Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
Št. 19.  - Leto XX. - Kranj, 9. maja 1916.
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. 1. Telefon št. 73 „Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za ..Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletna 10 Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Kultumobojnost naših marksistov
Naši marksisti neprestano pri svojih borbah za delavske prav ice povdarjajo, tla se borijo le za zboljšanje delavskih pravic in za obrambo delavstva sploh. Toda mi imamo toliko dokazov, da jim za delavske pravice ni bogve koliko mar, marveč, da so podobni pač svojim kolegom v Rusiji, Mehiki in Španiji. Gre jim predvsem zato, da vsepovsod utrdijo svoje brez verske nazore in protikatoliško mišljenje, le človek, ki je ubog na duhu in skrajno naiven, jim more verjeti, da jim gre le Za delavske pravice. Samo par slučajev.
\ Slovencu smo brali, da je delavska kuhinj;! v ljubljanski Delavski zbornici postregla svojim abonentom - delavcem na sam veliki petek z mesno jedjo. Delavcem samim se jc takšno postopanje vodstva Delavske kuhinje gabilo in so po veliki večini zmetali meso proč. \ emo pa, da jim tekom leta še ob drugih dnevih, ne samo ob petkih, ni dalo mesa Poznamo ljudi, ki so svoje želodce v zaničevanju cerkvene zapovedi polnili na veliki petek z mesom, toda v nekaj letih so pa že tako daleč prišli, da ga še za Velikonoč niso imeli. Podobno bodo tudi taki delavski voditelji skrahirali in jih bo delavstvo samo zavrglo.
Drug slučaj: Marksisti so zahtevali dela prost dan za prvi maj. Od ravnateljstva tovarn, kar seveda ostro obsojamo, jim je bilo
dano na glasovanje, da bo prvi majnik prost dan, a namesto tega dneva bodo delali v neki tovarni na prvi nezapovedan Marijin praznik, to je 8. septembra. V neki drugi kranjski tovarni jim je pa bilo dano na glasovanje, da bodo delali na Veliki Šmaren, dne 15, avgusta. Seveda marksistični ,,1'iilirerji'' so šli takoj na agitacijo in agitirali, da delavstvo glasuje, da se ob imenovanih dveh praznikih dela. V tovarni, kjer imajo marksisti glavno besedo, so dosegli, da je glasovanje izpadlo za praznovanje dne 1. maja, doeim se pa dela na Mali šmaren, V drugi tovarni je pa delavstvo, razen najbolj zagrizenih marksistov, odklonilo delo na \eliki Šmaren, in so raje delali na dan prvega maja.
Kdor torej zasleduje tnaksistično delovanje in ravnanje v borbi za delavske pravice, bo takoj spoznal, za katerim grmom tiči zajec. Ni jim za delavske pravice, marveč za uveljavljanje svojih kulturno bojnih nazorov. Toda naše delavstvo spregleduje in bo še spregledalo, da ljudem, ki ne poznajo ne božjih in ne cerkvenih zapovedi o postu in praznovanju nedel: in praznikov, nikukor ne bo zaupalo borbe za svoje delavske pravico. Čast vsem onim delavcem, ki so pokazali dovolj zrelosti in niso nasedli marksističnim liniancem.
Po zmagi JRZ v Šenčurju
Šenčurske občinske volitve so za nami. Volilna bitka je končana z mogočno zmago JRZ. Po zrelem lastnem prevdarku in dobrem čutu je Stopil miš kmet. delavec in obrtnik na volišče ter z glasovanjem odločil, komu naj bo odslej zaupana javno delo za koristi velike šenčurske občine, za napredek našega samoupravnega gospodarstvu, z;i dobrobit naših občanov!   Volilni rezultat  je že znan: 6(H proti
Zaslužni ponovno izvoljeni šenčurski župan gosp. Anton Umnik.
76! JRZ je dobila 90 odstotkov oddanih glasov. Nasprotniki niso mogli spraviti skupaj niti 12.5% glasov, ki so potrebni za izvolitev vsaj enega kandidata. Odšli so praznili rok iz volišča. Šli so v volilno bitko s komunističnim geslom takozvane delavsko-kmetske koalicije. Nastavljali so pasti takozvane skupne slovenske fronte, ki se je rodila v vrstah bivših Puc-ljevih ..nacionalistov". Šarili so s komunističnimi taktičnimi gesli o enakopravnosti in svobodi. Pa niso našli odziva! Narod se je smejal, ko je slišal govoriti o slovenski fronti, o enakopravnosti, o svobodi iz ust tistih ljudi, ki so še pred tremi leti obkladali narod s punkta-H in separatisti. Računali so celo na župana, v najslabšem slučaju pa vsaj na štiri odbornike. Toda izkazali so se za zelo slabe računarje in poznavalce razmer. Zduj se skesano trkajo na prsa in s povešanirui glavami komaj slišno jecljajo: O zmota, naša zmota, o naša prevelika zmota. Grozno razočarani nad žalostnim pogoriščem zatrjujejo, du se s to prešmentano JRZ ae bodo več borili, da bodo sploh politiko pustili. Zaroka »nacionalnih" elementov z naj-
bolj brezuarodnostnimi elementi rdečega komunizma se ni obnesla. Narod jo je .zavrgel z odločno potezo. Zdrav organizem naroda je znal radikalno pomesti s temi zmešanimi bolnimi elementi tako, da na pozorišču ni ostala niti smet od njih.
Ljudski sklep z dne 3. maja je otvoril novo etapo za javno delo in gospodarski napredek v občini Šenčur. Vsi odborniki, izvoljeni na listi JRZ, nam dajejo garancijo, da je vodstvo občine v pravih rokah. Sedanji predsednik občine g. Umnik, ki zanje velike uspehe na zadružnem gospodarskem polju, nam je najboljši porok, da bo novi občinski odbor pod njegovim vodstvom .iitenzivno in uspešno vršil svoj občinski delovni program po načelu zakonitosti in demokracije.
Dostojanstven, skupnemu blagru vdan občinski parlament, neodvisna, za ureditev in realizacijo najpotrebnejših javnih del sposobna in zdrava občinska samouprava, ki nepristransko in svobodno sledeč samo svoji vesti, poklanja dar kreposti tudi bednim in življenja potrebnim — to je najlepša prognoza s katero stopa novoizvoljeni občinski odbor na pot k idealnemu cilju.
Našim občinskim možem in predvsem g. predsedniku občine ne more nihče odrekati nesebičnosti in zmisla za narodove potrebe, zmisla za žrtve in tovariške solidarnosti. V novem občinskem svetu so možje poštenega in pravicoljubnega značaja, ker je med ljudstvom tradicija njihovega požrtvovalnega delovanja utrdila ljubezen do občine ter vzgojila politično zrele volilce. Zato imamo v novo občinsko upravo polno zaupanje. Naše zaupanje do nje je tem večje, ker so zastopani v njej po večini zvesti pristaši najboljšega sina naše ožje domovine, čigar delovanje je bilo vedno dosledno, odkrito in pošteno: Za blagor skupne domovine, našega kralja in ljudstva.
S to osnovo in po teh vidikih bodo naši obč. gospodarstveniki skupno s svojim vodjem ta program skušali še bolj uveljaviti. Naj se pokaže tvorna moč, sposobnost in mladeniški polet novih ljudi, ki so tako korenito pometli z vsemi strankami, ki nočejo poznati narodu. Naj oživi naša velika občina, naj se odpro na široko vrata kliearjem in graditeljem nove dobe našega samoupravnega gospodarstva!
šenčurski plebiscit 3. maja pa ostane vsem glasen klicar: Tako voli narod, če }e pravica svobodna.
Petletka kranjskega občinskega gospodarska
Vsak gospodar, ki hoče uspevati, mora imeti svoji gospodarski nučrt, ki odgovarja njegovim prilikam, v katerih živi. Kakor je za vsakega posameznika tak načrt potreben; ■toliko bolj' je potreben za javno gospoduratVo, od najmanjše do največja ju v na gospodarske edinice. Kjer manjka tak)ega »ačrta za gospodarstvo, tam pri sftd*njjU prilikah ni uspeha, Radj tega vidimo
po celem svetu., od najmanjših pa do največjih gospodarstev, to je do cbržav, da si ustvarjajo gospodarske načrte za daljšo dobo in jih z vso vstrujnostijo skušajo uvesti.
Do zadnjih občinskih volitev je imel tudi Kranj svoj gospodarski načrt, ki sicer ni bil pisan, vendar se je sraotreno izvajal; četudi so se mu upirali osi, ki jim varčno gospodar
jenjo s tujim imetjem ni prijalo. Ko pa je prevzela JNS večina na dovolj znan način vlado na kranjski občini, začelo se je gospodariti na zelo čuden način, brez vsakega sistema, kakor je pač vsakokratnemu ekspertu bolje kazalo in prijalo in o čemur se sedaj tudi oni, ki naši kritiki niso verjeli lahko prepričajo V revizijskih poročilih. Napravilo se je sicer nebroj načrtov, izdalo denarja na milijone, občino zadolžilo, vendar od vseh načrtov ni prišel noben do izvedbe, razen onega za zgradbo tako pomembnega poslopja na dvorišču Narodnega doma.
Sedaj, ko se bliža definitiven konec JNS občinskega gospodarstva, ko bodo poklicani zastopniki davkoplačevalcev, lahko brez ekspertov, vodili gospodarstvo po volji večine meščanstva, brez vsakega skrivanja, brez tajnih sklepov, ampak vsako reč očitno, javno, tako, da bo vsakdo naprej vedel, kaj se namera ^a in kaj je resničen namen. Sedaj je prišel čas, da začnemo razmotrivati o bodočem gospodarskem načrtu kranjske občine, o takem, ki bo mogoč in katerega bo potem potrebno dosledno izvesti. Tak načrt mora obsegati daljšo dobo, načrt mora predvsem upoštevati možnost denarnih sredstev in tudi vse druge prilike.
Pred no pa se more začeti izvajati v naši občini tak načrt, je potrebno, da se izpolnita po-preje dva predpogoja, Prvi, da se do skrajnosti izvede kot kardinalno načelo popolna depolitizacija vsega občinskega gospodarstva. Ni koli več se ne sme zgoditi, da bi se gospodarski krogi, ki so predvsem glavni nositelji občinskega gospodarstva, izročili v eksploatacijo političnim eksploaterjem, ki porabijo momen-tuno politično konstalacijo za izrabo svojih osebnih ambicij. Drug princip pa mora biti, da se javno gospodarstvo sme zaupati predvsem le onim ljudem, ki so sami dobri gospodarji, pa naj si imajo na tisoče dohodkov ali pa samo nekaj dinarjev dnevnega zaslužka; onim, ki znajo s svojimi lastnimi dohodki gospodariti, pri čemur ni razlike med najiskrom-nejšim delavcem, ali pa največjim podjetnikom. Najboljše merilo za sposobnost upravljanja javnega imetja je, kako dotični svoje zasebno premoženje upravlja. Ako vidimo človeka, ki se ne briga za svoje gospodarstvo, ki ne dela drugega, kakor da od jutra do večera pase lenobo, zanemarja svojo obrt, poseda po dnevi in po noči pri kvartah, pijančuje in propada, takemu se vendar ne more zaupati upravljanje tujega  javnega imetja. Naravno
je, da tak človek, ki gospodarsko propada, v slučaju potrebe, ako ima priliko, da upravlja javno imetje, seže v eni ali drugi obliki po javnem imetju. Pri tem še oni, ki brutalno vzame kar naravnost kak znesek, ni moralno najslabši. Veliko hujši so oni gangsterji, ki ghtmijo neprestano javno skrb, ki vsiljujejo svojim sovaščanom svoje usluge, četudi skrivaj, če le mogoče sami preskrbe težave, da jih iz teh težav rešujejo in potem ob priliki pre-zentirajo račune za usiljene usluge, včasih celo v milijonskih vsotah. Takim tipom, katerih ..morala" je skoraj tako visoka kakor ljubljanski nebotičnik, se ne more pustiti nobenega vpliva na upravo javnega imetja.
Čim se upoštevajo ta kardbialna načela, potem pa je še treba, da se napravi gospodarski načrt, katerega mora osvojiti vsakteri davkoplačevalec od najnižjega do najvišjega, da vsakdo ve, kako se bo prihodnje gospodarstvo vodilo, da vsak ve, kaj pride na vrsto, potem, ko je eno končano. Predpogoj za uspeh takega gospodarskega načrta je največja publiciteta, to se pravi, tako gospodarstvo mora biti vsakomur odprta knjiga, tako, da ima vsakdo v njo vpogled in da lahko vse podrobnosti neprestano kontrolira najširša javnost.
Smatramo, da je čas, da začno razmišljati o gospodarskem načrtu za nekaj prihodnjih let, pa zato pozivamo naše prijatelje, da dajo svoje mnenje o prihodnjih nalogah kranjske občinske uprave javnosti v diskusijo. Čim obširnejše in izčrpnejše se bo o tej stvari v javnosti razpravljalo tem lažje bo napraviti končni zaključek.
Kot najnujnejše naloge prihodnje obč. uprave smatramo rešitev sledečih vprašanj:
1. Šolske potrebe
a) zgradbo ljudskošolskega poslopja,
b) razširjenje in izpopolnitev tekstilne šole,
c) razš;rjenje in izpopolnitev gimnazije, č) socialne potrebe šolske mladine.
2. Razširjenje vodovoda.
3. Razširjenje občine z inkorporacijo okolice. Most čez Kokro s Hujami.
4. Novo pokopališče.
5. Rešitev prometnih   in tujskoprometnih
vprašanj. Kopališče, športni prostor, mes'ni parki, igrišča.
6. Socialno vprašanje.
O vseh teh vprašanjih bomo začeli v prihodnjih številkah razpravljati ter skušali sami podati nekak gospodarski načrt za najbližjo bodočnost.
Karitativni tečaj v Kranju
V nedeljo 3. maja dopoldne se je vršil v dvorani Delavskega doma dekanijski karitativni tečaj. Vabilu v Gorenjcu in Kranjskem zvonu se je odzvalo precejšnje število prijateljev dobrodelnosti. Poleg udeležencev iz Kranja so bile zastopane župnije: Šmartno pri Kranju, Smlednik, Mavčiče, Predoslje, Gerklje, Križe, Kovor, Trstenik, Podbrezje.
Kakor je uvodoma povdaril g. dr. Kalan, smo z veseljem pozdravili zamisel, da se v Kranjskem okraju smotrno organizira krščanska dobrodelnost. V vsaki skupnosti, redu in smotrnem delu sta zasignrana moč in uspeh. Toliko bolj še pri tej ideji, ki je Kristusova-katoliška.
Po takih besedah karitativno usmerjeni smo vičnik razvil ideološko smer krščanske kari-tas. Ljubezen je temeljni utrip krščanstva. Dejavna ljubezen je znak Kristusovih učencev. Zato smo dolžni Bogu, da ljubezen v sebi gojimo, da sebe. karitativno vzgajamo — dolžni smo, da skrbimo za duše in telo bližnjega. Bog to želi, Cerkev nas vabi. Stiska časov nas priganja k dejavni ljubezni. Stiska duš sili k sočutnemu razumevanju. Narod prosi miloščine: dejanskih žrtev in molitve.
Ali naj' držimo križem roke? — Ali ne čutimo, da velja danes uprav nam Jezusovo vabilo: ..Povzdignite svoje oči — poglejte polja, ki so že bela za žetev!"
Po takih besedah karitativno usmerjeni smo z zanimanjem sledili praktičnemu razpletku, ki ga je podal g. dekan Škerbec: Kranj z okolico tvori po svojem industrijskem obeležju nekako socialno enoto, za katero je potrebna tudi enotna karitativna organizacija s centralo v Kranju.
Člani naj bi razvili smotrno delo v službi bližnjega: tako bi se preprečila zlorabljanja beračenja, zajezila bi se pot postopačem. Potrebni pa bi vedno našli dovolj podpore. Poskrbljeno bi bilo za resnične reveže, bolniket, za otroke delavskih staršev - za hiralce, brezposelne itd.
V debati se je sprožila ideja pravilnika in nekatere zanimive podrobnosti.
Končno je bil izvoljen centralni odbor, kateremu predseduje g. dr. Kalan, zobni zdravnik, v K.-anju.
Karitativni tečaj je bil zaključen z govorom gospoda priorja V. Učaka, ki je podal zgodovinski razvoj krščanske karitas:
Ker je ljubezen osnovni utrip Kristusovega nauka — se nujno plete kot zlata nitka od prvih krščanskih časov do danes. — Čas in razmere jo različno prikazujejo. Zato naj tudi v sodobni nujni potrebi silno zažari med nami in priča, da smo res Kristusovi — ker se ljubimo.
Velika pridobitev
Dne 6. t. m. je prodala kranjska mestna hranilnica kot upnik na javni dražbi bivšo Wurz-bachovo graščino — znani peflsion „Grintovec". Ta prodaja je toliko pomembnejša, ker je zdi a žitelj tega posestva siovoSi adravnik dr. Ot-mar Majerič iz Ormož«, kjer vzdržuje velik, moderen eanatodj, v katerem zdravi po svoji izbo itno uspevajoči metodi, tako, da j« njegov sanatorij leto daa poln domaših in moaem-fckin bolnikov.
G. dr. Majerič si jc na vabilo, po svojem zastopniku ogledal že pred tedni Wurzbaehovo graščino ter ves gorenjski okoliš in je dan pred javno dražbo prišel osebno, da se prepriča o krasni legi te graščine in sploh tega nad vse prijaznjefeja kota pod Karavankami ter našel, da je ta doslej) več ali manj zapuščeni kraj v vsakem ofcšru upoštevanj« vreden*
«TRAN 2
»GORENJEC«
Radi fega se je g. dr. Majerič odloči! kupiti na javni dražbi ta grad in ustanoviti v Preddvoru drugo zdravilišče, ki bo na razpolago ne samo pacijenlom, temveč tudi splošnemu tujskemu prometu.
S tem je podana možnosl, da se koristi iz podjetnosti g. dr. Majeriča ne samo Preddvor, temveč cela Kokrška dolina in seveda pred vsem tudi Kranj v tujsko prometnem oziru. G. dr. Majerič namerava z vso naglico investirati večje vsote in usposobiti to graščino, še za letošnjo sezijo za tujski promet.
Najnižji ponudek za to graščino jc znašal nekaj nad Din 233.000.— g. dr. Majerič pa jo je kupil za Din 243.000.—. Dražbe so se udeležili tudi trije interesentje iz Ljubljane in g. Rabič iz Šenčurja, poleg tega pa tudi več mož občinskega odbora iz Preddvora z županom g. Markičem na čelu; ti slednji seveda
ne kot kupci, temveč kot zastopniki občine, za katero je usoda tega gradu največjega pomena. S tem. da je prišla graščina v take roke, je dana možnost velikemu razmahu tujskega prometa, ki bo preddvorski občini in vsem občanom pa tudi Kranju v največjo korist.
Zastopniki preddvorske občine so obljubili, iti g. dr. Majeriču v vsakem oziru na roke in je povsem umevno, da ga bodo v njegovih stremljenjih kar najbolj podpirali. Če se razvije tako, kakor je upati, celo podjetje v onem pravcu, kakor se je razvil sanatorij g. dr. Majeriča v Ormožu, potem je brez-dvomno, da je tako za Kranj, kakor za cel tujski promet to velika pridobitev in je samo čestitati onim, ki so se trudili in podvzeli vse korake, da se je privabilo g. dr. Majeriča v naš okraj, v ta divni gorenjski gorski svet.
Tedenske novice
KMEČKI STANOVSKI IZLET NA BLED. Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol dravske banovine: Radovljica, Bohinj, Kamnik, Kranj, in Vrhnika, prirede za vse zavedne kmečke ljudi izlet na Bled, združen s stanovskim zborovanjem, v nedeljo 24. maja t. 1. Spored: Dopoldne ob pol deseti uri zbiranje udeležencev pred hotelom Petran na Mlinem, potem odhod s čolni (po znižani ceni) na otok k sv. maši s pridigo. Ob pol dvanajstih stanovsko zborovanje v prostorih Mlekarske zveze (tržnica). Govori: Smernice ZAKS, Kmečke zbornice njih namen in ustroj, Kmetijsko gospodarstvo v Švici in pri nas, Gorenjska kmetijska šola. Po zborovanju izleti v okolico po skupinah
Vsi kmečki ljudje od blizu in daleč, posebno pa še Gorenjci, k obilni udeležbi prav iskreno vabljeni. Za absolvente kmet. šol pa je udeležba obvezna!
KRANJ
Pomočniški izpiti Skupno združenje obrtnikov v Kranju, obvešča svoje člane, da naj najkasneje do 15. maja prijavijo one vajence, ki so dovršili učno dobo, za pomočniške izpite, izpiti se bodo vršili v najkrajšem času.
Prijave sprejema pisarna združenja.
Skupno združenje obrtnikov v Kranju obvešča vse svoje člane, da od 1. maja dalje nraduje dnevno v prostorih g. Ludvika Sirca poleg gimnazije in sicer vsak dan od 9 — 12 ure dopoldan in od 3 — 5 ure popoldan.
J Č. liga vabi na potovanje v ČSR med 20.
— 30. majem 1936. Odhod iz Ljubljane dne 21. t. m. ob 0.03 uri z brzovlakom preko Maribora in Dunaja v ČSR. Prihod ob 11.40 uri v Bfeclav na avstrijsko-čsl. meji, odhod v Brno in Prago. Sprejemi pri predsednikih in predstavnikih mesta Prage ter poslanikih in zunanjih ministrih. Ogled Prage. Obisk gledališča, itd. Pot, stanovanje in hrana bi znašala Din 1300.— za osebo za celi čas bivanja v ČSR. Prijave do 9. maja vključno pri g. Le-bru v gimnaziji.
Odbor J Č. lige v Kranju.
Veliko razstavo vseh vrst malih živali priredi društvo ..Gorenjski rejec malih živali v Kranju" od 17. do vključno 25. maja 19J6. na pristavi stavbenika g. Slavca, poleg drž. gimnazije.
Vse lastnike malih živali, se vljudno naproša, da svoje živali prijavijo čimpreje radi razstave, na naslov društva.
Odbor.
Neznosne razmere v. ljubljanski splošni bolnici so bile povod za osnovanje „akcije za zgraditev centralne bolnice v Ljubljani." Namen te akcije je izpeljati prepotrebno omrežje zdravstvenih zavodov po vsej Sloveniji, predvsem pa zgraditev moderne centralne bolnice v Ljubljani.
Na povabilo centralnega odbora Akcije je Jugoslovansko akademsko društvo sklicalo v torek 5. t. m. sestanek zastopnikov vseh tukajšnjih  organizacij. Zastopniki so   sklenili, df
bodo v prvih dneh junija priredili v okvirju Akcije veliko javno zborovanje v Kranju. Odbor, ki se je na sestanku sestavil, bo vodil vse priprave za zborovanje in bo s pomočjo vseh društev in drugih javnih faktorjev vršil potrebno propagando.
Prepričani smo da se bodo delu za rešitev problema naših zdravstvenih prilik pridružila tudi ona društva, ki niso poslala svojih zastopnikov na sestanek. Uspeh te akcije pomeni o-zdravljenje ene največjih kulturnih sramot in nemogočih socialnih razmer, zato je dolžnost vse slovenske javnosti, predvsem pa njenih predstavnikov, da se zavzame za akcijo za radikalno rešitev tega problema. Samo nesebičen enoten in energičen nastop vsega slovenskega naroda za svoje elementarne pravice, bo rodil pozitiven uspeh, ki bo vreden naše kulturne zrelosti, na katero se tako radi sklicujemo.
Starih (tisočakov) s podobo sv. Jurija in 10 dinarskih bankovcev rdeče barve z datumom 26. maja 1926 ali 1. decembra 1929. ne zamenjava več Narodna banka, ker je bil 4. maj t. 1. določen kot zadnji dnn za zamenjavanje. Da se obvarujejo posamezniki nepotrebnih stroškov za potovanje v Ljubljano, se obveščajo interesenti, da naj zgoraj omenjene bankovce takoj pošljejo v denarnem pismu „GIavni državni blagajni" v Belgradu s kratko prošnjo, da jim blagajma zamenja priložene bankovce. Na denarnem pismu in na prošnji naj navedejo svoj točen naslov.
Vsa pojasnila v tej zadevi daje tudi podružnica Zadružne gospodarske banke v Kranj i.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Koncertni odsek Pevske zveze iz Škofje Loke priredi v nedeljo dne 10. maja 1936 ob 8. uri zvečer pevski koncert navadnih in umetnih pesmi. Koncert bo v dvorani Šmartinskega doma. Nastopili bodo ženski, moški in mešani zbor z zelo pestrim programom. Pevovodja g. J. Matek bo s svojimi pevci gotovo žel lepe uspehe, saj loški pevci slovijo daleč naokrog. Vsi prijatelji vljudno vabljen!
NAKLO
Sprejem novega župnika in novega kaplana bomo imeli v nedeljo popoldne. Za župnika pride k nam naš nekdanji kaplan, sedaj kanonik g. Šimenc Josip, za kaplana |a rektor uršulinske cerkve v Škofji Loki g. Pogačnik. Župnija Naklo se veseli tega dne in je ponosna na to dvojno odlikovanje. Bog daj svoj blagoslov!
Dne 26. aprila je oddal našo župnijo č. g. Sei-gerschmidt in je 27. aprila odpotoval na Blejsko Dobravo.
JAMNIK NAD KROPO
Fantovski tabor Katoliške akcije za Gorenjsko se bo vršil v nedeljo dne 10. maja po sporedu kakor je bil objavljen v zadnjem Gorenjcu: le v slučaju slabega vremena se preloži na nedeljo dne 17. maja. Vsi katoliško misleči fantje, udeležite se tega tabora polnošte-vilno!
OLšEVEK
Prosvetno društvo Krek v Olševku je priredilo dne   29, III. t. I. igro Fnbfola in Neža.
Občinstvo je bilo z izvedbo popolnoma zadovoljno in se je marsikatero oko solzilo.
Na željo občinstva bo društvo to igro zopet ponovilo in sicer dne tO. maja ob 3. uri pop. po znižani ceni.
Vina
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
TRŽIČ
Občinska seja se je vršila v torek 1 t. m. Člani večine občinskega odbora na dnevni red niso polagali posebne važnosti. Ob 7. uri napovedana seja se je mogla začeti komaj s polovično udeležbo odbornikov ob pol osmih. Značilno je za člane večine, da nimajo več smisla za občinsko gospodarstvo. Morda bi nekateri člani večine radi videli, da vzame vajeti v roke kdo drugi. Vse se lahko zgodi. Iz poročila g. župana priobčuj^mo sledeče: Proručuna ni, ker ni kritja za izdatke. Razlika dohodkov in izdatkov znaša okoli 70.000 Din. Ta primanjkljaj naj bi krila predilnica, ki naj bi bila po svojem prispevku za občino obtežena za to vsoto. Preurejevanje klavnice je v polnem teku. Dela bodo zaključena v šestih tednih. Uprava je imela eno sejo, na kateri je bil ugotovljen pri poslovnih knjigah in blagajni najlepši red. Virmijraje občinstvih proračunskih postavk je bilo sprejeto. Dobili smo nov pravilnik za pobiranje taks pri gradbenih komisijah. Dr. Elbertu, pravnemu zastopniku predilnice, se odstopi služnostna pravica za studenec nad Ljubeljcem za 3000 Din.
Bednostni fond, to je tudi beseda, ki je padla na občinski seji. G. župan je s pozornim političnim namenom izrazil drzno misel, naj bi se primanjkljaj v proračunu kril iz bano-vinskega bednostnega fonda, češ zakaj ga imamo. Če bi predilnica ne prevzela v svoje breme onih 70.000 Din in bi bednostni fond odpovedal, bi morali občinske doklade povišati za 15°/o. To bi bilo pred jesenjo nevarno in težko.
Išče te sreča, um ti je dan, našel jo bodeš!
KJE!
Dne 14. junija na Kokrici. Ta dan priredi prostovoljna gas. četa žrebanje dobrodelne loterije.
Še je čas da kupiš srečke. - Cena srečki je Din 6'-.
Ali si že ogledal razstavljene predmete pri tov. Laknerju na Kokrici ?
Škerbec Matija.
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Med tem časom je pripeljal Zabrctov Lojze svoj avto pred župnišče. Grem po Barleta in stopiva v avto. Bil je prav kritičen trenutek. Če bi bil kdo tačas nahujskal ljudi, ne vem, kaj bi bilo. Zavedal sem se, da je moje početje zelo. zelo riskantno . . . Hvala Bogu, ljudje so pokazali veliko disciplino. Le nekaj vzklikov se je slišalo, pri vratih jc le nek mož z nasmehom rekel: „Kajne Janko, nisi mislil, da boš tako odhajal". In v miru smo se odpeljali preko župnijskega vita proti HrLstju v Kranj.
Po poti sva se z g. župnikom mirno in sko-10 prijuteljsko razgovarjala, kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo. Saj osebno ni bilo med nama nikakih diferenc. On je bil pač prepričan, da opravlja dobro delo za kralja in domovino. Seveda je ljudi ravno to najbolj jezilo, ko je on po vseh shodih govoril o ljubezni in zopet o ljubezni, njegovi pristuši so pa naše ljudi pretepali, zapirali in poniževali... Njegove pridige na shodih o ljubezni so se pač zelo malo vjemale z dejanji njegovih političnih tovarišev, ki so pač njegovo osebo in tudi njegov stan izrabljali, sam pa gotovo teh metod svojih somišljenikov ni odobraval.
V Kranj sva se pripeljala okrog 6. ure in na to je on odšel na vlak in v Ljubljano. Domov sem prišel z zavestjo in v prepričanju, da sem storil, kar je bilo najbolje, da sc je vsa vihra mirno končala, in da ni prišlo do katastrofe. Vsa Gorenjska je bila tisti in drugi dan prepričana, da sem rcSil g. Barleta iz velike zagate in nesreče. Pa tudi sam je bil v začetku tega prepričanja, dokler ga niso lažnji-vi informatorji nalagali, da je bila na polju pripravljena zaseda, kamor, da sera ga hotel speljati . . .
Plačilo — zapor!
V ponedeljek, dne 23. maja 1932., so mi pravili v Kranju razni udeleženci šenču,rskega shoda, da so se demonstratje v Šenčurju mirno razšli, potem ko sem odpeljal g. župnika Bar-
leta. Vsi so bili prepričani, da sem poslanca Barleta rešil, ker bi se mu najbrž, ne bilo dobro godilo, če bi bil ostal tam. Vesel sera bil, da se je tako vse končalo brez hujšega prelivanja krvi. Sreča, da je žandur nabodel na bajonet le debelušastega kovača, kateremu je prebodel le mast na trebuhu, sicer pa ni bilo nič hudega. Ko bi bi! kak sušeč prišel v tako tesno zvezo z bajonetom, bi bila stvar malo bolj resna, tako pa ni bilo sile. Bitka v Šenčurju se je tako srečno končala s tem, da je bil le eden lažje „pelziran".
V ponedeljek dopoldan sein v pisarili veselo žvižgal melodijo pesmi: „Moj fantič je na Tirolsko vandral" in sem si mislil, da sc bo morda sreski načelnik dr. Ogrin morda zahvalil, da sem mu pomagal, da se je zadeva tako lepo in srečno končala. Kako sera bil takrat naiven! Med tem časom so namreč nu glavarstvu tuhtali o čisto drugi zahvali in plačilu.
Popoldan v ponedeljek se po navadi odpeljem v Ljubljano in se vrnem z avtobusom v Kranj ob 7. uri zvečer. Ko stopim iz. avtobusa, takoj pristopi neki kranjski dijak in mi ves nervozen pravi' ..Gospod župnik, hitro vzemite av-totaksi in kam zbežite, žundarji in policaji vas čakajo, da vas aretirajo; Brodarja in 1'mnika so že aretirali . . ." Ostrmim, pa.pravim: „Ni moja navada, da bi bežal. Jaz nisem ničesar zakrivil. Če hočejo, pu naj me aretirajo." Na to grem proti župnišču. Kmalu sera opazil, kako pomenljivo me nekateri pogledujejo, pri župnišču je že stal na straži kranjski policaj, ki je takoj hitel poročat na žnndarmerijo, da sem prišel domov. Komuj dobro svoje reči odložim v pisarni, že nekdo potrka. „Prosto". V pisarno stopi narednik Javornik in še en žandur. In Javornik pravi: „Gospod župnik, imam ukaz, da vas aretiram!** Juz nuto: ..Dobro! Malo prosim počakajte, da izročim pisarno in du se preoblečeni." Naročim, da pokličejo gospodu kaplana Jožkotu Koširju, dr. Pogačnik je bil odsoten, da mu izročim župnijske posle. Med tem se preoblečeni, vzamem brevir, slovenske evungelije in malo perila. Ko pride v pisarno g. Košir, mu kratko razložim, kje so važnejše župnijske zadeve in mu izročim ključ cerkvene blagajne. Na to pi pravim naredniku; ..No sedaj, pn pojdimo!" Javornik na lo malo v zadregi: ..Ve-
ste g. župnik, tako vas ne moremo vodili. Dajte, naročite kak voz. ali avto, da se peljemo." Jaz: ..Prišli ste po me kakor po kakega zločinca, za to me tudi peljite kakor kakega zločincu."' Javornik: „To je neprijetno, saj M vas rad peljal n. pr. g. Gorjanc s svojim avtom." Jaz: »Tudi če bi g. Gorjanc hotel to storiti, se jaz ne peljem z avtom. Kakor vodite druge zločince, tako tudi mene peljite. Jaz. se nič ne sramujem, ker se nimam za kaj. Grem, če je treba z vami tudi peš v Ljubljano." Javornik pogleda na uro pa pravi; „Saj zduj je pa že prepozno, vlak je že odšel iz Kranja." Bil je v vidni zadregi. Da bi me peljali v Kranj na občino, ali na sodišče in me tam zaprli, tega si niso upali, v Ljubljano goniti me peš tudi ni kazalu, vlak je že odšel, z avtom se pa juz. nisem hotel peljati. Velika zadrega, Javornik ni vedel, kaj bi. Predlagam, naj žun-darmerija kar ostane v župnišču in me straži čez noč; ko bom spal, so lahko žandarji V moji spalnici, jaz bora ravnotako dobro spal. Seveda tO ni bil resen predlog. Na to pa pravim Javorniku: ..Veste kaj g. Javornik, najbolje bo, da se peljemo z vlakom jutri zjutruj v Ljubljano, jaz bom prej maševal, potem pu gremo na vlak. Ne bojte se, da vam uidem, to bi bil že lahko sedaj storil, ko bi bil hotel. Dam vam častno besedo, da ne pojdem iz župnišča in greste lahko mirno spat." Predlog je bil sprejet, žandarmerija se je umuknilu, pred hišo pa je prevzela stražo mestna policija. Nastala je noč. Pred žnpniščem so se zbirale gruče ljudi in debatirale o dogodkih. Pripovedovali so mi doma, kako so aretirali Brodarja in Imnika, kako je g. župan Pire zaklical: „Tukn je prav", ko so ju peljali, kako ju je na poti, ko so ju gnali nu kolodvor prav prostaško opsoval nek „naprednjak"", Nihče pa ni vedel, za kaj nas zapirajo. Vsi smo mislili, da je to le strašenje, ker so doživeli prejšnji dan tak fiasko, da nas bodo pač par dni obdržali v policijskih zaporih, kakor so zaprli pri zadnjih državnozborskih volitvah v kočevskem okraju dekana Skuhica iz Ribnice in več duhovnikov in laikov.
Med tem čusom pa je odhitelo v Ljubljano nekaj prijateljev z avtomobilom k prevzviše-nemu Škofu, med njimi g. Gorjanc in Jožko Zabret, kjer m, izjavili, du  ne puste,   du bi
kranjskega Župnika aretirali in vlačili, kakor kakega zločinca. Po posredovanju prevzviše-nega škofa, je bun dr. Murttšič naročil sreske-mu načelniku dr. Ogrinu, du nuj se zadevo tako uredi, da se sam pripeljem drugi dan na policijo v Ljubljano.
Med 10. in It. uro ponoči pridrve iz Ljubljane v župno pisarno in poročajo, kuj so dosegli. Meni je bila stvar nekoliko neljuba, ker bi bil prav rad videl teater, ko bi me bili vodili žandarji po mestu na vlak in po Ljubljani na policijo, To bi bilo pač v sramoto onim, ki so nas zapirali, ne pu nam. Ko so po posegle vmes tako odlične intervencije, sem se pač moral ukloniti in dogovorili smo se, da me drugi dan ob 8. uri odpelje g. Gorjanc s svojim avtom v Ljubljano na policijo,
Y torek 24. maja sem opravil zjutraj ob 6 uri sv. mašo. V cerkvi polno ljudi! Po maši, so se zbirale gruče ljudi iz Kranju in okolice pred žnpniščem in nu Glavnem trgu. Ob kakih tri četrt na orem se juvi v župnišču komisar okrajnega glavarstva Mrkalj, češ, da ima nalogo, da me spremlja v Ljubljano. Skoro bi se bilu naša vožnja z avtom razbila, ker sem vztrajal na tem, da se sam odpeljem. Končno je obveljalo, du se pelje z nami komisar Mr-kulj. ker mu nisem hotel nupruvljati kakih sitnosti. Nekaj minut pred osmo se pripelje g. Gorjanc s svojim avtomobilom. Ko je avto čakal na župnem dvorišču, so ga vsega v par minutah okrasila kranjska dekleta. Ko pridemo iz pisarne v vežo, jc stal tum avto, o-krušen z zelenjem, svežim cvetjem in venci. V veži, na dvorišču in na trgu pred žnpniščem polno ljudi. Vik, jok, mahanje z robci, pozdravljanje, demonstracije proti režimu, vse se je mešalo. Nekuteri fantje so skočili na pločnik avtomobila, drugi so se vsedli spredaj na njegove blatnike in klicali: živijoool Tako smo se peljali počasi skozi mesto.
(Dalje prihodnjič).
VSE GOVORI,
da se poceni dobi PRI   HINKOTU   V KRANJU Nova trgovina „Pod kostanji" pri farni cerkvi.
»GORENJEC« ~
STRAN 3
Razumemo. Vedel je, du bo iz fonda težko kaj dobiti; a če ne bo banovina priskočila na pomoč večini, ki ne more sestaviti proračuna, se bodo vsaj lahko skrili zu hrbet drugih, da bodo drugi umazani, če se občinske- doklade povečajo. Banovinski svetnik g. Majerič J. je u-pravičeno sprožil neljubo vprašanje: koliko je občina prejela ves čas obstoja bednostnega banovinskega fonda? Odgovor: Reci 5.000 -piši: pet tisoč dinarjev. Ves čas torej le 5.000 zdaj naenkrat 70.000 Din. Skozi več let 5.000 to je bilo v času, ko je janičarsko službo pri nas in v vsej Sloveniji z navdušenjem vršila vsemogočna, večna, ljudskim potrebam odgovarjajoča JNS blaženega imena! Počasi s takimi zahtevami. Kar niste zahtevali in dosegli od JNS-generalov, to naj napravi kdo drugi, da se boste v jeseni postavljali, kaj ste naredili. Mi si bomo vse to zapomnili. Čez sedem let pride vse prav, če prej ne.
V vednost prebivalcem naše občine: proračuna torej še ni, to je zaključek seje 5. maja. Delavne in točne občine to napravijo do t. aprila, ko se proračunsko leto prične.
Prvi maj je bil miren. Krščanski delavci so prišli k sv. Jožefu, da se. udeleže sv. maše in tako pri Bogu poiščejo moči za svoje boje.
Naši „nacionalisti" so se že začeli pozdravljati med seboj po fašistovski maniri z dviganjem rok. To je seveda zelo primerno za ju-goslovenski nacionalizem, da posnema Musso-linija in Hitlerja! Nekateri se pa ne zadovoljujejo samo s fašističnim pozdravljanjem, ampak celo že naravnost groze s poboji in kir napovedujejo, du bo dr. Korošec kmalu ubit. Mi smo sicer proti vsaki uporabi sile, toda v tem oziru se nam zdi, da je dr. Korošec res že preveč šarmanten, da takim elementom ne potrka malo na „nacionalne" prste! Res je pa tudi to, da si v Tržiču nekateri upajo že vse, ker oni, ki bi morali kaj videti, nič ne vidijo...
VSE GOVORI,
da se poceni dobi PRI   HINKOTU   V KRANJU Nova trgovina „Pod kostanji" pri farni cerkvi.
ŠKOFJA LOKA
Pokroviteljstvo nad obrtno-industrijsko ruz-stavo, ki se vrši od 12. julija do 16. uvgusta t. 1. v celi novi šoli je prevzel, kot smo že poročali, vnet zagovornik obrtništva g. dr. Marko Natlačen ban dravske banovine. V reprezentančni odbor so bili dosedaj naprošeni in so z veseljem sprejeli mesta sledeči:
Gospa Franja Tavčarjeva, dvorna dama Nj Vel. kraljice Marije, predsednik Zbornice za T.O.I. v Ljubljani g. Jelačin Ivan, podpredsednik Zbornice za T.O.I. v Ljubljani g. Rebek Josip, tajnik Zbornice za T.O.I. v Ljubljani g Pretnar Josip, vodja sreske izpostave v 3k. Loki g. Legat Ivan, kanonik in dekan v Stari Loki č. g. Mrak Matija, poveljnik 1. planinskega polka g. polkovnik Lukič, in njegov pomočnik g. polkovnik Murkulj. starešinu sres-kega sodišča v šk. Loki g. Ustar. sreski šolski referent g. Zahrastnik, predsednik mestne občine Škofja Loka g. Ziherl Matevž, predsednik občine Stara Loka g. Hafner Anton, ravnateljica iiršulinske meščanske šole č, M. Justina Višner, ravnatelj mešane meščanske šole g. Souro Kurol, voditelj obrtno nadalje-
Najnovejši modeli otroških vozičkov pravkar prispeli
valne šole g. Rojic Jakob. Obrtniki bodo na-prosili še nekaj uglednih osebnosti kot zastopnike okraja, potem bo reprezentančni odbor Izpopolnjen, Kot opazujemo, vršijo obrtniki priprave za razstavo z največjim veseljem.
Plakati za razstavo, ki so po osnutku domačina g. prof. Koširja izdelani, vzbujajo splošno pozornost. Te dni jih razdeljujejo po obrtnih in trgovskih lokalih.
Tombola v korist obrtne - razstave je dovoljena in se pripravlja za izvedbo iste poseben odbor. Tombola bo izredno bogata in že sedaj opozarjamo nanjo, 'iablice bodo po Din 3.— komad, tomola se bo vršila na Glavnem trgu začetkom avgusta.
Izlet na Koroško priredijo .Škofje Ločani z novim avtobusom v binkoštnih praznikih po sledečem redu: odhod na binkoštuo nedeljo ob 7. uri zjutraj z Mestnega trga, preko Kranja in Kokre na Jezersko, tam kratek odmor, nato na vrh in prestop meje, nakar se ustavijo v kopališču Bela; po kratkem postanku bo odhod v Železno Kapljo, ki si jo ogledajo, potem pa se odpeljejo do Celovca, kjer bo daljši postanek. Po kratkem bivanju na jezeru pridejo okrog 7 ure zvečer v Gospo Sveto; tu bo prenočišče, na binkoštni pondeljek ob 7 uri zjutraj pa se odpeljejo do gradu Ostrovica in dalje do Št. Vida ob Glini; tu bo kratek postanek. Nato dalje do Osojskega jezera, kjer obiščejo samostan in grob ..Osojskega mutca" in dospejo do pod vznožja gore „Kancel", kamor se pelje kogar bo veselilo z žično vzpenjačo; Vrnejo se preko Beljaka in Podkorenskega sedla po naši Gorenjski domov. Priglasiti se je treba do 15. maja v trgovini Planina v 81 of-ji Loki. Ker bo treba izposlovati dovoljenje za prestop meje se na pozneje priglašene ne bo upoštevalo. Cena za vožnjo in dovoljenje je za osebo Din 140.— Ker je že do polovico voz zaseden, pohitite z priglasi!
Novice iz župne mežnarije. V velikem tednu, ko je mežnar pozno po noči postavljal božji grob, se je isti zaprl v cerkev, da bi imel mir pred „firbci", ki so mu tolkli po vseh vratih kot bi že Boga strašili. Ko je delo napravil, je šel v stanovanje v mežnarijo k počitku. V veži je prižgal luč in opazil, da je v veži cela luža in da so imeli nekateri „olikanci" mežna-rijska vrata za javno stranišče. Res višek kulturne stopnje.
100.000 Din za kranjsko tekstilno šolo
Ban dr. Natlačen je iz banovinskega proračuna za tekoče leto določil poleg velikih dotacij, ki jih daje banovina tej šoli, še izredno visoko vsoto 100.000 — Din., v fond za zgradbo tekstilnih delavnic. Malo je v Kranju znano, da je pravi ustanovitelj tekstilne šole v Kranju sedanji ban dr. Natlačen, ki je še kot predsednik oblastnega odbora podvzel take ukrepe, da so to šolo soloh omogočili. Dr. Natlačen in tedanji referent pri oblastnem odboru v tej zadlevi, dr. Adlešič, sta na iniciativo lokalnih faktorjev, — vendar ne o-nih, ki imajo običajno vse zasluge v zakupu, — povzela vse potrebne korake za ustanovitev šole, zlasti pa še to, da se je omogočilo bodočim profesorjem te šole študije v inozemstvu. V zadnjem oblastnem proračunu je bila za ustanovitev šole preliminirana že vsota 500.000 Din., vendar pa se je, ker je oblastna samouprava ukinjena ta vsola " znižala na 100.000 Din. Tekstilna šola v Kranju je sicer državna institucija, vendar brez izdatne podpore banovine ne bi mogla uspevati. Ta podpora znaša po rednem proračunu letno ca 200.000.— Din. Poleg tega proračunskega zneska pa je sedaj ban g. dr. Natlačen določil še 100 000 Din., za fond v .svrho razširjenja potrebnih šolskih de-avnic.
Ob priliki zasedanja banovinskega sveta in razpravljanja o dotaciji kranjski tekstilni šoli, je ban dr. Natlačen obljubil zastopnikom kranjskega okraja v banovinskem svetu, da bo posvetil razvoju te šole vso svojo pažnjo in da bo skušal načrt, ki ga je imel kot komisar oblastne samouprave, sedaj kot ban uresničiti in tekstilno šolo izpopolniti tako. da bo odgovarjala vsem potrebam časa. Kako resno misli s svojo obljubo dokazuje najbolj visoka dotacija, katero je šoli že sedaj preskr-bel.
USTNE HARMONIKE
„0 R G L C E,. svetovne znamke „Hohner" v največji izberi
Ivan Savnik -— Kranj
Oglejte si zadnje modele v naši izložbi.
DIATONIČNE HARMONIKE svetovnih znamk „Hohner" -m „Eubas" že po Din 185, 195-240.-
Ivan Savnik — Kranj
Oglejte si našo izložbo!
Klavirsko kromatične harmonike
svetovne znamke „Hohner" že po Din 885.-, 950.-, 2.600.—
Ivan Savnik — Kranj
Oglejte si jih v, naši izložbi!
Športni modeli že od 175 Din naprej, globoki
Din 320. - Oglejte si brezobvezno veliko zn- Zajamčeno enako   trde osle, bruse,
lego v naši trgovint kašarfe razpošilja najceneje kamnolom
Ivan Savnik - Kranj rojs karl - rogatec
Občni zbor Tujsko prometnega društva v Kranju
V sredo 15. aprila se je vršil pod predsetl stvom g. Miro Peterlina v dvorani hotela „Sta-ra pošta" občni zbor Tujsko prometnega društva v Kranju. Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik Zveze za tujski promet ravnatelj g. Vladimir Pintar. Mala udeležba je pokazala popolno nerazumevanje občanov za to obče gospodarsko koristno društvo, ki deluje nesebično samo za interese splošnosti. G. Pe-terlin je v svojem splošnem poročilu omenil velik gospodarski pomen tujskega prometa, povdarjal je minimalno zanimanje občanov ter pomen tujskih prometnih organizacij. Ob koncu svojega poročila se je dotaknil tudi nove uredbe, ki je izšla v svrho pospeševanja turizma in glasom katere dobe tujsko prometna društva pol uradni značaj.
Tajniško poročilo je podal g. Zmago Kož-man. Iz tega poročila se je raz videla velika potreba povzdiga tujskega prometa, ki je v gotovih krajih postal že vitalnega pomena. Obširno se v svojem poročilu bavi o načinu izvajanja propagandne tujsko prometne politike ter ugotavlja nedostatke tujsko prometnih naprav v Kranju, ki so neobhodno potrebne: gradnja kopališča, odprava pomunjkanja vode in 50% popust na železnici. Iz poročila je razvidno, da je znašul obisk tujcev v Kranju leta 1931. 1743 oseb s 1756 nočninami, leta 1934 2010 oseb s 3869 nočninami, leta 1955. 2503 o-sebe s 4790 nočninami. Statistika nam pove, tla se poset v Kranju od leta do leta dviguje in da je porastel od leta 1931 na osebah za 43°/o, na nočuinah pa za 172°/o t. j napredek, ki ga beleži le malokateri kraj. številke nam dokazujejo tudi, da tujci v splošnem v Kranju
Botri in botrice
Pravkar dospela nova zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine in srebrnine po najnižji ceni, zatorej hitite z nakupom. Oglejte si krasno izložbo, ker edino tu dobite veliko izbiro in po znižanih cenah. Popravila kakor urarska in zlatarska se izvršujejo pod garancijo. Prva največja urarska in zlatarska trgovina na Gorenjskem
Ivan Levičnik
Kranj — Jesenice
Kupujem staro »lato In srebro I
ostajajo vedno dalj časa. Članstvo vkljub temu, da je v Kranju nad 400 raznih gospodarskih poklicev in podjetnikov, ki imajo koristi od tujcev, od leta do leta pada. Še leta 1931 je štelo društvo 153 članov, a jih šteje danes le 87. Informacij je iskalo v pisarni 193 tujcev.
Društvo je bilo v stalnih stikih z Zvezo za tujski promet v Ljubljani, s podružnicami Put-nika, z odsekom za turizem pri Min. za trgovino in industrijo in celo z inozemskimi tujsko prometnimi organizacijami. Propaganda se je izvrševala le v omejenem obsegu, ker je odbor stal na stališču, da dokler nima Kranj odpravljenih že omenjenih nedostatkov, bi bila vsaka širša propaganda brezplodna. Društvo je izvršilo tudi več olepševalnih del, izposlovalo popravila raznih potov^ izprehajališč, postavitev klopi, kažipotov itd. Na koncu svojega poročila je g. Kožman podal še nekaj zanimive tujsko prometne statistike, iz katere je razvidno, da ta gospodarska panoga posebno na Gorenjskem napreduje. Država je imela od tujskega prometa v letu 1934. 729 milijonov in leta 1935. 763 milijonov dohodkov.
Iz blagajniškega poročila g. Joška Majdiča je razvidno, da je imelo društvo 1. 1935. 13.633.— Din denarnega prometa, koncem leta pa Din 6663 gotovine. Revizijsko poročilo je podal g. Franc Berjak. Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor gg.: Miro Peterliri, Franc Gorjanc, sreski nač. dr. Alojz Gregorin, Zmago Kožman, Joško Majdič, Franc Lieber, Franc Šink, Anton Boh in Adolf Kern. Kot namestniki pa gg: Ante Matevžič, Albin Terčon, Avgust Lap in Rudolf Hlebš, kot preglednika pa gg. Ftanc Berjak in dr. Igo Šilar.
Pri slučajnostih je ravnatelj Zveze dr. Pintar podal zanimivo poročilo o važnosti tujskega prometa ter o delovanju Zveze za tujski promet v Kranju. Omenil je tudi, da bo na iniciativo društvenega odbora, odnosno njenega podpredsednika g. Gorjanca v Kranju, v kratkem odprta podružnica Putnika, ki bo izvrševala vse tujsko prometne propagandne posle: prodajo železniških in avtobusnih kart, posle menjalnice itd. Obrazložil (je velik pomen uredbe o pospeševanju turizma, po katei"i je tudi Kranj predlagan, da dobi 50°/opopust na železnici, katerega bodo deležni tujci, ki bodo ostali v Kranju vsaj 7 dni. S predmetnimi dve-mi rešitvami bi se tujski promet v Kranju brezdvomno zelo dvignil.
Na poročilo g. Pintarju se je posebno glede Putnika razvila debata, v katero je posebno posegal g. Gorjanc, ki je uvideč velik pomen ustanovitve te pisarne pripravljen doprinesti od sToje strani znatne žrtve.
Ta občni zbor je bil viden dokaz, da je tujsko prometno društvo organizacija, ki dela za splošni dobrobit občanov in neumorno deluje za čimvečji gospodarski ugled Kranja. Občni zbor je soglasno sklenil, da v svrho tujskega prometa podvzame vse korake, da se v Kranju čimprej odpravi pomanjkanje vode in zgradi primerno kopališče. Društvo se obrača na javnost, da ga pri njegovem delu vsestransko podpira, za kar tudi uspeh ne bo izostal. Odbor društva se dobro zaveda, zavedati pa se mora tudi javnost, da kdor hoče imeti od tujskega prometa dohodke in imeti večje koristi, mora temu primerno doprinesti tudi žrtve, ker brez teh je vsak uspeh nemogoč.
Plesne banovin, davščine
V Službenem listu z dne 1. aprila 1936 je priobčen banovinski proračun za leto 1936-3V, ki govori v § 55 o plesnih davščinah, ki znašajo za vsako plesno prireditev v mestih ir trgih z nad 4000 prebivalci 300 Din, do 4000 prebivalcev 200 Din, v vseh ostalih krajih pa 100 Din.
Plesne šole srt glede vaj, če se teuaji ne točijo alkoholne pijače oproščene te davščine toda le pod pogojem, če imajo potrebno dovolilo za plesno šolo. Kdor plača plesno davščino, ne plača davščine za prekoračenje policijske ure, če ples ne traja preko 2. nre.
Lepe izložbe, kar ni v izložbah,
je v trgovini!
B. RANGUS
sodni cenilec KRANJ
Velika izbira ur, zlatnine, srebrnine, jedilnega orodja, očal, kakor vse ostale optike Popravila se strokovno in pod jamstvom izvršujejo v naši prvi zlatarski delavnici na Gorenjskem. — Kupujem vsakovrstno zlato in srebro.
stran 4
»gorenjec«
Svilene samoveznice 3, 8,10,12,25. Prima iz češke svile Din 38, 39. Moške nogavice D. 2,4,6,10. NaramniceS, 6,8, svil. 12, 18. Gumi modni pasovi 9,14,20. Fantovske" kape 10, moške D. 12,15.
Moške modne srajce s posebnim'ovratnikom samo D. 28.
Najceneje pri
Ivan
Savni* Kranj
Zato je za gostilničarje in zlasti za goste, ki se navadno ne zavedajo, du ima tudi gostilničar dolžnosti in obveznosti, pa pričenjajo tupa-tam brez njegovega dovoljenja s plesom, kr. banska uprava pod štev. VII No 6483/1 izdala na vse občine v dravski banovini važno okrožnico, ki jo priobčajemo dobesedno:
Po pravilniku o banovinskih davščinah dravske banovine se za vsako javno plesno prireditev plačuje posebna banovinska taksa. Iz poročil, ki jih predlaga finančna kontrola, pa posnemam, da se pri pobiranju te takse zakoniti predpisi zelo površno izvajajo. Prireditelji plesa, pa tudi organi, ki pobirajo banov in-sko takso (občine!), so večinoma pomot nega nazirnnja, da se banovinska taksa mora plačati le tedaj, če je ples predhodno prijavljen in je bilo izdano tozadevno oblastveno dovoljenje. Slučajno nastalim javnim plesom se pa običajno ni posvečala zadostna pužnja, marveč se je dopuščalo,- da so se nemoteno vršili brez plačila takse, čeprav so pogosto zavzemali večji obseg, nego predhodno prijavljeni in obla stveno dovoljeni plesi. Tako postopanje ruši predvsem davčno moralo, je pa tudi v veliko škodo banovinski blagajni. Zato se mi zdi potrebno, da dam nekatera na vodi ia za izvrševanje tozadevnih določil pravilnika o banovinskih davčinah.
Predvsem je razčistiti pojem, kaj naj se smatra za javno plesno prireditev.
Za javno plesno prireditev sc smatra ona plesna zabava, ki je vsakomur pristopna in ni omejena na gotov krog ljudi, ki so po sorodstvu ali drugih družinskih vezeh navezani drug na drugega.
Zenitovanjska slavja, združena s plesom, so banovinske takse oproščena le tedaj, če se jih udeležujeja zgolj povabljeni svatje; če pa i-ma pristop tudi širše občinstvo, se banovinska jdesna taksa mora plačati.
Ni torej potrebno, da bi bilo s plakatiranjem aH na drug način predhodno oznanjeno, da se vrši ples, zadostuje le, da se na gotovem kraju ljudje zbirajo in dohajajo radi zabave s plesom. Pri slučajno nastalih plesih se mora banovinska taksa naknadno plačati.
Prav tako ni važno, kje se ples vrši. Ples je lahko tudi v zasebni hiši. pa se mora vseeno prijuviti in plačati taksa, kakor hitro je dobil značaj javne plesne prireditve po prejšnjem odstavku.
Glede prireditelja plesa ne omenja pravilnik o banovinskih davščinah nikakih izjem. Banovinsko takso je torej pobrati tudi za dru štvene plese, čeprav so morda omejeni le na društvene člane. Tudi šolske ustanove niso o-proščene banovinske takse.
Razna društva in ustanove se obračajo na kraljevsko bansko upravo, naj bi jih z ozirom na namen prireditve (kulturen ali humanitaren) izjemoma oprostila banovinske plesne tukse. Povdarjam, da bo kraljevska banska ti-prava vse take prošnje brez. izjeme odklonila, zato se mora tudi v takih primerih banovinska taksa pobrati predno se izda dovoljenje za ples.
Prav posebno pa opozarjani na to, da bo banovinska taksa pobrana za vse prijavljene ali slučajne nedeljske plese v podeželskih gostilnah. Taki plesi so najuspešnejša vaba za čezmerno popivanje in zapravljanje težko prislu-ženega deuurja. Razen tega se vršijo pogosto v tesnem, z dimom in alkoholom prepojenem
ozračju pa so radi tega tudi zdravjy skrajno škodljivi.
Pogosto se sliši izgovor,, da godec ni bil naročen in da so si gostje godalu sami s seboj prinesli. Na take izgovore s* ni ozirati. Ako lastnik ali najemnik lokala v takih primerih dopusti, da »e razvije javen ples, prevzame nase odgovornost za vse posledice, zlasti pa za plačilo banovinske takse.
Za pravilno izvrševanje predpise.vc odgovarjajo prireditelji ali lastnik, odnosno najemnik proslora, kjer se ples vrši. Ta mora pri slučajnih plesih do 12. ure prihodnjega dne ples prijaviti in plačati ustrezno banovinsko takso: če tega kljub opominu ne stori, je zadevo prijaviti srezkemu načeljstvu, da uvede kazensko postopanje.
Oblastva odnosno organe, ki so pooblaščeni, da izdajajo plesna dovoljenja, opozarjam prav posebno, naj sami strogo pazijo, da se določila pravilnika o banovinskih viavščinah v nobenem oziru ne bodo izigravala. llkra»u naprošam tudi finančno kontrolo, naj po svojih močeh nadzoruje, je—li v vsakem primeru, kjer gre za javen ples, banovinska taksa plačana.
Banovinska plesna taksa se plačuje v banovinskih kolekih. ki se nalepijo na plesna dovoljenja in [/O predpisih uničijo.
Sezname o pobrani taksi za plesne prireditve in za podaljšanje policijske ure predlagajte po že danih navodilih kralj, banske uprave še nadalje finančnemu oddelku banske uprave; to je potrebno radi kontrole dohodkov po banovinskem proračunu.
Vse dosedanje okrožnice, ki pojasnjujejo, kduj nastopi oliveza za plačilo banovinske plesne takse in ki nasprotujejo tem navodilom se s tem preivlicujejo.
Za dečve!
(„Dirmll") ovirnato svileno krep - blago - šali - gumbi - okrasne spone
Ivan Savnik, Kranj
Oglejte si našo veliko izložbo na Maistrovem trgu.
m H L1 DGLRSI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D, Najmanjšizne^k je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Hiša na Rupi pri Kranju s ccu 5.000 m2 zemlje se ugodno ploda. Informacije daje Mirko Rus, Kranj.
Odda se lokal v Kranju, Prešernova ul. št. 18 v Pučnikovi hiši s 1. avgustom 1936. Ponudbe na Pučnik, Ljubljana, šelenburgovu ul. t.
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
Vajenca za jermenarsko   in   torbarsko obrt
sprejmem takoj, Jakopin, Kranj.
fščem službo, sposobna sem za izvrševanje vseh hiši ih del po možnosti k boljši družini. Naslov v upravi.
Odda se lepo sončno stanovanje z vsemi pri-tiklinami in vrtom na periferiji. Naslov v upravi.
STAVBNE IZOLACIJSKE PLOŠČE
zastopnik KOVINA - KRANJ
Vsi v našo trgovino!
Važno r
Celi Gorenjski naznanjamo:
Za binkoštne praznike smo> že pričeli z veliko odprodajo vsega manufakturnega blaga, po res znatno znižanih cenah, tako, da bo
lahko vsak za malo denarje dobro oblečen. Posebno pa opozarjamo na veliko in lepo izbiro moških najmodernejših kam gara© v in štorov že
od Din 22"» naprej
Prej ko se odločite za nakup, si ogiejte nase izložbe, ter se prepričajte O najnižjih  cenah. Vljudjo se Vam priporoča tvrdka
LOGAR & K A LAN naslednik: Srečko Vidmar
manufakfura KRANJ
Vodovodne cevi
spojni deli
tesnilni pribor
armature
Oprema za kopalnice Umivalniki iz kamenine kompletna angl. stranišča ploščice   za oblaganje sten
V izredno veliki izbiri po najnižjih cenah
P. Majdič »Merkur" Kranj
Naznanilo I
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preuredila v Preveevi /lisi* na Podrtlni, Bleivveisova ulica 29., higieničen brivski in česalni salon. Izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela in sicer: trajno in vodno ondulncijo, masaže lica, barvanje las, tei ma-nikiranje. Cenjenim damam in gospodom se toplo priporočam za naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem Alojzija Fenos-Konjedič brivski frizerski salon „Luisa" Dobra postrežba — naša reklama!
Petanjska voda
zdravilna
Glavna zaloga:
Kranj, Mestni trg 18
(v Kocbekovi hiši)
Ali že veste,
da imam na zalogi lepe, po najnovejši modi izdelano obleke, bluze, krila, predpasnike itd. za odrasle kakor tudi za otroke. Na zalogi imam tudi ostale potrebščine: nogavice, celotne opreme za novorojenčke itd. — Vse dobite res po najnižjih cenah in prvovrstno blago. Za cenjeni obisk se priporoča
Angela Levičnik ,i6oSJk,.
Kranj, Prešernova ulica
NAZNANJAM, da sem pričel izdelovati cementne izdelke kakor: stopnice, terase tlak, stenske obloge v vsen imitacijah, balustrade, krogle, vaze, vodomete, kandelabre, okvirje za vrata, vrtne ograje, ograjce za gredice (zložljive) in vse druge vrtne okraske. Nadalje izdelujem nagrobne okvirje in spomenike. Stalno bom imel na zalogi cementne strešnike in cementne cevi vseh premerov.
Priporoča se
Jakob Seiiškar
STRU2EVO 44 p. KRANJ
Naznanilo i
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sen. preselil ključavničarsko delavnico v svojo hišo na Vi-dovdansko cesto št. 11. (poleg gimnazije), kjer imam že več let trgovino s kolesi, Šivalnimi stroji, otroškim^ vozički itd. — Zahvaljujem se vsem svojim cenjenim odjemalcem za naklonjenost in se tnal nadalje naj topleje priporočam. Zagotavljam, da se bom potrudil v vsem postreči cenj. odjemalcem v oeni in blagu. — Najtopijeje se priporočam vaem za izdelavo štedilnikov, balkonskih in stopniSIrife og»aj. Ifevr-šujem popravila vseh vrst kmetijskih strojev. — Nadalje izvršujem razno struženje kovin, aviogenično varenje in vsa v to stroko spadajoča dela,
Bitene Ivan
.   splošno ldjuoavnioaestwo, trg. koles i.fcd
KBAUtf, Vidovdanska c. a.
C*K>iejg fttmnaxlje)
IL
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari SHte* v Kranju.
Tiska Tiskarn« Tiskovnega društva v Kranja, predstavnik Frauee
Uhetaik.