Poštno tekoči račun štev. 24. St. 13. V Gorlei, due 23. decembra 1919. Letiiik II. zhaja v Gorici vsak žetrtek opoludne. Pcsamezna številke se dobivajo v raznih go- riŠkih trafikah in trgo- vinah po 15 stot. V ".............".......... v bUKIulUi uIK&Za Naročnina raj se pošilja na upiavništvo ,Gori- ške Straže* v Gorici ulica Vetturini 9, dopisi pa na urccinišho ravno- tam. Ogkisi se računajo v šiiiri tnega stoipiča 1 jnm visokosti za enkrat 50 it., za večkrat po dogovoru. Rokopisi se up vračajo. In na zemlji - mir? Mir je lepa stvar. "i'o ve, kdor ga ie kdaj vžii, ;n se bclj, kdor ga je vžival. Če kdaj, nas spominjajo na mir božični prazniki. To yo biii zmiraj diiovi niirii za naše ljndstvo, ko se je doniača družina za božični veCer zmiraj sešla in, če le mcigocc, skupai bivala. Od vojakov je prihitel sin domov na dopust; kdor- koli domačili je bival zunaj dcma, se jc za božični večer vniil v domačo hišo, iz šunmega vrvcnja sve- tä jc vsak za Božič poliitc! pod dunači krov, da bi tam vžival mir, da bi v mim obliajal božične praz- nike. Tako jc bilo nekdaj, in tcmu ni ravno Bogve ka- ko dolgc V minulih vojnih letih pa je žena, donia prečula božični večer brez moža. ki je stal daleč kje v strel- neni jarku, sam — brez miru. In žena doma je bivala "emirna, ker je trcpctala za njegovw življenje. On sam jc v tujini rnedlel po božičnem večeru in doma- čeni mini, ki ga je prej vžival v domači hiši. Otroci so doma pcpraševali po očetu. in mati Jim ni vcdela odgovora. In vendar je bil božični ve- čer! Pa oeeta ni biioi, in miru ni bilo! Kako lepa, čctudi borna, je bila domača liiša. Pa bila je ogrožena tudi ona, ogrožena in porusena. In mati je z otročiči bežala v tuji svet! Kam? Kdo je vprašal za to! Preč cd doma, daleč in vedno bolj daleč! Da bi ženi stal na strani vsaj njen moz! (), stokrat lažje bi se bilo to preneslo! A žena je bila sa- ma, brez inoža, ž njo je bila le kepica nedoraslih otrok! Kdor jc videl beg naših zapuščenih mater, ne Pozabi tega nikdar. Takrat je bilo šele konec miru. Kdcr nima do- ma, kdor se potika po svetu, kogar pehajci s kraja v kraj, ta ne poznä miru. Z grozo se spominjajo naši ljudje taborišča v ^uiiiridu, tega velikega pokopališča slovcnskih in ukrajinskili beguneev, kjer je pomrlo tudi do sto lju- di na dan, kjer so otrcici padali v grobove kakor list- Je jestni na zemljo. 'am si zastonj iskal in čakal mini. Kdor ni ušel, je nasel mir le — v grobu. Zalosti in srda se krčijo srea našim ljudein, ko se spominjajo razmer v taborišču v Brucku. kjer jim "¦a živila, krčil družinc, množil grobove. Lc skrb in na živila, krčil družine, množi grobove. Le skrb in bridkost, le strah in trepet, a mini ni bilo! Steinklamm pcwicnja temen list v zgodovini be- gunskega življenja naših Slovencev, kjer jim je beda bila mati, ki sama onemogla jim ni mogla brisati niti solz in je prcmnogim zatisnila sanio oei. Poi miru so klieali otroci in matere, mladina in starčki. a miru ni bilo! Prihajal je Božič za Bctzičem, le miru ni bilo od nikoder! Milijoni so hrcpeneli po miru, a milijoni so • legli v grobove, ne da bi bili dočakali mini! Vrnili so se begunci, kolikor jili je ostalo, v svo- je domačije, našli sci pogorišča in razvaline, a niso našii mini! Ali je mir res izginil s sveta, izginil za zmiraj?! Raztrgalo se jc oblačno nebo, svetel žarek je po- sijal skoz oblake, ni bil rnir, bilo je samoi - premirje! A vendar se je svet oddalmil in pozdravil premirje, kakor predhodnika miru. V Pariz je ves svet obrnil svoje cči ker tain sc Je zbrala konferenca za mir, od tam je imel kmalu Po vsem svetu zadoneti glas: Mir, mir lindem na zenilji!-----In ves svet nastavlja svoja ušesa, kdo bo prvi iz Pariza ujcl besedico mir, a miru ne prine- se niti konferenca miru! Pariz je drugi Isabel, kraj zmešnjavc in medsc- bojnega nerazumljenja: in kakor so se ljudje, ko se niso vec razumeli, iz Babela razšli po vsem svetu, tako se zdaj razliaia pariška konferenca - brez miru! Svet stoji kakor odrevenel razočaranja in pre- varanja. ko se nad njim zopet zagrinja nebo, ki je žc kazalo, da skciro žc vzide solnce miru! AIi naj svet živi in ostane brez mini? V božični noči se bo zopet z bctlehemskih poljan Rlasil staroznani spev: »Slava Eogu na višavah in mir Ijudcm na zemlji, ki so; xiobre volje!« Ali bodo oni, ki imajo odločevati o miru, razu- meli ta vzvišcni spev? A|j bodo dali svetu zaželjer.i mir? Da, če bcdo — dobre volje! Kdor imia voIjop za kaksno stvar, kdor hoče, ta tudi zmorc. A dobra mora biti ta volja, to se pravi: -oma mora lioteti, da s^di in da vsakemu — po prayicnosti, tako, da je vsem dobra. Pravičnost je temelj miru, podlaga med- sebojnega prijaznega razmcria in tudi poroštvo pri- liodnjega miru! Naj svet kmalu najde take rno^e v\ $c.\ — dobrc volje, in potem je svet nasel tudi svoj mir! Vabilo na naročbo. Tri mescce izhaja )>(ioriška Straža<( v teh raz- mcrah brani našc stare svetinje in pravicc, tcr sc poteguje za naše gospodarske potrebe, kjer le more, lo delovanje našcga lista ni Qstalo ljudstvu prikrito tudi ni zanj nerazumljivo; zato je naravno, da se list od due do due bolj in bolj širi. Na splošno lahko rečemo, da smo bili s stevilcin naročnikov v tern kratkem času zadovcljni. Zlasti so se z velikim številom odlikovale nekatere občine, po zaslugi gg. pciverjenikov, katerim bodi izrečena na tern nicstu iskrena zahvala. V drugih krajih bi bilo tu pa tam lahko nekaj več stalnih naročnikov. Tudi čez nekdanje meje (ioriske bi časopisu ne škodila malo številnejša družba; seveda bi mcral biti tamkaj tudi: dobrodošel. Meseca oktobra so govorili nekateri: Male težkci je sedaj agitirati za list, ko jc že skoraj koncc leta — zato se bomo pa za novo leto tern bolj zavzeli za to zares dobro in potrebno stvar! Prijate- lji, novoleto je tu, zato na delo za naš oziroma Vaš list! — Zdi se nam skoraj cdvcč še posebej vzpodbu- jati naše ljudi, ki so navajeni poštenega in koristnega berila, naj se vsi, brez izjemc, oklenejo »(ioriške Straže«. Vendar se obračamo do svojili dosedanjih naroenikov s prošnjo, naj nam ostanejo zvesti in nam pridobijo še novih naroenikov. Zlasti naj ne pozabijo naši roverjeniki na to. kar oni saini že daviin- sma- trajo za Svojo dolžnost. Prijatelj in sotrudnik lista nam je rekel. da mora v tern Ictu štcvilo naročniknv doseči deset tisoč. Mi pravimo k temu: Na dclo za list, da se bo stevilo na- roenikov zarcs pomnožilo; šteli boiwcipa poznejc! Od števila plačujočih naroenikov jc cdvisna bodočnost lista — in le čc bo. teh dosti, bo zamogla »Straža« vr- šiti svoje veliko delo v splosno korist in zadovolj- stve. -- Da nc bo radi plačila naročninc nikakega dvoma ali nesporazuma naznaniamo: 1.) da se na naroeila brez uo])oslane uarocnine ne boniL'i ozirali, 2.) da po drugi številki lista za 1920 ustavimo po- šiljatev istcga vsakemu, ki bi ga ne bil še plačal. — Razmcre in strcski so takšni, da tudi pri najboljši volji ni mogoče drugače ravnati - ako hočemo listu dobro. Potzivamo naše ljudstvo, da to uposteva in prcpričani smo, da bodo to razumeli in se po tern tu- di ravnali. Še enkrat pozivamo na delo za »Stražo«! Vsak zaveden Slovenec, ki hoče dobro sebi in svojemu na- rodu — naj sc oklcnc tega lista in ga pridno razširja. Naj ne bo slovenske liišc pri nas, ki bi nc naroeila »^oriške Straže«! Haši grozdoui. Zgodovina naših gozdov. Naša dežela z oizirom na svojo gorotvorno obli- ko ni imela nikoli veliko gozdov, tudi ne v starodav- nih časih, dasiravno starorimski pisatelji prav radi slikajc našo deželo kakor neprchodno. Še manj go- zdov je imela v novejšem času, ko je zlasti v sred- njem veku pela sekira po naših gozdovih, vcčinoma vslcd vpliva srednjcveške gospoščinc. Čim bolj je ta gospoščina vslcd ncprcstaiih bojcv in lastne zaprav- ljivosti prišla v denarne stiske, tembolj je sekala go- zdove po ^oriškern. To se je pa godilo tudi zato, ker je gospoščina raje imela obdclano zemljo, ki je vsled desctin donašala mncgo več, nego gozdovi, ki so se po takratnih nazorih smatrali za nerodovitne. V srednjem veku je imel gozd za gospoščino le malo pomena, v glavnem so prišle v poštev lovske pravi- ce. Vsled tega so tudi gozdcivi postali kraljcvska last, ko so podjarmili našo deželo Franki, kinetom pa so bile odvzete vsc pravice do gozdov. Posamezne gozdnc skupine pa je vladar podeljeval dežclni go- sposki, ta pa podložnemu plcmstvu. Plemstvo je kmete vedno bolj utesnjevalo v njihovih gozdnih pravicah, ki so cbsegale scenjo za domačo rabo, po- biranjc stelje in pašnjo po gozdovih in gozdnih osrcdkili. tcmvcč so morali zanjc plačevati krnetje, bodisi v davkih, bodisi v robotah. Ravno utesnitve gozdnih pravic so povzročile dvakrat v naši deželi slovite kmcčke puritc, zlasti onega prcd vče nego dvesto leti. Pozneje so gozdovi prcšli povečem v nasi deželi v državno last. Zgodovinski viri vedo povedati, da v prvili easih vlada gozdov v naši dcžcli ni pospcše- vala in negovala, marveč neusmiljeio sekala. Razvila se je takrat živahna kupčija z lesom in drvmi v Ita- lijo, vladne blagajne pa so bile vsled neprestanih vojska sulic. Se le kasnejc, ko se je v drugih drža- vah, zlasti na Francoskcm in v Ncmčiii, s strahorn poznalo. da utcgne netismiljeno pokončevanje goz- dov spraviti državc splo!i ob vse koristi in ugodno- sti, ki jih nudijo gozdovi, in se je začelo preučcvati, kako ohraniti in pomncižiti gozdove, šele atkrat se je tudi pri nas zacelo upcljavati pametno gozdno gospo- darstvo. Čim globljc segamo v medcrne case, tern bolj znanstveno in gospodarsko donoisncjse jc bilo urejeno gozdarstvo. Pa država je spDznala, da nc sine paziti le na svoje lastno gospodarstvo. marveč da mcTa vplivati tudi na zascbnc lastnike gozdov. Spravila je v bolj ncpristopnih in vsled talnih razmcr razgozdovanju izpostavljenih krajih gozdove v pre- poved; upeljala je cbsirno akcijo za pogozdovanje Krasa; ustanovila gozdne vrtve, iz katerih je razde- Ijcvala in prodajala seniena in sadikc nasim krajev- niin legani najboljc odgovarjajočih in najlxMj donos- nili drevesnih vrst; ustanovila je pri okrajnih glavar- stvih mesta gozdnih nadzornikov, ki so bili prebival- stvu vedno na razpolago z dejanjem in svetom; pre- povcdala jc kozjerejc; skrbela za zagradbo hudour- nikov, plazov, itd. Opustošenje gozdov po vojni. Delo, ki je pokazalo svoje uspche v naraščanju gozdne površine in pa v kakovosti gozdov, jc usta- vila svetovna vojna. Bali smo se posledic vojnc v de- želi tudi glede obstanka naših gozdov. najbolj v onem delu dežele, v katerem so se vršili boji. Da pa bodo učinki v<:jnc tako grozni tekom vojnc same, in še bolj posledice po končani vojni, tega nismo priča- kcvali. Gozdna površina v naši deželi je znašala 24,58% vse produktivnc povrsinc goriške dežele. V soraz- nierju je gozdna površina v dezcli bila na drugern mestu, na prvem so1 bili pašniki, dočim so bili trav- niki na trctjem, njive in vinogradi na čctrtcm mestu. Ce bi pa danes sestavili statistiko gozdne povr- sinc, bi se pri spoznanem rezulatu morali prijemati za glavo. üozdoivi ginevajo in sekira poje svojo ža- lostno pesem, kakor jo je pela v prejšnjih časih. Kdor se jc lani jeseni in poziinS peljai po Krasu, je strmel nad lnnožino bclih mešičkov na borovcih, katere povzroča borcwv zavirač, ta največji škodlji- 'vec borovih nasadov. Nihče se ni brigal, da bi jih odstranjeval in šc le letos je oblast ukrenila prinierne korake, koi je za marsikatcri lepi nasad že prepozno. Kdor je obhodil fronto ob Soči, se jc zgroizil nad ostanki naših nekdaj lcpili gozdov: posamezni v ne- bo štrleči, na vse načine od izstrelkov razbiti in raz- cepedrani štori, ali vsc povprek ležeči ostanki nekdaj mogocnih dreves. Utis je bil strašen, zjokal bi se, če bi mogcl, kakor nad uničenim življenjem človeka. '•'oda vsak korak ti je kazal nove groze, tesno ti je bilo pri sreu, a jokati nisi mogcl, ker niisel ti je letcia v bodcenost, vprašanje se ti jc postavljalo samoob- sebi: kdo bo popravil in kako se popravijo vse ne- izmerne škode, ki jih jc prctrpcla ta uboga dežclica. In Panovec, ta kras goriške okolice, ki je varo- val mesto Goriooi pred silo vipavske burjc? Pojdi in poglej ga; sc polovicc ni ga vcč. In drugi gozdovi sirom nase dezele v fronti in ža fronto? Trpka beseda sili v pero, čc se opazuje današnje gospodarstvo po gozdovih. Seka in seka, drva spravlja stran, ni jih pa deležno domače prcbival- stvo, ali vsaj ne tako, kakor bi v prvi vrsti potrebo- valo. Malo jc lesa za kurjavo, skoraj nie za pohištvo, katcrcga v vsem vojnem pasu strahovito primanjkuje Hočcš kupiti pohištveno opravo, ustrašiš se nad cc- nami, hočeš kupiti les, da si sam vmislis najpotrcb- ncjšo opravo, ni ga, ali vsaj po takih cenah, da jih vecina prebivalstva. ne zmorc. In prebivalstvo se s skrbjo poprašuje: s čim bomo kurili prihodnjo zimo, ko se porabijc sedanje neznatnc zalogc, odpcljuje pa sc skoro vse. Ne, da nc bi privoščili kurjave drugim, ki so jo ravno tako potrebni, kakor mi, marveč siiia- tramo, da sc mora v prvi vrsti priti v poinoc tukaj- snjemu prcbivalstvu s tern, kar nudi dežela sama. Tudi nismo prcii temu, da še očistijo gozdovi vsega pokončanega in trhlega drevja. Iz gospodarskih ozi- rov jc to naravnost potrebno. : Kaj treba ukreniti ? Smatramo pa tudi kot potrebno, da avtonomni zastopi, občinc in dezele, vzdignejo svoj glas in za- htevajo od pristojnc strani: 1.) da se urcdi pravilno izsekavanjc gozdov v soglasju z gozdarskim previdnim gosprdarstvom; 2.) da sc ustavi in onem'ogoci nczmisclno sckanje gozdov, ki utcgne clcžclo spraviti ob nicno gozdno stanje v veliko gospodarsko škodo; pa tudi s poseb- nim or/irom na gospodarske slabe posledice. ki jili utegne imeti (izpiranje in odnasanjc zemlje po kra- škcm svetu; plazovi v goratcin svetu; zmanjšanje zračne vlage, pomnožitev silc burje z njenimi posic- dicami v kulturncm oziru; izpad donosnosti gozdne- ga bogastva vsled prezgodnjega sckanja:, itd.) 3.) da se takoj uvede ureditev pogozdovanja po- končanih, skrčenih in iztrebljcnih gozdnih nasadov; da se pomnoži takoj pogozdovanjc v izpostavljenein ozemlju, zlasti na kraških tlch, da se izogne poslabša nju ali vniccnju drugih naših kultur osobito vsled od- našanja in izpiranja plodnc zemlje; uredijo drevesni- ce, itd. Vzdigujcmo svoj glas ob enajsti mi, ki bije na- šemu gozdnemu gospodarstvu, in upamo, da ga bo do avtonomni zastopi znali uvaževati: sicer bo Sko- da, ki jo bomo trpeli, oscdepolna za nase današnje gospodarstvo in za gospodarstvni našili potomccv. Dopisi. Iz Sv. Lucije. Potovalna ljud. knižnica tol. uči- tcljstva. -- 'l'olininsko učiteljstva jc imclo pred vojno dobro urejeno; pot. Ijudsko kiijižnico, ki je bodrila in poučevala naše ljudstvo. lmenovana knjižuica je ob- segala 20 serij izbranili knjig, katere je zalotila vojna vilira na raznih krajili tol. ckraja. Da nain bo mogo- če zopet zbrati razkropljcne ude, ki osokolijo duha, prosim vse tolminsko učiteljstvo, da nemudoma po- roča podpisanemu o usodi posamcznili serij. katerim je vojna blagohotnct prizancsla. .Jos. Rakovšček. Iz Doriiherga. Tudi pri nas se zgodijo včasih jako čudne rcči. Cudne rceem, ker jih ne morema prištevati k navadnim. V nedeljoi je bil občni zbor »Vinarske in gospo- darske zadruge«, h kateremu so bili vabljeni vsi po- sestniki, člani in nečlani, da bi slišali marsikaj, Cesar dane tako nnjno potrebujemo. 2al, odzvalo se je le majlmci Stevilo, ker enili najbrže bolj zaniina »briško- la« in »trešet«, drugi mislijo, da rnorajo biti še na- daljc predvojne stranke, tretji so bili v nevarnosti, da ne dobijo kakega primernega »častnega« mesta pri zadrugi, četrti seveda bi se ne znali na ddgo in siroko prcrckati ])O gositlnicah in kleteh. kaj in kako je na splošho pri zadrugi, peti se zadruge najbržc bo- jijc1, Sesti, scdmi itd. pa si.ne dajo dopovedati, da jc zadruga zato tukaj, da bo skrbela na vse mogoče načine za gospodarske potrebščine ne da bi iskala pri tern dobičkcv, in da bi oskrbcla za kolikor mo- gočc visoko ceno prodajo vinskih in drugih pridel- kov. — Zatci je bil tudi občni zbor tak. No. kljub temu ne sme zadruga obupati, ker to je bilo le preliod.no in najbrže dclo četrtih in petili. Ne, ne sine cbupati, temveč s podvojeno silo dopol- niti zamujeno in delati z vso vnemo za blagor celc obeine. Kar se je govorilo na zbcTii, naj sc tudi ne- mudoma izvrši. Skrbi naj za elane in neelane! Potem bo moral vsakdci pripoznati, da je naša občina brez zadruge kot drevo brcz listov in korenin. Onim pa od prvega do zadnjega naj boi poveda- no in naj bodo opozorjeni, da, ako ne bomo si saini pomagali, pride tujec, kateremu pa bomo le molzna krava. -- »Na svoji zemlji svoj gospod«, to bodi naše gesLoi! Ne mislimo, kaj je bilo in kaj je, mislimo, kaj bo! Na dclo torej »ker resnobni so dnovi«! Ker ne morem drugače, moram se cbdrgniti sc ob naši posojilnici in lranilnici. Enkrat se ni liotelo drugače, kakor da'sta bili dve poisojilnici, kateri sta bili postavljeni le v nekako indirektno službo stran- karstva v svrlio razvijanja sovrastva in niedsebojne liinavščine med naširn ljudstvom, ali, hvala Bogu, danes, upam, tega ni vee in tudi ne sine biti. Zatorej čemu dve posojilnici, ki takorckoc zivotarita? Ena posojilnica in hranilnica, ena zadruga, to moramo želeti, hotcti! — In to napraviti ni bog ve kako tcžko. Glede gov'Cricenja po vasi, češ, ta ima malo premo- žcnja, ta ima vclik rczervni zaklad in lepo premože- nje zato. Bog varuj združitve, moram reči, da to zaniore govoriti le lak človek, ki daleč ne vidi, ki ne vidi drugega kot sebe, zato ne pozna društvenih pra- vil. Naj se ne fazburja niličc, vse to ostane nedotak- njeno in last posojilnice in re posameznih članov. — Ne mesajte brez potrebe! D'tps moramo skrbeti vsi za enega, kakor ta za vseli. Zatorej poskrbite, člani obeli ptxsojilnic, da se iz- vrši čimpreje likvidacija obeli posojilnic in takoišna nstanovitev cue same, zakaj čim več nas je združe- nili, tern miočncjši sino in tcm boljši bo za nas v go- spodarskih in narodnih zrdevah! V slogi je moč! Kna posojilnica, ena zadruga, in mi vsi člani obeli tell gospcxlarskih društev! Zdaj je čas. Preinislite, in vi- deli boste, da imam prav! §e ninogo bi povedal, zclo potrebnega, ali — pa drugič. »Kgoist«. Pcdgraje pri Ilirski Bistrici. Due 14. dec. t. 1. se je v Podgrajali vršil 1. občni zber »Izobraževalnega društva«, ki se je ustanovilo lansko lcto nieseca -ckt. Odbor je podal porocilo o svojem skromnem dclova- nju. O. blagainičarka je porocala o denarnem prome- tu. D-Dliodkov je bilo 94^7 K, stroškov je bilo 845.27 K. Izrazila je zeljo. naj bi se fantje in dekleta še bolj vpisali v društvo. Ci. nčitelj je prcdaval o čitanjn knjig, povdarjal pomen izobrazbe za kmetijski stan in pripor-očal čitanje podiičnih knjig. Na zborovanju se je znpelo nekaj pesmi. Občni zbor je obiskal za- stopnik komisarijata na Voloskem. To je bil prvi ob- čni zbor v voloskem kraju. Pri prsstovoljnih done- skih za izobrazbo našega naroda, je tudi zastoj)f-;k kemisarjata poklonil svoj Cw. Vcselo na delo! Iz Lokve pri Divači.. ^udsvto je bilo pri nas silno ogoičeno, ko je izvedelo, da namcrava vlada odpraviti veronauk iz šolskcga načrta in urnika. Ä prijvsem dobrem nauku je inarsikaj narobe, kaj bi pa šele bilo čc bi človck ne čul \eč veronauka«, talw je šlo od ust do list. Zato so \si lckavski druzinski očetje poslali šolkcrrtu vedstvv izjavo: »Ifočenio, da se otroci kakor doslej poučujejo v veronauku«. Ci- vilnemu komisarju v Sežani pa so poslali protest, ki so ga podpisali vsi starši brez izjeme. Iz Tolmina: Na tukajšnji pripravnici se uče go- jenci novo slovenščino in ne več tako. kot snioi jo bili vajeni doslej. To nain spričuje naslednji stavek, ki ga je prestavil učitelj gojencem iz italijanščine: »Det- tato: Oggi nci cominciamo un nuovo anno scolasti- co. Noi tutti abiamo una grande voglia di imparare, per cio siamo venuti a scuola. Naloga: Danes mi bo- mio' začeli novo šolsko leto. Mi vsi iniamo ^no veliko voljo za se učiti, zato smo prišli v solo.« — Koliko časa bodo trajale te razmere, in zakaj se mi slcwen- ske sole ne imenuje slovenskih učnih moči? Kaj po- rečejo stariši ten otrok? So jih li mari poslali v solo, da se tarn nauče" zaničevati svoj materni jezik? Iz Cerkna. Due" 10. deccnibra popoldne je šel g. dekan Kunšič I\ran na kanonično vizitacijo v Ncvake. S seboj je povabil tudi g. kaplana Leopolda Arko, da pojdeta proti večeru skupaj dctmov. Ob 8 uri sta se vrnila proti domu. Ko sta prišla od »žage« naprcj proti Logu, je gospod dekan naenkrat padel in si zlo- inil desno nogo. Nesreča se je zgodila na ravni in leni poti. Uganka je še sedaj, kaj je povzrcčilo padec. Mcd tern pa sta prišla od nekod dva vojaka in ponu- dila svojo pomoč. Ci. Arkci je prepustil g. dekana vo- jakoma in odšel v Log pov oznika. Med tern ym sta onadva vcjaka g. dekana nekoliko prcnesla in popol- noma okradla. Bila sta pac izurjena zepna tatova. Vojaka sta do zdaj kljub uvedeni preizkavi še vedno ncpoznana. °. dekan je moral v bolnišnico radi na- stalili komplikacij. Polilični pregled V italjanski poslanski zbornici je napravil govor Scialoje. novega ministra za zunanje zadeve glede jadranskega vprašanja takci mučen vtis, da je po go- voru za par minut zavladala v zbornici smrtna tiši- na. Oovoril je pol lire, zvijal se na vse strani a pove- dati ni znal ničesar drugega kot da je jadransko vprašanje zadelo vsled odločnega nastopa Amerike na težkoče, katere bo morala rešiti definitivno po- sebna konierenca štirih zavezniških velevlastij. Položaj je scdaj tale: Anglija in Franccska se glede sporncga jadranskeg avprasanja priblizujcta vedno bolj staliseu, ki ga zavzimie Amcrika in zua se zgo- diti, da doživimo še presenečenja. Čehoslovaška republika inora zopet mobilizirati svojo armado, ker ji grozi vpad dobro organizirane madžarske vojske na Slcvaško. Ko so nanireč Ro- muiii dobili najstrozji ukaz od strani pariške mirov- ne konference, da niorajo izprazniti celo madžarsko Ogrsko do demarkacijske črte. so odšli z velikini plenom in takcj za njimi je prikorakala madžarska narodna armada v Budimpešto. Sedaj je prišcl tako zaželjen trenutck, da se narodno zavedni Madžari osvetijo nad izdajicami in »bnijšcviki«, ki so prinesli toliko gorja v dcžclo. Začelo se je klanje po celi Mad- žarski in sc> kolovodje boljševikov v par tednih do- bili vsak svoje vešalo. Admiral Horty, poveljnik na- rodne armade, deluje sedaj na vse kriplje, da bi pri- dobil zopet bogato slovaško dežclo bodisi z zvijačo, bodisi s silo. Slovaška hoče svojoi avtonomijo in ne- odvisnost od Prage, kar je za tlcrtyja seveda jako ugodno in kar vznemirja Čelie tako, da so 'sedaj mO- bilizirali armado1 —. za vsak slučaj. Domače vest! VESEL BOŽIČ in srečnejše novo leto vošči vsein cenj. naročnikom, citateljem in prijateliem »uoriškaStraž a«. »Straža« je izšla mesto 25. t. m. že danes, da bodo imeli za Božič naročniki lahko list že v rokah. Hdnako izide prihodnja številka mesto v četrtek že v torck. »Gcriška Straža« za 1. 1^20 stane: Celoletno 8 L, polletno 5 L, četrtletno 2 in pol L, posamezna št. 15 stotink, za inozemsvo celoletno 12 L. Plačati je treba naprei! Vabilo. Vse one, ki bi želeli priobčiti v našem listu Novoletno voščilt' prosimo, naj se javijo čim prej ustmeno ali pismeno pri naši upravi, ker izide novolctna številka že v torek. Novoletno voščilo v širokosti cdnega stolpa in visokosti okrog 3 cm stane 10 L. Dajte nain šol! Deputacija slovenskih starisevje izročila pred dnevi na mestneni magistratu v roke zupana Bcnibiga spoinenico, v kateri se omenja, da je bilo v solskcm letu 1914-15 v slovenskih šolah nad 2()00 učencev, a danes sino prišli tako daleč, da se nam v mestu noče dati niti ljudske sole, katcro !. eventuelno sami vzdrževali, čeravnoije bilo vpisanili že nad 700 otrok! Spomenica pravi med drugim: »Slovenski stari- ši so predložili oblastim že vse pol no prosenj, naj se otvorijo slovenske sole, a dasedaj brez vspeha. In vendar se nam je obljubovalo javno potem razgla- sov, da se bo dovolilo Slvencem celci več šol, kot pod bivšo avstrijsko vlado!« »A sedaj sino po preteku dveh ineseccv že dru- gega šolskega leta še vedno brez vsake Sole navzlic trušču besed, da je italjanski narod plemenit, pravi- čen itd. Siti samo besed, zahtevamo od goriškc obči- ne dejanskih dokazcv, ali hoče biti z nami pravična ali ne? V zadnjein slučaju bomo poskrbeli na drug način za pouk naših otrok.« V spomenici se svari voditelje goriške oibčine pred politiko, ki bi imela za mesto v gospodarskem poglcdu laliko uscdepolne posledice. Slovenci v me- stu odklanjajo v tern poglcdu vsako odgovornost. Svrilo našim Ijudem! Po raznih naših vaseh, ta- ko« n. pr. v Solkanu, si nadevajo razne tvrdke viso- kodoncči nasl-cy »krajevne komisije za vojno od- škodnino« itd. Tak naslovi so le sposobni, da spr:ivi}o ljudi v zmoto, in opozarjamo naše ljudi, naj ne gredo na lim takim družbam, ki ne potirajc samo pristoj- bin, ampak tudi - odstotke. Edina uradna komisija je samo sodnijska in nobena druga. , Pri hipotečnem uradu je bilo nedavno razpisanih par služb. Čeravno se je priglasilü za ta mesta par Slovencev, ki bi odgovarjali vscm zahtevam, se je prošnje slovenskih prosilcev jednostavno cdklonilo in nastavilo le Italjane! Kako naj se od tega tako važnega zaveda zahteva, naj bo njegovo noslovanje pravilno in nepristransko, ko ni nastavljen na dežel- nem hipotccnem uradu niti eden Slovcnec- Kai si vse upa]o pisati! Dnevniku »Resto del Carlino« pošilja 18. t. m. »nekdo«, kateremu smo že na slcdu, sledeči brzojav iz (Jorice: »Slovenski raz- grajači, ki so postali predrzni vsled naše prevelike potrpežljivosti, sc vsiljujejo pri raznih našili oblastih, da bi dobili v Gorici slovenske sole. Ta zahteva je nenpravičena v vsakem cziru in bi se morala zatvo- riti sploh vsaka slovenska sola radi premalega šte- vila ctrck. <'re torej za atentat na italjanski značaj mesta, katcrega bi meščani sami znali zatreti, ako bi tega ylada ne hotcla storiti z cncrgičnim ukrepom.« ''ako se torej infonnira italjansko javnost! Go- spodu »^ekdo« in kakemu drugemu pa povemo v uho: Značajnež ni, kdor pise na tak način! Umrl je dne 20. t. m. č. g. Valter Venier, žiipni upravitelj v Marianu v Furlaniji. V eetrtek je prišel dozdevno pcpolnoma zdrav po opravkih v Qorico, kjer ga je obšla kar nakrat slabost. Prepeljali so gav bolnišnico usmiljenih bratov. Toda ni bilo pomoči. Izdilmil je previden s sv. zakramenti, tidan v božjo voljo svojd blago duso. Naj počiva v mini! Dr. Tuma, ki je zastopal Slovence v oficjelnem solskem svetu imenovanem pri generalnem komisa- rjatu v Trstu. je odlo^il to cast; imenovan je bil na njegovo mesto na predlog političnega društva »Kdi- nost« dr. Agneletto. Delegacija kraljestva Srbov, Hrvatov in Slo- vencev v Trstu, Via Mazzini St. 9, 11. nadstr. vidira potne liste za Jugcslavijo. Kakor smo poizvedcli, mo- rejo dobiti stranke, ki pridejo dopoldne (d 10—12 ure od zunaj v Trst, (iz Goriške ali Istre), potni list potrjen že is to popoldne. Pristojbina za potrdilo je 10 (deset) Iir in nič več. Svari se pred agenti in agen- cijami, ki izvabljajo strankam le denar. Vsak na gre sam naravnost v urad delegacije, kjer vse gladko opravi z zneskom desetih Iir. Ubožne stranke, zlasti tudi dijaki se oprostijo tudi te pristcjbine, ako pred- ložijo županstveno potrdilo uboštva. Ves posel jc niogoče seveda opraviti tudi po pošti s krtakim pismc nim obrazloženjem povoda potovanju."Treba je pri- ložiti pristojbino deset Iir ozircma županstveno po- trdilo nboštva in najbolje že frankiran zavitek (ku- vcrto) s točnim naslovcm za priporočeno vrnitcv potnega lista. O značaiih. Bilo je 1. 1914, v tako vročih dnch meseca avgusta. Pangermanska vojna blaznost jc slavila pravc orgije navdušenja, ki je marsikdaj do- seglo v kavarni »Corso« višck, ko je sedel neki go- spod s črncrumeno kokardo na rokavu h klavirju in zaigral - Kadctzkymarscli. Bilo je 1. 1(^18 v dnevih ]H)lorna in sicer v beli Ljubljani: isti gospod je imel pripeto jugoslovansko kokardo. Mcscc dni pozneje si je pa ta črno-rumcno-belo-modro-rdeči gospcd ni- sil italjansko trikoloro in jo mahal navdušeno po Korzu-----Veni. vidi - Vici. $e nckaj: nekdanji voditelj avstrijske špijonažc v tionci, ima nckje sliranjene svojc arhive, ki so iz- redno zanimivi. () priliki in ce nam bo kazalo, priob- čiino iz tega in še drugih arhivov inarsikaj zanimi- vega. Onirn, ki imajo nežigosane bankovce, svetujemo, naj pt -cakajo scdaj z izmeniavo v kolekovane jugo- slovanske krone, ker bi bila Ljubljanska kieditna banka radi sedanjega slabcga burza nežigosant kio- ne pninorana odbiti 20 odstotkov. Vsi otii. ki imajo seldomn ncžigosarie avstrijske bankovce. naj toraj počakajo z izmenjavo, dokler jili ne obvestnno ]>m- vočasno. °. ravnatelj Kačič svetuje rarJi evidence, naj bi se medtem v vsaki občini nabiral-) podaikc, kakc svote nežigosanega denana se nahajajo ?c v dotični cbčini tcr naj sc te podatke ,)oslie u.smeti« TV naslov našega uredništva ali uprave. Opozarjamo naše ci^*c1?c, da smo v tej valutni zadevi vsakemu na razpohigo, a le pismeno protom naših «Vprasanj i« odrovo-ov,, v listu. V zadnjem casu je bil n.ival ub- činstva v nasih uredniških prostorih tako vcnk, dn vo. Kakor čujemo, naimrava i«a ša Zveza slov^rl«-kih županstev ustanoviti tak )j no obenem zhrru nrad, ki bo to, kar smo si že zdavna Zgodba o izna]dilelju lisksrslva, -- Gufenbergu. Iznajditelj tiskarskc umctnosti jc [van r-uten- berg, ki jc bil rojcn v Maincu mcd 1. 13oitcm je pogiuilasvinja, to so tudi osolili in mi smo to morali jesti.« — »No, to pa tudi ni bilo tcčno!« — »Vidiš, pa prišlo jc šc lujše; včeraj jc imirla tašča ...« ~ »Noi, in?« — »Jaz niscm inogel vcč vzdržati; kakor hitro je izdilinila, sern ušel!« Iz šole. — »Karliček«, vpraša učitelj, »koliko jc polovica od 20?« -- Karliček niolči. — »Pcmisli ma- lo: dva nioža vzamcta 20 lir iu si jih razdelita na polovico. Koliko dcbi-vsak?« — »Kakili 14 dnij, go- spod učitelj.« »Na obeh straneh«. Na Dunaju sc jc nckoč pripctil slcdcči dog-odek. V trgovino za evetlice je prišel gospod in naročil tam mrtvaški venec tcr rc- kel, naj napravijo na traku napis: »Poeivaj s I a d k o!« na abch stranch. Tr^ovska učcnka, ki je sprcicla naročilo, je to naročilo tudi takoj izvršila. Nemalo pai se je začudil uaroičitelj, ko jc prišcl po ve- nec in zagledal na traku napis: »Pocivaj siadri<> na obeh straneh!« Sc vc, da sc ni moglo rabiti tega tra- i u s Bikini napisom. »Srečni« mož. V nekem pariškun listu jc stala naslednja zgcdba: Mlad gospod je poročil bogato, a strahovito grdo gospo. Knialu po poroki sreča svo- jega prijatelja iz mladih let, katerega ni bil že dülgo vidcl. I^ovc mu, da se jc poročil.in pravi nazadnje: »Pridi jutri k meni na čaj, boš spoznal mojo žcno!« Prijatelj pride točno ob določeni uri, pa kar prestra- šen odstopi, ko zagleda domačo gospo; tako grde si jc vcndar ni predstavljal. P&tcm ko je gospod svojo ženo prijatelju slovcsno predstavil, se je ta odstra- nila, da bi naročila nckoliko pokrcpčila. »No, kako; sodiš o moji ženi«? vpraša mladi porcčeni mož. — »Če sem prav videl, ima ona edno o.ko iz stekla?!« odgdvori prijatelj. — «Da, da!« — »In čc se ne mo- tim, jeclja tudi nckoliko!« — »Prav nič se nisi zmo- til!« — »In ona menda tudi nekoliko šepa!« -- »Res je!« ~ »In potem sem tudi cipazil« ... V tistcm trc- nutku je vstopila gespa, in prijatolj je začel govoriti sepctaje, da bi ga gospa ue slišala. Mladi mož pa mu rečc: »(), saj laliko go vor iš tudi glasncjc, kcr ona je tudi gluli.a.« Drobhne. Življenje bi bilo bolj vcselc, če bi bili ljudje boli rcsni. * Ni grozodejstva, da bi nc imelo branitelja, in ni dobrega dela, da bi ne imelo tožitelja in zasramova- tclja. Mnc'go laži je treba, da sc zakrije resnica. So ljudje, ki ne niorcjo spati, če vidijo druge mirno počivati. « Ljudje, ki žive brez vsakega ozira. so podebni veslačem, ki obračajo hrbet tja, kamor veslajo. Slab vodnik je, ki ga norec ne zasmehuje. Slaboitni odpusti ker mora, lnočni, kcr hoče. V računih stoje ničle zadaj, v življcnju zgoraj. Če nisi luč, bodi vsaj svecnik. Največji gluhec jc oni. ki nočc slišati. Nasmeh je orožje molčečih. Mella določi nevesto. Angleži so od nekdaj na glasu, da so muhasti, a praktični ljudje. Kcr so bogati, si lahko privoščij.> kako posebnost. Neki anglcški bogataš. kateremu se- danja zenska moda ni bila čistci nič všeč, je svaril svojega sina: »Izvoli si dobro gospodinjo, ne pa na- šemljene epice, ki se ob metlišče spodtakne.« Sin si ta očetov naiik zapomni prav po besedi. Njegov očc povabi nckoč obilno in jako imcnitno družbo na kosilo. Po kcsilu, ko so se gostje odprav- lju.ll na sprehod, položi sin metlo na stepnjice. »Le pazi!« pravi svojemu prijatelju, ki je zunaj čakal slavne druzbc, »ta-le mctla mi bo določila nevesto. Ona gospodiena, ki bo metlc' pobrala, bo nioja žena..< Mlade gospice ponosno prestopajo mctlo, nekatcre se celo spotaknejo ob metliščc; slcdnjič sc pripogne nilado dekle, pobere metlo in jo postavi v kot. ßo- gati sin je spolnil besedo ter snubil deklico. Nikoli mu ni bilo zal; ker ponižna, priprosta. pridna deklica jc bila tudi v zakonu izvrstna gospodinja. Modre besede modrih mož. Srca so evetlice; za rahlo padajočo roso so od- prte, pred ploho pa se zapirajo. ('can Paul.) Dobri učitelji so kakor oblaki neba: v svcjih be- sedah grme, v svojem življenju svetijo in s svojim dclovanjcm prinašajo' dežcli veliko sadu. (Uüliring.) * Najneurnncjši se najbolj lišpajo; saj so tudi naj- ncumncjšc živali, žužki, najbolj pisanc. (Jean Paul.) Tvoj sloves je pod'Cben senci: Večkrat gre pred tcboj, vcčkrat za teboj; včasih jc večji, včasih nianj- ši nego ti. ('can Paul.) Otroke obvarovati je angeljsko dclo. (Kristof Schmid.) Kako si obvarujemo zdravje. 1. Prepih je stari strah mnogih bojazljivih dus, povzroči včasih zobobol in reviiw, vlažcn in zaprt zrak pa, katerega sc jih le malo boji, privede počasi a gotevo k — škrofulozi in jeiiki. 2. Kamor ne more solec notri, tja notri pride zdravnik. Hiša brez solnca je obličje brez oči. 3. Če imaš kup gnoja v sobi, je bolj pametno, da ga odstraniš, kakor da sobo večkrat zračiš. 4. Jcdi hitro in slabo veciti in pri tcin. sc dclati,. jc brezebzirnost, katcre se še pri konju ne smc do- voliti; ta brezobzirnost vodi ljudi na pokopališča. 5. V sobi, polni tobakovega dima in iz.sapcnju, go- voriti o izobrazbi in napredku, se pravi: sedeti v luži in govoriti o čistoči. Jßoziena ppiloga „Qoriske Straže Svefi večer. Sveti vcčer je, — gledaio zvezdiec v našc barake: jaslic ni, snielia ni, tilic ni sreee — žalost le spremlja vse naše kcrake radost nam vziti le neče. Sveti veecr je, ~ angclji pcvajo liiniuc nebcske: orgelj ni, zvona ni, lepega Petja — zenejo dušo v brezup ure teškc, tico v viliarju, ki nima zavetja. Sveti večcr je, — Jczus prihaja v nebeški prclcsti v Iilevček med tvoje padrte zidove: skloni se k Njemu v yeliki bolesti sreea iz jaslic se tebi odzove! I) o in e n. F r. L o č n i š k a r: V svefem mim božične noči... Veliko kmetsko izbol obseva slaboten plamen svctilkc. Ntnavadiio gorko je v sobi in tilio kot v grobu. Edina stenska ura moti to sveto tišino s svo- Üni enakomcrnim tiktakanjem podobnim stopinjam večnega popotnika. V izbinem kotu stoji ogromria kmetska peč. Dve Posta'vi sedita v zapečkili, vsaka na cncm kraju; pol drcmljeta, pol mislita. Sveti večer je. Oznanjajo ga že zvonovi, brneči črez polja sa- nrcitna, oznanja ga vsa narava v sveeani tišini in srca čk.veška v globokopokojneni mini... Zunaj pada sues:, tilio, boječc. V sobi bije ura pdnoči. Moška postava v za- pečku se zgane in pogleda po sobi. »Polnoei je, Marjcta.« »SI i šim.« Zopet tiho. »Popravila bi luč pri jaslicali; sla-bo že sveti,« pretrga tišino zopet očc ^orjan, obrnjen proti zeni. »Pa bom!« In odšla je ženica pred jaslice, por- pravila luč in sedla zopet za peč, šepetaje tiho mo- litev. K polnočnici nista nwgla nocoj. Slaba pot je, ccr- kev oddaljena, onadva pa stara in sama v Jiiši, čisto sama ... Petinštirideset let živita skiipaj in prvo božičnoi noč stai tako zapuščena. Lansko leto še sta , imela vsaj ličer Mari jo, najinlajšega precstalega otroka, a umrla je še ta nenadne smrti. Oba imata nocoj iste misli, a ne govorita. Pre- težkc so misli, da bi mogle na dan. V sreu žive koit živ ogenj pod mrtvini pepelom. Zunaj je zapihal veter. Prinašal jc odnekod sla- boten odniev zvenov — kot oddaljen spoinin, prina- šajoč tih pozdrav ... In oglasil se je zopet oče Oorjaii: »Kdaj je zc Anton zadnjikrat pisal?« — »Malo pred Božičem je bilo; osem dni. Zdaj je štiri leta od tega.« — »Pa ni nič slutil? Kaj je pisal?« -- »Slutil, slutil« vztiihjjc ženica. »Vsaj en Božič bi rad še prcživel z Vami,« tako je pisal. »Pa naj bo potem kar hoče, sarno, da bi Vas še enkrat pozdravil in se poslovil od vscga, kar mi je bilo kdaj ljubo in drago.« Tako je pisal; osem dni nato smo dobili drugo pisanje ...« In zopet sta se zamislila oba. V duhu sta se pre- selila na žalostne vrliove zasncženih Karpatov. Ti- soči grobov pokrivajo tarn ljubezen tisočih mater, očetov... Med tcmi mueeniki spava tudi ravi sodnik, »ti nesrcčna dcklica, zaradi tebe nastane zdaj sovraštvo med tremi družinami. Ali ni boljse, da ti umrjes, kakor pa da bi se ljudje sovražili ?Morebiti se bode zaradi tebe še pobijali! Ali bi ti ne liotela umreti prostovoljno.« In deklica jc riiirno cilgovorila: »Zgodi se Vasa volja!« Sodnik pripravi strupeno krogljico, da jo dekle zavžije in unirjc. Slovesno in k a Ivor niučenica sc iina potem pokopati. Pcklico, blcdo in trp'tajoco peljejoi v malo sobi CO in čakajo, da tarn umrje. »Kateri izmed vas treh ženinov,« vpraša sodnik, »prevzamc mrtvo dcklico da jo pokoplje?« — Oba bogata žcniiia sc prcstrašcno si-ogicdata. )>Jaz nc!« — »laz ne!« pravita oba in se oddaljita. Ubogi ženin pa pravi ves solzan: »Jaz si jo spravim v nosilnici domciv in jo slovesno pokopljem. Mojc sveto spoštovanic do njc tic ncha tudi po smrti!« Toda deklica — ni umrla. Za sedem dnij je bila ptM'oka z ubogiin ženinoni. Zviti sodnik je bil dial de- klici le neškodljivo krogljico sladkorja, da bi snoznal med temi tremi žcniiii pravo ljubezen, ki je bila po- plačana z veselo pcroko. Fr. Ločniškar: Naši naroclni obicaji o Božtču. Žalostno jc, da med našim narodom leto za le- tom bolj izgiujujo naši lcpi narodni običaji. Iiati se je, da bo z rcdom, ki zdaj stopa proti mejnikom člo- veškega življenja, izginilo še to, kar je ostalo kot spomin na tako globoko čustvovanje našega narcda. Slovenci smo sploh preveč dovzetni za vse, kar jc tuje, čcravno iinamo doma vse kaj boljšcga in lepšega in — kar je tudi poincmbno za naš iznwzgani narod —. ccnejšega. V mislih iiiiani tu poscbno naše stare častitljive božičnc jaslicc. Postavljanje jaslic se rned našim ljudstvom ve- dno bolj opušča. To pa ne samo po mestih, temveč tudi na deželi. Izpodriva jih božično drevesce, na- vada, kije razširjena zlasti mcd protestantskimi Nemci. Od tam snio jo dobili tudi mi. Oglcjmo si vredncst teh dvcli navad najprej z ozirom na duševno, srčno čustvovanje onili, ki so jim nainenjene. Spomniino se, s kakim vescljem smo kot otroci iztikali za zelenini inalioin po travnikili in gozdih! Ne mraz, ne sncg nas ni odvrnil od tega dela. -- ln potem to strokcvnjaško preudarjanje, kako bodo stali pastirci z ovčkami, da se vsi vidijo in kralji na konjili v ozadju, nad njiini v ozračju ~ na tanki niti privezana pa zvezda - vodniea. Bolj v podnožju zelenega hribčka pa hlcvček z drobnim Jezusoin, Marijo in Jožefom poleg oslička. Ali ni polled na tn ubožno družbo vzbujal v nas soeutja in svečancga razpoloženja? Vsak pastirček nas je zanimal in kralji so nam pripovcdovali čudež- ne reči o daijnjih, ncznanih deželah. skozi katere so pcloval i. liodili snio po hišah in ocemevali, kdo je lepše dovršil svojc delo. Vsako napak-d smo izsledili. Tako tepo smo uredili vse. da smo se čudili sanii sebi. Ali se narn ni pri tcm vzbujal tudi cut zä vnanjo lcpoto? Potem pa tisti prti pred jaslicami! Tega ni znal vsak narediti. Kupili smo jih za mal denar pri naj- boljših izdclovaicili. Koliko lepih narodnili okraskov ie bilo v teli izdcikili, to že danes raziskujejo ljubi- telji narodne umetnosti. Toda ti domači uinetniki izu- mirajo in ž niimi cdliaja v grob in pozabljcn je pre- eejšen kos našc narodove nmetniške chiše. Novi rod se nc zaninia vcč za,to, preveč se je oddaljil od svo- jega naroda. Vidi le vnanji blesk, dnša umira ... Na drugi strani vpeljujejo pri nas iz tujine zane- šena božična drcvcsca. Okrasijo jih z umetnim snc- gom (pavolo), raznobarvnimi trakovi, pozlačcninri oreščki, sladeicaini itd. Kako je to vse nenaravno, vse ponarcjeno! Edino blesk lučic bi še ncka.i vplival. Toda kjc je duša tega večera? Kje je ubogo dc- te, počivajoe prvc noč življenja v ubožnih jaslicah? Ni ga. Dušc ni, le vnanji blesk in bahatost. Tu prina- sa Jczus darovc v obliki nczdravih sladčie, bombo- iiov itd. z drugimi. morda potrebninii prcdmeti. Pri jaslieah pa se nasprotno žrtvuje otrok za novoroje- iKji Dete in on njeniu poklanja svoje nnjboljše umet- niške moči, .svoje sočutje in svojo Ijubezcn. Ali nc vidimo tu globoke razlike v vcrskcm ču- stvovanju dveli naredov? Kateremu daste prednost, sodite sami. Jaslicc sicer niso izum našega naroda, a ukoreni- uileso se pri nas tako, da jili lahko štejemo za svoje; zlasti zaradi prtov, ki so večkrat popolnoma saino- stojno narodno delci, z vsemi tistinii značilniini ro- žami, zvezdicami in drugimi okraski. kakoršnih ne tiajdemo v Ijudskili izdelkih drugih narodov. Koit rečeno, so jaslicc veliko primcrnejse ču- si'vovanje nušcga naroda kot razkošno l;ožičnc dre- vescc. To naj ostane kveejemu po mestili — ker je že tak'0 naavda ~ dczeki pa naj ohrani naš stari sloven- ski značaj, ki tudi ni tako potraten. Božični večer igra /elo veliko uR'igo pri našcm narodu. Tmcli smo ncšteto vraž, ki so pa po večini izginile. Ohranjenc so le še v zapiskih. Med navadami je ohranjeno sempatja še polaga- iije poprtnjaka na mizo o Božiču, novcm letu in na dan sv. Trch kraljev. Po nekaterih krajili na Kranjskcm dajejo po pol- nočni maši živini koščke poprtnjaka, v spomin, da je tudi ob Kristusovem rojstvu čula živina. I-^oprtnjak Treli kraljev okrase dekleta s testnn tnko, da> upodobijo te svetnike z njiliovo zvezdo. (^o- spodinjc krmijo ta dan z drnbtinami tcga poprtnjaka syoje kokoši. Natrosijo jim drobtine v velik cibroč (ali kaj prdobncga, v obliki obroča). da skupaj zob- Ijejo in da bi zato tudi celo leto ncslc skupaj, v enem gncz-du. Ostanek tetra poprtnjaka hranijo dekleta dci pu- sta, če se niso prej omožilc. Ako se pa katera omložti, pride ta kos poiprtnjaka na ženitovanjsko mizo. Fr. Locnis'iar: Naši zvonouit Čudno usodo so imeli ti naši zvnovi. Danes jih di več. Brezsrčna vojua tudi njini ni prizanesla. In nirtvi so prazniki, ni več one svečanosti na njih kot prejšnje case. Una pritrkavanja v vseh raz- ličnih izpreirxnibah starega mojstra cerkvenika so ilmrla za vedno. Ni zvonov, ni mojstra. Zvonovi sci ficli zadnjo pesem ncdolžnim žrtvam na vojnih po- Ijanah, oblikovani v topovc.(?) Cerkvenika je vzela beda vojnih let. Dobro še pomnim, kdaj smo dobili te zvenove in kako smo prišli do njih. V naši vasi je živela bogata vdova brez otrok. Bogatinka je bila to in čudint ženska. Pcsli so se mc- njavali pri njej vsako leto. Kdo pa naj bi bil ostal pri tej skopulji? Plačala je že še, todu1 delati je bilo tre- ba pri Kremcnki kakar v arneriskcm rudniku. Ljudje so trpeli kot črna živina, in narcjenega ni bilo nikdar dovolj. 'Zcmk'd je vedno godrnjaia in razsajala po njivali in hlcvih. Bila je kot živ <:j^enj. Zdaj je bila na njivi, v tern hipu že v gozdu in v hlcvu. Švigala je semtcrtje, kakor bi jo preganjal zli dull. Lenuhov Kremenka ni trpela, pa tudi saina ni mirovala nikdar. Njeno bogastvo pa se je kupičilo, da so jo zavi- dali vsi. Dobila je v svojein petdesetem letu celo snubca, ki se je polakomnil njencga bogastva. Nape- dila ga je pri prvi besedi z metlo in ni se oglasil več. Berači so se ogibali njene hiše. »Nc poznam tc,« je rekla skoro vsakemu, »mor- da iinaš več kakor jaz, saj služiš vsak dan. Sami le- nulii ste in potepi; delal bi bil mlad kakor sem jaz. Pa ne pridi me še drugič nadlegovat!« Zgodilo pa se je tudi, da je revni vdovi, ki je le- žala b::lna doma in prišla v hudo revščino. peljala blago z vozom. »To poznam,« je rekla. »A^iha, ])elji ji tele vrcče, pa glej, da mi medptjtoma kaj ne prodaš! Ne zaupain nikoinur nič, tudi tcbi ne, da ves!« Cudna ženska je bila, uganjka devetim faram. Ko je umirala, je zažclela duhevnika in župana. Uravnala je naprcj dušne, potem pa telesue zadeve. In cudili so se ljudje, ko so izvedeli za njeno posled- njo voljo. Večino svojcga preniožcnja je na*klonila sjromakom. Takole je naročala: »Zdaj me ne bodo več na- dlegovali ti pestopaci. Vem, da niso vsi taki, a kdo jih pozna? Pa daj denar slabemu človeku, da bo de- lal se lažje slabo! -'az nisem liotcla mešati sveta, zato imejte vse skupaj vi v rokah, gosped župan. Ampak, da boste podpirali v resnici potrebne, ne postopa- čev! Povem vani, če se ne boste ravnali pa mojem ukazu, da vas bom hodila Ac iz groba strašit. Dajte jim z obrestmi, kar sem jaz zamudila in povejte jim, da Kremenka ni bila tako hudobna kakcr je bila na- tančna. Saj sem imela vedno to voljo v sreu, ki jo danes izvršujeni. In vain, gospod župnik, izročam t-C'Ie skrinio, ki je ])()d mojo postcljo. ^clczna je in lirani v sebi samo srebro in zlato. Zlato obrnem za sv maze svoji trdi duši, srebro naj pa poje večno cast vsem dobrim. Pctepoin pa ne! Dajte to srebro vliti v zvonove, da nam bodo lepše peli. Tako žcli Kre- inenka, ki je bila vedno trdega srea, pa ne hudobne- ga. Bog mi je priča!« Ove sc-'lzi, sta spolzcli po inrtvaskem lieu Kre- menke, edini, ki jih je videlo človeštvo. In čudo je bilo Ijudstva pri pogrcbu. §e njeni neprijatelji, kruljavi in betežni berači, so prišli kakor na ukaz od vseh strani. Ta dan so bili vsi ti reveži pogoščeni na županov ukaz in niliče ni upal drugega reči o Kremcnki kakor besedi: »čudna ženska!« Izpolnili so kmalu tudi drugo željo Kremcnkino. Pripravili so novc, lepe zvonove, kajti srebra je bile veliko. Peli so v njen in vsem dobrim v spomin. Prišla pa je vcjna in ž njo zlo na svet. Sneli so tudi naše zvonove. Želeli smo, da bi živela tiste dni Kremenka. Ona bi tega ne bila pustila, pa naj bi pri- šli ponje sami rablji. A vzcli so jih in onečastili tudi njen spomin. Iz dobe junašlva. (Presto po raznili virih.) Leta 1871. je izsilila Nemčija od premagane Francije v frankobrodski mirovni pogodbi, da ji je ta od.stopila Aizacijo in Lcreno, deželi ob lcveni bre- gu Rena. S krvavečim srcein je gledalo prebivalstvo francoske narodnosti, kako se širi Nemcc poi njih rodni zemlji. S krvavečim sreem so bivši poslanci zgubljenih dežel jemali v Parizu slovd od matere do- movinc vedoč, da gredo v sužnost oholega Neni- ca. Zavedali so se trde in bridke usode svojih ljub- Ijcnih pokrajin — a obupali niso. Vloižili so na narodni skupščini v B'Cfdö-u slovesni protest proti vncbo- vpijoči krivici, ki se je izvršila nad njih narodom in nad njih domovino. Poslanec Kclcr je z vsem glasom zaklical pri tern zborcvanju: «Obračam se do I3oga, maščevalca vseh krivic, obračam se do naših po- tomcev, ki nas bodo enkrat sodili, obračam se doi vseh narodov Evrope, ki ne morejo pripustiti, daj?i se nas vcncnier prodajalo kot navadno žival, oora- čam se do meča vseh pravicoljubnih Ijiidstev, da bi kar najhitreje razsekal ta sraiuotni frankobredski n;ir.« Nemcc pa je kljub tcniu glasncniu svarilu gospo- daril po svoje; j-aj ni iiiicl dita za pravico. Mašil si je 'frci in ušesa, da bi ne videl, kako ga.ljudstvo y_za- sedenih p-:.ikrajinah zaničuje,Jesti tamkajšnjcga Ijudstva stisnje- TTcTtla iz njih oči svTgajo bliski sovraštva na neniško sol'datesko. Nenisko ljudstvo ni smelo vedeti, da je Je Tc/U^o" zapestij novjji državljanvv kryayjh t:d tež- kjJLizEzy. da so jcčc v Metzu in TTilonvillu pplne Al- ziuTanov in lXrcncev; ncmsko ljudstvo je liioralo ži- veti v veri, da so novopridobljcni clr/.avljani patri- jotje prve vrstc, ki ob vsakem narodncm prazniku in soprazniku zagrnejc svoja mesta, sela in vasi v-Ar-ijOj- žoltp-rudcča^ pjrejgrinj.alai Nemsko ljudstvo ni smelo vedeti, da je s "ifan^Vbrodskim mirom položcna kal za novo strašno maščevalno vojsko — ono je mralo biti uverjeno in prepričano, da je s tern poldrugim miljonom novili državljanov doseglo svoje narodno ujedinjenje in svojo varno zahodno mejo. V tern času je bilo, ko je stopil v vaško šolo v neki lorenski vasici star sivolas ueitelj. Bogve koli- kokrat je že v svojem življenju prestcpil prag te šol- ske sobe, bogve kolikokrat je gledal pred seboj ko- draste glavicc svojih učencev skozi velika očala; en sam njegov pogled je zadostoval, da je nastala grob- na tihota v zboru teh malih nagajivcev. Toda danes je njegova hoja drugačna kot na- vadno, njegov poglcd drugačcn, dnigačcn njegov glas, da celo njegova obleka drugačna. Odcl si je bil novc škarjasto suknjo, obul svoje najboljše čevlje, se pokril s svojim boljšim visokim in svitlim klobu- kom. ZaČLidcni ga pogledujcjo ljudje po vasi, čudijo se mu otroci ob vstopu v šolsko s^'bo. Ne čudi se rnu pa domači župnik, njegov nekdanji sošdec, ker on ve za vzrok te spremembe na prijatelju-učitelju. — Prišel je^qd ncmške qblasti pdlok^ki sivokuscga, v "sliizbij>starelega učiteTja^ odstayljä" zaradi 'njegovega1 trahc()šYega liiišljciija iif napovcdiije nastop novega učitclia Nemca, ki bo'poduceval francoske ofroFe v neinškem diiliu. — Bog sam ve, kaj je čutil starček- učitelj v svojem sreu, kc: je bral prvič, dnigič, trctjič ta nečloveški odlok. Danes je zadnji dan, ko ima stari gospod še pra- vico prestr.piti prag šolskc sebe — svejega* drugega doma. Zato se je obleke) pruznično, da vzame slovo, zato mu je spremenjena hoja, dnigačen glas, pcgled drugačen, zato mu jc debela solza v kotu očesa. Po končani uvodni molitvi jcmljejo otroci raču- nice izpod klopi, kakor navadno cb tej uri. ^osp-cd ueitelj tcga ne vidi. Pripravijo si zvezke in svinčni- ke, gospod ueitelj tega ne cpazi. Cakajo, da bo prvi poklican, naj izpelje donričo nalogo na šolski deski, a gospsd ueitelj se ne zganc. Za mizo se je vsedel, glavo je naslonil v dlan leve roke, a desnica mu bri- se solzo iz oeesa. Moj Bog, spcimini prejšnjih let, bridka sedanjost, temna. ncgotova bodnčnost njego- ve cžje dnrovine ~ to mu iemlie besedo, to mu iz- tiska seize. Toda trcba jc porabiti zadnje ure v soli, treba je prcsaditi iz starega srea v mlada srea tisto prlo-boko. gcrko ljubezen do naroda. Saj to sree bo kmalu strtc ienjalo biti, — aja mlada srea začenjajo šele živeti — ona morajo domovino Ijubiti, če naj k'daj žasije tej domovini zopet zlata sveboda. In dvignil se je gospod ueitelj in začel govoriti ne o računstvu, ampak o -- demovini, o Franciji. Oovoril jc o njeni nekdanji slavi, o njeni lepoti, o nje- nem bogastvu. ^ovoril je o njenih prijatcljih in o nje- nih sovražnikih. Primcrjal jo je materi, ki z veliko ljubeznijo objema vse sveje otroke, misli in skrbi le za njih srečc in naklanja največjo pazljivost ter lju- bezen ravno najrevnejšim, najbeteznejšim, najvcčje poinoči potrebnim. (lovoril je o srcu rnatere, ki Rr- vavi, ko jj tržejo ¦ctroka iz njcncga naročja, da bi ga za vedno ločili od nje, da hi ji ga izneverili. Vedno jasnejši je bil njegov glas, vedno živahnejše njegove kretnje, vcdno milejši njegov pogled. O ljubczni do domovin ~ Francijc jc govoril, in te ljubezni polno srce je prekipevalo, da se je ona iz starega, preizku- šenega srca prelivala v mlada srca njegovih šolar- čkov. Njso vsega umeli, kar jim je govoril, a čutili so. kaj jim pravi; za struno starčcvega srca, ki sc je oglasila o labudji pesmi dcinovinskc Ijubezni, je za- brnelo petdcset strun ncdolžnih otrocjih šrc. Začutili so, da je Nemec tujec in da ostanc tujec v njih do- inači vasi. da cšlane prava nTnTinati le ' doniovina "FfancTjä. Niso obrnili oči od svojega čitelja, nauj so zrli kot na visje bitjc, ki j;m govori iz drugega sve- ta; kot prcroku so mu verovali, ko je napoyedal po dolgih tužnih dnevih rohstva veseTo'svitlo zarjq od- fesenja. — Qospod učitelj je vzel kredo v rcike; hiso prlčakovaii, da jim bo prsal računske naloge na de- sko. 'o delo se z današnjiin pedukom ni skladalo. S tresoeo roko je poslavljajoči se vzgcjitclj napisal z velikimi črkami črez celo desko: Evive la France! Z navdiisenostjo so učenci polnili grl zaklicali: ^ivela Francija! Hvaležno jih je pogledal gospod uči- tclj, cmaluiil jc, prijel sc za srce in mrtev obležal pred šolsko deska Srce mu je počilo. Na njegovem ßTobu mu jc ]:riiatelj župnik napisal besede: »Umrl kot zrtcv domoviuske ljubezni, živi v svojih učencih 'd'alje.« Dne 9. decembra t. 1. pa je francoska državna zbornica najFlcvesncjšc sprejela zopet poslance iz Alzacije in I.orcne v svojo sredo. Krivica storjena I. 1871. nad niuiiimi prcbivalci, se je kruto maščcvala nad nasilne^i - Nemci. Otroci, ki so paslušali poslo-" 'vilni'provcr stvolasega uči.telja, so dancs 60 letni stareki. a zdi se .jim, kot da ie bilo včerai, ko so ob klicu: Rviva la France! videli zdihniti plcmcnito in preroško chišo svojega vzgojitelja. Iz ofročjih ust Ncki dclavcc, ki je bil vdan pijači, pripoveduje zjutraj svoji žcni, kaj se mu je ponoči sanjalo. Vidcl je, kako so prišlc k njemu zapored štiri p::dgaiic. Pr- va je bila tolsta in debela, drugi dve sta bili zelo su- hi, in cetrta je bila slepa. Mož je bil precej praznove- ren in zato so ga te sanje jakci vznemirjale. Slišal je praviti,j):\ pcineni nesrečo. če sc komu sanja o pod- ganah. ^cna mu ni znala razložiti sanj. A njegov mali, bistrcuinni sineck mu je, kakor Jožef Faraonu, raz- ložil sanje tako; »Velika in debela podgana pomeni dcbclcga gostilničarja, katcremu nosite .vi. oče, svoj denar; dve suhi podgani sva midva z materjo, slcpa podgana ste pa, oče, vi sami.« želcli in ki je v sedanjih časih najnujncjša potreba -- Ijudska tajništva. Ta urad bi šel našemu ljudstvo ki si premnogokrat ne zna pomagati, v vsakem oziru ra roko, v vprašanjih glede vojne odškcdniuc. podpor, valute, bcgunccv, rckvizicij, raznovrstnn :)rJŠ;ujna razne oblasti itd. Upajmo, da se bo ta načrt res k»i.a- Hi urcsničil. Civilni kcmisarjat za goriški okraj nain por-va: Sedaj se nahaja v '1'rstu nad 500 mornarjev brez vsa- kega posla, ki žalibog zastonj čakajo, da bi jili kaka ladja sprejela v posadko. Radi tega se svetuje mor- nariškemu osobju, bivajočcmu v deželi, naj nc potu- je v doglednem času v Trst. Smrtna kcsa. V zadnjem liipu smo izvedcli ža- lostno vest, da je g. ravnatelj Viktor Bežek pretekli teden nenadoma preminul v Ljubljani. Pogreb se je vrsil v nedeljo. Kakega strokovnjaka smo ž njim iz- Subili na šclskem polju, ve cela mlajša generacija naših učnih močij. Zelimo, da bi kateri izmed kolcgov pokojnika v našcin listu occnil njegovo šolsko in knjižcvno delovanje. Naj počiva v miru! Preostalim flaše iskreno sožalje! Škandalozne moraine razmere na državnem kolodvoru. Na državiicm kolodvoru so siede morale zelo žalostnc razmere. Menda služi na kolodvoru na stotine mladili deklet, ki opravljajo razna dela. Revi- ce niso pod nobenim nadziorstvom in zato padajo in Padajo. Dokaz: v Solkanu so bila v tcku cnega me- seca 4 nezakonska rojstva, vše te nesrečne matcrc Pa so iz drugih obein, dornača dekleta pri tem niso Prizadeta. Najhujše pa šele pride. Neka tuja delavka Povila je prcd vcč tedni nczakonsko dete in ga vrgla v stranišče. Nedavno so otroci našli mrtvo dete, kjer te lcžalo. Nesrečno mater so dobili in jo znprli, bila 1e iz Ločnika. Stariši ne dbvolite svojim hčeram take službc, če tudi kaže dobra plača! Izgubljeno. Neko dekle iz Števerjaua je izgubilo ^ne 16. t. m. na po:ti iz Raštelja do »Narodnc ''iskar- ne« v Oorici usnjato dcnarnico z zncskom 40 lir. Po- sten najditclj naj princsc izgubljeno v »Narodno Ti~ skario«, kjer dobi nagrado. Izgubljeno. Duliovnik, ki se je vozil dne 2. dec. t. ]., t. j. predzadnji torek, z vlakem, ki gre ob 10. uri iz Ooriee v bribe, jc izgubil na postaji Sv. Lucija zavoj, v katerem ste bili dve razpeli in en »Koledar za I. 1920.« Ker je bil omenjeni zavoj deloma cerkve- na last, se prosi, da bi pcšteni najditelj proti 10% .najdcnini vrnil dotične stvari in sicer na naslov: Cerkveni urad Kainno p. Kobarid. Najdcnina sc nin slovaško. O tl avtomobili! Pred par dnevi peljal je Peter Šavlc iz Čepovana razno blago iz (jcrice domov. Na strtni eesti nad ^rgarjem pridrja naproti z vso silo vojaški avtomobil. Vcznik se na ovinkn ni mo- gel takoj vmakniti. Avtomobil zadel je v voz in ga vrgel s konjem in voznikom vred čez visok cestni zid. Konj je bil takoj mrtev, vok zdrobljeivblago de- lonia vničeno, deloma raztreseno, voznik pa na no- Lah in glavi močno poškodovan. Moža pripeljali soi v Čepovan, kjer se zdravi. — Aij ni pomoči giede av- tatnobilov?! ZanimivosH: Kje so bivali gcriški Slovene! v 11. stoletju? l)r. Kos ((Jradivo, 3. 224) navaja iz dveh virov dobcscdno nekö listing ki se pzira na leto 1086 in ki je spisana "ajbrze v 15. stoletju. V njej se pripoveduje, da je Patriarliov brat Henrik, ki je pozneje sarn postal pa- triarli, odstopil okoli 1. 1086 samicistanu v Rožaeu (pri Koriiiinu razna posestva in desetine. '1'n se omenja nebroj slovenskih krajevnih imen iz Goriškega, kar priea, da so tain prebivali pristni Slovenci. Zanimi- vo je pri tern, da berenio slovenska iniena iz vseli delov sedanje (ioriške (razven Furlanije), iz Tolinin- «kej(a, iz Kobariškcga, iz Kanalskega, iz Vipavske^a, iz Krasa in iz Brd. Iz Tclminskega se omenja: Bo- vec (Pletium), Sedlo (Sedula), obe Borjani (Boria- iia) Potoki I3otalclii), Kred (Creda), Mlinsko (Me- lisclia), Modrejce (Modrusca), ldrijsko (Idrisca), Li- vek (Livina), Idrija ob Bači, Ljubinj. - Iz Kanaiske- Ra eitamo iniena: Roc in j (Roncina), Desklc (Descla), Sela; iz gsiriške okolice: Podgoro (Podogor), Ločnik (Lucenicha); iz Brd se navaja: Muša (Mossa), Smart no (S. Martini), Kozana (Cosana). Kojsko (Culsclia), Slovenci to stran Aip §e-le prcd kratkem naselili. To Uoline: Renče (Garonrach), Battije (Biittavia), Lo- Kavcc (Locunz), I^ornberg (Doriniberg). Na Krasu je dobila rožaška opatija: Sežano (Cesana), Žirjc (Si- naeh). Merče (Merzana), Dane (Danna), Smarje pod Sežanskim gradom (S. Maria sub castro Cessanae), «vriž, Utovlje, (Udalaclia), Dobravljc (Dobraulicliae). spočetka! Kai je z bivšim avstrijskim cesarjem Karlom I.? Knez Windischirriitz, ki sedanji čas ninogo potuje, ic izjavil nekaterim berolinskim časnikarjem, da je po njegovi misli Karl Habsburški edini vladar, ki ima doi ogrskega prestola pravice. katerim se ni ni- koli odpovcdal. Drugi glasovi, n. pr. «Europa Presse« pa priscjajo političnim krogom iz Budimpestc na- slednjo kombinacijo: Karl se bo na Ogrskcm zopet prikazal, pa samo zat&, da se formalno odpove in odstcpi svoje pravice nadvojvodi Jožefu. Po poročilu »Wiener Mittag Zeitung« pa naj bi Karl vodil vla- darstvo za mladolctnega sina Otona. Ta list zatrjuje, da je ta kom'binacija všeč kraljevski liisi angleški. N'a Angicškem pa bi bili za to, naj se Karl kar vrne na Ogrsko. Bodoče glavno mesto na svetu bo New York, kakor porcča Me. Kenzic v listu »Daily Mail«. Res štejc dandanes London vee kot sedem milijonov prebivalcev proti šestim milijonom prcbivalcev v New Ycrku, toda 1. 1932. bo število prebivalcev v obeli mestili približno enako. Y New York se je pa stekalo tekom svetovnc vojne zlato vsega sveta in to mestci tvori središče za vsa inednarodna posojila. Zraven tega ima New York najobsežnejšo in najvar- nejšo luko na svetu, s čimer se ne more ponasati London. Prva ženska v angleškem državnem zboru. V volilncm okraju Plymouth-skem je bila izvoijena Lady Astor. Koalieija jo je kandidirala in kot taka je zmagala laburiste in liberalce z ogromno večino gla- sov. To je torej prva zenska, ki vstopi v westmin- sterski parlainent. Nezvesti ženi je odgriznil nos. Paskval Colonna iz Palerma je sumil o svoji ženi, da bi mu znala biti nezvesta; bila je to krasna zena, 26ih let. Da bi jo prcskusal, ,sc je ta mož nekega due, ko je bila žena z doma, preöblekel, zakril si obraz z umetno brado in sel takšcn po mestu. In res, kmaloi je zasledil svojo ženo, ravno ko jc zavila v stransko ulico, kjer jo je čakal neki gospod, ki jo je takoj vzel pod pazduho. • cdaj je zavrclo po možu,planil je proti nezvesti, in ubil bi jo bil na mestu, da se ni hitro umaknila s svojim ljubimcem. Na vse to, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, se je zena vrnila doniov. In takrat je izbruh- nil vihar. Premagan od jezc jc mož skoeil k nezvesti ženi in ji s svojimi ostrimi zoibmi z enim ugrizkom popolnoma odgriznil pol nosa. Prvo pcimoč je dobila v bolnišnici, rana se ji bo s časom sicer zacelila, a nc\s ji ne bo zrascl in lepa tudi nc bo nikoli več. To je poscben in nov način kazni in maščevanja. Nove tobačne cene v Jugoslaviji. Kakor dozna- vamo je uprava monopola vsled povišanja dinarske- ga kurza izpremenila in pri tem deicina povisala to- bačne cene. Cene najbolj znanili vrst in izdelkov so sedaj naslcdnje: Mni pursičan I kg 315 K. najfincjši turški 4^0 K, iiajfincjši hercegovski 280 K. fini turški 175 K, hercegovski 140 K, srednjefini turski 96'25 K, najfincjši ogrski 56 K. Domači tobak za pipo 21 K. Smotke stanejo po 100 koinadov: trabuke 175 K, bri- tanikc 175 K, kuba portorike 140 K, portorike 104 K, viržinkc 105 K, brazilke 87'50 K, namesanc inozem- ske 52'50 K, kratke dicimace 35 K. Svalčice po 100 pomadov stanejo: egiptovskc 45'50 K, princeze 38'50 K, dame 21 K, sportnc 17'50 K, ogrske 7 K. Južna Amerika se nas spominja. Prijetno nas je izncnadilo, da smo dobili od naših rojakov v Punta Arenas (Chile, -Hizua Amerika) njiliovo glasilo »Ju- goslovanska Domvina«. List je urejevan jako dobro in prinaša osobito novice iz stare domovine. zakate- ro se naši rcjaki v daljini z nvadušenjem zanimajo. Pozdravljeni, dragi rojaki in naj se glasilo Vase Na- rodne Obrane večkrat nas spomni! Razdelitey živil. Gospodarski svet v Parizu jc sestavil pcročilo glede pomanjkanja živil v Evropi za 1. ly20. Primakljaj pšenice v vsej Evropi bo znašal približno 200 milijonov stotov; temu nasproti bo pri- delal cstali svet za 175 milijonov stotov pšenice vcč — kot jo potrebuje — tako da bo evropska potreba do prihodnje žetve 1920 za silo pokrita. Zedinjene države bodo k teinu evropskemu primanjkljaju nio- gle prispevati s 100 milijoni stotov pšenice. Družba sv. Mohorja se je preselila že meseca avgusta t. 1. iz Celovca v Prevalje pri Pliberku, Ju- gcslavija in sicer s tiskarno, knjigovcznico. stroji, blagom in vsq zalogo. Vse pošiljatve namenjenc Mo- horjevi družbi, naj se posiljajo na zgiciranji naslov. 51 miljard bankovcev ima v promctu Avstro- ogrska banka. Trgovinski dogovor sta sklenili Jugaslavija in Čchoslovaška ,po katerem bo dala čehoslcivaška re- publika kraljestvu SHS 1100 vagonov sladkorja. Za vsak kilogram tega sladkorja dobi Cehoslovaška od Jugoslavijc 3 in pol kg pšenice in za nadaljnih 400 vagonov sladkorja zahtevajo nasi severni bratje — da se jim da za vsak kg sladkorja en kg mesa žive teze. Nadaljc mora plačati ČclK-slovaška za vse iz Jugoslavijc izvožene predinete prcdpisane izvozne pristojbine. Kam so prisli!? V komični operi v Kristijaniji na Norveskem nastopa zadnje case mladai plesalka. (iledališče je vedno raz])rodano. Plesalka ni ravno kdove kako znamenita umetnica, pač pa je hči biv- šega avstrijskega nadvojvode Ivana Ortha, ki je pred leti izginil. Prej smo mi plesali, kakor so nam godli nadvojvodi, sedaj pa oni plešejo, kakor jim drugi godejo. HI! ste že pkčali naročnino za prihodnje leb?! Vprašania in odgovori. A. R. v Trnovem. S takim naslovoin, kot ste ga dosedaj pisali, ni seveda rcvež mogel dobiti pisma. \\ ste jednostavno zapisali »pof« brez številke. Pi- site takoj sledeče: »Prisoner of War« in naveditc na- tančno številko. »P. o. W.« pomenja: vojni ujetnik s to in to številko. T. K. v K°miinu. Naši ljudje so v italjanskem, irancoskcm, ruskem in angleškem ujetništvu, a sedaj pride z Vašim slučajein še bclgijsko. Pišite na sledeč nasl'üv: »Ministere de la guerre, -- Departement pri- soniers, Bruxelles - Belgique. Z naše strani bomo po- sredovali. J. Š. v Komnu. Č. D. v Krasnem in drugim. Vam in vsem onirn, ki imajo svojcc pri ))Prvem jugoslo- vanskem pospolku« v Tomsku (in ne Omsku); Sibi- rija, sporočamo, da bomo posredcvali potom. jugo- slvanske vlad'e, naj se pospešijo koraki za pcwrnitev naših ljudij v domovino, kjer so bolj potrebni kert pri morebitnih Kolčakovih pustolovščinah. P. D. v Kojskem in drugim. Olcdc onih ujetni- kov, ki se nahajajo v evropski Rusiji, ni za sedaj mogoče kaj ukreniti. Ni je velesilc na svetu, ki bi se- daj zamogla poskrbeti za njih povrnitev v domovi- no. Medtem bodo že sami za toi skrbeli. da si ohrani- jo zdravo kozo, dokler jih ne resi edina velesila — čas. NJkar se ne vznemirjajte, ako ne dobite od njih že eno, dve leti nobenega poročila, ker ni poštnih zvez z Rusijo in jih v doglednem easu tudi ne bo. J. Seh. v Knežaku. Oledc naknadnih podpor de- luje eden komisarjat tako, drugi drugače. Öbrnite se za informaeije na civilni komisarjat v Postojno. --"- ^Iede zaostale begunske podpore se tcžko kaj ukrene Pišite inorda na »Li.uidierungskommission - Wien I. Palais d. ehem. Kricgsministeriunis. Italjanska vla- da stoji namreč na stališču, naj jih izplača — bivša Avstrija. I. S. vKredu, F. V. v Kočanah M. H. v Hrušici in mnogim drugim. Na Vaša vprašanja glede izmenjave nežigosanih bankovcev v jugosloivanske kolekovane čitajtc tozadevno obvestilo v listn. Na vsa druga vprašanja odgovorimo prihodnjič. Listnica uredništva. Vsem cenj. sotrudnikom »Božičnc prilogc« lepa hvala- Edno in drugo jc pri- šlo prepezno. porabimo o priliki. M. Gabršček, Tolmin 103. — Denar ja nismo pre- jeli. Svarili smo že enkrat, naj ljudje ne posiljajo na- roenine na ta način. Sirit ¦ Goriško Stražo. Zobozdravniški alelje Dr. J. Bačar «¦ «oboteimik V, C. Hansen . poncdeljek, Totnaž; 30. torek, David, Liberij; „ 31. sreda, Silvester; Januar 1920. 1.' Četrtek, Novo leto, Obrezovanje Gospodovo; 2. petek, Makarij; 3. (ienovefa, Salvator. Izdaja konsoreij »Ooriške Straže«. - Odgovorni urednik: J o s i p V i m p o 1 š e k. Tiska »NARODNA TISKARNA« v Gorici. A Sorodnikoin in prijatcljem, :-: zlasti tudi cenj. odjemalcem, vbsgIb praznike in srecno novo leto! Trgovina Silvester v Vipavi. ===== Ha javni prostovoljni dražhi se proda posestvo v Ajdovščini pod vl. št. 87 in 423. Posestvo obstoji iz hiše z 9timi prostori ter zemljišču pri hiši (200 m2 sadncga vrta in 1500 m2 travnika in polja). Izklicna cena je Lir 30.000. Ostali dražbeni pogoji se lahko poizvejo pri okrajni sodniji v Ajdovščini oz. pri odv. D.r Josipu Ferfolja, v T-rstu Via Fabio Filzi 17JI. — Dražba se bt>dc vršila po 2 tednih. Natančen čas se objavi v tern listu. yy v - išče — UOeilCaKniigopnaKst.Tislf.Drušlua ---------- V GORICI. ---------- Knjioarna Kat. Tisk. Društva Gorica, Montova hiša. Zaloga na drobno in na debelo : Pisarniških in šouskih potrebščin, Cigaretni papir, Svalčice za cigarete, Razglednice, Pisemski papir. Podobe v okvirjih in brez okvirjev. Rožni venci, svetinje itd. Slovenske leposlovne knjige. Dr. Valjavec, Italjansko slovcnski slovar in Iskravec, Slovensko-itajjanski slovar. Kleinmayer pi. Ferdo : Priročna slovnica italijanskega jezika. Slovenski koledar, Vodež, za leto 1920. j Žepni koledar, Anton Brešcak velika trgovina s pohiStvom vsch vrst Goricti, Via Cerducci IV (jlavni zastop za Goriško. zavaro- valne družbe proti požaru in streli „LA FRANCE« ustano^'jena v Parizu 1837, — — in tdma /alu^a — — KMETIŠKIH STROJEV : R. BREZIGAR : Gorica, Via Carducci 19 (v dvorišču). TRGOVINA % JESTVINAMl STANKO RUSTJA Gorica — Pi, j, Granciv, priporoča si. občinstvu svojo bogato zalogo. Ohčeznana ZALOGA istrskega, vfpavskega, briskega. ita- lijari: kega in dalmatinskega = vina = in vsakovrstnega žgfanja, (tudi na drobno),vermoutha, marsale itd. i debelo. CENE BREZ KONKURENCE. Brata Abuja, Gorica, Via S. Antonio 4 (polcg Korn«-). Hruškova drevesca najboljše vrste se dobi pri Josipu Štrekelj v Komnu. Zdravnik dr. BAČAR JUST se je vrnil BDRICB, Viale XXIV- Maggio g [prej flia Tre Re). :-: Pohištvo :-: še novo, modefno, iz mehkega lesa za dve sobi je na prodslj — Via Angiolina St. 24, I. Pred 14. dnevi se je izgubil črn maček (z belo dlako na vratu in na prsih). Sliši na ime „Foletto". — Kdor ve za njega, naj ga blagovoli izročiti proti priniernemu plačilu, v hišo ul. Contavalle, 5. — Gorica. Andre; Golja Gorica — Piazza Grande 22 Prodajalna stekla, potrebščin za kuliinjo. Velika zaloga reset, škafov, kadij in raznovrstne suhe robe. Zaloga šip, porcHanasfega in sleklenega blaga okvirjev za podobe in zrcala sinfon Koren, Gorica, Via Carducci 4 Fotograf a. jerkiö __________U TR5T, ul f^OMA 24, -----------------------------1 GORICft, Corso VEF^DI 36 ™"""^""""""tmmm 11:1 dvorišču Miha Kozman, Gorica 27 Via Rastello 27 Bogata zaloga kmetijskih. lesnih — kakor tudi yaloga hišnih in kuhinjskih potreb- ščin. Velika izbera krogelj za balincanje, — steklenih ixdelkov in ilnatih posod. — 0. Brug^naller Gorica, Via Monache 5. ' Velika izbira rakev, umetnih ven- cev in drugih pogrebnih potreb- ščin. — Delo domaf e — cene zmer- ne. Naročila se izvršujejo točn*. Rajer Evgen Si siORIsiA - VIA CESARE BÄTT1STI 20 (pfprej Via Teatro) priporoča svojo zaBogo : : : : = VIHfi — Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev V GOFICI re^istrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Corso Verdi slv„ 32, 1. nadsfr., uraduje vsak delavnik od 8. do 12. in od 3. do 5. popoludne. — Ob sobotah in pred praxniki pop. ter ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. VinciVo Vint== dedičev z== nllolvd Mnli flz.ojzufl poghr se je zopet odprla na pol poti proti SOLKANU Podružnica Ljubljanske Kreditne Bänke y Gorici Coiso Verdi „Trgovski Dom.46 Obrestuje vlojge na knjižice po 3 1!l> °o, na daljšo odpoved vezarie vloge po do^ovoru. Nalup in prodajr vsiliovTstnega tujc^a deisarja. Xaka/Jla v Jugoslavijo in inozeniMtvo ])o dnevnein kurzu.