vr' I ■■ r- M$k/i Domovina ll/t t U lQf% (11— HO/1/1JE ONLY CLEVELAND 8, 0.. TUESDAY MORNING. AUGUST 23, 1949 SLOVENIAN MORNING N4WWAMR LETO U.—VOL. LI. VESTI SANS sklenil poslati svoje opazovalce v Jugoslavijo SLOVENSKI PAR PRAZNUJE DANES 40-LETNICO NOVI GROBOVI IX SLOVENIJE ODKOD PA TA? — Pismo iz in razočarano ter opeharjeno za Italije poroča: V taborišče tu v lepe obljube zapušča komunisti-Italijo je prišel bivši minister'čno stranko in je začelo znova titovske vlade v Ljubljaiti. Po-'organizirati socialdemokratsko ročajo, da se piše Hribar. Sedaj stranko. ga imajo priprtega v opazovalnem taborišču. PAKET. — Takole piše in se zahvaljuje Slovenec, ki je paket iz Amerike dobil. Vi ne veste Velika črna maša za pobite Slovence Preberite tole pa recite ali ste - —.—-— - še kje brali ali slišali lepše pove- kaj nam naredite, če nam kaj novi in 6 hče- : v S I” fe se vsi skup spravimo in smo nekako tako slovesno razpoloženi kakor nekdaj samo ob Svetih večerih. Poslali ste nam sladkorja. Mi imamo samo grenko črno vodo za zajutrek. Vi ate nam poslali moke, bele kot solnce. To bomo porabili le' za posebno priliko. Jo je škoda pojesti. Postajam star. Kave ni, vina ni. Cikorije ni že kar je bila vojna. Makaroni so bili začetkom vojne nekaka redna hrana. Sedaj jih več ni. Tako belih kot ste nam jih poslali, pa bi še naslikati več ne mogli. Riž nas je tudi popolnoma zapustil. Pravijo, da ga dobe bolniki in mali otroci, pa jaz ga nisem že dolgo dol-go videl. Poslal^ ate glavnik. To je instrument, ki ga bomo kmalu pozabili. Delali so jih nekje okrog škofje Loke, ko sem bil jaz še otrok, toda sedaj jih menda ne delajo več, ni in imamo samo rta, nekdanjih. Bili smo jih veseli in smo se zasmejali, ko smo jih zagledali, kot se zasmeje cigan belemu kruhu. Poslali ste nam pralno milo. Pa dragi moj, tega mila mi ne bomo rabili za pranje. Umivali se bomo in ga hranili. ^ milom je pri nas teš-no. žena pere sedaj tako, kot sem nekdaj videl staro mater, da namreč napravi lug iz pepela. Mast smo dobili. Tu je za reveže nepristopna. Nimam več ne prašiča, ne kokoši, ne zajca, eno besedo nič več nimam. Radi jemo loj, pa še tega ne dobimo Sukanec, igle, gumbi, to so stvari, ki jih naštejemo kadar se pogovarjamo česa nimamo, česa nam manjka. Bog povrni veliko dobroto. Mi nikdar povrni« ne bomo mogli. Naj nikdar nad vas ne pride taka stiska DELAVSTVO ZAPUŠČA KOMUNISTIČNO STRANKO. ___Delavstvo na Jesenicah in v Trbovljah je vedno bolj nezado-volno s komunističnim režimom Bol matere: izgubila pet sinov, pet mečev ji šlo je skozi srce, nobenemu sinu za grob ne ve, roke se treso j j kot drget zvonov, ki nenehoma samo za pogrebi zvone, oči ji odpira solz nasilje, molitve njene so le črne bilje.., Bol očeta: imel je tri grunte, tri sinove, vse trdo držal je za tiste dni, ko grunte sinovom, sinovom snahe dodeli, zdaj nima zemlje, le tri grobove, z njimi umira njegovo ime, venskega Ameriškega Narodnega Sveta (SANS), odložil konvencijo organizacije zaradi “ne-povoljnih razmer” na prihodnje leto, potem po zašel v ostro debato zaradi povabila Titove vlade, ki želi, da Sans pošlje v Jugoslavijo dva opazovalca, da bi poročala o tamošnjih razmerah v a m e r i ško-slovenskem sopotni* škem tisku. Stroške obiska seveda plača Titov režlim, ki v zameno (menda ja!) gotovo pričakuje, da bosta Sansova poroče valca gledala na Titovino skozi rožnata očala prijateljstva in hvaležnosti kakor njuni krasni predhodniki. Nekateri Sansovi odborniki so bili dovolj brihtni, da so uvi deli, da bi sprejetje tako prozor pricttKUVttu, ua uusia puiuuam ., o Titovini samo ngodne stvari, ra- ki 80 vsi žlvi m zdravl 8" 8e jus w Um vesele 40-letnice svojih staršev, i tam slabega ^ška Domovi-»na ni, da bo jnjima. rlš in urednik Za[tz ne pri-iita in Kuhlja češ, kar se zgodi itak poroča Arne: na. Nobenega dv< Tito zadovoljen z Tudi njun tova: Proletarca Frank čakuje od Medvei stvarnih in resničiih poročil o razmerah v Titovir i. To se očitno zrcali iz njegovega poročila o Sansovi seji v Pro etarcu z dne 17. avgusta, v katerem razlaga, da bi dicer "bilo dobro, ako bi imeli jugoslovanski, listi v Ameriki svoje poročevalce (v Jugoslaviji) ki bi o stvareh poročali s stališča razumevanja in resni- vesele 40-letnice 3vojih staršev, da jim iskreno čestitajo. Lužarjevi so katoliško in narodno zavedni ter dolgoletnli naročniki Ameriške Domovine ih to ne samo slavljenec, pač pa sta naročnici lista 2 že omoženi hčeri: — Mrs. Jennie Paik in Mrs. Josephine Brodnik, kar je nekaj bolj redkega med tukaj rojenimi o-troci slovenskih staršev. Frank Papež Kot smo že včeraj nakratko poročali je umrl po dolgi in mučni bolezni v Deaconess bolnišnici Frank Papež, stanujoč na 1426 Starkweather Ave. Pokojni zapušča soprogo June roj. Gerlack in hčer Mary Lou poročena Brain. Tudi zapušča mater Mary, štiri brate, John, Joseph, Rudolph in Edward ter dve sestri, Rose poroč. Stan-kiewicz in Albina poroč. Adam. Ranjki je bil rojen v. Clevelandu in je bil oh smrti star 40 let. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 z Louis Ferfolia ”**- ---------------vino je siuzu aeKan sneroec v pogrebnega zavoda, 9116 Union Kranju na obsežni kranjskj de. Ave. potem pa v cerkev - ■ ■ grunt so mu vzeli-ne tuji ljudje, postal je plen sosedov . . . njegov je le molek dedov ... ki si ga stiska na srce. .. To največjo in najlepšo knjigo naročite pri Amerliški Domovini. Cena je $2.75 s poštnino *3.00. nega vabila nedvomno škodovalo čno, ne pa po svbjem (politi itak dovolj omajanemu ugledu čnem) nagnjenju, ne po prija- organizacije, zato so stvar pobijali. Sansov predsednik in gl. tajnik SNPJ ured. A. Vider je jug08iaviji tudi nc so aktivni pri. Sai . teljstvu. Saj jebilovniinu fh mesecih v kaj ljudi, ki pa tudi menil, da bi bilo sprejetje vabila neprevidnost, ker ne bi “dobro od njih ni k$lo nobenega takega izgledalo" in bi ljudje utegnili poročila, kakršnih smo vajeni od vasi in župnije žalna pri Višnji gori, Mrs. Jennie Lužar, rojena Mohor, pa iz vasi Retje, župnija Loškii potok. Obema tudi mi čestitamo in kličemo: na mnoga leta zdravja in sreče! NE POZABIMO NA TISOČE NAŠIH BEGUNCEV V TUJINI Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Odličen obisk— Včeraj nas je obiskal dekan msgr. Matija Skerbec. Dospel je kot nov naseljenec iz Tirolske. Začasno stanuje pri svoji sestri, Mrs. Jos. Turk, 1046 E. 69. St. Dobrodošel v slovenski ameriški metropoli. Z našim urednikom Debevcem 3ta se pozdravila kot stara znanca, saj sta leta 1908 skupaj služila vojake. Pred vpadom komunfistov v staro domovino je služil dekan Skerbec v v cerkev sv. Augustina na West 14. cesti ob 9 jn nato na pokopališče Kalvarijo. Silvester Tomažič V Weetlake Country Home v Westlake, Ohio je v pondeljek Mr. Anton Lužar je doma iz popoldne umrl ,po dolgi in zelo težki bolezni rojak Silvester Tomažič. Bil je 64 let star, rodom iz Smokvice na otoku Korčuli ob dalmatinski obali v Jugoslaviji. V Ameriko je prišel leta 11913. Zapušča soprogo Marijo, rojeno Tomašič, tri otroke, štiri brate in sestro, ki so vsi v Jugoslaviji. En pokojni- kaniji. Njegov naslov zdaj je: Msgr. Matija Skerbec, 1046 E. 69. St. Cleveland 3, Ohio. Ohcet in tatvina— V soboto sta bila poročena v cerkvi sv. Vida Jean Železnik, iz 6418 Spilker Ave. in Elmer Turk 5z 1103 Addison Rd. Zvečer je bilo svatovanje v SND na St. Clair Ave. Ko se je vrnila Mrs. Železnik opolnoČji domov, je cpazila, da so inieli v tem času, ko se je vršilo veselo svatovanje, v hiši nepoklicani obisk. Nezna-rS roparji so vlomili v hišo in s silo odprli skrinjo, v kateri so dobili $5,000 v gotovini. Poleg Cleveland kov brat živi v Avstraliji. Po-ltega so vlomilci stikali po ra-greb bo iz Gidinovega pogreb-jznih predalih in omarah ter od-,nega zavoda na E. 62 St. v cer-1nesli še nekaj druge gotovine, ikeiv sv. Pavla, kjer bo pogreb- lTat ali tatovi so morali dobro na sv. ma' ’**"*' * stvar " , i m >i radi dobili vlado Helsinški, Finska. — Komunistična stranka je napravila v tej državi, ki meji neposredno na Sovjetsko Unijo in ki se je komaj rešila, da po drugi svetovni vojni ni prišla popolnoma v objem železne zavese, sedaj nov povabila od kogar koli. Za sprejetje Titovega povabila pa se je odločno zavzel San-častni predsednik na moč nezadovoljen z razvojem b ]epo slovensko pesem, v sopotniškem taboru. Ta neza- clevelandski krožek se je vra-dovoljnost puhti iz Proletarca &1 od .ger g čikaškim ježkom. -------- , —... r------------ Etbin že dalj časa. Vse kaže, da v na- y 3red0) to je jutri večer, bo pa poizkus, da zavlada nad Finc|. Er;3tan jjož je menil. da je šem sopotniškem taboru nekaj Komunisti so proglasili general- treba smatrati povabilo iz Bel-1 resno poka in da clevelandska ro stavko s političnimi cilji. grada kot priznanje Sansu za J Enakopravnost ne joka brez V stavki se poslužujejo tudi lzvrjen0 del0 za Jugoslavijo,! vzroka in roti tovariše kot Zait-nasilja, samo da izzovejo Srn Mata Tito se je odpovedal (za Ju- izneveril se je 3vojim nekdanjim tovarišem na Grškem. Vse ške (saj imajo napredne “slvejsvojimi krasnimi tovariši Rog-mase” dovolj denarja za takšne ]jevega, Kuhljevfega in Medveško-in podobne pustolovščine, bi re-|vega kova> kj gg v svoji časti- ill J/vuvwuv j/wwvwtj vega KUVa, KI 0C V OVUjl kli mi). Frank Japič pa je krat-j^lepnoati vedno vrivajo v ospre-ko in malo izjavil, da se vabilo d,e ;n odevajo izkušenega “Fo- vlaku s Frankom Papeshem in drugimi člani clevelandskega ko m maio izjavil, aa se vaDiio dje ;n odevajo izkušenega ro-odkloni, ker da Sans nima no-’rejgn Correspondenta” Franka bene pravice sprejemati takšna Zaitza. Zato je Zaitz, naravno, arugimi Ciani tieveraiiuancgo , _ j. krožka Indians. Frank je bil DVODOJ otSllIl ! lllO . ___ i__1 mb.mmaIm /ImiiKWi in n i n H s • prav vesel v slovenski družbi in je tudi sam poprijel, ko so zape- se krepko nadaljuje nasilja, samo da izzovejo ffim Zat0 ne y;di vzroka, zakaj bi to'za, naj ne dopuste, da bi osebne več nereda in napravijo skup- rrj7rl„njg Sklanjali. Tudi on je'razlike in nasprotja delale nostno življenje bolj nemogoče. doba enako povabii0 jz Belgra-1 razkol v sopotniškem taboru. A V finski vladi je sedaj socijali- da in edini vzrok. da se ieto3 ne'Zaitzeva nezadovoljnost je po stična stranka. Ta je sklenila, more odzvati, je njegovo zdra- vsem videzu čisto osebnega zna- ---- - 1UUI da bo z vsemi sredstvi branala vje. red in mir v deželi in državno . . , neodvisnost. Ko so stavkujoči Da je brio trenje resno in da sir— ffSSrATSr-w —J* p •*.’***r**‘ . .»• t I Jnln •• Inl/oli olnn fiomn t/wnn milijončkov liz Ame potem izdajalec, a? Ko je bil “mrašal” Tito na Brionskih otokih oni dan, je delal prav to, radi česar bi bil vsak drug postavljen ob zid kot izdajalec. Pa kaj je delal tako strašnega? Pogajal se je z itaUjan-ekimi fašisti, angleškimi lordi in vlada je odločna, ameriškimi kapitalisti za dobavo robe llitovini. Usti že odkrito pišejo, da bi ko- lmel *lasu' ker kot Vodnik'netočnega, ke«-nisem bil navzoč munisti hoteli izvršiti podoben 8™ 8la80Vatl 8amo v sluia)U na I’^1' Podatke sem zbral .z tn- Česar ne moremo razumeti mi tukaj je to, da morajo imeti meje komunističnih paradižev na vso moč zastražene, da jim “ne- XrnTSeta In kdor .v^ JeTV Yorkshi^ vabljena tudi SNPJ, da p^lje Krnu poiTgal pri begu ta ta- rovje. Vsega je avijon imel 29 - enega opazovalca. Seveda kega paradiža, je obsojen v smrt.'potnikov. v clevelandskem stadijonu poseben dan, ko bomo slovenski lju bitelji športa posebno počastili ljane v Jugoslaviji za svoje vo- čaja, dasi bi jo v slučaju razkola nedvomno ogrnil s plaščem načelnosti. Kar je pri celi zadevi nad vse značilno pa je to, da SANS o tej svoji seji fn sklepih molči kot bi vsem njegovim zgovornim, kolovodjem otrpnili jeziki, kakor bi se nečesa sramovali, ka-li. Do- poklicala vojaštvo, da napravi predlog da - Titoyo vabplo "'stavkujoči komunisti so stre- sprejme, so giasovali Sansov tej ljali v policijo in v delavce, ki mk m gl blagajmk SNPJ Mi -so se javljali na delo kljub stav- k° Pro3V8 i" ki. V prvem spopadu je bil en “^vešek'7rM£h“n ^ poročal o tej važni seji stavkujoči delavec ubit, dnut j^g^k vainejših 8klepfih samo iicisti pa ranjeni. To se je zgc « *£ '$£ Sansovi ko.ovodje ne za- H burgha in John Boštjančič iz “P^o! To je odprto povedano v SkC e 1 o narodno gospodarstvo Clevelanda. Vatro Grili iz Cie-^ odstavku .z Za.tzevega našega ’(igralca žoge, Franka Papesh. Program bomo začeli že ob 8 zvečer, z igro pa pričnejo ob 8.30. Vsi bodite na mestu že ob osmih. Vstopnice smo že vse prodali, bilo jih je nekaj čez 600. Kupijo še pa še lahko pri blagajni v stadionu. Kdor bi bil rad blizu slovenske skupine, naj kupi vstopnico okrog 1. baze. Na svidenje jutri večer v mestnem stadionu! Ako nas bo 600 skupaj in če bomo vsi hkra- to samo zato, da bo dobil nekaj r msse jejcu„,o ^ na ^ dft M „Možno je. da sem v tem p0. milijončkovuz Amerike. Kdo je ^ ^-0 ^ Mpref bi nikomur zameril- Vider n.‘.roiSilu ° San80vi feji nabisal Finski ne bo posrečilo. Celo ja- «a glasovnice. Torej 4 za 3 vno razpoloženje je napolnjeno s Proti> I nevtralen m2 rez g a- sovraštvom do komunistov in 8°V' Od nominiranih članov sta sprejela nominacijo samo Kunam je TUKAJ POBBO, zato se helj in Medvešek, ki sta bila So- tervjuvov med onimi, ki so bili na seji in iz pomenkov med njimi Kaže, da si bo moral vaš clevelandski Boštjančič, ali kdor koli lanasKi bosljuhciu, a** nuui ------— m o -------—--— že urejuje Enakopravnost, spet jeklarskih podjetjih v USA se približuje svoji kritični odločitvi, gtanek svojih somišljenikov zapeti ali zažvižgati tisto bo-Poostrilo se je, ker je zastopnik podjetij John Stephens izjavil, da francoskem sektorju mesta ^ .... ... v • . L!i! i_______ nvnnnili IV afon AVlf tS\T vi' m VSAKI raiUKiSTOMNi glasno izvoljena. Obema je bi-M 0 lo nato naročeno, da si Szposlu- Avonska nrsrfTTi jeta dopust od njune delodajal-London, Anglija.-23 ljudi se ke SNPJ za pot v Titovino. Mije ubilo, ko je britanski potnišl* mo grede omenjeno je bila po- na režimske stroške. zapeti ali zažvižgati tisto bodrilno (z dodatnima zaključni ma vrsticama od vašega slavnega Petra Koprive)j London, Anglija. — Titova vlada je odgovorila Rusiji z novim napadom. V novi noti trdi Hftova vlada, da jo je Rusija prevarila v koroškem vprašanju in da uporablja sovjetske držav- šali tisti, ki boste doma ostali. hune. Titovo časopisje objavlja noto in dodaja svoje komentarje in nove napade. Borba trdi, da so nekateri Rusi v Jugoslaviji, takoj, ko so dobili sovjetsko državljanstvo, morali sprejeti vohunske posle za Sovjetsko Unijo. Ti Rusi sedaj ne gredo v Rusijo, ampak hočejo kot sovjetski državljani ostati v Jugoslaviji. Očilidno je zakaj. Sovjetski listi posvečajo napadom na Tita cele kolone. Zmerjajo ga z nacistom in fašistom, reakcionarjem in izdajalcem. ti katero rekli, nas boste že sli- Napadi se ponavljajo po vseh sovjetskih radijskih postajah. Razne najnovejše svetovne vesli LONDON, ANGLIJA. — Nastala je stavka angleških pro-mogarjev. Nad 70 premogovnikov je zaprtih. Premogarji zahtevajo povišanje, ki znaša $16 na teden v najvišjih plačilnih stopnjah. SANTIAGO, CHI^E. — Vlada je aretirala 35 komunistov, ki so hujskali delavstvo v generalno stavko, lfi je proglašena za nezakonito Za jesenski pevski festival, Iti ga vsako leto priredi družba “Cleveland 500,” so izbrali izmed 200 talentov 30 najboljših, moške in ženske. Izbrana je bila tudi slovenska sopranista, gdč. Marion Kuhar. Pevske predstave bodo v mestni dvorani od 7. oktobra do 20. novembra. Prijazen obisk— V spremstvu Mr. Lawrence Bandi nas je obiskal Mr. Jerry W. Koiprivšek, organist in pevovodja iz Broklyna, N. Y. V družibi Mr. in Mre. Marko Ste-kar ter njiju hčere Stanislave in njenega soproga Bruno, so bili na obisku v Kanadi, gredoč so se ustavili pa še za par dni Clevelandu. Na operaciji— Anton Champa ta 1122 E. 63. St. je bil zadnji teden operiran in se zdaj zdravi doma. Prijatelji so prošeni, da ga ob priliki obiščejo. Naj se prijavijo— Iz urada SDD na Recher Ave. se naznanja, naj se vsi tisti, ki so se prijavili za oglaševalno skupino, gotovo udeleže sestanka v četrtek 26. avg. ob 7:30 v SDD na Redher Ave. Romanje v Frank, O.— V nedeljo ob 5:30 zjutraj odpelje bus romarje v Frank, O. Kdor bi se rad udeležil, naj pokliče BR 2378. Bus odpelje ta-pred SNND na 80. Sit. ■o- NEW YORK. — Vprašanje splošne jeklarske stavke v vseh Bodi pogumno in trdno srce 1 Novi svetovi se v krčih rode! Ko doli se tresejo in gore, med gromom in truščem se miške rode. smatra, da ne more biti govora o ničemer drugem kot kvečjemu * o ureditvi zavarovanja. Odklonil je vsaka pogajanja glede pen-f zij in glede poviševanja plač. Vsekakor pa še ni padla poslednja beseda. Trdil je, da so jeklarski delavci plačaifi za 10 do 26 odstotkov bolje kot drugi industrijski delavci. , BORDEAUX, FRANCIJA. — Zažgali so se ogromni gozdovi v južni Franciji. Uitičanih je še 125,000 akrov gozdov in 83 ljudi se je smrtno ponesrečilo v ognju in pri gašenja. Titovci v Berlinu Berlin, Nemčija. — V Berti-i so komunisti, ki ne marajo iti z Rusijo, sklicali poseben ae- oznanili ustanovitev “neodvisne komunistične stranke.” Pravijo, da imajo nad 4,000 pristašev. prvega zborovanja so pošali brzojaven pozdrav jugoslovanskemu diktatorju Titu. SLOVENSKI IZGNANCI SO SI BJSSIU LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JUH Ameriška Domovina TilOFI ic i mitm (JAMB mnw«ri Editor) •117 St. Clair Ato. HKndcnon 0628 Cleveland S. Ohio Published dally exxoept Saturdays. Sundays and Holidays____________ BESEDA IZ IAR0DA ilimHUlllllHHHHWHWIIIHWMlIIIHIMWH august W id «■ id mi m *a I23456 78 9 10 II 12 13 14 15 l6 17 l8 19 20 II 22 13 24 25 26 27 2829 30 31 NAROČNINA Za Zed. države 18.60 na leto; ia pol leta 16.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh ta dežele izven Zed. držav »10.00 na leto. Za pol leta f«.00, za 8 mesece $8.60. SUBSCRIPTION RATES United State« $8.60 per year; $6.00 for 6 month«; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United State« $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 8 months. Cnter«t u teeoaLclus matter January Sth M08, at the Poet Offloe at Cleveland, Ohio, under the Sot of March »rd UTO.___________ No. 166 Tues., An«. 23,1949 Titove težave Opazke in pripombe Celevland, O. — Kongresni odsek za preiskavo neameriških aktivnosti je izdal knjigo pod naslovom “Report on the American Slav Congress and Associated Organizations”, ki opisuje postanek in cilje Ameriškega slovanskega kongresa in razmerje sodelujočih organizacij kot SNPJ in SANS med Slovenci do komunizma in komunističnih režimov. Poročilo obsega 161 strani in posveča največ prostora in pažnje Ameriškemu slovanskemu kongresu in njegovim ustanoviteljem, voditeljem in organizatorjem kot so George Pirinsky, Leo Kitzicky, Zlatko Balokovič, Louis Adamic, Boleslaw Ge-bert, Stanley J. Nowak, Anton Majnarich in George Wudhi-nich. Vsi so označeni kot goreči apostoli komunistične linije, a A.S.K. sam pa kot prikrito komunistična organizacija ali pokrita rihta, kakor bi rekel naš kmet. Seveda ne predstavlja sodelujočih organizacij kot SANS in SNPJ kot zagovornike gnile in “neljudske” ameriške demokracije. Med posamezniki je na odličnem mestu Louis Adamič, kateremu posveča ‘“Poročilo” 9 polnih strani, vrh tega pa ga neštetokrat omenja v zvezi s Kongresom, Sansam itd. Portret je res zanimiv, zlasti tisti del, ki pripoveduje, kako so ga v Zemunu (pri Belgrade) .pozdravili in v To seveda silno koristi tudi ugledu SNPJ, katero'so Saavso-vi kolovodje Adamic, Kuhelj in Vider zvlekli v sopotniško brozgo. Izmed Slovencev so ponovno imenovani kot vodilni sopotniki poleg Adamiča pokojni Vincent Cainkar, Fred A. Vider in Mirko Kuhelj od SiANSa in SNPJ, krasni Janko Rogelj in. Etbin Kristan, katerega si je zgoraj omenjena neaveta trojica Adamic, Kuhelj in Vider izbrala za Ščit, za katerim se skrivajo. Toneta Gardna ni med njimi. Slploh ga ni v knjigi! Tudi s povečalnim steklom ga nisem mogel najti. Niti med pometači ga ni. (“To ga mora grizti tovariška zavist,” je so-čuvstvoval sosed Miha, ko sem mu povedal 6 Tonetovi nepopisni smoli, “ko so ga tako brez-dbzirno izpustili iz priljubljene titovske tovarišije! Pa še tako po krivici, ko vendar že vrabci na strehi čivkajo, da ga ni med nami, ki bil bolj navdušen za komunistične maršale kakor Tone! Kakšni jazbeci pa so pri tistem kongresnem odboru, ki niti tako velikage rdečega koštruna kot je Garden ne morejo videti? Vidi se, da potrebujejo očala.”) Slovenskim organizacijam kot na primer SNPJ ta “Re port” seveda ne dela nobene časti, ker jih postavlja v eno vrsto s komuhičtičnimi zarotniki in rovarji proti naši novi domovini in ameriškemu načinu ltežko človeku priznati, da je Ml tako grdo zn nos potegnjen, po-sobno i« človeku, o katerem j« žel nekoč glas, da j« Ml izredno bister delavski časnikar in voditelj. Vendar je stokrat bolje priznati svojo zmoto kakor pa se sTrvešti s takšnimi izjavami, kakršna je zgoraj citirana «e-nameravana Zaitseva iala. Ce že ne drugega, te čitatelj spo- uueiiu injsuumivga Juaiaaia Življenja Ul UStanOVam. VzHc grlili člani Titovega policbiro- temu in kljub svojim pomanjk-ja. nega dvoma, kam se nagibljejo Lojzeve simpatije. Tudi hrvaško id poljsko časopisje v Ameriki je deležno Poročilo ne dopušča nobe- ljivosthn pa je knjiga prav zanimiva. Posebno člani SNPJ bi si jo morali preskrbeti, da bi spoznali, kam je njihova organizacija zabredla po zaslugi le Kuhelj- štuje kot moža. • • Zait« tudi pravi, da «e ni zanesti na starokrajska pisma A. D., ki da jih “prežveči tako, da ni v njih niti črke ljubezni do dežele v kateri žive (pisci), do njenih vodij pa samo sovraštvo. Niti se ni zanesti na poročila ljudi, ki so uradniki ali pa gostje države, o jkateri pl šejo. (Aha, to pa diši po naših prekrasnih Američanih! Saj veste, koga imam v mislih. Menda ja. Petrova opomba.) Vestnih poročevalcev je namreč zelo malo. Vsi so več ali manj omreženi s predsodki in vsi več ali- manj prevevajo svoje misli s propagando bodisi po svojem okusu ali pa po naročilu.” Ne vem, v katero plat bi Frank rad naravna; jadra, čeprav se mi nekaj sanja, ampak njegov zadnji stavek je čudovito dober portret—njega samega! Samo to naj nam še pove, ali je “preveval svoje misli” s titovsko propagando — po okusu ali po naročilu? * * i Sicer pa mu ni treba storiti nič drugega kot poslušati nasvet “Gorenjke’’ v Svobodni besedi, obiskati Titovino, preiskati položaj in potem pa pokazati raznim krasnih (Američanom, kako se poroča o takih stvareh, krajih in ljudleh. Rešitev je zelo preprosta. Le paziti bo moral France, da se tudi njemu kdo preveč ne prikupi s prosto vožnjo na državne stroške in sličnimi ugodnostmi, ki opisana v poročilih, ki obsegajo po več strani s priloženimi fotostati, ki ju primerjajo s komunističnim Daily Workerjem. Nasprotno pa izmed slovenskih časopisov omenja med sopot-niškim tiskom saimo Glas Naroda, Proletarca in Enakopravnost in še tem posveti komaj pičle po; strani vsem skuipaj. Vrh tega so podatki o teh časopisih netočni. O proletarcu pozabi, da je glasilo JSZ, Za-itza imenuje Zajaca in o cirkulaciji 1. 1941 pravi, da je štela 2500 izvodov, kar se sliši pretirano. O Enakopravnosti pravi, da je njen lastnik in izdajatelj Vatro J. Grili, .urednik pa Ma- j nesrečni.” ry Ivanish. Vse tri točno ozna- ” či za navdušene titdpotnike. Toda največja pomanjkljivost “Poročila” je v tem, da omenja Prosveto samo enkrat, ko v poročilu o Proletarcu omeni, da jo je Rev. Gabrisek obenem z Enakopravnostjo in Proletarcem tožil. Drugače jo pa Popolnoma prezre, kakor bi je sploh ne bilo in kakor bi ne bila postala pod Tonetom Gard-nam glavna in najbolj goreča zagovornica komunističnih režimov med slovenskimi sopot-niškimi časopisi! To se bo Tonetu Gardnu fržmagalo, ko vze, kako mu je “Poročilo” kongresnega odseka vzelo fano iz rak ter jo izročilo tovarišem Zaija-cu, Mary Ivanish in Ani Krasni! Pa tovariš urednik zarjavele devičice E., ki so ga tako na lepem, meni nič tebi nič vtaknili v Ivanishkino kikljo! Bolj pravično je ‘“Poročilo” napram SNPJ, kateri posveča skoro celo stran gradiva na straneh 88, 89 in 128, dasi tudi iu popolnoma pozabi na Prosveto, vključivši urednika Toneta in njegovega naj ljubšega pomočnika Milana. Tudi San-su ne dela krivice, temveč ga često omenja in večkrat podčrta, da ga je bivši Zvezni generalni pravdnik Clark postavil na listo 'prevratnih organizacij. “Ni na neibu ni na zemlji,” ta rek bi nekako označil politično situacijo sedanjega jugoslovanskega tirana. Pred lejom je bil izključen iz komunističnega občestva. Vedno bolj se vidi, da je bila izključitev resna. Vedno bolj se je med tem poglobil spor med Titom in komunističnimi velikani. Tito sedaj daje izjave, iz katerih bi se dalo sklepati, da ve, da mu v Moskvi več ne odpuste, da tja nazaj več ne more. Tudi čel bi se začasno še pobotal, mu zaupali več ne bodo. Komur pa komunisti ne zaupajo, mora poginiti, če je na važnem mestu. To Tito ve in si hoče rešiti življenje. Mož je začel sprva previdno, potem pa bolj odkrito škiliti na zapad. Beda, ki je v Jugoslaviji, mu je pred masami bila dober izgovor, da se je tudi kot komunist mogel obrniti v Ameriko in Anglijo s prošnjami za gospodarsko pomoč. Lačni domači komunisti so to razumeli, ker stradajo ali imajo vsaj stalno opravka s stradajočimi ljudmi, Moskva pa je to zabeležila kot nov smrtni greh proti komunističnemu občestvu in vzela Titovo reševalno delo za povod, da ga je imenu hostarskega maršala zaostruje obsodila in huje napadala med sateliti, Tito skuša kriti svoj marš nazaj z glasnim vpitjem o pravovernosti njegovega komunizma. Odstopa pa le in ni dvoma, da komunistični skupnosti s svojimi deli vsak dan škoduje. Tito skuša doma enako krvavo zatirati protikomuniste, in kominformovce, da obenem za svoje pristaše varje uwmdalske . ________________ otssi Kominiorme. v*i*i «, « $-0 omsana v noročilih. ki ofosetra- ta- Moramo ugotoviti, da nihče, ni pričakoval, da se bo v tej strašni igri celo leto obdržal. Pokazal je velike sposobnosti in dokazal, da je gangster velikega kalibra. Po izjavah zanesljivih ljudi, ki dobro in neposredno poznajo razmere med jugoslovanskimi komunisti, pa ima Tito v jugoslovanski komunistični stranki samo še kako polovico svojih pristašev. Ta polovica pa ima Rankoviča in več malih Rankovičev in OZNO. Pa tudi od tam beže. Vsak teden se zgodi, da mu kdo uide tudi iz najbolj zanesljivih vrst, tudi z najzaupnejših mest. Med zadnjimi je n. pr. prišel v Pariz kot titovski zaupnik neki Serzentič. Ko je sedel lepo na varr)e,m v Parizu, se je deklariral za pristaša kominforme. Sedaj “obdeluje” titovske uradnike in jih pridobiva za kominformo proti Titu. Titovi diplomati imajo sicer nalogo, da se delajo kot da so njegovi najzvestejši, toda delati morajo kot peta kolona kominforme. Vsi pa preže, kdaj bo zletel, da bodo pri prvem klicu že pred novim gospodarjem. Tito se zaveda da gospodarsko propada in bo propadel, če ga ne reši zapad, posebno Amerika. Nekaj tovaren je zgradil, pa mu stoje prazne. Nima strojev ne surovin. Zato, da je zidove postavil, pa je narodno gospodarstvo izžel, da nima več rednih proizvajalnih sil. Sedaj, ko bi nujno rabil, da mu domača proizvodnja da največ, mu je odpovedala. Tako je prišlo, da ni niti, ne igle, ne glavnika, ne mila, ne zdravil, ne papirja, ne peres, ne, gumbov. Narod, ki bi moral delati iz vseh petnih žil, da bi napravil vsaj nekaj blaga za izvoz, je izčrpan, nima hrane, ne oblačil. Izvoz stalno pada. Kmetijskih pridelkov ni. Titovske reforme kmetijstva in posebno kmetijske obdelovalne zadruge so odpovedale. Zasebniki, kar jih še je v kmetijstvu, delajo kar morajo, ne kar bi mogli, ker itak vedo, da sadov svojega dela uživali ne bodo. Podjetnost je{ propadla v večni pravni nesigurnosti v kateri nikaka predpostavka ne drži. V zunanji politiki je Tito sam kot grm na Krasu. Ljudske demokracije kopičijo čete vojaštva na mejah njegovega pašaluka in preže kdaj bi udarili po njem. Radi tega mora imeti veliko vojsko, kar ga finančno izčrpava in mu jemlje na stotisoče mladih, najboljših delovnih moči za produktivno gospodarsko delo. Komunistične stranke vseh sosčdov Jugoslavije so pozvale vse svoje pristaše naj za vsako ceno in z vsemi sredstvi preprečijo dobavo orožja Titu in njegovi vojski. Titovi agentje iščejo orožje in municijo po Evropi. Muka je s plačilom. Tito nima plačilnih sredstev prvega reda. Za ka: ko hrano, za surovino, za kako opremo se da dobiti kompromis glede načina plačila, za orožje je pa to neprimerno težje v vsaki državi, kjer ima demokracija kaj veljave. Vsaka vlada se boji poslovati z gangsterjem, da ji ljudje ne bi rekli: Povej mi s kom se drilžiš, pa ti povem kdo in kaj si ti. Tako daleč je že prišlo, da je Titova vlada morala od poklicati nekaj uradnikov diplomatskih in drugih misij na zapadu, ker jih enostavno ne more več plačati. Nima deviz. Proletarec z dne 10. avgusta je objavil na prvi strani in v debelem tisku, da 'bi ja kdo ne prezrl tega humorištičnega bisera, ki pa na nepojasnjeni način ni prišel v rubriko “Za smeh in kratek čas”, kamor po vsi pravici spada: “Proletarec ni glasilo kamin-forma, ne glasilo Tita, pač pa je urejevan tako, da je v soglasju s tradicijami JSZ. Torej nikoli po vetru. Veter se zaobrne, zdaj piha tja, zdaj sem. Uredniki listov, ki morajo pisati po vetru, so najbolj To so se morale režati krave na lawndalskih ozarah, ko jim je prišlo ta na ušesa! • • • Od kdaj pa tradicije Jugoslovanske socialistične zveze narekujejo zagovarjanje in podpiranje krvavih, na golem nasilju zgrajenih tiranskih režimov? Ali pa urejevanje Proletarca po komunističnem, vetru? In vendar je baš to, 'kar urednik Zaitz dela že več let, čeprav se včasih obnaša kakor tisti hribovski kmet, ki se ni hotel zameriti ne Bogu ne hudiču, pa je obema svečo prižgal! Saj je komaj (poldrugo leto tega, kar je isti Zaitz, ki zdaj nastavlja svoj plašč drugim vetrovom, odklonil prostor v Proletarcu dolgoletnemu so-trudniku ter mu svetoval, -naj gre k Ameriški Domovini, ker iii mogel prenesti njegove kritike Titovega režima in komunizma vobče. Zakaj Zaitz opleta okrog sebe z jezikom in klati nesmiselnosti, namesto da bi pošteno priznal kot se spodobi Za resnega moža, da je bil nasedel titovski in komunistični propagandi VobČe ier se dal 'mm AL PA NE ' Ura še ni prav kazala, štiri zjutraj, ko sem nastopil v Kanadi svojo prvo uradno službo v hlevu. Ociganili so me za par mfnut, sem si mislil in doma bi bil to na ves glas povedal, da bi vedela o tem vsa Menišija. V tuji deželi in pri tujih ljudeh, pa še prvi dan žernade ne kaže zabavljati, če so me spravili k delu par minut pred uradnim časom. Veliki hlapec mi je odkazoval opravilo in naglo sem ga ubogal Pa ki sem komaj dobro od vojakov prišel kjer jih je precej stopilo naprej, kadar sem jaz kaj ukazal. Krmila sva konje. Nisem bil čisto brez skrbi, ko sem stopil k tistim težkim. Joj, če mi samo na nogo stopi 1 Hlapec mi je povedal, kaj naj rečem, da se mi bodo umaknili in pustili k sebi. Izrekel sem tisto, pa precej boječe, menim, pa vendar so se odmaknili, da sem mogel k jaslim. Mislim, da se niso umaknili iz spoštovanja do moje osebe, ampak zastran tega, ker sp vedeli, da jim nesem krme. Tudi jaz bi tako napravil na njih mestu. Konji so s krepkimi zobmi trli zobanje, midva s hlapcem sva se pa podala v kaščo, da naloživa pšenico. Kašča je bila nekak-šna koča, mali stanovanjski hiši -podobna: štiri stene, streha, nekaj oken in vrata. To je bilo vse. V to shrambo so spravljali pšenico in če je bila dobra letina, je bila shramba polna prav do strehe. Nekaj voz jo je gospodar že odpeljal, vendar je bila shramba vsaj še polovico polna. Dokaj voz jo je bilo še, ki jo je bilo treba naložiti in odpeljati na postajo. Oba vozova sva zapeljala z Tiskarski škrat ga pa res lomi 1 Zadnjič sem zapisal, da je sosed Miha mnenja, da se bo Proletarčev Zajac spreobrnil, kadar se bo v jaimo zvrnil. Škratu pa to ni ugajalo in (zlodej je šel in spremenil “kadar” v — ‘koledar”, da se je zadnji del stavka glasil: “koledar se v jamo zvrne”! Še eno tako naj odkrehne, pa ga bom obtožil sabotaže in ga izročil najbližji ljudski oblasti ali sodišču 1 Kaj pa vendar pijete, fantje? t » » Ker današnji urednik E. (v (Dalle aa 3. Mruri.) o — Še o pikniku Slovenske moške zveze Cleveland, O. — Ko sem zadnjič malo povedal, da se vrši v nedeljo 28. avgusta piknik Slovenske moške zveze na prijaznih pa lepih prostorih Brae-Burn parka, tam na Euclid Ave. sem obljubil, da bom še kaj napisal; malo moram že zato, da ne bodo na prihodnji federacijski seji ti naši možaki spet brundali: Nič ne pišeš, daj no napiši; naj te koklja brčne, če ne boš itd. No pa ne pišem že samo radi tega, pač pa predvsem zato, ker o tem pjikniku pisati se pa že izplača, kajti obeta se, da bo prav imeniten. Da bo godba sem omenil, a katera bo pa nisem nič povedal. Veste kdo bo igral? Nihče drugi kot samcati Tunemix, ali tako-zVani Pete Sokač in njegovi fan. tje. No ali je vam dovolj to? Če vam ni, ali če meni ne verjamete pa pridite pogledat in sem gotov, stavim za Štefan vina, da se ne bo nikdo kesal, če pride. In to zlasti če koga ne zanima godba pa ples, bodo pa na pro- shSi Srvsfzteria0v6noV ^ Pa Ut°niti' In PrBV "°' tranjost in hlapec je vzel v roke nekakšno vevnico in začel zaje-matli pšenico ter jo skozi okno metati na voz. Joj, počasi bo šlo s tem delom, sem si mislil, ampak ker sva dva, pa če bova malo pohitela, pa bosta vozova polna kaj kmaiu. Ko je hlapec parkrat zajel pšenico in jo zalučal na voz, je dal vevnico meni v roke in prijateljsko odločil: “Na, takole boš zajemal in metal na voz 1 Najprej boš napolnil enega, potem pa še drugega. Med tem časom bom jaz opravil konje iin do sedmih mora biti vse opravljeno: vpreči v kremeljski - belgrajski, gramu take igre, da bo vsem propagandi voziček, potem pa všeč. In teh iger ali tekem se bo izjavi, da mu je dovolj tega hlapčevanja ter se tega tudi dr- lahko tudi vsak udeležil po mili volji in kdor bo “vinar’ bo do- ži. Jaz dobro razumem, da je bil lep0 nagrado. Ne vem pa oba vozova naložena, konji oskrbljeni in okomatani, nakar gremo na zajtrk. Potem bova z gospodarjem zapregla in odpeljala pšenico, tebi bo pa za čez dan gospodar najbrže odkazal kakšno delo, da ti ne bo dolg čas v Kanadi.” Na te sladke besede nisem rekel nič. Zamalo se mi je zdelo, da n$ bo ta hlapčon odkazoval delo, ki ga ni skoro nič in sem sklenil, da bo malo drugeče pri hiši, čim se malo privadim. Ne verjamem, da bi bil gospodar odločil, da bom jaz sam pšenico nakladal, hlapec bo pa v hlevu lenaril. Ker je pa v hiši še vse spalo in ni bilo mogoče dobiti priče, da bi se pravica izkazala, sem molče prijel za vevnico jo vtaknil v kup pšenice, jo močno zavihtel in pšenica je zletela na voz. Sprva ni bilo delo težavno, toda ko sem par ur sukal vevnico, mi je roka skoro umrla in komaj, da sem še vihtel vernico. Dostikrat sem doma očeta opazoval, kadar so vejali žito. Ko smo omlatiii, so žito spravili na podu v en kot, oče so se vsedli zraven na mal stolček, vzeli vevnico v roke in začeli metati žito v drug kot poda, počasi, pa točno kot ura. V kot je letelo čisto žito, na sredi pa so stale same pleve. To je bila naša domača malinerija. Takrat si pač nisem misil, da bom jaz po Kanadi delal skoro isto, ali vsaj podobno, pa da se bom zraven na vso moč kislo držal. Tista truga na vozu, v katero sem metal pšenično zrno, je bila dokaj obširna in kaj vem, koliko- ’ krat je morala moja roka zavihteti vevnico, da sem naložil en voz. Potem pa še drugega! Če l|i me tako delo, doletelo kje na Menišiji, ali vsaj blizu doma, bi bil vrgel parkrat polno vevnico, potem pa najbrže prazno zadraj-sai skozi okno in se poslovil od hiše. Tukaj pa ni kabalo tako na-•editl, ampak je bilo treba! pia- točno ali bo v blagu ali v “kešu.” Le to vem, da so zadnjič odmerili lepo porcijo, ali čedno števt lo samih suhih dolarjev, ki jih bodo delili zmagovalcem na en ali drug način. Jaz bi predlagal, da dajo kar v kešu, da se lahko potem zapije. Ampak koncem konca pa prepustim to stvar Francetu Česniku, ki je predsednik tega odbora, pa Damjanu Tomažinu, ki ima ta veliko besedo in zraven naj si vzamejo še tajnika Zamana, bodo že kaj uganili. Za vsak slučaj naj bo pri rokah tudi tone Krampel, 1$ je menda načelnik odbora za “tretanje.” Tako vidite iz gornjih razlogov, ki sem jih mimogrede vrgel na papir se izplača, da pridete na ta piknik, ne samo člani SMZ, pač pa tudi drugo občjin-otvo; še prav posebno pa vabimo naše novodošie rojake in rojakinje ki so prišli iz begunstva, da nas posetijo ta dan. Kakor je bilo prijetno zadnjič, ko smo se tam zabavali na prireditvi Lige katoliških slovenskih Amerikan-cev, tako bo tudi to pot. Tam bomo tudi peli tisto: Prej pa ne gtemo dam . . . Torej, kdor se še ni odločil za naš piknik, ta naj si na koledarju “zamarka” da He bo pozabil ter s tem nekaj velikega zamudil. Jože Grdina. Mesijo, neumneži! bene volje me še ni bilo utoniti, Ko mi je že roka omahovala, sem jo opomnil, da takega človeka ne bodo trpeli pri hU$ za en dolar na dan, pa frej košto. Poprijel sme zopet z vso vnemo in čeprav mi je včasih vevnica zašla iz smeri, da sem zatroskal polno vevnico pšenice v zid pri oknu, se je vendar voz počasi le polnil. Tolažil sem se, da vsak dan ne bo to delo, ker kup pšenice se z vsakim dnem manjša. Prišlo bo drugačno delo, ki ga bom ložje zmagoval. In ko bom že enkrat znal po kanadsko, bom tudi gospodarju povedal, da hlapec meni ne bo prav nič ukazoval. Gospodarja bom že poslušal, hlapca pa ne. Brcnil ga bom v šinek, glisto. Saj sem ga že premeril, da ga n; dosti v hlačah. Take smo na Menišiji za kravami metali, sem razsodil in s tako jezo vrgel vevnico, da mi je ušla iz rok in na voz, da sem moral ponjo. Dobro, da me ni kdo videl. Na vzhodu se je že močno svitalo, ko 3em nakadal že drugi voz. Pogledal sem po dvorišču, ki ga sinoči nisem v temi razočil. Nedaleč proč je stala majhna kobilica 5n po koritu zraven sodeč, je bil tam vodnjak. Na levo je stal dokaj velik hlev, na nasprotni strani dvorišča je bila pa hiša kjer je bila že luč. Vsa poslopja so bila lesena, kakor na Menišiji kvečjem skednji. Po dvorišču je ležalo razno poljsko orodje, nekaj tukaj nekam tam, brez vsakega reda. Joj, če bi naš oče to videli 1 Pri nas je moralo zvečer vse pod kozolec ali v skedenj. Bog ne zadeni, da bi obležalo kakšno orodje zunaj pod mi. lim nebom. Ob sedmih sem imel oba vozova naložena. Bil sem ponosen na svoje prvo delo, pa roke so me bolele, da me je resno skrbelo,' kako bom nosil v usta pri zajtrku, katerega sem prav gotovo težje pričakoval kot so Judje Odrešenika. In jaz zajtrka nisem zavrgel, kakor so Judje i MP—— V saniotah pragozda 8. Scoville ml. — Pavel Holedek P “Zakaj jih še ni?” je dejal hripavo Roku, ki je neprimi-čno strmel navzgor proti odprtini, kjer je Mio videti liso modrega neba. Tedaj se Indijanec zgane in skuša govoriti. Vilče se skloni k njegovim ustnicam in ujame besede, ki jih je tovariš s težavo spravil z otek-telga jezika: “Ali — slišiš — volka?” Vilče je dvignil glavo in po- —■*■—«— ........— - , slušal. Najprej ni slišal dru- **•)« voz iz kolmce na dvori-gega kakor hripave psovke rde- «e!” je ukazal Ferdinandu, čega tihotapca pred kjadaro; svojemu staremu vozniku, ki je nato pa mu je skozi prasketa- ™al najbolje ravnati z avtom, nje in sikanje ognja udarilo na Trenutek nato je bil že zvezan ušesa zateglo tuljenje gozdnega * gospodom učiteljem Sanci Petnajsto poglavje Rešitev Petdeset kilometrov od tega kraja groze se je gospod Dovgan pripravljal, da se znova pokaže najbolj odločnega moža v deželi Komaj je odgovoril * Vilčetovermi klicu na pomoč, ‘je ; že prijel za služalo svojega hiš- • nega telefona. “Zapeljite mi takoj najhi- KANAD8IA Ameriška Domoviima »mfpic-hm-homc SMMHCAN IN SPIRIT POMMN IN UMUMtONM SLOVSNIAN modnim MWSPAPSR “ČRNA MAŠA” JE BILA Evangelistu na otoku Pat-KRIVA, da oni teden nisem ni- Imos, kamor so ga bili pregnali česar pisal. Našel se je bil, mogočni' Rimljani in je v samoti prejemal navdihnjen ja za volka in td glasovi so se čedalje bolj bližali. “Nekdo iz mojega voda prihaja, Rok,” zašepeta komaj slišno, “še malo potepi, takoj naju rešijo.” Rok se ni genii in ni odgovoril ; oči so mu nepremično, ka- nil: oči so mu nepremično, a»- Ojnika orožje postaje, go-kor steklene, strmele proti od- epoda Simona, drznega korenja- Iro liri ia n in,I a i ia.i V, lori n rvro- prtini v dimniku. ■ ALI OGLASI 3 sobe v najem So v 3. nadstropju; je vse prenovljeno, kopalnica. Prednost ima prileten slovenski par brez otrok. Pokličite HE 8568. —(16?) Par išče stanovanje Zakonskfi par, oba delata, Slovenca, sta brez otrok, bi rada dobila v najem 3 do 4 sobe. Kdor ima kaj primernega naj pokliče HE 5806 (166) dober človek v clevelansikih prostorih Ameriške Domovine, ki mi je (poslal to izredno knsjigo in me silno razveselil v tej oddaljenosti in tem same-vanju. Pa sem začel čitati to veličastno ipesniško delo in potem nekaj časa nisem bil za no- INSURANCE AGENCY * VSEH VRST ZAVAROVALNINA V uradih odvetnika Frank V. Opaskana ka, ki je v mlajših letih brodil pol Kanade. "Opraviti bomo imeli z ‘Braz-gotinčevo’ tolpo, zato ne prihajajte sami in prinesite puško s. sdboj!” Lipe, kaj vendar mislite?” je godrnjal v telefon poveljnik, ki je vsakogar klical s krstnim imenom, “če ju res oblegajo vražji tihotapci, ne smemo ča-šati, da se vrneta moja dva orožnika, ki iztikata danes čisto na drugem koncu in ju pred večerom ne bo domov. Jaz in moija (puška, menim, bova zadostovala.” Medtem je 'kralj gozdov’ odložil skisalo, pograbil svojo najboljšo puško in pas z naboji, pohitel po stopnicah in se po- JEM M TJA PO KANADI Poroča Janez Dobemoi tak narod ne more in ne sme biti zapisan — kvanti 1 Zato tudi ne more in ne sme biti zapisan — poginu! In ob tej misli se še danes ne morem spustiti na kako suhoparno pohajanje “Sem in tja po Kanadi”. Pa drugič kdaj spet, če Bog da. Današnje tipkanje pa naj za-- , . ključim s pozivom na vse in svoje Skrivno Razodetje al( vsakega posebej: VZEMI IN in razigrana družba je to. Smeha, šale, dovtipov, zabave — vsega dovolj in ko se oglasi še pesem, človek popolnoma nič kikli ali hlačah, saj je vse ena Opazke in pripombe aMNjevtoJe a 1 «na» več ne občuti, da smo v tujini. Edino, kar v tem. kraju pogrešajo je — slovenski duhov- A4A11 časi zimvnu, j« figa) tako rad brska po starih letnikih mu svetujem, da poišče v letniku 1930 tisti biser na- grešajo je — slovenski uuinov- v “ " nik ki bi jim kot organizator rodne in napredne zavesti, v ka-Vi v: l.Mr„ nhfuw&lo: terem se posredno grozi neke- Apokalipso. Tinetu se je po-beri. Naj ti pride čimprej nom. “Vaša dva skavta oblega V moji kladari v gozdu Dawso-nova tolp«. Ako Vam je mogoče, bodite v petih minutah s svojo puško pri meni.” tisto strahotno dobo v zgodO- Prav tako je pozval tudi po- vini našega naroda, ki jo pes-Ji*ar* nac tako mogočno slika, ga mo- |ra “Črna maša” do dna pretresti. Kdor je pa sam doživljal in imel svojo vlogo v oni ogromni tragediji, ki še danes ni končana in sam Bog ve, kdaj bo, mu “Črna maša” vse od kraja razmesari dušo in srce, pa še glavo povrhu in možgane v njej. Kar vidim v duhu marsikaterega “igralca” iz tragedije, kako med branjem zapre oči, zapre celo knjigo samo za oddih in s povešeno glavo nekoliko počije, se zamisli — potem pa šele Čez nekaj časa nadaljuje s čitanjem. . . MAŠE” ne mislim rodila misel za to presunljivo knjigo v samem Večnem Rimu in brez dvoma tudi pod dojmom pred oči “Črna Maša”, pa če-imaš tri dolarje zanjo vzeti na posodo ! Ne boš samo bral in HI UACI6 uvomu tLAVii puu uvjiuvM* (pOgaClOl IN6 ‘DOS samo oral Ul Janezovega Razodetja. Zato se sj razmesaril srca im duše—hotni ne zdi1, da sem kaj neprimer. žež nočeš — MOLIL boš! lem nesaj časa nimam on za uu- aru ne zui, na aeuu ...iv-i - beino drugo porabo. Tudi če bi nega zapisel, ko sem vpletel v tb bil človek zoglj v duhu preživel zvezo Janetea in zadnje bukve Novega Testamenta. Destvo je, da te čitanje te knjige pusti tako onemoglega in obenem tako ojunačenega, kakor če čitaš Skrivno Razodetje ob razlagi pridig škofa Rožmana, ki jih je bilo slišati med vojno v ljubljanski stolnici, poizneje pa čitati v posebni knjigi. V podrobnosti se ne 'bom spučal, kar nedotakljiva se mi zdi Tinetova knjiga, da bi jo mesaril pod nožem kake take ali drugačne “kritike”. Edino to lahko zapišem brez boj an i, da kaj napačnega storim: VZEMI IN BERI. ŠELE PO TEDNU DNI, ki je minil po čitanjlu dvakrat- Naročnikom v Kanadi! Knjigo “Črna maša” lahko naročite pri Mit* Anici Dolenc, 1007 Lakeshore Rd., New Toronto, Ontario. društva, ki bi lahko obsegalo: pevski ribor, dramski odsek itd. Sposobnosti in volje do dela na kulturnem polju je dovolj med' nijmi. Pričakujejo še novih slovenskih naseljencev v to bližino. Tu so družine iz tabori-rišča Spittal: Grebenc, Dimnik, Petrič in Gregorčič. Nekateri izmed njih imajo že tisti nesrečni kontrakt v žepu in, kot sezonski delavci pa nimajo, oziroma nimamo toliko skrbi, kot nekateri naši ljudje tam v vzhodni Kanadi, ki kar drvijo V'«ne-' terem se posredno grozi nekemu Tonetu Podgoričaniu z ovadbo, če ne bo nehal kritizirati Enakopravnosti, češ da je prišel čez mejo nepostavno. Omenjeni Tone Podgoričan se je tedaj umaknil v Chicago, pozneje pa se sam naznanil zveznim dblastim, da bi se ne bilo treba omadežfevati njegovim šenklerskim naprednim prijateljem z Jiudeževim poljubom. Če mu je, prav, ga ob priliki lahko oipozorim še na druge takšne časnikarske ocvirke, ki dni Kanadi, ta kar drvijo v me- “ sta, (posebno v Toronto. Najbrže kažejo pravi značaj njegovih . i ___' irnsmrhdAriPlv. Rimiime da Doplil In drogo Med Slovenci v Raymondu Lethbridge, Alta. — Ko se. človek pelje z avtobusom jugovzhodno od Lathbridge in zapelje v prosto naravo, se človeku je minil po čitanjd - dvakrat- kot z redkimi farmami po-nem črtanju “črne maše”, mi je ki teti zda- pohitel po stopnicah in se po- ipeaniat0 delo vs0 našo javnost, i W-W *a-»e Prezria. Prav 'danad ustavil z avtom pred m- |tako, ZULICH INSURANCE AGBNGY fR&NOK ZTJLICH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile ia pohištvo. IVanhoe 4221 mU NEFF ROAD Tbamas Flower Shop , CVETUCE za r*e prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 18600 Waterloo Rd.—IV 3300 Mi pripravimo ZDRAVILA n Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio ONE 1*1 DAY .JeniNiiBW vow euv wo«o Hywea UL (H- mi teeiili* bdi o*»*e«r <*•£> vuarnin Capitil« eoaMlb R» J5rllSr«bSiS. d a« s«- ffisggS i Hi h "*** .*■* ** SmCOMO«. OUWW. zrjz’ZZSZZ***’ ;ikVMiCw*k \S8SSB “ČRNE ............. -............— --------- tu na široko obravnavati. Že prilezla od nekod čudna misel. Ta čudna misel je prišla odtod pač, ker sem vmesi bral poročila iž Titoivine, pisana in tiskana poročila o tem, kaj se nekaj časa prinaša DOMOVI NA kratke izvelčke iz nje in skuša opozoriti na to sijajno mislijo, da jp tam simo: mleko in med cedita. Vsi hitijo v mesto in tovartte, pa .ko vendar prej niso Mii tovarniški delavci. Zakaj se jim je neki sonce in čisti zrdk na deželi tako zameril? Pa saj vemo, kaj jih tako vleče tje. Tisti najmodernejši ,magnet na svetu je krvi tega in temu pravijo—srce. Saj je še k nam, gori v Alberto, prišlo par fantov iz Ontario. Pa ne vemo, ali so tako navdušeni poljedelci, ali pa so kakšni posebni magneti tukaj. Drugo bo najbrže bolj držalo. gospodarjev. Razume se, da tega ne mislim storiti zaradi njega — on je že tako ali tako Izgubljen — amlpak zaradi naše javnosti, da si' bo bolj ha jasnem, kakšni tiči gnezdijo' pod streho zarjavele device, ka-;; kor pravi Molek. , . - « * .»■ •_ * " V Washingtonu so torej dokončno sklenili reševati demokracijo s podpiranjem bankrotiranih komunističnih diktatur. Ubogi naši titopotniki, ki ne bodo smeli stegniti jezika, kadar se gospod Acheson ali kdo drugi "m,^ privlačnosti kot ^tSi^ - ^ f ““^1' Tlf oM i 5 bus v mestu (ako ga smemo^L v Pa tudi pri “Najprej se peljeva pred orožniško postajo,” je ukazal, “nato pa nam lahko pokažete, kako hitro (pridete odtod do moje lesene hiše v gozdu. Toda brez orožja ste. Takoj Vam prinesem puško.” In hotel je skočiti iz voza. Ferdinand se je zarežal in pokazal na ročaj velikega, starinskega samokresa, kd mu je gleda] iz žepa. “Ne maram drugega,” je dejal. ‘Tale prijatelj mi je zadostoval dvajset let.” Nato so zavili z dvorišča na cesto in zdrevili po njej skoti naselbino. BHzu šole jim prihiti naproti učitelj s težko dvocevno puško pod pazduho, za njim pa sopiha deček in vihti staro karabinko prednjim nabojem, letnik 1840. Ogrinov Peter je, vodnik volčega voda. “Lepa je tal” godrnja gospod Dovgan, ko je voznik ustavil. “Stonp poglej jih! Prav tako je, kakor da bi se zbirala; črna vojska. Gospod šolnik je privlekel svoj top in Peterček svojega pradeda puško na kres.” Učitelj Sancin je brez besede zlezel v voz na zadnji sedež, a Peter je začutil-v sebi dolžnost, braniti neomadeževa-ni glas volčjega voda. “Moja puška res ni najnovejšega sistema,” je izjavil, “ali zadnjič sem počil z njo lisico, in če mi pride tihotapec pred cev, mu natrosim toliko svinca pod kožo, da ga :bo imel zadosti.” “Le kar doma ostani,” reče Ferdinand in skuša dečka peh-niti s stopnice. “Otrok ne maramo s seboj.” “Naročili so mi, da moram z vami,” kriči Peter. “Vilče je v mojem vodu, in če sta z Rokom tako nevarnčm .položaju, me > sme nihče zadrževati.” “Pustite ga vendar, naj nas spremlja,” je odločil nazadnje gospod Dovgan, “zadel, bo prav toliko ko učitelj.” (Dalje prihodnjič) tako! NikalKor pa cioveK ne se do morua ise ik»»j k v- more iz tistih kratkih izvlečkov jdi. In se mi je vrinila misel: dobiti pravega vtisa o celotnem ‘Kje bodo vsi ti današnji modelu. Treba ga je vzeti v roke, ‘gotci, ki s pasjimi biči in stru-treba si je vzeti čas in sd zagle- Ipenimi škorpijoni preganjajo dati v knjigo, pa jo — ne pre-jnaš narod, ko se bo prav TAM čitati! — premeditirati, globo- v srcu slovenske zemlje čita-ko premisliti in podoživeti jo la in spet čitala, tiskala in spet je treba od prve do zadnje strani. Dojem, ki ga to čitanje pusti za seboj v tvoji notranjosti, je nepopisen. Doživiš ga, z besedo naslikati ga ne moreš. Jeremija Kalin se podpisuje pesnik. Nekdo mi je zaupal črno na belem, da se skriva za tem imenom prijatelj Tine, ki sva v boljših letih bila blizu drug dAlgega, dostikrat popolnoma skupaj — Zdaj pa skoraj ni mere pod soncem, ki bi povedala, kako daleč narazen sva. “Črna maša” naju je pa spet zbližala, pa jaiz ne morem nič drugega reči kot to: Tine je s to knjigo zrasel pred menoj in pred vsakim slovenskim človekom do neba! Tako visoko se je povzpel, da mu tudi najbližji več ne vidijo do vrha. JEREMIJA KALIN, PE- tiskala, razprodala in spet razprodala, recitirala im spet recitirala Kalinova “črna maša” iz roda v rod, iz stoletja v stoletje, vse do hipa, ko bo na sedaj še nepojasnjeni način legel v grob — zadnji Slovenec! In še bolj čudna misel se mi je vrinila: Kje bodo takrat našle svoje zatočišče današnje tako-zvane ‘'partizanske pesmi”, ki niso pesmi, ampak peslniške spake in nič več kot pocestne kvante v primeri s tem, kar nam je podal v svoji “Črni maši Jeremija Kalin! Trdno sem prepričan, da bo tem “pesmim” prostor odkazan prav tam, kamor v resnici spadajo — na gnojiščih in v gnojnih kloakah, na smetiščih im pepeliščih od mrtvih vstale Slovenije. “ČRNA MAŠA” JEREMIJE (Jl£aV£JlVAA<)>A ivxiuizs, * — ---------- SNIK TINE, je pač drugače KALINA bo pa ostala zvezda doživljal slovensko tragedijo kot mnogi drugi, ki nismo pesniki. Če ni v tem kaj neprimernega, bi človek dejal: Goditi se nekako tako vodnica Slovencem ia roda rod, do konca dni, zakaj narod ki zna po svojem od Boga nav-dihnjnem pesniku TAKO tol-mu je moralo mačiti in TAKO podoživljati kot sv. Janezu'svojo neizraizno tragedijo — mttffltttniitmfflmmimtt ni v . kaj trgovin, kino-dvorane, kavarn, rimo-katoliške cerkve in še par drugih cerkva; v ozadju mesta sladkorna tovarna, ni drugih zanimivosti. Klub temu je mesto 'še dokaj prijazno v suhih poletnih dmeh; dočim se v dežju ni podati po njem, ker mora človek paziti, da ne ostane v blatu. V tej okolici so naj več ji nasadi sladkorne pese. Zato tudi ni čuda, da je tukaj največja skupina inovodošlih Slovencev. To so menda prvi Slovenci, ki so prišli v ta kraj poljedelcev vseh mogočih narodnosti, da se še oni pridružijo kot svobodni ljudje kanadski skupnosti. Iz mesta se podam na farmo, kake tri milje daleč. Tukaj ne vozi avtobus in je zato treba hoditi peš. Pa tudi tega ni treba, ker kmalu pridrži kak avto in te povabi na vaz klub temu, da ne poznaš jezika, da mu ne znaš odgovoriti na prijazna vprašanja. Pokažeš mu, kje želiš izstopiti in tam ustavi. 'Ko človek pomisli nazaj, na dneve begunstva, ko sem hotel iti v obrtno šolo v Celovec z avtobusom, sem mora] skrbno paziti, da nisem (zinil kake slovenske besede, ko sem med prerivajočo in suvajočo se množico £S družine iz Raymonds in kupčijam sto- Marija Jakše, ki sta dba doma gangsterji m po- od VOl. Lašč na Dolenjskem. nezaslišanega trp- Pričakovali smo ju, 3a bosta podjarmljenih ljudstev, kaj prišla na medeno potovanje Da b> «e bilo treba g. Ache-v Alberto k staršem in ostali 'PrekmaIu kesatl! NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM1 Vsem nailm naročnikom po Urni Kanadi naznanjamo da Jo blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc. Kanadski naročniki, novi ln start naj torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovine, 6111 St. Olair Ave., Cleveland 3 Ptio. DBA. Za vse Informacije ln nasvete, najsi bo glede Usta aU kal drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč. Dolenc. Njen naslov Jo: družini in da jim bomo mogli osebno čestitati; pa žal jima razmere ne dopuščajo. Čestitamo temu novoporoče-namu paru in jima želimo obilo sreče in (božjega blagoslova na njuni skuipni življenski poti. To jima želimo vsi Slovenci iz Raymonds in okolice. Še posebno pa se čestitkam pridružuje štiri peresna deteljica: Cvetko in Matija Slak ter Frank in Anton Mestek. Cvetko Slak. ♦ ♦ ♦ V Montreal pride dr. KolarU Montreal. — Našim rojakom v Montrealu in bližnji okolici se tem potom naznanja, da pride gospod dr. Kolarič, k bo v Montrealu od 25. do 28. avgusta. Če bo kateri izmed naših rojakov želel opraviti sv. spo-vdd, vam bo na razpolago vse tri dni zjutraj pred sv. mašo in po sveti maši, mogoče tudi zvečer, seveda po dogovoru, kdaj bi bilo najbolj prikladno za Peter Kolpriva. DELO I0IIJ0 prodajali šoferji. Ce bi se tam. razgovarjal slovensko, bi zastonj čakal na vozno karto. To je bilo v slovenskem delu Koroške, proga Velikovec — Cele-'vet, kjer so bili vsi šoferji Slo-! venci—Nemčurji, ki so uveljavljati le janičarske metode. Veliko 'bolje pa je bilo od Beljaka proti severu — med Nemci. Odkar sem v Kanadi nisem doživel že toliko domačnosti MISS ANICA DOLENC Ontario Botpital. 1007 Lakeahore Road Ne iv Toronto, Ontario, Canada krajSi. Sv. maše in spovedo-vanaje bo v čeho&lovaški cerkvi sv. Cirila in Metoda st-Denis kakor običajno. V nedeljo 28. avg. bo naša prva sv. maša ob devetih. Vsi naši Slovenci in Slovenke ste vljudno vabljeni. — R. P. ženska dobi delo Sprejme se ženska za splošna hišna dela. Ima stanovanje in hrano v službi v Chagrin Falls. Pokličite za informacije IV, *106. (x); Delo dobi ženska, da bi zjutraj odprla gostilno; mora znati tudi kuhati. Mora biti vajena takega dela. Pokličite EN 8997. (167) MALI OGLASI i i....... —i.... '■"■■m Iščejo sobe Mlada zakonca nujno potrebujeta 2 ali 3 neopremljene sobe. Kdor ima kaj, naj pokliče KE 2531 po 6 uri. —(166) z Hiša naprodaj Naprodaj je hiša, ki ima spodaj 3 sobe, kopalnico in kuhinjo, zgorej pa 3 sobe in kuhinjco; furnez na plin; hSša se lahko rabi za eno ali dve družini. Nahaja se na Hale Ave. in jo prodaja lastnik sam. Za naislov vprašajte v upravi tega lista. V hišo se lahko takoj vselite. (168) Hiše naprodaj Na Rosecliff, blizu bulevarda in E. 185. St zidan, 2 leti star. ____5 sob bungalow, velika kuhinja, zaprta veranda, garaža, 3 spal-Inice. rabi-j Blizu Euclid Beach parka, na doživel že toliko domačnosti Popravijamo strehe m ---j *■—- ° . 7, .. , , ro “Barrett Dublecote Shingles,”!lep« cesti, 6 sob m sončna soba, I v' i« obijanje hiš. Imamo-v jata, lepem stanju, dvojna gadu. V nedeljo dopoldne se m, . 2* V .LlTl In tuil^ M izku*n*! v tem delu' Pri-'pojej!,0slovenske' (pesmi, ki ta- hranite si izdatke ^P^edoval ta vzbudijo zanimanje med « * vprašajte direktno n s domačini. Popoldne se pa zb* Prijazna in točna po^eiba. De-rejo skupaj, danes pri tej, dru- lo garantirano. Pokličite ENd,-gič pri drugi družini. Vesela,tott 2843. (loe) raža, lep vrt, zares dober kup za $10,000. John Knific 820 E. 185. St. . IV 7540 ali KE 0288. ■ , (Aug. 23, 24, 2o), m POLOM POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK se je izdajci tudi iznebil tovora, ( čuteč se 'prepričanega s tem ni trobil k razdelitvi. Da bi razlogom. I imel kaj dela, in tudi iz skrbi Maurica je bolela noga čim- nad budim vetrom, ki je vsta-dalje huje; gotovo se je bila jal, je hotel Jean sam postavi- Ura je bila šest, a Guade še go, da more voda odteči. Maurice je bi] zaradi svoje noge prost vsakaterega dela; gledal Tudi Maurice je bil do dobra gozdov, tako žalostnih na be-sit in ves srečen in ni več mi- lem ozemlju. Toli obupne oko-slii na svojo nogo, ki je tudi že lice še niso bili prehodili. Sla-manj skelela. Zdaj je voljno nasuta pot, ki so jo zadnji sprejemal to neotesano družbo nalivi zmehčali do 'dna, je bila in se je bil spričo naravnih ipo-postala pravcata blatna po- treb v skupnem življenju ponižal k dobrodušni enakosti. Ponoči je spal prav tako globoko kakor petoriea njegovih tovarišev v šatoru, vsi na enem kupu, zadovoljni, da jim je gorko, četudi pada mnogo rose. Treba je omeniti, da je Lapoulie prinesel na Louibetovo podpihovanje iz bližnjega kozelca velikih slamnih snopov, na katerih je spala šestorica kakor na pernatih blazinah. In v jasni noči, od Auiberive do Heutregiville-a, ob prijaznem bregovih Suippe, ki je počasno tekla pod vrbami, iso strašni ognji atotisočih spečih ljudi razsvetljevali pet milj dolgo progo ravnine kakor dolg zvezdni pas. Ob solnčnem vlzhodu so »kuhali kavo: s puškinim kopitom so zdrobili zrnje v vojaškem kotlu ter ga vrgli v krop im pogreznili usedek s kapljo mrzle vode. Tisto jutro je vstajalo soln-ce v kraljevski krasoti med velikimi, škrlatnimi in zlatimi oblaki: Toda niti MauriCe ni več gledal prizora, ki se je nudil očem na nebu in na obzorju ; le Jean, premiljeni kmet, je z nemirnim obrazom gledal močno zarjo, ki je prerokovala dež. Pred odhodom je tudi ostro pokaral Loubeta in Pa- stelj, napolnjena s sivim, gosto tekočim ilom, kjer so »e lepile noge kakor na smoli. Napor je bil nepopisen, ljudje so jedva še mogli naprej, tako so bili upehani. Da postane zopernost še večja, se je nenadoma ulil dež s strahovito besnostjo. Topništvu je malo manjkalo, da ni obtičalo v cestnem blatu. Chouteau, ki je nosil riž za komlpanijd, zasopel in divji nad bremenom, je vrgel svoj tovor oid sebe, meneč, da ga nihče ne gleda. Toda Loubet ga je videl. “To mi bilo prav, tako se ne dela; tovariš ipa naj si potem jemljo doge s trebuha.” “Ah, kaj!” je odgovoril Chouteau, “sa!j imajo vselga v izobilj«; na odmoru nam dado drugega.” In Loubet, ki je nosil slanino, peta iznova vnela. S tako žalostnim obrazom je vlačil nogo za seboj, da se je Jeam vdal svoji naraščajoči skrbi ter ga vprašal : “Ali mar spet ne gre? Pane da bi se že zopet začenjalo?” v Ko so napravili nato kratek odmor, da je moglo moštvo zasopsti, mm je dal dober svet: “Sezujte čevlje in hodite bosi; sveže blato vam bo hladilo skelenje.” Zares je mogel Maurice tako brez prevelike bolečine nadaljevati pot; čuvstvo globoke hvaležnosti se ga je polastilo. Prava sreča je bila oddelku, imeti takega korporala, ki je že slutil in je poznal vse prijeme in ugodnosti; slabo obrušen kmet na vse zadnje, a vendar vrla duša. Šele pozno, ko so se bili križali s cesto iz Chalonsa v Vou-ziers ter se spustili po strmem bregu v Semidsko sotesko, so dospeli v Contreuve, kjer iso imeli bivakovati. Pokrajina se je izpremenila; tu so bili že v Abdenah in-s širnih golih gričev nad vasjo, izbranih 7. armadnemu zboru za taborišče, se je videla v daljavi dolina Ais-ne, napol Skrita v bledi deževni megli. ti šator. Pokazal je svojim ljudem, kako treba na rahlo strmem ozemlju poiskati kraj in izkopati kroginkrog šatora stru- je, čudeč se razumni spretnosti tega na videz tako okornega čokatega možaka. Čutil se je kakor strtega od trudnosti, toda nada, ki je prihajala v vsa srca, mu je zopet vzraivnavala ;po- MARY A. SVETEK LICENZIRANA POGREBNICA 478 E. 182 St. KE 3177 KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH Ambulančna postrežba noč in dan gum. Krepko so bili marširali od Reimsa dalje: šestdeset kilometrov v dveh dnev. Ce bi šlo tako dalje in vedno naravnost, morajo nedvomno pobiti drugo nemško armado in doseči Balzaine-a, preden bo tretja armada pod poveljstvom pruskega prestolonaslednika imela čas pomakniti se proti Verdunu. "Kaj pa je to? Ali hočejo, da poginemo od gladu?” je lili hrane. Iz previdnosti je bil Jean vendarle naročil Loubet« da naj prižge ogenj ter pristavi kotel poln vode; ker pa ni bilo drv, je moral zatisniti oči, ko je Loubet izdirai planke bližnjega vrta, da si priskrbi kurivo. Ko pa je Jean velel skuhati riž s slanino, mu je moral priznati, da je ostalo oboje, riž in slanina, v blatu Saint-Etienne-ske ceste. Chouteau je prisegal na žive in mrtve, da se je moral ; vprašal Chouteau, ko je bila njegov zavoj odvezati od teleč-! ura sedem, in še vedno niso de- njaka, ne da bi bil opazil. koimpanija od sinoči napečene zaloge, zunaj čez telečnjake. Toda šatori so bili že zloženi in telečnjaki'povezani; zdaj ga ni imel nihče več časa poslušati. Šest je bilo po vaških zvonikih, ko se je dvignila vsa armada in se čilo podala zopet na svojo pot, navdana z jutranjo nado tega novega dne. Da dOspe na cesto iz Reimsa v Vouziers, je 106. -polk skoraj takoj zavil na .poljska pota in hodil dobre uro preko strnišč navzgor. Spodaj proti severu se je videl izpod drevja Betht-niville, kjer je prenočil cesar, kakor so govorili. Ko so bili na cesti proti Vouziersu, so se pričele širiti enake ravnine, kakor so jih gledali prejšnji dan, in ravne poljane Ušive Champagne so se razprostrle popolnoma v vsej svoji obupni enoličnosti. Zdaj je tekla na levi Arne, majhen potoček, dočim se je na desni širilo golo ozemlje, odmikaje s Isvojimi ravnimi črtami obzorje do brezkončnosti. Prehodili so vas Saint-CIement, katere edina ulica se je vila po obeh straneh ceste, nato Sainit-Pierre, velik trg, kjer so bili bogati prebivalci zabili vsa okna in vrata. Okrog desete ure se je vrši) veliki odmor pri drugi vasi, Saint-Etienne, kjer je čakalo vojake še veselje, da so našli tobaka. Sedmi zbor se je bil razdelil v več kolon; 106. polk je marširal sam, le zada, sta se mu priklopila bataljon lovcev in rezervno topništvo; Zaman se je Maurice na ovinkih ceste oziral po ogromni vrsti voz, ki je prejšni dan tolikokrat mikala njegovo pdzomost. Cede so bili izginile, videti ni bilo ničesar razen drdrajočih topov, ki so se zdeli na gladki ravnini še večji, podobni črnim, visokonagim kobilicam. Za Saint-Etienne-om ,pa je pot postala strahovita: cesta, ki je vodila po nizkem gričevju sredi širokih nerodovitnih poljan, kjer ni rastlo ničesar razen črnega zelenja smrekovih , Rabite postrežbe? ZADOVOLJNI boste, če se obrnete na tvrdko: AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. TeLHE.4148 Cleveland 3, Ohio POŠILJAMO denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena. PRODAJAMO karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. AMERICAN EXPRESS travel čeke in denarne nakaznice za vporabo v naših državah, ZABOJE za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama. PREVZEMAMO zavitke od rojakov in iste točno od-premljamo na naslovnike. SPREJEMAMO naročila za,moko in druge že pripravljene zavitke kakor tudi za streptomycin za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države. POMAGAMO pri nabavi POTNIŠKIH DOKUMENTOV ; nudimo pomoč potnikom. SODELUJEMO pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi BEGUNSKIH zadev. OPRAVLJAMO NOTARSKE posle. Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke. Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko A. KOLLANDER V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA FRANK ŠILC U je mimo v Gospodu aipal dne 23. avgusta 1948. Leto dni Je ie minulo, Življenja Tvojega načrt, kar ne čuje se več Tvoj glas, prekrižala je gnnka smrt, telo mirno v hladnem grobu spl, počivaj mirno v grudi tej, duh Tvoj v srcih nadih ie živi. dokler spet ne »družimo se vsi. Žalujoči ostali: JENNIE ŠILC, soproga, HČERE, MATI ln SESTRE. Cleveland. O. 23. avgusta 1948.__________________