poslovno-trgovski objekt, kije na sosednjem zemljišču dosedanje trgovine Sejateh. Sodobna stavba s 1.700 kvadratnih metov notranje površine obsega dve etaži, povezani z dvigalom. Vanjo so preselili trgovino z gradbenim materialom ter umestili potrebne skladiščne prostore. Poleg tega je v pritličju nova kavarnica in slaščičarna s teraso Sejko, ki sojo zagnali sami, v nadstropju pa frizerski studio Helena, ki gaje že zagnala najemnica. V nadstropju je urejena večja restavracija s kapaciteto za 150 ljudi s pripadajočo kuhinjo in vsemi potrebnimi pomožnimi prostori, ki pa za zdaj še sameva, saj zanjo najemnika še vedno iščejo, prav tako na voljo ostaja še nekaj manjših pisarn. »Vse je nared, tako da lahko najemnik restavracije začne dejavnost takoj. Upajmo, da nam ga uspe najti do poletja,« je dejal lastnik in direktor družinskega podjetja Sejateh Sebastjan Šimon. Omenjena investicija je velika prelomnica na področju razvoja in poslovanja njihovega družinskega podjetja. Ob tem je Šimon poudaril: »Projekt nam zares ogromno pomeni. Šlo je za velik zalogaj tako za nas kot naše podjetje. Gre za našo največjo dosedanjo investicijo. Ponosni in veseli smo, da nam jo je uspelo uresničiti, kot smo si zadali. Želimo si, da bo objekt dobro zaživel. Pričakujemo, da se bodo domačini v naši kavarnici okrepčali z domačimi sladicami in sladoledom ob dobri kavi, se počutili dobro ob prijaznem osebju ter obiskali našo gradbeno trgovino, kije največja v okolici in kjer imamo sedaj zares pestro izbiro materialov in izdelkov za gradnjo, obnovo ter ureditev doma in okolice. Razširili smo tudi izbor materialov za ogrevanje, vodovod, inštalacije, elektriko.« Skupna vrednost investicije v nov objekt, opremo in zemljišče je okoli dva milijona evrov. Podjetje je že dodatno zaposlilo sedem oseb, skupno jih je tako 22, še 15 dodatnih delovnih mest pa si obetajo z novim najemnikom z odprtjem restavracije. Za začetek proizvodnje v maju so prezaposlili okoli 100 delavcev iz tovarne v Odrancih, na novo pa zaposlili 80 ljudi, največ iz Ormoža. Ob polni proizvodnji v letu 2024 načrtujejo okoli 300 zaposlenih. Foto: MH Foto: M H Sveta Trojica • Prihodnost Trojiškega jezera v rokah mladih arhitektov Z delavnico do rešitev za ureditev jezera Občine, ki imajo vodne površine, jih želijo vključiti v strategije razvoja turizma, a pri realizaciji načrtov naletijo na številne ovire različnih interesov uporabnikov, predvsem pa zaradi toge in pogosto neusklajene zakonodaje. Zato so pred tremi leti zainteresirane občine skupaj s Skupnostjo občin Slovenije (SOS) v Sveti Trojici ustanovile Delovno skupino občin za urejanje vodnih površin za turizem in rekreacijo z glavnim ciljem: z združenimi močmi poskrbeti za usklajeno in prilagojeno zakonodajo na tem področju. Za predsednika je bil imenovan go-stiteljski župan David Klobasa, za podpredsednico pa Klavdija Petek iz Mestne občine Ptuj. Čeprav imajo različne vodne površine: reke, naravna oziroma umetna jezera ali gramozne jame, so težave, na katere naletijo, podobne, so takrat družno ugotavljali. Dosegli dogovor z ribiči »Naš pravni sistem je pogosto rigiden in raznolik, zato ga je težko premakniti, da je tudi uporaben. Potrebujemo nek družbeni dogovor, kako in kaj z našimi vodami. Čaka nas kar nekaj dela na različnih področjih, zato jih bomo morali sistemsko ločiti. Prva je gotovo plovba, potem so tu še kopalne vode, dostopnost, zamuljenost voda, kolesarske poti ob vodah, lastništvo, gradnja objektov, odnos z ribiči, upravljanje z vodami. Dobro bi bilo tudi določiti pravila, kaj sme občina zahtevati od zasebnega lastnika v primeru javnega interesa. Kajti voda je javno dobro,« pravi Jasmina Vidmar, sekretarka na SOS-u. Zanimalo nas je, kaj je delovni skupini občin v tem času uspelo doseči. Zelo na kratko: nič ali skoraj nič. »Pogovori z oblastmi so počasi stekli, potem pa se je vlada menjala, prav tako tudi vodstvo SOS-a, kar pomeni, da smo spet na začetni točki in moramo celo vajo ponoviti,« pojasnjuje Klobasa. »Smo se pa medtem v Sveti Trojici uspeli dogovoriti z ribiči o tem, kateri del Trojiškega jezera bo opre- deljen kot turistična cona in kateri ostaja ribiška. Podpisali smo tudi sporazum, na podlagi katerega bomo pripravili skupen načrt, kako urediti jezero z njegovo okolico, in to ne le njegov turistični del, pač pa tudi ribiško infrastrukturo, da bomo dobili všečno in uporabno celovito podobo.« Kmalu razpis za gradnjo vrtca Lani je občinski svet sprejel tudi ureditveni načrt za območje okrog Trojiškega jezera, ki med drugim predvideva gradnjo vrtca, športnega parka in amfiteatra, torej bo tam nastal prostor za šport, sprostitev in novi vrtec, ki bo s finančno pomočjo države energetsko skoraj povsem samozadosten in zelo unikaten z zeleno pohodno streho ter pogledom na jezero in cerkev svete Trojice. »Predvidoma bomo junija objavili razpis za izva- Ideje, kako urediti turistično in ribiško cono Trojiškega jezera, bodo pod vodstvom enega najbolj obetavnih španskih arhitektov Carlesa Enricha snovali slovenski študentje arhitekture. jalca, potem pa bi čimprej začeli. Ministrstvo za izobraževanje, ki je sofinancer projekta, si je rok za dokončanje del zastavilo za prvo polovico leta 2025, mi pa upamo, da bi lahko otroke v novem vrtcu sprejeli že jeseni 2024.« Projektirala ga je priznana arhitektka Mojca Gregorski iz podjetja Kontra Arhitekti in profesorica na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, ki je v Sveto Trojico privabila tudi enega najobetavnejših mlajših španskih arhitektov Carlesa Enri-cha iz Barcelone. »19. aprila prihaja k nam, nato pa bo z bodočimi arhitekti iz ljubljanske fakultete izpeljal delavnico, na kateri bodo zbrali ideje in predloge za ureditev našega jezera z vsemi podesti in pomoli vred. Kar nekaj časa bodo preživeli pri nas, da začutijo okolico in njene potrebe, konec leta pa naj bi nam predstavili svoje projekte, česar se že zdaj zelo veselim, saj sem prepričan, da se nam je ponudila izjemna priložnost: dobiti nabor svežih idej bodoče arhitekturne generacije.« Senka Dreu Foto: SD petek • 14. aprila 2023 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Kadrovske težave v gostinstvu terjajo vedno večji davek Za lokala na dveh lokacijah iščejo najemnika Dosedanja najemnica gostinskega lokala v Ljudskem vrtu je tudi uradno odpovedala najemno pogodbo s ptujsko občino, lastnico objekta. Zdaj z razpisom iščejo novega najemnika. Izhodiščna minimalna višina mesečne najemnine znaša 870 evrov (brez davka). Za približno polovico nižja pa je za grajsko kavarno, kjer prav tako skušajo najti gostinca. j Foto: CG Kavarna na gradu lani kljub odličnemu turističnemu obisku ni obratovala. Z iskanjem najemnika za lokal v parku Ljudski vrt je občina imela lani kar nekaj težav. Uspelo jim je šele na tretjem razpisu, ko je lokal-ček za 950 evrov mesečno vzela v najem podjetnica Mirjana Mumlek. A gostinka se je zaradi kadrovskih težav odločila za prekinitev najemnega razmerja: »Zelo težko je najti natakarje. Prijavila sta se dva študenta, eden bi lahko delal samo popoldan, drugi pa bi bil celo poletje na dopustu. Enostavno to postaja v gostinstvu preveč naporno. To je razlog, da te dejavnosti v Ljudskem vrtu ne bomo nadaljevali.« Dosedanja najemnica se je trudila oživiti ta lokal in čeprav ji je to uspelo, saj je postal priljubljena točka Ptujčanov, pa dejavnosti na tej lokaciji ne bo nadaljevala. Kako uspešna bo občina z iskanjem novega najemnika z nekoliko nižjo najemnino kot je bila lani, bo znano kmalu. Rok za oddajo ponudb se izteče 25. aprila. Če bo ponudb več, bo izbran tisti, ki bo ponudil najvišjo najemnino. Grajska kavarna že dolgo zaprta Še ena ptujska zgodba, ki se prav tako vleče dalj časa in nikakor ne dobi pozitivnega epiloga, je grajska kavarna. Ta lani sploh ni obratovala, ker so najemniki odpovedali najemno razmerje. Iz enakih razlogov kot se je to zgodilo tokrat v Ljudskem vrtu - kadrovskih te- žav. Desetletna pogodba je bila na željo prejšnjega najemnika po polovici pretečenega obdobja januarja 2022 sporazumno prekinjena. Sprva določena višina minimalne najemnine je znašala 588 evrov mesečno, razpis so ponavljali in jo znižali za 30 %, na 412 evrov. Za to je Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož (PMPO), ki upravlja kavarno, potreboval soglasje ministrstva za kulturo, lastnika kompleksa. Direktor PMPO Aleksander Loren-čič je pojasnil, da dodatno nižanje najemnine ni možno, saj jim zakonodaja tega ne dopušča. Razpis je bil objavljen 22. marca, rok za oddajo ponudb se izteče naslednji 25. aprila, gostinec pa bi delo lahko začel 17. maja. A trenu- tno ne kaže najbolje. »Za zdaj ni prispela niti ena vloga. Še vedno sicer upamo na najboljše, časa je dovolj. Nekaj bomo morali storiti s tem prostorom. Razmišljamo o več možnih opcijah, tudi o tem, da bi v prihodnje ta prostor preuredili in mu dali kakšno drugo namembnost,« sklene Lorenčič. Dženana Kmetec Ptuj • Pred svetniki spremembe proračuna Številne podražitve projektov Prejšnja sestava ptujskega mestnega sveta je lani jeseni potrdila proračun za letošnje leto. Ta mesec ga bodo spreminjali, nov predlog proračuna pa je za kar 10 milijonov evrov (oz. 36 odstotkov) višji od trenutno veljavnega. Razlogov za to je več. Veljavni proračun za leto 2023 je težak 29,6 milijona evrov, že ob sprejetju pa je bilo jasno, da gre zgolj za grobo verzijo, ki je bila sprejeta zato, da so omogočili nemoteno poslovanje javnih zavodov in financiranje tekočih projektov. O tem, kako bodo porabljena proračunska sredstva v tem letu, zdaj odloča nova sestava 29 svetnikov. Glede na trenutno veljaven predlog, ki ga bodo obravnavali v ponedeljek, bo občina letos razpolagala z nekaj več kot 40 milijoni evrov, planiran pa je tudi primanjkljaj v višini 4,4 milijona evrov. Načrtovani so prihodki v višini dobrih 34 milijonov evrov, odhodki so ocenjeni na 38 milijonov evrov. „Spremembe so potrebne zaradi prenosa nekaterih nezaključenih naložb iz leta 2022 v leto 2023, dvigov obrestnih mer, dviga cene vrtca in plač, sprememb cen energentov ter drugih surovin in storitev," je pojasnila županja Nuška Gajšek. Foto: DK Nova sestava mestnega sveta bo v ponedeljek spregovorila o načrtovanih spremembah. Med drugim se bodo mestni svetniki opredelili tudi do predloga, da županja odloča o spremembah projektov z izhodiščno vrednostjo pod 100.000 evrov, podvojili bi še sredstva proračunske rezervacije na 200.000 evrov. Gre za denar, ki ga smejo porabiti za nepredvidene namene in za namene, za katere ni bilo dovolj rezerviranega denarja V novem predlogu so zajete tudi podražitve nekaterih tekočih projektov, med njimi gradnja kanalizacije in kolesarskih stez. Dženana Kmetec Slovenska Bistrica • Višji stroški na eni, gradnja nove stavbe na drugi strani 5,5 milijona evrov kredita za 25 let Komunala Slovenska Bistrica načrtuje gradnjo nove upravne stavbe, s tem pa tudi najem kredita za 5,5 milijona evrov za obdobje 25 let. Večmilijonska investicija na eni strani, okrog 13-odstotne podražitve storitev za uporabnike na drugi. Direktor Maksimiljan Tramšek težav ne vidi in pravi, da so podražitve utemeljene, investicija Komunale pa da je nujna, če želijo zagotavljati tudi v prihodnje učinkovit servis uporabnikom 24 ur na dan vse dni v letu. Slovenjebistriška komunala opravlja poleg javnih gospodarskih služb oskrbe s pitno vodo, čiščenja odpadnih voda in ravnanja s smetmi tudi vrsto tržnih dejavnosti - urejanje javnih površin, pokopališko in pogrebno dejavnost, vzdrževanje lokalnih cest in ulic. Lani naj bi Komunala ustvarila okrog 15,3 milijona evrov dohodkov oziroma okrog 11 % več kot leto prej, ob tem pa leto končala s pozitivnim rezultatom v višini 140.000 evrov. Zaradi prostorske stiske je Tramšek že pred leti začel snovati idejo o novi upravni stavbi. Vrednost investicije je ocenjena na okrog osem milijonov evrov, del denarja naj bi pridobili na razpisu Eko sklada, večino denarja pa bo zagotovila Komunala. »Zadolževanje v obsegu 5,5 milijona evrov je vzdržno in varno za poslovanje podjetja,« je ocenil Tramšek. Komunala načrtuje objekt, ki naj bi poleg upravnih prostorov ter arhiva zagotavljal tudi skladišča za materiale, službena vozila, stroje in priključke. Začetek gradnje je predviden še konec tega leta ali v začetku prihodnjega. Stavba naj bi stala na desni strani avtoceste (Slov. Bistrica-Maribor), v neposredni bližini obstoječe čistilne naprave. Voda na pipi ali kakšen telefon manj? Da bo načrt Komunale uspel, pa morajo soglasje k predvidenemu zadolževanju najprej dati občinski sveti občin ustanoviteljic, ki v enakem obdobju potrjujejo tudi višje cene vode in smeti. »Predvsem tržne dejavnosti omogočajo Komunali razvoj in vlaganje v kadre, na drugi strani so cene javnih storitev oblikovane na podlagi pravilnikov. Sicer pa, ko komunalci dražimo, Foto: Komunala Slovenska Bistrica Bistriško komunalno podjetje načrtuje izgradnjo nove poslovno-upravne zgradbe, ki bi zadostila potrebam podjetja. smo vedno deležni negativnih komentarjev. Zagotovo so dvigi neprijazni do uporabnikov. Vendar povprečna štiričlanska družina plača za storitve oskrbe s pitno vodo, odvoz smeti in čiščenje odpadnih voda okrog 48 evrov, na drugi strani pa mobilnemu operaterju plačamo tudi po 100 evrov. Ali se bomo torej odpovedali pitni vodi na pipi doma, ali pa bomo imeli namesto štirih telefonov enega?« Mojca Vtič 400.000 evrov za sončne elektrarne Komunala je v preteklem letu vlagala v solarizacijo. »Postavili smo dve večji sončni elektrarni s skupno močjo 330 KW in smo tik pred predajo v omrežje, vendar pa sem zelo razočaran nad mukotrpnostjo postopkov in ponujeno ceno za odkup presežkov, ki znaša le 20 % cene, ki jo sicer mi plačujemo,« je dejal direktor Maksimiljan Tramšek. Komunala je na Cero Pragersko postavila 265-KW sončno elektrarno. Prizadevajo si, da bi presežek ustvarjene elektrike prodali v omrežje po čim boljši ceni oz. da bi jo za druga odjemna mesta lahko čim ceneje kupili. Za sončni elektrarni na Pragerskem in čistilni napravi Slov. Bistrica so podjetju Esotech odšteli okrog 400.000 evrov. Sončno elektrarno z močjo 400 KW načrtujejo tudi na novi upravni zgradbi, vrednost pa je ocenjena na pol milijona evrov. 6 Štajerski V središču petek • 14. aprila 2Q23 Podravje • Suša lani kmetom povzročila za 148 milijonov evrov škode Vinogradniki in pridelovalci pšenice ostali brez Vlada je potrdila, da je lanska suša povzročila za rekordnih 148,5 milijona evrov škode na kmetijskih površinah. Koliko denarja bo država namenila za izplačilo državne pomoči najbolj prizadetim kmetijam (in kmetijskim podjetjem), še ni znano. Znano pa je, da je suša na širšem območju Podravja povzročila za 21 milijonov evrov škode, največ na kmetijskih površinah na območju občine Kidričevo, ter da vinogradniki in pridelovalci pšenice ter ječmena v Podravju nadomestila za škodo ne bodo prejeli. Sedanja ocena škode po suši je lja, kjer izpad ni bil takšen, kot je odstotka manj grozdja v primerjavi za okrog 15 milijonov evrov nižja bil sprva napovedan. Državna ko- s triletnim povprečjem ter tako iz od prvotne, predvsem na račun misija je nadalje ugotovila, da so škode v celoti izvzela belo in rdeče boljših pridelkov grozdja in hme- vinogradniki lani pridelali le dva grozdje. »Iz podatkov resda izhaja, A ! L S f i <¿1 "Y ^ Va T - l> L ■■ ' ■ " - ■ r*-' Ocenjena škoda po suši 2022 po občinah Podravja Občina 1 Škoda(€) Površina (ha) Kidričevo 2.613.163 2.830 292 Slovenska Bistrica 2.512.926 4.131 317 Ormož 2.042.840 2.504 301 Sveti Andraž 1.431.081 700 65 Juršinci 1.232.994 722 99 Lenart 1.108.504 1.442 139 Videm 1.105.603 1.301 173 Starše 943.528 841 130 Gorišnica 814.864 645 73 Markovci 761.221 731 104 Sveti Tomaž 750.633 1.019 118 Sveta Ana 735.079 968 83 Ptuj 715.464 744 81 Hajdina 703.437 685 108 Trnovska vas 443.748 791 69 Središče ob Dravi 384.107 602 79 Benedikt 375.935 517 59 Destrnik 361.311 645 66 Sveta Trojica 349.066 683 70 Majšperk 304.358 740 67 Dornava 286.486 354 59 Cerkvenjak 253.541 378 53 Makole 170.267 310 30 Cirkulane 100.807 210 40 Žetale 100.102 357 35 Podlehnik 96.475 205 28 Zavrč 52.947 135 32 SKUPAJ: 20.750.488 25.190 2.770 Po prvotnih ocenah je suša povzročila za okrog 160 milijonov evrov škode. Ocena je nižja zaradi boljšega pridelka grozdja in hmelja. da škoda v vinogradih ni presegla praga 30 % poškodovanosti, ampak v to so zajeta vsa območja, tudi vinogradi na težjih tleh. Na la-pornatih tleh, ki so značilna za Ha- loze, pa je suša povzročila škodo in haloški vinogradniki so neupravičeno izpadli,« je odločitev komisije pokomentiral Matej Rebernišek s ptujskega kmetijskega zavoda. Dr- Največ škode u Podravju je bilo na koruzi žavna komisija je tudi sklenila, da bo upoštevala le škodo na pšenici in ječmenu, ki je nastala v primorskih občinah, saj da drugje škoda ni presegla praga poškodovanosti. »Na odločitev komisije smo podali pripombo in zahtevali, da se prizna škoda na pšenici in ječmenu tudi v Podravju, vendar komisija ni želela priznati posledic spomladanske suše, ki je na našem območju vplivala na razrast žit,« je dejal Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj. Vir: Vlada Ptuj • Ptujska kirurgija nujno potrebuje dodatne prostore za svoje delo V bolnišnici nestrpno čakajo nov urgentni center Dolga in težka je bila pot do tega, daje ptujski bolnišnici uspelo pridobiti državna sredstva najprej za gradnjo samega urgentnega centra, nato pa še za nadzidavo. To je še kako pomemben korak, ker bodo prav v prvem nadstropju uredili nove operacijske dvorane. Čeprav so obstoječi operacijski blok lani nekoliko preuredili, še vedno ni najprimernejši oziroma optimalen. To pa niso edini prostori, ki kar kličejo po obnovi oziroma razširitvi. »Pomembno je izpostaviti, da naši pacienti zmeraj dobijo primerno, najboljšo možno oskrbo, to je osnova. Kader, ki je zaposlen v ptujski bolnišnici, je odlično strokovno podkovan, res pa je, da za svoje delo potrebujejo tudi primerne prostore in opremo, na tem delamo nenehno. Z novo ur-genco bomo veliko pridobili, zato se tega izjemno veselimo,« pravi Aleksander Voda, v. d. direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Prostorsko gledano imajo veliko težav na praktično vseh oddelkih, stavba je stara, potrebna temeljite sanacije. Čeprav vlagajo, kolikor lahko, sredstev, da bi vse potrebno uredili, še zdaleč ni dovolj. Za nekatere težave je rešitev le selitev Čakalnica na kirurgiji je popolnoma neprimerna, dejansko to sploh ni, pač pa gre za hodnik, na katerem pacienti čakajo na obravnavo. Dve mali operacijski, ki sta v pritličju, kjer opravljajo manj zahtevne posege, sta sicer dobro opremljeni, Čakalnica na kirurgiji je popolnoma neprimerna. Predoperacijski prostor je bistveno preozek. a premajhni. V prvem nadstropju je intenzivna enota, v kateri je skupaj s polintenzivno deset postelj. Ob tem je operacijski blok, v katerem so tri operacijske dvorane. Ta del so lani delno preuredili in ga osvežili, a številne težave sploh v obstoječih prostorih niso rešljive. Tak primer je zagotovo predoperacijska »soba«, ki je tako ozka, da se zdravstveno osebje s težavo postavi na obe strani bolniške postelje. Seveda ne ustreza niti normativom, a drugega nimajo. V novih prostorih bo večja in drugače urejena. Več operacij, opreme, prostori pa nespremenjeni ... Anestezijska medicinska sestra Sonja, ki je v bolnišnici zaposlena kar 30 let, pravi, da se je z leti marsikaj spremenilo, prostorsko pa temu niso sledili: »Programov je veliko več, operacije so zahtevnejše kot nekoč. Tudi opreme je neprimerno več. Ko sem začela delati, ni bilo niti monitorjev. Znanost gre naprej, modernizirati se moramo, po mojem je opreme vsaj desetkrat več kot pred 30 leti. Prostorsko pa se nismo širili. Tu strokovnost niti slučajno ni vprašljiva, pacient dobi vse, so pa težavne druge zadeve. Komaj čakamo, da se z gradnjo novega urgentnega centra uredijo.« Patologije je iz leta v leto več, tudi iz tega vidika potrebuje zdravstveno osebje več opreme. Spreminjajo se medicinske tehnike, razvoj gre v smeri minimalno invazivnih metod, kar posledično pomeni tudi več opreme, za namestitev katere pa je treba zagotoviti primeren prostor. Foto: CG Foto: CG petek • 14. aprila 2023 V središču Štajerski TEDNIK 7 V • pomoči in trauinju. Suša najbolj prizadela kmetovalce Žalca Škodo po suši je prijavilo 211 občin. Občina Osilnica je sporočila, da ni bilo škode na kmetijskih pridelkih nad 30 %. Največ vlog, in sicer 3.323, je bilo oddanih v Zahodno-štajerski regiji s skupno škodo 23,7 milijona evrov. Sledita ji Pomurska z 22,5 milijona evri škode in Podra-vska regija s 14,3 milijona evri ocenjene škode. Med občinami izsto- TT . v • Vt 1 • • V • • t v IV v# Vrsta naravne nesreče, ocenjena škoda in vtsina izplačane državne pomoči Foto: pexels.com H Leto 2003 2006 2007 2012 2013 2017 2022 I Vrsta naravne nesreče Suša, toča, pozeba Neurja, toča, suša Suša Suša, čebele Suša Suša Suša E Ocena škode 130,6 mio € 60,6 mio € 16,5 mio € 60 mio € 106 mio € 65,3 mio € 148,5 mio € | Državna pomoč 35,6 mio € 10,2 mio € 4,4 mio € 5,7 mio € 5,2 mio € 6,9 € ? £ Delež pomoči 27,2 % 16,8 % 27 % 9,5 % 5 % 10,5 % ? nesreče. Ob tem so suše vedno močnejše ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. »Dodatno tveganje za kmetijsko sušo predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času (rapidne suše), ki se pojavljajo zlasti ob vročinskih valovih. Projekcije kažejo, da se bo trend povečevanja pogostosti in jakosti kmetijske suše nadaljeval tudi v prihodnosti.« Državna komisija za imMmB Foto: KG Z Ptuj pajo občina Žalec s 6,1 milijona evri škode, ter občini Brežice in Krško s po 5,5 milijona evrov ocenjene škode, izstopa pa tudi občina Zreče s 70 % poškodovanostjo oljk. V 20 letih sedemkrat suša Suša pa je in bo pojav, ki se mu v prihodnje ne bo mogoče izogniti. Na Agenciji RS za okolje so namreč ugotovili, da je bilo v zadnjih 20 letih kar sedem suš, ki so Slovenijo prizadele v razsežnosti naravne Ocenjena škoda po suši 2022 po regijah Regija Skoda (€) Površina (ha) Zahodnoštajerska 23.681.959 32.983 Pomurska 22.511.642 29.525 Ljubljanska 15.262.703 37.219 Posavska 14.423.711 14.144 Podravska 14.301.642 15.921 Vzhodnoštajerska 14.104.474 19.099 Gorenjska 12.018.235 18.408 Severnoprimorska 10.375.819 16.898 Dolenjska 8.328.666 16.456 Notranjska 6.491.818 18.874 Koroška 3.567.992 10.772 Obalna 2.584.852 1.986 Zasavska 821.137 2.897 SKUPAJ: 148.474.650 235.182 ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah je tako vladi že predlagala preučitev smotrnosti gojenja kmetijskih kultur na določenih območjih, npr. gojenje koruze na prodnatih tleh in oljke na Štajerskem. Direktor ptujskega kmetijskega zavoda pa komisiji odgovarja, da je za kmetijstvo na prodnatih tleh edina rešitev - namakanje. »Ne glede na kulturo bo suša povzročila škodo na prodnatih tleh, toda v neposredni bližini ravno teh zemljišč imamo izjemen vodni vir za namakanje.« Kot običajno - izplačilo šele po enem letu Kmete v Podravju je lani prizadela najprej spomladanska, nato še poletna suša, ki je z visokimi temperaturami in pomanjkanjem padavin ponekod povsem oklestila pridelek koruze. Največje škode, nad 80 %, so bile na njivskih površinah na območjih izrazito peščenih plitkih tal Ptujskega in Dravskega polja, od Kidričevega, Hajdine, Ptuja, Markovcev, Dornave, Gorišnice do Ormoža, tudi drugod pa je bil pridelek manjši v primerjavi s predhodnimi leti. Suši in njenim posledicam se niso izognile niti haloške kmetije, kmetije na Pohorju in v Slovenskih goricah, saj so bile travniške površine ožgane. Predsednik vlade Robert Golob je sredi avgusta obiskal prekmurske kmete in takrat dejal, da se bodo na vladi zelo potrudili, da bodo postopke skrajšali na minimum, da bi lahko že konec leta začeli z izplačili. Iz te moke kruha ni bilo, saj so določene občine škodo ocenjevale do konca oktobra, neuradno pa naj bi bila izplačila znana konec aprila/maja, torej skoraj leto dni po začetku suše. Navada je žal res železna srajca. Mojca Vtič Vir: Vlada in operacijske dvorane i ; ■ s i, Lj| Ja • ^fl A V prvem nadstropju so tri operacijske dvorane, v katerih delajo na polno. Dnevno okrog 20 operacij in še enkrat toliko posegov Kar se tiče samih operacijskih dvoran, so lani obnovili pode, delno tudi inštalacije, a še vedno marsikatera težava ni odpravljena. Klimati so zastareli in temperature ne uravnavajo zmeraj optimalno. Na ptujski kirurgiji dnevno v vsaki operacijski opravijo približno štiri do pet operacij, v vseh treh velikih dnevno torej okrog 20 opera- operacijskih bomo dobili dodatne prostore za druge namene. Zgrajen bo nov hodnik, ki bo povezal sedanje operacijske in nov objekt. Urejena bo tudi prava prelagalnica za paciente, današnje operacijske dvorane pa bodo postale nova intenzivna nega,« je s spremembami, ki jih bo prinesla novogradnja, zadovoljen Mihael Majerič, predstojnik ptujske kirurgije. Rešili bodo veliko akutnih problemov. Dobili bodo tudi nov prostor za okrevanje, kjer pacient preživi čas po operaciji. Povezan bo z intenzivno enoto, kar bo bistveno bolje, trenutno je namreč na drugi strani hodnika. ) Predstojnik kirurškega oddelka SB Ptuj Mihael Majerič cij in še vsaj enkrat toliko manjših posegov. V to ni vštet ortopedski program, ki ga izvajajo večinoma popoldan. »Opremo, ki jo imamo, bomo preselili v novo stavbo. Vse, kar je uporabno, gre z nami. V sedanjih Dve mali operacijski sobi sta v pritličju. Zaradi pomanjkanja prostorov so tudi skladišča razkropljena na vse strani. Delna obnova tega dela prvega nadstropja je bila izvedena pred dobrim letom, a so uredili le najnujnejše. Selitev v nove, večje in bolj smiselno zastavljene prostore bo še kako pomembna. »Da bo novi operacijski blok res funkcionalen, bo trajalo še skoraj dve leti. Tam bo veliko bolje za paciente in nas delavce. Čeprav so po obnovi sedanji prostori v primerjavi s tem, kakršni so bili, veliko boljši, še vedno niso takšni, kot bi morali biti. Dejstvo, da nas čakajo boljši čas, nas vse izjemno veseli,« še sklene Majerič. Dzenana Kmetec Foto: CG Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 14. aprila 2023 Ptuj • Za prevoze šolarjev lani 367.000 evrov Šolski prevozi so ogromen strošek Ptujska občina je nedavno objavila razpis za izbiro izvajalca prevozov šolarjev za naslednji šolski leti 2023/2024 in 2024/2025. Izbrani prevoznik bo dejavnost začel opravljati septembra, rok za oddajo ponudb je 8. maj. Glede na trenutno stanje v tej panogi je pričakovati majhno število oddanih ponudb in podražitve, čeprav je že doslej za občino to predstavljalo velik strošek. Rok za oddajo ponudb se izteče 8. maja. Brezplačen prevoz v šolo in iz nje je bil (tudi) v lanskem letu zagotovljen za učence iz mestne občine Ptuj, ki jim glede na pogoje to pripada. V letu 2021 je bil izveden javni razpis za opravljanje prevozov učencev za šolski leti 2021/22 in 2022/23. Na podlagi pridobljenih ponudb je Mestna občina Ptuj podpisala pogodbo za opravljanje dnevnih prevozov s podjetjem Arriva Štajerska, d. d., in podjetjem MST Lorbek, Sonja Glazer, s. p. Realizacija porabljenih sredstev je znašala 366.845 evrov, kar je glede na veljavni proračun 99,2 %. Ker bo pogodba z izbranima izvajalcema kmalu potekla, je v teku nov postopek. Od ponudnikov zraven izpolnjevanja kadrovskih in materialnih pogojev (zadostno število ustreznih vozil) zahtevajo, da je v zadnjih treh poslovnih letih (če posluje manj kot tri leta, v obdobju, odkar posluje) imel vsakoletni čisti prihodek od prodaje sto tisoč evrov. V tem obdobju je moral opraviti najmanj en kakovostno in pravočasno opravljen referenčni posel - prevoz osnovnošolskih otrok in mladine, pri čemer je letna vrednost izvajanja predmetnih storitev za posameznega naročnika znašala najmanj 20.000 evrov. Ključno merilo za izbor najugodnejšega ponudnika pa je najnižja skupna ponudbena vrednost za vsa dela, ki so predmet naročila. To je razdeljeno v sedem sklopov, po osnovnih šolah (in podružnici) ter za prevoz do Centra za sluh in govor Maribor. V predračunu mora biti za vsak sklop (šolo) posebej navedena ponudbena cena na kilometer, okvirno število kilometrov dnevno ter skupna ponudbena cena na dan in za vseh 190 dni, kolikor jih je v šolskem letu. Velikega števila ponudb sicer tudi tokrat ni pričakovati. Mnogi prevozniki se srečujejo s težavami, o kadrovskih smo poročali že večkrat. Kar se tiče same ponudbene cene, pa je glede na trenutno stanje podražitev neizogibna. Kako občutna bo, bo znano v začetku maja, ko bodo pregledali prispele ponudbe. Dženana Kmetec Sv. Andraž • Sofinanciranje malih čistilnih naprav Na voljo je 12.999 evrov Občina Sveti Andraž vsako leto zagotovi nekaj nepovratnih sredstev, s katerimi občane spodbuja, da greznice zamenjajo z malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MČN). Kdor je obstoječo greznico menjal za malo čistilno napravo, je upravičen do povrnitve polovice sredstev investicije, sofinanciranje novogradnje pa znaša četrtino vložka. Tako je v proračunu 2023 na voljo 12.999 evrov, za katere lahko na razpisu kandidirajo občani. Tisti, ki so obstoječe greznice zamenjali za MČN, so upravičeni do 50-odstotnega sofinanciranja oziroma do največ 1.200 evrov, za investicijo v novogradnjo MČN pa bo lokalna skupnost prispevala 25 odstotkov od celotne vrednosti oziroma največ 600 evrov na gospodinjstvo. To pomeni, da bo letos sofinanciranih prvih deset do 21 MČN, odvisno od tega, ali gre za menjavo ali novogradnjo. Kot je znano, sofinancirajo razliko med odmerjenim komunalnim prispevkom in merilih za odmero tega prispevka za območje občine, ki bi ga vlagatelj moral plačati, če bi bilo zemljišče opremljeno z javno kanalizacijo, in upravičenimi stroški postavitve MČN. Če bo vlog več, kot je v proračunu zagotovljenega denarja, bodo investitorji na finančno pomoč počakali do prihodnjega leta, ko bo objavljen novi razpis. SD Sp. Podravje • Tudi pri nas menstrualna revščina Na srednjih šolah brezplačni higienski vložki Ptujske dijakinje imajo za kratek čas na voljo brezplačne higienske vložke. Klub ptujskih študentov (KPŠ) je 5.000 kosov zagotovil za vse sanitarije Šolskega centra in Gimnazije Ptuj. Naknadno bodo zaloge tudi dopolnili. Gre za vseslovensko akcijo mladih, ki jo je financirala Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Nakup higienskih vložkov je namreč za marsikatero dijakinjo precejšnje finančno breme, še posebej v teh kriznih časih. Po besedah Lucije Sevšek, predsednice KPŠ, so tovrstne akcije dobro sprejete in nujne. Zelo zadovoljni pa so tudi z odzivom. »Veseli nas, da se s higienskimi vložki spoštljivo in vestno ravna. Prav tako so nam šole ponudile pomoč in podporo pri zalaganju stranišč z vložki, za kar se jim zahvaljujemo.« Trenutno imajo še nekaj škatel, ki jih bodo sproti nameščali po šolah, dokler zaloge ne poidejo. Za naprej pa bodo pozivali pristojna ministrstva, da naj to ne bo samo enkratna akcija študentov. Kot je znano, sta predsedstvi DOS in ŠOS na vlado, ministrstvi za delo in šolstvo ter NIJZ že lani naslovili poziv k zagotavljanju brezplačnih menstrualnih higienskih pripomočkov v sanitarijah izobraževanih ustanov. Dostop do menstrualnih izdelkov je po njihovem mnenju temeljna človekova potreba. To je tudi želja ptujskih študentov, vendar do sedaj odziva z vladne strani še ni bilo. Projekt je v višini 21.000 evrov financirala ŠOS, ki ga je izvajala skupaj s svojimi organizacijskimi oblikami, tudi študentskimi klubi. Na več kot 100 srednjih in višjih šolah ter okoli 60 fakultetah so skupno zagotovili 147.160 vložkov in 5.000 tamponov. Na Škotskem so brezplačni higienski vložki na razpolago vsem Lani je začel na Škotskem veljati zakon proti menstrualni revščini, v skladu s katerim morajo lokalne oblasti in izobraževalne ustanove omogočiti, da so higienski proizvodi ob menstruaciji brezplačno na voljo vsem, kijih potrebujejo. Zakon naj bi bil prvi tovrsten na svetu. Škotskaje od leta 2017 vložila približno 27 milijonov funtov oziroma več kot 32 milijonov evrov, da bi zagotovila dostop do tamponov in higienskih vložkov na javnih mestih. Šole morajo že od lanskega leta zagotavljati brezplačne higienske pripomočke ob menstruaciji. Menstrualna revščina sicer označuje nezmožnost kupovanja higienskih izdelkov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. V sanitarijah Šolskega centra Ptuj brezplačni higienski vložki še niso pošli. Socialne stiske mladih so velikokrat skrite pred očmi javnosti »Slab finančni položaj pri mladih je še vedno tabu tema, zato zgodbe deklet, ki se soočajo s socialno stisko na tem področju, sploh ne pridejo na dan, kar pa lahko pri dekletih pusti tudi velik psihološki in družbeni pečat. Ker ne gre le za socialni vidik, temveč tudi za vprašanje osebnega dostojanstva in jav- nega zdravja, morajo biti higienski pripomočki brezplačni in splošno dostopni. Četudi za socialno stisko ne izvemo neposredno, si s takšnimi projekti prizadevamo, da pomagamo tudi tistim dekletom, ki si iz različnih razlogov higienske pripomočke težko privoščijo in jih celo spodbujamo, da 'vzamejo toliko, kot potrebujejo',« je povedala Lucija Sevšek, predsednica Kluba ptujskih študentov. Estera Korošec i Slovenija • Darovanje in transplantacije organov v letu 2022 Več kot 160 ljudi čaka na priložnost za novo življenje Slovenija je v zadnjem letu na področju darovanja in transplantacije organov dosegla pomemben mejnik - zabeležili smo 20 dejanskih darovalcev na milijon prebivalcev. Lani je bilo 56 aktivnih umrlih darovalcev, kar je za 15 več kot leto poprej. Darovali so 172 organov. Čakalne dobe pa so še vedno (pre)dolge, na transplantacijo ledvic bolniki čakajo približno leto dni. Na področju donatorske dejavnosti se sicer kažejo izboljšave, a je še veliko rezerv. Andrej Ga-džijev, direktor zavoda Slovenija transplant, je zadovoljen, da so lani dosegli organizacijske in strokovne izboljšave, izobraževanja za strokovno javnost in ciljana srečanja v donorskih bolnišnicah, kjer se je izboljšalo prepoznavanje potencialnih umrlih darovalcev: »Zato ni naključje, da smo v več segmentih presegli začrtane letne cilje. Med drugim smo presegli magično mejo 20 dejanskih darovalcev na milijon prebivalcev in se uvrstili na 3. mesto držav članic Eurotransplanta.« K temu pomembno prispeva osveščanje o pomenu darovanja, temu pritrjujejo tudi statistični podatki. Izjemne rezultate so lani dosegli pri številu pridobljenih src in pljuč, načrt so presegli za več kot 60 %. Pridobili so tudi 171 roženic, kar je 51 več kot so predvideli. Precej se je povečal delež opredeljenih darovalcev preko elektronske pošte, in sicer je velika večina, kar 80 %, uporabila to možnost. Trenutno je v Sloveniji za darovalce po smrti opredeljenih 13.498 oseb. Opredelitev je možna z digitalnim potrdilom preko e-Uprave. O darovanju po smrti lahko odločijo tudi svojci. V nacionalnem registru opredeljenih oseb je bilo lani zabeleženo največje število opredelitev glede darovanja, svojo odločitev je uradno izrazilo 2.011 ljudi. Presadili 109 organov V Centru za transplantacijsko dejavnost so lani presadili 109 organov, kar je za štiri več kot leto poprej in manj kot leta 2021, ko so opravili 114 presaditev. Trenutno je na čakalnem seznamu 161 pacientov. Večina čaka presaditev ledvice (80), sledijo srce, jetra, pljuča, trije pa bi za normalno življenje potrebovali drugo trebušno slinavko. 350 dni je povprečna čakalna doba za ledvice, za druge organe so nekoliko krajše, a še vedno predolge. Najmanj tri mesece v pov- Umrli darovalci v letu 2022 po starostnih skupinah 0 do 18 let 3 darovalci 18 do 59 let 29 darovalcev 60 let ali več 24 darovalcev Vsi skupaj so podarili 172 organov. Od tega največ ledvic (82), src (24), jeter (45) in pljuč (20) ter eno trebušno slinavko. Dodatni dve ledvici sta podarila živa darovalca. prečju čakajo na presaditev jeter. Čeprav so lani opravili bistveno več pogovorov o privolitvi s svojci, pa se je stopnja soglasij znižala glede na leto 2021. Lani je strinjanje izrazilo 68 % svojcev, leto poprej 84%. Na drugi strani pa se povečuje delež posameznikov, ki so v času življenja izkazali pripravljenost darovanja po smrti. Odločitev je uradno izrazilo 2.011 ljudi. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Foto: SD petek • 14. aprila 2023 Podravje Štajerski 9 Markovci • Gradnja kolesarske steze Novi jork-Prvenci se odmika Lastniki zemljišč nezadovoljni z odnosom in cenami Občina Markovci si že nekaj let prizadeva zgraditi kolesarsko stezo od zaselka Novi jork do vaško-gasilskega doma v Prvencih. Investicija seje ustavila že čisto na začetku, saj z lastniki zemljišč ob predvideni trasi niso našli skupnega jezika glede odkupa. Po besedah občinske uprave se posamezni lastniki niso strinjali z umestitvijo. Nekaj občanov, ki ima na tem delu kmetijske oz. gradbene parcele, zatrjuje, da to ne drži. Gradnji kolesarske steze nikakor ne nasprotujejo, si pa želijo višje odkupne cene in boljšo informiranost. Lastnica velikega dela zemljišč na odseku od Novega jorka do Prvencev je Boža Slana, ki sicer z družino živi v Novi vasi. Pred dobrimi tremi leti je njen mož Marjan slučajno prišel na parcelo in tam srečal geometra, ki je že nameščal količke. Od njega je izvedel, da občina načrtuje na desni strani, kjer so tudi njihova zemljišča, gradnjo kolesarske steze. Hitro po tem dogodku so na dom prejeli pogodbo o odkupu zemljišč pred razlastitvi-jo.Pogodba z določeno ceno brez vsakega obvestila »Nisem mogla verjeti, da so mi brez predhodnega pogovora ali kakršnegakoli drugega obvestila poslali pogodbo, v kateri je že bila določena cena. Najbolj pa me je seveda zmotila besedna zveza »pred razlastitvijo«. Tega nikakor nisem mogla razumeti in to ni primeren način komunikacije. Mene kot lastnico ni prav nihče z občine povabil na sestanek, o ničemer se nismo pogovarjali, tudi nobenega soglasja nisem dala. Govora o tem, ali smo torej za ali proti prodaji, nikoli ni bilo,« je pojasnila Slanova in dodala, da izgradnji kolesarske steze ne nasprotujejo. Tudi zemljišča na tem delu trase bi prodali, vendar ne za ceno, ki jo ponuja občina. Slanova sta tokrat nekoliko previdnejša tudi zaradi grenke izkušnje, ki sta jo doživela že pred leti, in sicer ob izgradnji kolesarske steze od obrtne cone do Novega jorka, v neposredni bližini mesnice. »Takrat so bili na našem zemljišču že stroji, midva pa o gradbenih delih nisva vedela prav ničesar. Z občino smo sicer potem našli skupno rešitev, vendar jih očitno ni prav nič izučilo. Ne moreš se kar pripeljati na parce- Franc Arnuš ni zadovoljen s trenutno odkupno ceno, ki jo ponuja občina. lo, ki ni tvoja, in začeti delati. Prodaja nekega kosa zemljišča je zelo pomembna in velika zadeva, zato bi bilo primerno in spoštljivo, da bi vse lastnike osebno povabili na informativni sestanek. Neki listek v poštnem nabiralniku se lahko hitro izgubi med številnimi reklamnimi letaki. Odnos markovske občinske uprave do lastnikov zemljišč je po mojem mnenju katastrofalen,« je poudaril Slana in dodal, da bi morali biti lastniki o tovrstnih investicijah pravočasno in na primeren način obveščeni. Arnuš: »Odkupne cene ■ •• V V • I zemljišč so prenizke« Podobno izkušnjo ima tudi občan Franc Arnuš, ki se je glede odkupa zemljišča na tem odseku sporekel z bivšo direktorico občin- ske uprave. Po njegovem mnenju je cena tri evre za kvadratni meter kmetijske površine prenizka. Arnuš je lastnik gradbene parcele tudi na drugem delu odseka, in sicer od hišne številke 24 do vaško--gasilskega doma v Prvencih. Tudi na tem območju bo po njegovem mnenju kar nekaj težav: »Boljše bi bilo, če bi traso prestavili na levo stran, po desni je namreč speljana vsa infrastruktura. Poleg tega je pas, ki ga želijo odkupiti, preširok in bi ostal skoraj brez dvorišča. Tudi cena za gradbeno parcelo, ki znaša okoli 12 evrov, bi morala biti precej višja.« Še nekaj vaščanov ni najbolj zadovoljnih s trenutno predlagano traso po desni strani od Novega jorka do Prvencev, prav tako ne z odkupno ceno zemljišč, vendar niso želeli biti imenovani. Kolesarske steze od Novega jorka do Prvencev še vedno ni. Drugi odsek trase se bo začel v Prvencih pri hišni številki 24. Markovski župan napovedal tudi možnost razlastitve Milan Gabrovec, župan občine Markovci, je zatrdil, da pred umeščanjem kolesarske steze v prostor povabijo vse lastnike na informativni sestanek, na katerem jim podrobneje predstavijo projekt in okvirni terminski plan. Če se pojavijo kakšne nejasnosti, se ponovno srečajo in poskušajo iskati kompromise. »Nikoli ne stopimo na zasebno lastnino brez vednosti lastnikov. Lahko pa se zgodi, da bi kdo spregledal pošto ali pa ne bi prišel na sestanek. Morebiti bi tudi naši zaposleni lahko koga nehote spregledali. Zavedati se je treba, da v nekaterih primerih vzpostavljamo stik z mnogimi lastniki,« je povedal župan. Glede izgradnje kolesarske steze od Novega jorka do Prvencev pa je pojasnil, da niso našli dogovora z eno izmed lastnic manjšega zemljišča na tem odseku, ki sicer živi v tujini. Ker se zadeve niso nikamor premaknile, so izgradnjo steze na tem delu najprej opustili, sedaj pa so si premislili. »V teh dneh smo sprejeli odločitev, da bomo projekt vendarle poskušali realizirati na celotni trasi v dolžini 1.700 metrov, torej od Novega jorka do vaško-ga-silskega doma v Prvencih. Če lastniki ne bodo sodelovali, bomo primo-rani iti v razlastitev. Gre namreč za projekt, ki je pomemben za celotno občino,« je povedal Gabrovec. Med drugim je še dejal, da so o projektu obvestili vse lastnike. Poleg tega se o tej trasi govori že več kot pet let, zato se mu zdi zelo čudno, da posamezni lastniki o tem ne bi nič vedeli. Je pa poudaril, da se lahko trasa še spreminja in korigira, morebiti bo steza tudi nekoliko ožja v primerjavi s kolesarko. To posledično pomeni odkup manjših površin, morebitni posegi na vrtove in dvorišča pa bi bili manj boleči za lastnike. Bodo pa po novem zemljišča odkupovali po ceni, ki jo bo določil cenilec. Tako se bodo izognili raznim komentarjem, da cene niso poštene. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK Dornava • Nova direktorica občinske uprave »Tu so ljudje, ki jih poznam« V občini Dornava imajo od začetka meseca novo direktorico občinske uprave. To je Natalija Kovše, kije bila predhodno zaposlena na regijski skupni občinski upravi. Foto: ČG Natalija Kovše je magistrica upravnih ved. Župan Matej Zorko je pojasnil, da so se za Kovšetovo odločili, ker so ocenili, da ima za to delovno mesto ustrezno znanje in izkušnje, pozna delo lokalnih skupnosti in upravne postopke. „Pomembno je, da direktor obvlada zakonodajo in delovne procese občin," je dejal Zorko in dodal, da je uprava občine Dornava kadrovsko zelo podhra-njena. Nadeja se več sodelovanja s Skupno občinsko upravo (SOU) občin Spodnjega Podravja, pri čemer računa na pomoč nove direktorice, da bo znala prepoznati, kdo in kako iz SOU bi lahko Dornavčanom pri delu občinske uprave še pomagal. Nova dornavska direktorica Natalija Kovše je karierno pot začela na Upravni enoti Ptuj, na Oddelku za okolje in prostor. Kasneje se je zaposlila v službi za kohezijsko politiko na Zavodu RS za zaposlovanje, kjer je bila pet let. Zadnji dve leti in pol je bila zaposlena na SOU Spodnje Podravje kot planer v oddelku za urejanje prostora. „Menim, da je problematika prostorskega in razvojnega načrtovanja na območju občin ključnega pomena za razvoj in prosperiteto občine," je poudarila ob nastopu novega delovnega mesta v dornavski občinski upravi. Povedala je, da izhaja iz podeželskega okolja. „Ne glede na druge možnosti sem se odločila nadaljevati svojo kariero v okolju, ki je zame primarno. Tukaj so ljudje, ki jih poznam in ki poznajo mene in mojo družino. Zelo dobro poznam naše občane, njihova razmišljanja in pričakovanja. Skozi svojo dosedanjo delovno kariero sem nabirala izkušnje na različnih področjih in spoznavala načine, kako izboljšati življenje prebivalcev našega območja ter ohraniti tiste posebnosti, ki nas oblikujejo. Prijava na delovno mesto direktorice uprave občine Dornava je bilo logično nadaljevanje mojih razmišljanj in moje poklicne poti. Želim si, da bi s svojimi pogledi in sodelovanjem z vodstvom občine, svetniki in krajani sooblikovala prostor, v katerem živimo in se počutimo varno." Lenart • Oviran dostop do zdravstvenega doma Zapora Maistrove ulice V začetku aprila so v lenarški Maistrovi ulici odprli še eno gradbišče: poleg nadzidave zdravstvenega doma bo sicer precej prometna ulica dobila novo kanalizacijo. Foto: SD V Maistrovi ulici, kjer so zdravstveni dom z lekarno, vrtec in avtobusna postaja, sta kar dve gradbišči: na enem širijo urgenco, na drugem gradijo kanalizacijo. Ob njej so namreč poleg zdravstvenega doma še vrtec, avtobusna postaja in lekarna. Zaradi gradbenih del je bilo treba cesto tam zapreti za ves promet, a bodo zapore razdeljene na manjše odseke, da bodo lahko prebivalci in drugi do svojih domov in storitev dostopali v čim večjem številu. Popolna zapora trenutno velja med krožiščem na regionalni cesti Lenart-Trate in avtobusno postajo, obvoz pa je urejen po vzporednih cestah Lenart-Trate in Lenart-Jurovski Dol. Poleg kanalizacije bodo delavci tam obnovili tudi asfaltne površine. Kot rečeno, v Maistrovi ulici obenem poteka tudi gradnja dobrih 550 kvadratnih metrov velikega in skoraj dva milijona evrov vrednega nadzidka zdravstvenega doma, ki ga izvaja podjetje Gradnje Lenart in v katerega se bo med drugim širil urgentni center. Zaradi del, ki bodo predvidoma dokončana jeseni, zdravstvene storitve niso motene, zagotavljajo v ZD Lenart. Kar precejšnji prometni kaos pa že nekaj mesecev povzroča gradnja mostu čez Velko pred industrijsko cono, saj tam promet poteka izmenično enosmerno, zaradi česar zlasti ob prometnih konicah nastajajo daljši zastoji. SD 10 Štajerski Kultura petek • 14. aprila 2023 Breda PoHbrežnik Vukmir, Kl<)ri$ «t Kmetija Pucko (na fotografiji farma), na kateri se z vzrejo perutnine ukvarjajo že od leta 1973. Foto: Arhiv PP Marko Cigler, direktor PC Živa proizvodnja v Perutnini Ptuj kmetijstva na slovenskem podeželju. Tudi v prihodnje bomo krepili in vzpodbujali razvoj perutnine na podeželju, zato vsaki pobudi bodočih rejcev ali kmetov, ki bi si želeli ukvarjati z rejo perutnine, posebej prisluhnemo in pomagamo pri realizaciji njihovih ciljev. Nas tem mestu bi izkoristil priložnost in povabil vse, ki bi želeli postati naši kooperanti, da se obrnejo na Perutnino Ptuj, saj smo zaradi povečanja obsega poslovanja v fazi širitve proizvodnje.« Imamo še dva sogovornika, pri čemer je en nov rejec, ki je obstoječo dejavnost zamenjal za rejo perutnine, drugi pa dolgoletni rejec, ki je razširil proizvodnjo. Ali to pomeni, da ob novih rejcih vzpodbujate tudi rast obstoječih? Cigler: »Tako je, vzpodbujamo aktualne rejce perutnine v razvojno usmeritev širjenja dejavnosti z zagotavljanjem dodatnih vzrejnih površin in tehnološkega posodabljanja obstoječih hlevov, obenem pa vabimo k sodelovanju vse kmetovalce, ki bi jim bila zanimiva poslovna priložnost, da obstoječo kmetijsko dejavnost razširijo na rejo perutnine. Obojim pa Perutnina Ptuj nudi kakovostno strokovno podporo in svetovanje pri sami izvedbi investicije ter dolgoročen in stabilen poslovni model.« Zanimal nas je tudi pogled rejcev-kooperantov, zato smo za mnenje prosili Denisa Vasleta in Boruta Pučka. Denis Vasle, kaj je prispevalo k vaši odločitvi o širitvi iz osnovne kmetijske dejavnosti govedoreje na dejavnost reje piščancev? Vasle: »Za našo odločitev o širitvi iz osnovne kmetijske dejavnosti govedoreje na dejavnost reje piščancev je bilo več različnih dejavnikov. Glavni je zagotovo ta, da smo omejeni glede širitve v govedoreji zaradi pomanjkanja obdelovalnih kmetijskih zemljišč, dokupovanje osnovne krme pri molznicah pa v našem primeru ne pride v poštev. Kot drug razlog so precej nestanovitne razmere na trgu mleka, kar se odraža na velikih in predvsem hitrih spremembah odkupne cene mleka, na kar pa se je težko prilagajati. Pri reji piščancev pa je trend bolj ali manj že več let enak ali pa se odkupne cene celo dvigujejo. Tretji razlog pa je ta, da je moja življenjska sopotnica zdravnica in bi si želela ostati v svojem poklicu, zato si v prihodnje ne predstavljam, da bi brez njene pomoči obvladoval takšen obseg dela, kot ga predstavljajo krave molznice. Ne nazadnje bom zaradi sodobne tehnološke dovršenosti novega hleva sam in z občasno pomočjo staršev tudi bistveno lažje obvladoval piščančjo farmo kot pa bi farmo krav molznic ali prašičev.« Foto: Arhiv PP Ptuj, Sveti Andraž • Humanitarna zgodba, kije povezala številne Zamaški srčnosti in pomoči za malega Žiga V skladišču Železniške postaje na Ptuju seje ponovno nabrala velika količina zama-škov. Vse večje lokacij, Iger se zbirajo. Količine so vedno večje, ne samo zaradi varovanja okolja, temveč predvsem zato, ker ljudje želijo na ta način pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo. Odkar je znani ptujski humanitarec Ignac Habjanič začel zbirati odpadne zamaškeje skupaj z vsemi, ki želijo pomagati, zbral že čez 71 ton zamaškov za dober namen. Z zadnjim odvozom pa seje količina povečala na skoraj 75 ton. Izkupiček aprilskega odvoza bo šel za terapije, za pomoč malemu Žigi iz Drbetincev s cerebralno paralizo, zaradi katere težje hodi, in da bi si lahko z desno roko čim več pomagal skozi celo življenje, seje odločil Svojemu živahnemu sokrajanu so na pomoč med prvimi priskočili v domačem okolju. Akciji zbira- nja zamaškov so se pridružili tudi številni iz cele Slovenije, ki bodo z majhnim, a tako preprostim de- Ignaca Habjaniča ob vseh iskrah v očeh, ki prinašajo upanje v tej akciji, žalosti, da probleme otrok s posebnimi potrebami rešujejo posamezniki, ker očitno država nima posluha za to, da bi jim učinkovito pomagala. Ubijajoče pa so tudi informacije, ki jih starši dobivajo od zdravstva glede prihodnosti svojih otrok, česa vsega ne bodo zmogli. Z zamaški jim je doslej uspelo pomagati v več težkih primerih in za naše zdravstvo nerešljivimi stanji, ki pa so se srečno končala. Tudi za deklico, pri kateri je domača stroka dvignila roke. Danes deklica hodi, sicer s pomočjo bergle, a so domači prepričani, da bo po še eni operaciji tudi to berglo odložila, in kot so se slikovito izrazili, berglo bodo pustili kar v Ameriki, kamor bo odšla še na drugo operacijo. To pomeni, da bo deklica na koncu povsem normalna oseba, ki bo lahko v celoti skrbela zase. janjem, kot je zbiranje zamaškov, prispevali denar za terapije, ki bodo Žigi omogočile čim večjo samostojnost in razvoj. S tem ko pomagajo, osrečujejo druge, hkrati pa tudi sebe. Levji delež dobrodelne akcije sicer opravi Ignac Habjanič s pomočjo Slovenske vojske, 74. pehotnega polka, ki ga po novem vodi podpolkovnik Gorazd Sagadin. Sodeloval pa je tudi Sašo Dežman, štabni vodnik, ki ureja logistiko prevoza zamaškov in skrbi za dogovore z vabljenimi osebami. Vsakokrat namreč pri odvozu pomagajo znani Slovenci. Pri nalaganju aprilskega kontingenta zamaškov je pomagala naša odlična alpska smučarka Ilka Štu-hec, ki ne sodi v svetovni smučarski vrh samo po odličnih rezultatih, Foto: Črtomir Goznik Pri aprilskem odvozu zamaškov je pomagala naša odlična smučarka Ilka Štuhec. Na fotografiji z Ignacem Habja-ničem ter Žigom in njegovimi starši Iris Zorko in Domnom Marajhom. temveč tudi zaradi svoje srčnosti, humanosti in odnosa do ljudi, potrebnih pomoči. Ilka Štuhec se je zahvalila za povabilo. Z veseljem se vedno udeleži dobrodelnih dogod- kov. „Vsa čast gospodu Ignacu, da se je lotil tega projekta. Verjamem, da je veliko dela in da lahko čisto vsak pomaga z zamaški. To je najmanj, kar lahko naredimo, da odpadni zamašek namenimo za dobrodelne namene. Držim pesti, da bodo terapije Žigi čim bolj pomagale," je povedala Ilka, preden je zavihala rokave in pomagala, da petek • 14. aprila 2023 Podravje Štajerski 19 vrata novim kooperantom Borut Pučko, vaša družina se že več kot 30 let ukvarja z vzrejo perutnine. Kaj pa je vas osebno navdušilo in kako ste se razvijali? Pučko: »Res je, z rejo brojlerjev so se začeli na naši kmetiji ukvarjati že moji starši leta 1973, torej še pred mojim rojstvom. Delo na kmetiji in samo delo z različnimi živalmi me spremlja in veseli že od zgodnjega otroštva, zato sem se kot dijak vpisal na srednjo Biotehniško šolo na Ptuju in jo tudi končal, nato sem še diplomiral na Fakulteti za kmetijstvo in biosis-temske vede Univerze v Mariboru iz smeri zootehnika. Moja diploma se je nanašala prav na temo perutninarstva. Sama praksa od zgodnjega otroštva doma in študij mi sedaj zagotovo koristita pri samem delu in odločitvah. Prav tako se s perutninarstvom ukvarjata oba moja starejša brata, s katerima odlično sodelujemo in si med seboj pomagamo tako pri samem delu kot pri izmenjavi izkušenj. Tako kot ostala podjetja se morajo tudi družinske kmetije razvijati in širiti, da ostanejo konkurenčne in lahko kljubujejo sodobnim časom, zato sem se odločil, da v letu 2018 postavim nov tehnološko sodoben hlev za rejo piščancev brojlerjev kapacitete približno 39.000 kom, v katerem je delo veliko lažje. Posledično so tako tudi stroški dela in energije bistveno bolj obvladljivi in predvsem nižji. Redno pa tudi posodabljamo star objekt, saj se je tehnološko tudi v perutninarstvu veliko spremenilo. Z obema objektoma smo vključeni v Perutninarsko zadrugo Ptuj, s katero imamo zelo korektno sodelovanje.« Vasle, povejte našim bralcem, kaj vi na svoji novi poslovni poti kot kooperant Perutnine Ptuj pričakujete? Vasle: »Na začetku pričakujem predvsem pomoč in svetovanje pri zagonu nove kmetijske dejavnosti na svoji kmetiji. V nadaljevanju pa pričakujem dolgoletno sodelovanje, korekten odnos, redno plačilo, redno vhlevljanje zdravih enodnevnih piščancev ter med samo rejo optimalno krmo za piščance ter ves spekter veterinarskih storitev in svetovanje.« Pučko, kako pa vi vidite razvoj perutninskega sektorja v prihodnje, tudi v luči skrbi za uravnoteženo prehrano, samooskrbo ter varnost in kakovost živil? Pučko: »Perutninsko meso bo vsekakor še naprej pridobivalo na pomembnosti, saj gre za meso, ki ima vse atribute, ki jih danes želimo doseči pri preskrbi z beljakovinami. Gre za meso, ki omogoča hitro, enostavno pripravo obrokov, je cenovno konkurenčno v primerjavi z drugimi vrstami mesa. Povzroča manjši okoljski vpliv in je priljubljeno pri večini potrošnikov. Tudi hranilna vrednost perutninskega mesa je visoka, vsebuje PP sodeluje s kar 250 rejci perutnine u Sloveniji manj maščob. Kljub temu da poraba mesa v razvitih državah upada, poraba perutninskega mesa tudi tam raste in bo verjetno v nekaj letih presegla porabo drugih vrst mesa. Seveda pa bo tudi tu prišlo do premikov v samih verigi, kjer bo predvsem v razvitih državah še več pozornosti namenjeno dobrobiti živali, ustreznim pogojem za vzrejo in tudi novim inovativnim produktom, približanih potrebam potrošnikov.« Potrošniki čedalje več pozornosti posvečajo rejcem in mesni industriji predvsem z vidika dobrega počutja živali. Kako pa na vaši farmi skrbite za odgovorno ravnanje z živalmi? Kako bi pomirili tovrstne skrbi potrošnikov? Cigler: »Perutnina Ptuj se od ostalih evropskih proizvajalcev razlikuje predvsem po konceptu farm, razpršenih po podeželju v naravnem okolju Slovenije, skrbno nadzorovani vzreji v zaprtih hlevih in osebnem odnosu ter skrbi nas rejcev z živalim prijazno rejo. Vizija in razvoj vzreje piščancev sta usmerjena v zagotavljanje višje kakovosti vzrejnih pogojev; piščancem zagotavljamo prijazno rejo s posebno opremo v hlevih, kjer so v notranjosti opremljeni s plezali, imajo velika okna in zunanje nadstreške, ki predstavljajo več kot petino skupne rejne površine. Piščanci se tako več gibljejo in so na svežem zraku ter ob dnevni svetlobi, neomejeno brskajo po kakovostnem nastilju, podobno kot kokoši na kmečkem dvorišču. Foto: osebni arhiv Denis Vasle, kooperant, ki je govedorejsko kmetijo uspešno preusmeril v rejo piščancev. V takšnem okolju vzrejeni piščanci se bolje počutijo in razvijajo.« Kaj vidite kot ključno prednost perutninarske reje in kaj si želite v prihodnje? Pučko: »Pri vsaki dejavnosti so prednosti in slabosti. Ena od dobrih stvari perutninarstva je ta, da gre tukaj za dogovorjen odnos vhlevitev-izhlevitev, dobava hrane za piščance, veterinarske storitve in dejstvo, da se nam rejcem ni treba ukvarjati s samo prodajo, se pravi, da se nas neposredno ne dotikajo »špekulacije« kot pri drugih kategorijah žival - npr. prašičereja. Osebno pa mi je pomembno tudi, da je odnos profesionalen ter plačilo predvsem korektno in redno. V prihodnje pa si želim, da bi cena še naprej sledila stroškom in nam tako še naprej omogočala primeren zaslužek in zadovoljstvo, s tem pa tudi možnost nadaljnjega razvoja kmetije.« Želite v kontekstu teme pogovora dodati še kaj? Morda vaš poziv kolegom kmetovalcem, ki razmišljajo o novih priložnostih? Vasle: »Vse, kar je pridelano v Sloveniji, ima tisoče kilometrov prednosti pred hrano iz tujine. Najpomembnejša je vzreja živali na domačih tleh, saj je slovenski način reje zelo drugačen od tistega v velikih evropskih državah. Rejci smo del dobro organizirane mreže domačih kooperantov, ki na svojih kmetijah skrbi za razvoj, zdravje in dobro počutje piščancev. Takšen način reje, v domačem okolju, velja v svetu za dragocenost, ki jo pridejo k nam občudovat tudi tujci, zato to delo opravljamo s ponosom. Perutnina Ptuj pa se je izkazala za korektnega in poštenega partnerja, ki nam zagotavlja v bistvu vse potrebne atribute, od krme in veterinarske oskrbe do prenosa znanja in korektnega plačila, zato lahko kolegom kmetovalcem tovrstno sodelovanje brez zadržkov priporočam.« Morda še pojasnite, katere kriterije morajo rejci izpolnjevati, da postanejo kooperanti Perutnine Ptuj? Pučko: »Rejci moramo na začetku izpolnjevati vse zakonske obveznosti, vezane na status kmeta in vpisa v register kmetijskih gospodarstev. V nadaljevanju pa še vse pogoje visokih standardov kakovosti, ki jih narekuje Perutnina Ptuj, brez katerih ne bi bili tako uspešni, kot smo danes.« T. Z. Foto: CG Lenart • Urbani vrtovi pri mestnem parku že dobri dve desetletji Za vrtičkarje za zdaj brezplačno Kot se za mesto spodobi, imajo tudi v Lenartu prostor, na katerem lahko meščani pridelujejo svojo zelenjavo. Foto: Črtomir Goznik Andreja Dovečar Šegula, učiteljica razrednega pouka na podružnični šoli Vitomarci: „Kot eko šola vsako leto zbiramo zamaške. Učenci jih zelo radi prinašajo. Lani septembra smo se povezali z Ignacem Habjaničem, ki ga je zanimalo, ali imamo kakšnega otroka s posebnimi potrebami, ki potrebuje terapije. V vrtcu imamo našega Žiga, smo mu povedali. Z veseljem se je odločil, da bo pomagal. Pridružili so se starši, celotna občina, vaščani, ne samo z zbiranjem zamaškov, mamici pomagajo tudi finančno. Resnično smo veseli, da smo bili tisti zagon, da se je akcija tako razširila, da se je vključilo toliko ljudi. Akcijo zbiranja zamaškov bomo nadaljevali, tudi občina bo še pomagala, saj želimo Žigi čim bolj pomagati na njegovi poti v samostojnost." so kamion Slovenske vojske čim prej naložili in zamaške odpeljali v predelavo. „Zelo sem vesela, da se je v tako kratkem času zbralo toliko zamaškov. Denar bomo namenili za Žigove terapije, ki so samo-plačniške, ker jih zavarovalnica ne plača, ter tudi za strnjene obravnave, štirinajstdnevne intenzivne terapije. Ves čas se trudimo, da bi lahko Žigi omogočili čim več nujno potrebnih terapij. Iskrena hvala vsem, ki nam pomagate, zahvaljujem se tudi vrtcu za veliko akcijo," je v imenu družine Zorko-Marajh povedala in se iz srca zahvalila mamica Iris. Sicer pa se je družina pred dvema mesecema povečala za malega Reneja, ki se ga je tudi Žiga zelo razveselil. MG Za mestnim parkom dr. Jožeta Pučnika in gasilskim domom je namreč zemljišče v občinski lasti, na katerem so lepo urejene gredice, na katerih so te dni že posajene prve sadike, v cvetju pa se bohoti tudi že nekaj sadnega drevja. »Preden je to prevzela občinska uprava, je zemljišče upravljala krajevna skupnost, tako da je tam vrtičkanje že res tradicionalno,« razlaga svetovalka na občini Bri-gita Rojs. Načrtujejo oštevilčenje vrtov »V bistvu gre za dve parceli, za kateri imamo sklenjene zakupne pogodbe s približno 30 meščani, ki obdelujejo od osem do 30 m2 vrta. Razmišljamo, da bi oštevilčili vrtove za boljšo evidenco, doslej tega še nismo storili. Prav tako doslej tudi še nismo zaračunavali zakupnine, torej je urbano vrtnarjenje tam še vedno brezplačno.« Pogodbe so sklenjene za pet let z možnostjo podaljšanja z aneksom. Za zakup se zanimajo tudi novi vrtičkarji, vendar, tako Rojso-va, novih pogodb še niso sklepali, saj čakajo, če bodo lenarški gasil- ci, ki domujejo v neposredni bližini vrtov, potrebovali dodaten prostor za širjenje svoje dejavnosti. Urbano vrtičkarstvo je bilo od nekdaj priljubljeno, zato imajo številna mesta urejene tako imenovane občinske vrtove, poseben pomen pa dobivajo v časih, ko postajata zdrava hrana in prehranska samooskrba visoko med prioritetami sodobnega človeka. Kot ugotavlja dr. Jani Kozina iz Geografskega inštituta Antona Melika, ki deluje v okviru raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je urbano vrtičkarstvo praksa, ki sega vse od nastanka prvih mest in civilizacij. Pionirska praksa Velenja »Nov zagon v zahodnem svetu je dobilo med industrializacijo, ko so številni ljudje zapustili svoje podeželske domove, da bi našli delo v mestih. Mestne oblasti so za blažitev posledic negativnih pojavov začele revnejšim prebivalcem zagotavljati zemljišča za gojenje zelenjave in sadja. Danes v mestih izvajajo številne vrtičkarske projekte. Čeprav so zametki urbanega vrtičkarstva v Sloveniji precej starejši, pa so se v obliki družinskih vrtov razširili šele na začetku 20. stoletja,« pravi Kozina, kot slovenskega pionirja na tem področju pa izpostavi Velenje. »Premogovnik je namreč svojim rudarjem prve obdelovalne površine dal v najem že v začetku 20. stoletja, da bi njihovim družinam omogočil večjo samooskrbo in dejavno preživljanje prostega časa.« Senka Dreu 20 Štajerski Za kratek čas petek • 14. aprila 2Q23 E3 NAS PESNIK (ANTON) SLIKARSKA TEHNIKA ZVODENIMI BARVAMI NAŠ NEKDANJI SMUČARSKI SKAKALEC (JOŽE) ESKIMSKI ČOLN DOBA, VEK MOČEN, PREDIR-LJIV GLAS CHARLES NODIER NEKU2N0 VNETJE KOŽE, KI POVZROČA SRBENJE POSTAVA, RAST PLAT SMUČARSKI SKAKALEC ZAJC IZBOLJŠANJE RAZMER VAROVALO PRED STRELO KDOR IGRANA KLARINET MORNAR, KI VODI LADJO KOFEIN V ČAJU, ČAJEVINA IZ ESPERANTA RAZVIT POMOŽNI JEZIK NAŠ FIZIK (LAVO) ANGLEŠKI IGRALEC (MICHAEL) PISATELJICA PEROCI ALUMINIJ METABO-LIZEM FR. MODNI KREATOR (CHRISTIAN) AMERIŠKI IGRALEC MARTIN VODENA BULA DANSKA IGRALKA NIELSEN KLISTIR ZEMLJIŠČE OB HIŠI ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO) KAČJEMU PASTIRJU KAJNE PODOBNA PO DOMAČE ŽUŽELKA JOŽE TOPORIŠIČ DIŠEČA KRISTALNA SNOV UNIVERZAL-Nl KLJUČ MEDNAROD. PISATELJ. ZDRUŽENJE AGIM IBRAIMI PREIZKUS VELIKA MOR. RIBA OTOK V USTJU AMAZONKE ALAIN DELON SLIKARKA BEVČAR IVOAHDRIČ FRANCOSKI AVTOMOBIL CRISTIANO RONALDO RIBIŠKE VILICE OBDOBJE MEZOZOIKA HRVAŠKO MESTO ODMEV OB IZLIVU KOLPE V SAVO ANTON MAHNIČ BANJA AMERIŠKA IGRALKA BLYTH TINE OMAN KOBALT KIRGIŠKI PISATELJ (ČINGIZ) ITALIJANSKA RTV ODMEREK ZDRAVILA Leta 2020 se boste trudili kljub težavam ohraniti mirne živce ... Če ste samski, pričakujte stabilnost v ljubezni, a šele sredi leta, ko boste obnovili stike z osebo, ki vam je bila nekoč všeč. Kmalu bosta vstopila v ljubezensko zvezo. Vezanim se obeta selitev v skupno domovanje s partnerjem, če ste poročeni, pa vas v začetku leta čaka manjša kriza, ki pa se bo izgladila do sredine leta. Tedenski horoskop j OVEN (21. S. - 20. 4.) V tem tednu boste spoznavali in spoznali, da je sreča na strani pogumnih. Nedvomno bo za vas neka ugodna priložnost, kjer boste morali uporabiti inteligenco, razum in zdravo pamet. Improvizacija se vam bo izplačala v ljubezni, kolikor boste dajali, toliko tudi prejemate. _^ BJk> BIK (21. 4. - 20. 5.) Notranja volja in trdnost vam bosta v pomoč in spoznali boste, da je življenje kot prijetna pesem. Počasi in vztrajno si boste morali zavihati rokave in se tako lotiti vseh obveznosti, ki vam bodo dane. Sprostila in z energijo vas bo napolnila narava in delo na vrtu. cO- TEHTNICA (23. S. - 23. 10.) V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Čustveno se odprite in se začnite na pravilen način pogovarjati. Trdna odločitev vam bo v pomoč. Na delovnem mestu se bodo kocke usode dolgo časa vrtele in na koncu se bo vse odvilo v vašo korist. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Vaša intenzivna čustva se bodo okrepila in dokazali boste, da ste lahko zelo magnetični. Dogodilo se bo, da se bodo zadeve odvijale v vaši bližini in v vašo korist. Notranja trdnost in besedna impulzivnost prinašata zmes uspehov. Odpravite se lahko k kozmetičarki ali frizerju! j/fl K jCKAIL) A Delovne obveznosti se bodo kopičile. Četudi ne boste najbolj navdušeni, se morate odločiti in reči bobu bob. Čustveno življenje bo simbolizirano s školjko bisernico, ki v sebi skriva prelep zaklad. Pomladna jutra bodo božala vašo dušo in skozi pogovor boste odkrivali neznano. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Ljubljeni osebi boste izpovedali ljubezen in naredili boste pomemben korak naprej. Seveda ima vsako obdobje svoje izzive. Pomembno bo, da se vsega lotite s pridihom umetnosti in kreativnosti. Notranji pogum in volja vam bosta v pomoč, čaka vas oaza sproščujoče zabave. AJTMATOV, Čingiz - kirgiški pisatelj, ASANACIJA - izboljšanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer, MARAJO -otok v ustju Amazonke, največji rečni otok na svetu Ptuj • Klavdij Tutta v dveh galerijah Najnovejši slikarjev pogled na svet Akademski slikar Klavdij Tutta je na Ptuju že večkrat razstavljal. Doslej je pripravil več kot 240 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 370 skupinskih razstavah doma in v svetu. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja na mednarodnih bienalih. Ptujska razstava je nekaj posebnega tudi zato, ker sta se na umetnikovo pobudo prvič povezali dve ptujski galeriji: Miheliče-va in Luna. Umetnik predstavlja svoj najnovejši slikarski ciklus iz zadnjih treh let, v katerem predstavlja svoj raznolik in večplasten pogled na svet. Skupen jim je motiv primorsko-mediteranskih prostorov od flore, favne, stoletne zgodovine do folklore s tipično krajinsko arhitekturo in številnimi mediteranskimi artefakti. Tako občudujemo okrogle slike, ki jih je poimenoval Regata v laguni, pravokotne, sestavljene slike iz ciklusa Mediteranske ljubezni in Plovba po oceanu, raznolike slikarske skulpture z naslovom Na obali. Četrti opus razstave pa so risbe, ki so prvi in najbolj osebni likovni zapisi, s katerimi se Klavdij predstavlja v Galeriji Luna. Najnovejši risarski cikel je poimenoval Risarski dnevnik Mediteranski ar-hetipi. S svojimi risbami, na katerih najdemo umetniku znane motive (ciprese, borovce, menhirje, Foto: Črtomir Goznik Z odprtja razstave Klaudija Tutte Slikarske diagonale v Miheličeiri galeriji. Na fotografiji z direktorjem PMPO Aleksandrom Lorenčičem in kustodinjama razstave Stanko Gačnik in Dorotejo Kotnik. kamnite sklade, otočke) ponuja gledalcu vpogled v svojo dušo, ki je prežeta z ljubeznijo do rodne goriške krajine, do družine in do umetnosti. Umetnik je počaščen, da se je toliko ljubiteljev likovne umetnosti zbralo na odprtju tokratne njegove razstave na Ptuju, ki je na ogled v Miheličevi galeriji in Galeriji Luna. Zahvalil se je Pokrajinskemu muzeju Ptuj - Ormož in Galeriji Luni za skupno razstavo in katalog, ki jo spremlja. „Pri mojem delu me spremlja velika volja do življenja, do sončne svetlobe. Kot Primorca me sonce vedno spremlja. Če ga nimam v ateljeju, ker pretežno živim v Kranju, pa si ga naslikam. Ta motiv me stalno spremlja in na nek način oplaja, to notranje veselje, optimizem, ki ga v slovenskem prostoru manjka," je umetnik pospremil svojo ptujsko razstavo. Odprl jo je direktor PMPO Aleksander Lorenčič, ki je umetnika tudi predstavil. Na ogled bo do srede 17. maja. MG (21. 6. - 22. 7.) RAK Hrepenenje vam bo pokazalo pot in vlilo motivacije. Pred vami je energičen čas in zadevam boste v celoti kos. Ne smete se obremenjevati in morate narediti določeno selekcijo, tako tudi vidite, kdo potrebuje vašo pomoč. Ambiciozno obdobje vas čaka na delovnem mestu. V) r LEV jp) (23. 7. - 22. 8.) Odprle se vam bodo nove poti in stvarem boste prišli do dna. Nujno pa je, da na zadeve pogledate iz drugega zornega kota. Notranja volja in trden namen vam bosta v pomoč. Na delovnem mestu se bodo uspehi odvijali bolj uspešno v primeru skupinskega dela in naporov. DEVICA (23. B. - 22. S.) Pred vami je čas poslovnih odločitev in trezne presoje. Nakazano je, da se ne boste zanašali na druge, ampak se vsega lotili aktivno. V ljubezni vas bo spremljala strast in ljubljeni osebi boste na pravilen način izpovedali ljubezen. Resnica je ta, da iz majhnega raste veliko. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Spoznali boste lepote življenja in se odločili, kaj morate narediti, da doživite neko posebno srečo in harmonijo. Počasi bo čas, da sledite osebni legendi in tako boste naredili dobro zase. Notranja volja in trden namen vnašata prijetnosti in končno boste sledili svojim sanjam. VODNAR (21. 1. - 1B. 2.) Pred vami je prijeten teden, napredek je viden skozi komunikacijo in intelektualne stvari. Pogumno stopajte naprej in skozi pogovor napredujte na osebni ravni. Na delovnem mestu vam bodo v pomoč sodelavci, v ljubezni bodo dobrodošli partnerjevi namigi. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Korak za korakom hitite naprej. Tako boste uvideli, kaj morate še spremeniti in spoznali boste, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Notranja modrost vam prinaša neke poglede in trden namen po spremembah. Blesteli boste na delovnem mestu kot tudi pri denarnih zadevah. petek • 14. aprila 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Juršinci in Osnovno šolo Juršinci vabi na prireditev otroci pojejo SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Juršinci. Vidimo se v torek, 18. aprila, ob 18. uri v Večnamenskem kulturnem centru v Juršincih. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Juršinci. ♦ h •BIT * IT rešitve SAZAS D a SILKEM w muRpen Štajerski TEDNIK radioPTUI Družba Radio-Tednik Ptujskupajz Občino Zavrč in Osnovno šolo Zavrčvabi na prireditev -rJfc^N OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Zavrč. Vidimo se v sredo, 19. aprila, ob 18. uri v Kulturni dvorani Goričak v Zavrču. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpira Občina Zavrč. ♦ h •BIT * IT rešitve SAZAS U a SILKEM w uiunpen Štajerski radioPTUI NAROČITE IN PRIDOBITE NAGRADO NAROCILNICA ZA Štajerski TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Telefon: ■ Datum naročila: Soglašam sprejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročila Štajerskega tednika dopisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih G mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica E- naslov: Podpis: Nagrado lahko prevzamete v trgovini Zivex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno postali po pošti na dom. ZIVEX Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Vse za zunanjo ureditev Več informacij: majda.segula@radio-tednik.sL telefon 02/749 3416. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 14. aprila 2023 Mali oglasi STORITVE FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. www.roletarstvo-arnus.si 02 788 54 17 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 PRODAJAMO BELE PISCANCE domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 041 881 949 PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata .com PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. Prvi korak pri reševanju osebnih stisk je prepoznava težave. eSOS aplikacija - vprašalnik za oceno tveganj Ste v osebni stiski in ne veste, kako jo začeti reševati? Izpolnite spletni vprašalnik in se naročite na brezplačen posvet s strokovnjakom. 1. Klik. 2. Test. 3. Rezultat. 4. Nasvet. 5. Video posvet > NOTRANJA VRATA 02/780 04240 i H Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si ^ www.tednik.si noua Relta www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KOKOŠI nesnice v začetku nesnosti, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane.Tel. 031 751 675. PRODAM silažne bale. 070 896 108. NESNICE, rjave in črne, 21-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo. Možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. PRODAMO 12 ovc in 1 ovna. Tel. 041 223 635. KUPIM kosilnico, traktor in priključke. Tel. 041 680 684. 00:00 OS: 00 08:30 09:30 10:30 11:25 13:00 14:00 14:30 18:00 19:30 20:00 21:45 23:00 PETEK, 14. april Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Seja sveta Občine Gorišnica Utrip Ormoža Območna revija glasbenega izročila Starpoint prodajno okno Video strani Italijanska trgovina - v živo Revija OPZ, 2. del Mic Mengei - zdravstvena oddaja Materinski dan na Forminu in Zagojcih Astro - v živo Video strani SOBOTA, 15. april 00:00 08:00 08:30 09:00 09:45 10:15 11:00 12:00 13:00 17:00 18:00 19:30 20:00 21:00 21:40 23:00 Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Dan vrtca v Markovci h Ptujska kronika Utrip Ormoža Na brazdah ljubezni, 2.del Izredna seja sveta Markovci - znova Video strani Starpoint prodajno okno Revija OFS v Majšperku, i.tlel Mic Mengeš — zdravstvena oddaja Kronika Iz občine Markovci Ujemi sanje Starpoint prodajno okno Video strani KOLOFON OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj r /RadioPtuj J r /RadioPtuj ^J Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. petek • 14. aprila 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 S cK&yfA kmetijska zadruga AKCIJA VEUA OD 5.4. DO 31.4.2023 oz. do razprodaje zalog! V PONUDBI SADIKE CORNUS SADIKE DRUZOVI Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič) V SPOMIN Janku Pislaku čebelarju iz Apač na Dravskem polju Mineva deset let, odkar si se poslovil od nas. Neprecenljivo zapuščino tvojih dejanj in modrosti ponosno ohranjamo v naših mislih, da lepi spomini nikoli ne utonejo v pozabo. Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi tvoji dragi Pomlad v KZ Ptuj! LENART- ZADRUZNIK- GORISNICA- MARKOVCI • MAROF* VIDEM M* 11.-15. APRIL DNEVI UREJANJA VRTOV IN OKOLICE DOMA 24.-29. APRIL DNEVI KUMARIC, NOVOSTI -](\a NA VOLJO TUDI NASVET STROKOVNJAKA! SMO POOBLAŠČENI TRGOVEC ST/HL SERVIS IN TRGOVINA KOSEC-MAROF, V SERVISU KOSEC, KVALITETNO IN PO UGODNI CENI POPRAVI VAŠO VRTNO KOSILNICO, MOTORNO KOSO, MOTORNO ŽAGO IN DRUGO VRTNO ORODJE. \ m M MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO □O PONEDELJKA ZJUTRAJ □O 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO □O ČETRTKA ZJUTRAJ □O 9. URE majdo.segulo@rodiihtednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio-tednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Lepi spomini ne bledijo Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! / Jtfe: in» »xm„ ti. ti «KiAUMrtm M» OCLÓVMM ' CHWAiui UUMTV4 Ctowtk »Ril« wtwj un ittwi ]| Kakini *«uatM imun * Ptuw íivh 4] Ui*|*njfaub*4j.t*hmMn»tt KiiHiniHdBprihtnní) <>^^ Nagradno turistično vprašanje TA A? 00 O fl 00 fl 000 -tn ^ O d fl fl a Muzeji in galerije v akciji Nazaj v preteklost c/ ©' C/ cy Cy cLL Organizatorji ptujskih festivalov so tudi za letos pripravili bogat program dogajanja. Prvi bo festival Salon sauvignon, ki bo spremljal slovenski vinogradniški kongres, ki bo potekal v dominikanskem samostanu 21. in 22. aprila. Med 19. in 21. majem bo vabil festival Dobrote slovenskih kmetij. Družba Radio-Tednik Ptuj bo povabila že na 54. festival narodno--zabavne glasbe Slovenije in 9. finale projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, na katerem bodo nastopili najboljši mladi pevci nove sezone. Zmagovalca bosta tudi letos za nagrado prejela lastno pesem, darilo Sazasa. Pevci iz tega projekta pomembno bogatijo kulturni utrip številnih slovenskih mest in občin. Up! Fest bo letos že 23. in 24. junija. Pripravlja ga Društvo za glasbeno analizo Popperkeg. Od junija do konca avgusta bo ob koncu tedna s kakovostnimi filmi razvajal Kino brez stropa. Operni večer na Panorami bo konec junija oz. na začetku julija. Otvoritveni vikend festivala Art Stays bo med 6. in 9. julijem. Razstave pa bodo vabile k ogledu od 6. julija do 17. septembra. Ptuj bo tudi letos gostil Odprto kuhno, vabila pa bo tudi ptujska Kuhna v mestu. Festival Arsana bo potekal med 14. in 29. julijem. Zabava na ptujskih ulicah in trgih, Ptujska poletna noč, bo 4. in 5. avgusta. Rimske igre v organizaciji Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj bodo letos med 17. in 20. avgustom. Dnevi poezije in vina pa med 21. in 26. avgustom. Prvega septembra bo potekal že 54. festival NZG Ptuj 2023 v organi- CiJ zaciji družbe Radio-Tednik Ptuj, 2. septembra pa bo veliki finale 9. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, edinstven projekt, ki spodbuja petje slovenskih pesmi. Ptujske grajske igre bodo tradicionalne potekale septembra, martinovali bomo novembra in se veselili novega vinskega letnika. Decembra pa bo staro ptujsko mestno jedro gostilo Ptujsko pravljico s silvestrovanjem na prostem. Kurentovanje 2024 bo zgodnje, potekalo bo med 3. in 13. februarjem. Ptujčani in drugi, ki prihajajo na Ptuj tudi zaradi poletnih festivalov, si že nekaj časa svoje dopuste prilagajo tako, da lahko uživajo na vrhunskih glasbenih, likovnih in drugih dogodkih. Velikonočni prazniki so na Ptuj privabili številne tuje turiste, največ je bilo italijanskih gostov. Nekateri med njimi so se podali tudi na panoramski grič, na pot arheološkega parka Poetovio, katerega sprehajalne poti so speljane po trasah glavnih rimskih poti. Le-ta je obogaten s kopijami kamnitih Foto: Črtomir Goznik Arheološki park Poetovio na Panorami ni samo pomembno arheološko najdišče, temveč tudi priljubljeno sprehajališče Ptujčanov, od koder so zanimivi razgledi. spomenikov, rekonstrukcijami zidov in razlagalnimi tablami. Veliko arheološkega bogastva pa je še skritega pod zemljo. Še vedno pa ta arheološki spomenik najvišje kategorije nima državne zaščite. Slovenski muzeji in galerije so tudi v tej pomladi pripravili akcijo Naprej v preteklost, ki poteka v digitalnem okolju. Z njo pa opozarjajo na bogato dediščino, ki jo ohranjajo tovrstni prostori. Do 16. aprila bodo na spletu in družbenih omrežjih ponujali različne kratke filme, zanimive informacije, fotografije, predstavitve itd. Nazaj v preteklost je skupna akcija slovenskih muzejev in galerij ter Službe za premično dediščino in muzeje. Letošnja se povezuje z Icomovo temo mednarodnega dneva muzejev z naslovom Muzeje, galerije, trajnostni razvoj in dobro počutje. Film o Antonu Martinu Slomšku je režiral David Sipoš, Ptujčan po rodu. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Anica Klemenčič (Hajdina). Danes sprašujemo, kateri od ptujskih poletnih festivalov ima najdaljšo tradicijo. Svojo pot je začel leta 1969. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 21. aprila. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri od ptujskih poletnih festivalov ima najdaljšo tradicijo? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:...................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.