Letnik XI.
Posaiacjas Številka . -^losti* se prodajajo po 0 vinarje*, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Širckoiti cns kolon«.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............. . mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pc: vrst.......K 20.—
vsaka nadaijna \Tsta . .	... .2.—»
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema in se rat ni oddelek „Edinost:*. NaroUfnt tu reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi »Edinosti*. — Flaća in toli se v Tisto.
Lprava In inserauii oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančisV* AaUkega št 20. — PoSnoiiMnilrJčni rafcn 5L &41.GLV ,
Stav. 291«
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Urcdr.i?ivo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega 5t. 20. I. radstr. — Vsi dopisi naj se poJiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izćsia'elj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoreij Usta .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega fit. 20.
Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto ....«•, K 24.—
Za pol leia . ................
za tri mesece.................
za nedeljsko Izdajo za celo leto 5.201 za pol leta.................
Prciled najnovejši dogodkov.
Jugovzhodno bojišče: Mačva je večinoma zavzeta. Naše čete zasedle Obreno-vac. Iz Belgrada prodirajoče naše čete so dospele do Ripnja, ob Donavi do Ciganskega brda ter dosegla stik z desnim krilom Ga!lwitzeve armade, ki ie zavzelo Seone ob Donavi, dočiin je skrajno levo krilo dospelo do Mišljenovca.
Bolgarsko - srbsko bojišče: Bolgari so zavzeli prvo utrjeno črto vzhodno od Pi-reta ter prodirajo proti Zaječarju in Knja-zevcu.Boji med Vranjo in Ristovcem. V Solanu se izkrcavajo ogromne čete in množine municije. Znatne zavezniške čete so že v Macedoniji. — Italija napovedala Bolgarski vojno. Italija se udeleži četve-rozvezne akcije na Balkanu.
Rusko bojišče: Rusi nadaljujejo napade ob Styru. Bili so povsod odbiti. Ie pri Czartorvskem so prodrli na zapadni breg reke. kier se boj še vrši. — Nemški uspeh ojp Dvini. Drugače na nemško-ruskem bojišču nič posebnega.
Italijansko bojišče: Na vsej primorski fronti živahni boii. Italijanski napadi povsod odbiti ob velikih izgubah.
ZapaUno bojišče: Nič bistvenih dogodkov.
Turška bojišča: Nič posebnega. — Angleški poveljnik general Hamilton odpoklican.
Razno: Grey baje ponudi demisijo. Nezadovoljnost angleškega časopisja. — Protest proti strogosti italijanske cenzure. — Napad na nemško poslaništvo v Bukureštu._ *_
Z lusouzhodneas Hojišča.
DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno sc razglaša: 19. oktobra, opoldne:
Jugovzhodno bojišče. — Napadi zavezniii armad so tudi včeraj napredovali povsod. Mačva je večji del v naši posesti. Na obeh straneh Izliva Koiubare so avstroogrske čete preveslale Savo in opolnoči vzele mesto Obrenovae in višine južno vzhodno od mesta. Od Belgrada proti ttf«H prodira}o£e 2bujne tile so, zasledujoč sovražnika, dospele preko Ri-pnla. Neka avstro - ogrska kolona je z bajonetnim naskokom vzela Ciganski breg južno od Grocke iu je dosegla stik z nemškimi divizijami, ki uspešno prodirajo po obeh straneh Morave. V tridnevnih bojih za Avaio in postojanke severozapadno Grocke so naše čete ujele 15 srbskih častnikov in 2000 mož.
Nait e^tnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier fml.
Riparij ie oddaljen od Btlgrada kakih 11 kilometrov. Orocka leži ob Donavi med Belgradom in Smederevim ter je oddaljena od Smederevega kakih 18 kilometrov.
BFROLIN, 19. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glav* stan. 19. oktobra !915.
Balkansko bojišče. — Pri ar-tnadni skupini generalfeldmarsala pl. Ma-ckensena so avstro-ogrske čete armade generala pl. Kovessa zavzele mesto Obre-novac. Južno od Belgrada so nemške in avstro-ogrske čete po boju dosegle višine vzhodno od Vranja južno od Ripnja in južno od C irocke ob Donavi. Armada generala pl. GaJhvitza je z desnim krilom priborila ozemlje zapadno od Seon ter kraja Vodani in Mala Krsna. Gričevje pri Lučici ter južno in vzhodno od Boževca do Mišlienovca ie iztrgano sovražniku.
Vrhovno armadno vodstvo.
Seore je kraj v bližini Donave, kakih S kilometrov zapadno od Smederevega, Vodani kake 4 km bliže Smederevemu. Mala Krsna pa dobrih 10 km jugovzhodno od Smderevega ob železnici. Lučica je oddaljena 4 km od Požarevca rrot: jugu, .Miši je nova c 33 km zračne črte jugovzto-čno od Požarevca ob cesti v Kučevo. Fronta se je v dveh dneh pomeknila tu od Makcev do Mišljenovca, za 10 kilometrov proti vzliodu. torej proti srbsko-bol-garski meji. ______
BoišarsRo-sM) MiMt
DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. oktobra 1915. opoldne.
Bolgari so iztrgaii sovražniku prvo u-trjeno črto \zhodno Pirota in so prodrli v okolico Vrania.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer fml.
BEROLIN, 19. (Kor.) VVohiov urad poroča: 19. oktobra 1915.
Armada generala Bojadjevega je prodrla dalje proti Zaječarju, Knjaževcu in čez Inovo ter proti pilotski koti i u L Druge bolgarske čete so vzele Vranjo ob gornji Moravl in dalje južno že prekoračile črto Kriva Palanka - Skoplje.
Vrhovno armadno vodstvo.
Inovo leži ob cesti, ki vodi čez prelaz sv. Nikolaja v Knjaževac, kakih 17 kilometrov zračne črte od rneje. Da bi bilo po Bolgarih vzeto Vranje, veliko okrožno mesto, na levem bregu Morave. ki ga brani cela vrsta moderni!« utrdeb, 12 na desnem in 11 na levem bregu Morave. se nam zdi skoraj neverjetno, ker ni bilo do-nikakršnih poročil o kakem obleganju.
Pač pa se nahaja kakih 15 km dalje proti
I severu na desni strani Morave tudi neko I Vranje, oddaljeno od reke kakih 5 km, od bolgarske meje pa kakih 10 ali 11 km. ki bo najbrž ono, ki ga omenja poročilo nemškega vrhovnega armadnega vodstva.
Bon pri Rlstovcn m vranji.
PARIZ, 19. (Kor.) Agence Havas poroča iz Aten: Po zanesljivih vesteh iz Soluna traja bitka v ozemlju Ristovac-Vranja dalje Srbi so dobili znatna ojačenja .Brzojavna zveza za Vranjo je pretrgana.
izkrcovanja v Solunu.
SOLUN, 13. (Zakasnelo.) O času odhoda francosko-angleških čet v Srbijo še ni znanega nič gotovega. Baje se pričakujejo še močni transporti. Zadnje dni so dospeli nadaljni parniki s četami. Tudi veliko število 12centimeterskih topov se ie izkrcalo. General Sarrail je dospel s svojim štabom, baje da sprejme poveljništvo nad zavezniškimi četami v Srbiji. V tem se zavezniki vedno bolj udomačujejo tu. Najeli so nekaj prostorov za šest mesecev, iz česar se da sklepati na daljše bivanje v Solunu. To dejstvo je napravilo na Grke mučen vtisk. Po poročilih tukajšnjih listov je bilo doslej 12 milijonov kosov topovske municije izkrcanih za zaveznike v Solunu.
LUGANO, 19. (Kor.) »Tribuna« poroča iz Soluna: Do 13. oktobra je bilo izkrcanih samo 35.000 mož, odtlej pa ogromne množine čet v izbornem moralnem in inate-rijalnem stanju, z veliko artiljerije in municije. Neprenehoma prihajajo nove čete. Znatni kontingenti se nahajajo že v Macedoniji ter branijo vardarsko železniško progo. Koncentracijska točka zaveznikov bo najbrž Kumanovo, kjer levo krilo pride v stik s Srbi in bo skušalo vdreti v Bolgarsko. Vsakodnevnega vojnega sveta zaveznikov v Solunu sc udeležujeta vedno tudi italijanski in ruski vojaški ataše.
RIM, 19. (Kor.) »Agenzia Štefani« javlja iz Aten 17. t. m.: Včeraj so zavezniške bojne sile odšle iz Soluna na srbsko-bolgarsko mejo.
Italija napovedala vojno Bol&rski.
RIM. 19. (Kor.) »Agenzia Štefani« javlja: Ker je Bolgarska začela sovražnosti proti Srbiii, zvezavši se s sovražniki Italije, in se boja je proti njenim zaveznikom, ie na kraljevo povelje izjavila italijanska vlada, da vlada med ItaUio in Bolgarsko vojno stanje.
Sodelovanje Italije na Bolksnu zagotovljeno.
PARIZ, 18. (Kor.) »Petit Journal« javlja iz Rima: Po obvestilih iz poučenih diplomatskih virov se more sodelovanje Italije na Balkanu danes smatrati za popolnoma zagotovljeno. Italija prične najbrž z mornariško akcijo v Egejskem morju in se bo potem udeleževala skupnega podjetja proti bolgarski in turški obali z odposla-tvijo vojnih in transportnih ladij.
Ali bodo Srbi zadovoljni z italijansko pomočjo?
AMSTERDAM. 18. (Kor.) »Nieuwe van den Dag« piše: Dvomimo, da bi bili Srbi ! zelo veseli vesti, da naj bi tudi 150.000. Italijanov poseglo v boje na Balkanu. Ita-! lijani so po toku dogodkov sicer postali zavezniki Srbov, toda njihovi interesi so v diiametralnem nasprotju s srbskimi, ker Srbi hočejo do Adrije. Ko bo 150.000 Italijanov enkrat na Balkanu, jih ne bo lahko zopet odpraviti. Kako bodo mislili o tem načrtu Grki. ki smatrajo Italijane za svoje glavne tekmece?
Srbski državni zaklad v Bi to! ju.
PARIZ, 18. (Kor.) »Lf Information« javlja iz Aten: Potrjuje se tu, da se državni zaklad srbske narodne banke in srbski državni arhiv odpravita v Bitolj.
Rusija ne bo kršila romunske nevtralnosti, j
PETROGRAD, 18. (Kor.) Petrograjska j brzojavna agencija dementira vest, da namerava Rusija kršiti nevtralnost Rumun-ske, da bi napadla Bolgarsko.
Iz Sofije pa so poročali 17. t. m., da se nadaljuje zmagovito prodiranje bolgarskih čet v Srbiji. Ta dan da so Bolgari osvojili utrjene postojanke zaječarske. Dan pozneje, 18. t. m., pa se glase sofijske vesti: Posamezni deli pet bolgarske armade, ki prodirajo iz,Brakovcev in Brego-vega (bolgarski kraji ob dolnjem Timo-ku, že blizu izliva v Donavo), podpirani po artiljeriji, so prekoračili Timok in vrgli srbske moči iz njihovih postojank pred Tamnico. Po obupnem boju se je srbska armada umeknila pred Bolgari za Tamnico, a Bolgari v smeri proti Negotinu sedaj ogrožajo Bukovce. Bolgari so silovito napadli preko sedla Kadibogar vržene srbske čete v njihovih močno utrjenih postojankah med Kraljevim selom, Velevcem in Knjaževcem ter sO povsod sovražnika vrgli nazaj. Bolgarske čete so pri Velevcu dospele v neposredno bližino železniške proge Negotin Zaječar, tako da je vprašanje kratkega časa, da umikajočega se so-vržnika vržejo za to (železniško progo. Zapadno d Caribroda pri Carevem dolu prodirajoče čete silno napadajo v severni smeri proti Sukovi in tako resno ogrožajo v Pirot vodečo cesto. V smeri iz Kju-stendila v Srbijo vdrli četaši so po kratki artiljerijski pripravi prekoračili Krivo. Preko pobočja Pataricc prodirajoče čete so po ljutem boju zasedle Radovnico in prodirajo po Banjski dolini proti Vranji.
17. t. m. je izdal bolgarski generalni štab naslednje uradno poročilo: Naše čete so potem, ko so porinile nazaj na bolgarska tla prestopivše srbske čete, pričele v Srbiji zmagovito ofenzivo od Donave do Belaš planine.
Poročila ogrskih listov,
trde, da so Bolgari lo. t. m. zavzeli l^adu evac ob Donavi in da se okoli Negotina vrše hudi boji.
*Neue Zfiricher Nai hnehten« pa poročajo. da se srbska vojska trdovratno upira na vseh bojiščih in zopet kaže svojo staro vrlost, katero sedaj še povečuje o-bljubljena pomoč entente na eni in pogum obupa na drugi strani. V vodilnih krogih pa da se zdi, da ni posebnega zaupanja, ker da ne samo kralj Peter, temveč tudi vojskovodje hočejo pri posvetovanjih hoditi svoja lastna pota.
Z Q«$frljsR8-«BKe§8 bojiicti
DUNAJ. 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. oktobra 1915, opoldne.
Rusko bojišče. — Rusi so včeraj nadaljevali svoje napade v močvirnem in gozdnatem ozemlju ob dolnjem Styru. Pri severozapadno od Deraznega ležeči vasi Boguslavki je sovražnik trikrat zastonj naskočil postojauko neke honvedske divizije. Bil je z ognjem in v boju moža proti možu pognan v beg ter Ie pustil 3 častnike, nad 500 mož in dve strojni puški v naših rokah. Tudi preko Kuiikowic prodira-jočo rusko divizijo smo zopet pognali nazaj na vzhodni breg. V okolici Czartory-skega je sovražnik na nekaterih točkah dosegel zapadni breg reke Styra. Tam se boji še vrše. Severno od Rafalovke so Rusi tudi napadli z močnimi silami. Zavrnili smo jih, pri čcintr smo ujeli 100 mož. Drugače je ostal pafožai na severovzhodu ne-izpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer fml.
Z nemiko-riiskesfl Bojišča,
BEROLIN. 19. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 19. oktobra 1915.
Vzhodno boflšče. — (Hinden-burgova armadna skupina): Južno od Ri-ge so nase čete z naskokom vzele več ruskih postojank in dosegle Dvine vzhodno od Boskovic. Ujeli smo enega častnika in 210 mož-ter zajeli dve strojni puški. Ruski napad severozapadno Jakobstadsta je bil zavrnjen. V okrožju Smolvij je naše bojno letalo sestrelilo francoski dvokrovnik, ki ga je vodil ruski štabni kapitan in je bil opremijen z angleško strojno puško. — (Princa Leopolda Bavarskega armadna skupina): Nič novega. — (Linsingenova armadna skupina): Včeraj javljeni boji ob Styru so potekli za nas ugodno.
Vrhovno armadno vodstvo.
1 avSrif
DUNAJ, 19. (Kor.) Uradno se razglaša: 19. oktobra 1915, opoldne.
Italijansko bojišče. — Boji ob soški fronti so se razširili. Včeraj opoldne se je pričel proti našim postojankam na Krnu, v tolminskem predmestju, pri Kanalu in Plavata ter proti goriškemu pred-niostju in doberdobski planoti močan sovražni topovski ogenj, ki je z veliko silovitostjo trajal do večernih ur, v posameznih odsekih pa tudi ponoči. Pod z.aščiio
tega ognja je italijanska pehota pričela napadati na številnih mestih. Na Krnu, Mrzlem vrhu in pred postojankami Sabottn-skega predmostja so razpadli sovražni napadni poizkusi v ognju naše pehote in strojnih pušek ter bočnem topovskem o-gnju. Sovražna pehota je, kier je bila napadena, ob najtežjih izgubah pobegnila nazaj v svoje jarke. Mestoma je rajši vpila »Avanti«. ne da bi bila zapustila svoja kritja. Proti Sabotinu naperjen napad in več močnih naskokov na postojanke pri Petovljah, za katere se vrši že nekoliko dni vroč boj, je bilo tudi odbitih. Tudi tu je imela italijanska pehota velike izgube. Na Koroškem in Tirolskem vlada nadalje živahno sovražno artiljerijsko delovanje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer fml.
Poročilo Cađome.
DUNAJ, 18. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 16. oktobra: Razun manjših ofenzivnih akcij naših oddelkov ob pričetku Val d' Assa, ob karnski fronti in v nekaterih odsekih na kraški planoti ni bilo včeraj dogodkov posebnega vojaškega pomena.____
Italijanski ministrski svat.
LUGANO, 18. (Kor.) Italijanski ministrski svet se je vršil, ko se je vojni minister še mudil v glavnem stanu. Poročilo ministra zunanjih stvari. Sonnina, se je nanašalo, kakor poroča »Corriere della Sera«, na Balkan in stališče Italije napram drugim državam četverozveze, ki ga je določil Sonnino v polnem, soglasju z ministrskim predsednikom Salandro. V ostalem se je bavil ministrski svet z upravnimi vprašanji in prošnjami za zopetno o-tvoritev borze, ki so bile kot nesmotrene zopet zavrnjene, dalje z izpremembo davkov in s poenostavljenjem tfržavne uprave v svrho prihrankov. Vse te fiskalične uredbe bi, kakor se ceni, na leto prinašale 150 milijonov lir.
Proti cenzuri v Italiji.
LUGANO, 18. (Kor.) Stanovsko zastopstvo italijanskega časnikarstva ie protestiralo proti cenzuri, ki mnogo huje kot v drugih vojujočih ' se državah zatira raz-pravno svobodo in žali čast časopisja.
Z zptfcta KolifCn.
BEROLIN, 19. (K»r.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 19. oktobra 1915,
Zapadno bojišče. — Nič bistvenih dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nezadovoljnost angleškega časopisja.
LONDON, IS. (Kor,) »Morning Post« piše v uvodniku: Zmaga, ki je splošno veljala kot predpravica angleškega orožja, se ne smatra več za umljivo samo po sebi. List zahteva, da se odstranijo vsi nesposobni ministri in da vodi pomorsko vojno kaka mornariška avtoriteta. »Daily Teie-graph« je vznemirjen zaradi Milnerjeve izjave o umeknitvi ekspedicijskega zbora iz Dardanel. Sklep, da naj bi se opustilo veliko in drzno podjetje, za katero se ie porabilo toliko sijajnega poguma in toliko nenadomestjivih človeških življenj, bi bi! dokaz velike nesposobnosti, za katero ne bi bila nobena kazen preveč.
Grey ponudil demisijo?
AMSTERDAM. 18. (Kor.) Dopisnik »Tijdaoc javlja iz Londona: V dobro poučenih krogih se trdi, da je Grey ponudil svojo demisijo.__
Odstop attorney-gencrala sir Carsona.
LONDON, 18. (Kor.) Attorney-generaI sir Carson je, kakor se govori, odložil svojo službo zaradi balkanskih vprašanj, ne pa zaradi vprašanja vojaške službene dolžnosti.	__
S turških bojišč.
CARIGRAD, 18. (Ag. Tel. Milil.) Glavni stan javlja: V anafortskem odseku so dogodki, izvzemši praske med poizvedovalnimi oddelki in tupatam artiljerijske dvoboji, brez pomena. V ariburnskem odseku smo utišali sovražno kopneno artiljerijo in sovražne torpedovke, ki so nekaj časa brez uspeha odstreijevale naše postojanke. Rov za mino. ki ga je sovražnik ravno Izkopal pri Kanli Tepe, smo razrušili z dinamitom.
General Hamiltou odpoklican.
LONDON, 19. (Kor.) Tiskovni urad poroča: General Monro je imenovan za poveljnika ekspedicijske armade. General Ham i 1 ton se vrne na Angleško, da poda poročilo. Dokler ne dospe general Monro, bo poveljeval četam generalni poroenik Bird\vood. __
Napad na nemško poslaništvo v Bukarešta.
BUKAREŠT, 18. (Kor.) 17. t. m. ponoči je prišla pred nemško poslaništvo tolpa »garde narodne časti«. Prišlo je do spopada med tolpo in policijo. Garda je med pretepom razbila dve okni poslaniškega poslopja. Končno je policija pregnala gardo. Več oseb je bilo aretiranih.
»Nova orijentacija češke politike^.
PRAGA, 17. (Kor.) V zaključnem članku pod tem naslovom piše praška Union:
Le. kdor je slep in zaslepljen, ne vidi, kako veliko ulogo so igrali in igrajo gospodarska vprašanja v vzrokih, poteku in posledicah te vojne. Na teh smo udeleženi mi vsi in vsak poediucc — eksistenca češkega naroda je — to se more reči — strogo spojena žnjimi. Tu treba pač edino le dejstvom gledati v lice, brez vseli starih zakiopnic na ušesih, ocenjevati razmere in presojati povsem suho. preceniti razmere moči in iz vseh teh uvaževanj izvajati cilje in namene nove češke politike, novi program češkega naroda. Iz ta kili dejstev, ki naj nikdar ne zapuščajo tal realnosti, nastane tudi pravi program našega naro-tfa. ki mora ostati prost vsakega romantizma. vsakih fantastičnih predstav. Določitev takega enotnega programa nc more naleteti na nobene bistvene težave, ako prav pogodi dejstva in težave velikega časa: namen sovražnikov monarhije, da bi uničili to staro državo, se ie razbil ob hrabrosti nje vojske za vso večnost. Av-stro-Ogrska izide iz le vojne ojeklenjena iu ojačena in poviša svojo moč in svoj ugled v svetu. Kakor so morali in morajo narodi v tej vojni za ta uspeh napeti vse sile, tako bomo morali vsi sodelovati tudi v miru, da damo naši državi tisto moč, da jo ohranimo in razširimo nanovo pridobljeno veliko pozicijo države v svetu; in to tudi zato, ker je ta svetovna pozicija države tudi za nas v vsakem pogledu, posebno pa v gospodarskem, največjega pomena in v največjo korist. Nam se ni treba prav nič več bati za svojo narodno eksistenco. Nikdo v tej državi ne more imeti namena, da bi nam kratil naše naravne in narodne pravice, da b i oviran nas narodni, politični, kiilturelni in gospodarski razvoj. Zato moremo in moramo brez pridržka sodelovati na notranjem utrjenju in izpopolnjenju države, da dobi Avstrija tako notranjo uredbo, ki napravi vse nje narode srečne in zadovoljne, da postane in ostane monarhija s tem močna in mogočna.
Do teh končnih ciljev mora dovesti nova orijentacija naše češke politike. Od našega dobrega prava ne odneha prav nič; odbrani naj k vse, kar se je pabralo v desetletjih v zgrešenem stremljenju aH tolmačenih pojmovanjih v naši politiki, in ki je po velikih dogodkih našega časa postalo brez vrednosti in nesmiselno in je torej škodliivo in ovirajoče za našo na-daljno narodno blaginjo. Bolj nego kedaj _si moramo vzeti k srcu pouk Havlička, ki ~iia nam ie dal leta 1848: *Proti viadi, ki je slabo razumela svojo nalogo, moremo stopiti v opozicijo, ali trdno moramo vztrajati pri Avstriji, ki je predpogoj naše eksistence, kajti prej ali slej mora izpolniti nalogo, ki jej jo je prisodila Previdnost, da postane država svobodno razvijajočih se narodov srednje Evrope«.
Ako se nova orijentacija naše politike, nova organizacija naše politične družbe izvrši na tej podlagi, potem je naš češki narod brez vsake škode irreživel veliki čas vojne in bo mogel pričakovati srečne bodočnosti.
Pripomba uredništva. Članek v *Unionki«t iz katerega so zajeti ti citati, je peti v ciklu. Mi smo že prejšnje članke čitali z veliko pozornostjo. Posebno pa prvega, iz katerega smo posneli, da bi se nova, po člankarju priporočena orijentacija češke politike živo dotikala tudi naše kože in ne bi mogla ostati brez posledic tudi za razmerje med politiko Cehov iu ono Jugoslovanov monarhije. Ce prav tolmačimo tozadevna izvajanja v prvem o-menjetiih člankov, bi tudi mi stali pred potrebo nove orijentacije naše politike. K stvari se povrnemo.
Tretje nemško vojno posojilo.
BEROLIN, 18. (Kor.) Vplačila na tretje vojno posojilo so znašala do 15. oktobra 7.576,300.000 mark ali 62*6% vseh podpisov.	___
Baron Pražak umrl.
BRNO, 18. (Kor.) "Danes zvečer je tu umrl, star 57 let. deželni poslanec baron Otokar Pražak.
Položaj.
19. oktobra.
Strokovnjaški sotrudnik. c Pokreta ■> podaje zelo interesantne in nazorno sestavljene slike o položaju na bojiščih. Naj sledi tu nekoliko izvadkov:
Naše uradno poročilo omenja prvikrat bolgarske operacije, kar pomenja, da se je Bolgarska priključila centralnima vlastima. To dejstvo je z vojaškega stališča posebne važnosti, ker se bolgarska vojska odslej nima smatrati kakor nekaj posebnega, ampak kot del balkanske armad« centralnih vlasti, ki se pokorava isti vrhovni strategiji, in je svobodna le v taktičnem delovanju. A ta strategija le določena z namenom pohoda na Balkan. Glavno bojišče bo dolina Morave in Nišave, železniška zveza Smederevo - Sofija. Ali operacije v teh predelih bodo morale biti v skladu z dogodki v Podunavlju jn 3u-
V Trstu, v »rtdo 20« oktobra 1915,
Stran F!.
.EDINOST* Štev. 291,
V Trstu, dnfc 20. oktobra 1915.
piadijl, in v daljnem z onimi v Mač vi, oziroma v dolini Timoka in VlaŠine.
Povsem gotovo Je, da so težave, ki jih bo premagati, ogromne v vsakem oziru. Razun divje narave, ki proti jugu postaja vejino bolj neugodna, je tam nasprotnik, K i svojo vojniško sposobnostjo in praktični^ izkustvom stoji na visoki stopnji modernega bojevnika. 2e prve epizode te Bove ofenzive nam pokazujejo jasno, da se fcpo tu borila vojska, v kateri je osredotočena moč vsega naroda — brez ozira na
CdI in starost — ki se sicer samosvestno ri, ali se obenem tudi obupno upira svoji smrti. (Tu je par vrstic zaseženih.)
Trdovratna bramba Belgrada in žilavo upiranje Srbov na vsej fronti zapadno od Smederevega razkriva lokavost vrhovnega vodstva srbske vojske, ki želi in si prizadeva z vsemi taktičnimi možnostmi, da borbo prenese na stranske fronte. V kolike se bo mogel ta plan posrećiti, to je mnogo odvisno od veličine podpore, ki jo Vo ententa nudila Srbiji. O tej akciji se širijo po časopisih najrazličneje vesti, ki jih bo možno kontrolirati šele po razvoju vojnih dogodkov. Bližnja bodočnost razjasni ludi vedenje Grške in Romunske, a od sklepov te poslednje bo tudi odvisen način sodelovanja Rusije na Balkanu. (Tu je cenzura zasegla kar cel odstavek.)
Jako tolažijivo dejstvo je, da se ententa danes šele trudi, da bi ustvarila na Bal-
I) Avtomobilske odeje.
1.	Nova in že rabljena tvarina velikosti 650 X 63, 650 X 65, 700 X 65, 700 X 80, 700 X 85, 710 X 90, 760 X 90, 810 X 90, 910 X 90, 710 X 100, 760X100, 810X 100, 910X100, 765X105, 815X105, 875X105, 915 X 105, 815X120, 820X120, 850X120, 880X120, 920X120, 820X125, 880X125, 920X125, 820X135, 835X135, 880X135, 895X135, 930X135, 933X135, 895X145. 935X145, 895X150. 935X450, 26X2*4 30X3, 30X3Vfe.
2.	Nerabna tvarina (star gumi) vseh velikosti.
II.	Zračne cevi (nove, rabljive in neranjive) vseh velikosti.
III.	Obroči iz celega (novi, rabljivi in nerabljivi) vseh velikosti.
B) Kavčuk iz sirovine (opran in neopran).
Izplačevanje tvarine se izvrši na podlagi komisijonelne c^iitve dne 25. oktobra t. 1. na zgoraj omenjenem sprejemnem mestu.
Izvzetf zaseženja in oddaje so:
a)obr6ci	koles biciklov.
b)	avtomobilski obrdči, ako so v rabi na vozilih, ki so neobhodno potrebna za nadalnji obrat obče koristnih podjetij (vozila oblasti, reševalnih društev, ognjegas-cev, taksametri in druga koristna vozila v namen obče koristnega podjetja itd.).
c)	kavčuk v sirovem stanju v tovarnah,
kanu sebi povoljne razmere, dočim cen- izdelujejo tvarino iz kavčuka, ako se
tralni vlasti že skušate z vso svojo silo izrabiti zmago svojih diplomatov na Bolgarskem in da si — sicer z velikimi težavami — uspešno krčite pot proti Carigradu.
To zgodovinsko mesto, skupno z Dar-danelami. igra v današnji svetovni vojni eno najvažnejših ulog. vendar pa ne enako važne za obe vojujoči stranki. Ta razlika interesov leži v neizpodbitnem dejstvu, da odločitev v tej svetovni krizi ne pade na Balkanu, marveč gotovo na vzhodnem bojišču, a najverjetneje tudi na zapadnem boji&ču. Zato tudi današnjemu pohodu ni namen, da uniči Srbijo, marveč da ustvari zvezo s Turčijo, v katere rokah se nahaja ključ eventuvclnega uspeha entente. Turčija je danes kot neindustri-jaina dežela v nevarnosti, da radi pomanjkanja municije poJležc navalom. Sele direktna zveja med iudustrijalnim zapadom in ogromnimi ljudskimi masami vzhoda bi mogla podati ententi nekoliko boljo perspektivo v končni izid vojne. Če pa centralni vlasti dospele do Carigrada, bo taka zveza dvomljiva do skrajnosti.
Ententa se zaveda tega in je cdpošilja-nje njenih čet v Srbijo nujna potreba. Razun s svojimi ekspedicijskiini zbori si prizadevajo te države, da bi z živejo akcijo na svojih lastnih frontah preprečile načrt centralnih vlasti.
Na ui£!eš«o - francoskem bojišču sc nadaljuje]« .^padi, kar priča, da sotrudnik zagrebškega lista pravilno presoja sedanje borbe in njihove
tvarina že od poprej ondi nahaja.
Strogo kaznovan bo, kdor ne bi bil oddal pravočasno zahtevanega materijala. Trst, 19. oktobra 1915.
C. kr. namestništveni svetnik. Z. S. T r e o m. p.
i sito t ako se Rusi truaijo, cfa-bi vezah čim več nemških sil. Del fronte Riga -Dvinsk in južnozapadno jezersko področje sta pozorišče krvavih borb. General Ivanov operira v Volinji. v vzhodni Galiciji in ob besarabski meji. Vse to kaže, da pripravljajo Rusi ofenzivo večjega stila.
No. iz kratkih, strogo stvarnih poročil — brez vsakega pretiravanja in samohvale — našega in nemškega poveljništva izhaja, da naši in Nemci krvavo odbivajo . vse napade in sproti razbijajo vse rečene peruške priprave.
Grandijozua je borba in zahteva neizmernih žrtev. Ali tudi vera v naši vojski v zmago je velika vsJed popolnega in brezpogojnega zaupanja, da so poveliništva na višini svoje naloge .To vero podkre-pljajo — ako bi bilo to sploh potrebno — dosedanji uspehi našega orožja. Kdor je toliko izvršil in toliko dosegel, sme pač z zaupanjem tudi največjim težavam gledati v lice.
Vesti o najnovejših dogodkih na bojiščih tudi ne bodo omajale tega zaupanja, dasiravuo kažejo, da se četverozveza res prizadeva, da bi odvrnila pozornost cen-baJkanskega bojišča.
Rekvizicija kovinskih predmetov.
Kakor smo že javili v našem listu, bo po 30. dnevu meseca novembra t. I. treba izročiti razue kovinske predmete, ki se nahajajo v zasebni lasti, državnim oblastim. Ministrski ukaz, izdan 23. dne meseca septembra t. 1. določa natančno, katere predmete bo treba izročiti oblastim, in da se bo naše občinstvo znalo ravnati, priob-čujemo seznam predmetov, ki zgoraj o-menjenega dne zapadejo rekviziciji. Ti predmeti so:.
1.	Kuhinjska posoda (kotli za kuhanje, vkuhavanje in sladoled, lonci, kozice, ponve, konve, torila za peko (modli i. dr.) in preprosto namizno orodje (hladilniki, sklede, tase, skodele, svetiljniki i. dr.) iz bakra (tudi pokositreno ali prevlečeno z drugimi kovinami);
2.	pod 1. navedena posoda in orodje (izvzemši *pasarsko blago« kakor lonce za juho, konve, sita, skodele za omake, sklede za prikuhe i. dr.) iz čistega niklja.
3.	kuhinjsko orodje (n. pr. možnarji, tol-kači, kotliči za sneg, preprosti svetiljniki, — izvzemši pločevinske svetiljnike — li-kalniki, tase i. dr. iz medi.
4.	kotli za pranje, kotli za vodo v štedilnikih, navadni vodni škafi ter kopalne banie iz bakra (tudi pokositrene ali prevlečene z drugimi kovinami).
5.	kotli za vkuhavanje sadja iz bakra ali rnedi, kolikor se ne porabljajo v tovarniških obratili.
6.	preproste medenice za žrjavico ali o-genj in preprosti podstavki pred pečmi iz bakra, medi, brona, tombaka. •
7.	medene uteži posamez težke Vi kg in
8. preprosti drogi (cevi) in nosilci za zastore, drogi za preproge, držaji in varnostni drogi (cevi) iz medi, ki se dajo lahko sneti in nimajo vložka, ali pa imajo vložek, ki sc da lahko odstraniti.
Z bakrom, medjo, bronom, tombakom ali nikljem samo prevlečenih ali popločenih predmetov iz drugih tvarin ni izročati.
.Te predmete, ako so po pretežnem delu iz navedenih kovin, morajo izročiti izdelovalci in knpčevalci, gospodarstva, hi šni lastniki, gostilničarji, krčmarji, lastniki pekarnic in slaščičarnic. društva, samostani. bolnice, sanatoriji, okrevalnice, kopališča, učilišča in vzgojevališča, zavodi,
Ti predmeti se morejo vsak čas darovati »patrijotični zbirki kovin za vojno«. Do 30. novembra 1915 se morejo prodati središču za kovine d. dr. na Dunaju, ali zbiralnicam imenovane družbe, ki so posebej pooblaščene za njih nakupovanje. Po tem dnevu je zaukazana izročitev teh predmetov, v kolikor niso še oddani, in sicer v roke komisije, ki bo po zakonitih predpisih sestavljena za posamezne o-kraje.
RuskTnapadi se^nnoTeTn'iudfna ski fronti se je pričelo živahno delovanje.	taKe P^dmete v posesti
Mir, ki je nastal začasno na zapadni fronti j d V- , . se nam tudi zdi le mir pred novim viharjem. Vest o grškem tridnevnem ultimatu za ustavitev izkrcavanj v Solunu se ie izkazala kot zelo problematična, ali pa vsaj deloma napačno umevana, kajti poročilo govori le o grški zahtevi, naj se v Solunu izkrcane čete odpravijo takoj dalje. Končno naj omenimo še pariško vest. da Italija gotovo poseže vmes na Balkanu, in vest iz Rima, da je Italija napovedala vojno Bolgarski. Vkljub vsemu temu pa moremo mirnega srca gledati v bodočnost.
Razglas.
Ker ie veliko pomanjkanje avtomobilskih obročev in kavčuka v sirovem stanju, je voino ministrstvo prisiljeno vso zadevno tvarino zaseči v vojne namene.
Vsled odloka c. kr. ministrstva deželne brambe 9. 10. t. 1. odd. XVII, štev. 20.478. odnosno dopisa c. in kr. vojaškega povelj-ništva v Gradcu 7. 10. t. 1. štev. 89742/111 A M se torej po § 24 zakona za vojno prispevanje vse prebivalstvo Trsta in okolice pozi\ lic, da izroči gori označeno tvarino vojni upra\i kot končno njeno lastnino.
\ svrho cenitve in sprejema tvarine naj jo lastniki oddajo najkasneje do 24. oktobra t. I. na sprejemnem mestu (»k. u. k. Fassungsstelle« pri veliki vojašnici), kjer se tvarina začasno shrani. Zahteva se naslednja tvarina: A) Avtomobilski oi>iOči-
DomaČe vesti.
Kaj pomenja to? Prejeli smo: Po mestu raznašajo te dni črtane lističe v obliki male osmerke, na katerih je hektografi-rano naslednje: »Distinta dei componenti la famiglia, trovantisi a Tireste. Cognome e Nome. Eta.« '
__ Ker na listkih sploh ni posebnega nič drugega kot ono, kar je citirano zgoraj, ne moremo vedeti, čemu bodo rabili listki. Zdi se nam pa, da v aprovizacijske namene. Pred izdajo Živilskih izkaznic so se namreč tudi na podoben način popisovale družine, toda na podlagi trojezičnih seznamov. Ce se razdajajo ti listki v enak namen, bi pač morali zahtevati, da se to označi na njih in da se izdajajo tako, kakor so se prvi, trojezično!
Za vernih daš dan. C. in kr. mestno po-veljništvo nam pošilja naslednji razglas: Trst, 19. oktobra 1915. — 3. novembra 1915 popoldne se bo, kakor vsako leto ob Vseh svetih vršilo na tukajšnjem vojaškem pokopališču slovesno blagoslovljenje grobov. Lastniki grobnic in grobov se opozarjajo na svojo pogodbeno dolžnost, da urede zadnja pokojišča svojih sorodnikov in se naprošajo, da jih za to slovesnost primerno okrase in razsvetle. — Schottkowsky, podpolkovnik.
Na državni železnici ne znajo slovenski.
Neki našinec je minole srede, dne 13. t. m. zahteval pri blagajni na državni železnici v slovenskem jeziku listek do postaje Rihemberk! Poslujoča gospica uradnica je odgovorila po laški na kratko: Ne razumem! Našinec je dva- trikrat ponovil svojo zahtevo, a je vsikdar dobil isti odgovor. Potem je prišla neka druga gospica, ki je velela oni prvi, naj da zahtevani listek! Našinec je še posebno naglasil, da so bili pri blagajni skoro sami naši ljudje. Primernega komentarja ne smemo pisati, toliko pa menda smemo pripomniti, da je ne more biti naravneje zahteve nego je ta, da se uradniki, ki poslujejo direktno s strankami, morejo tudi sporazumeti s temi poslednjimi.
dr. Teodor Escher K 3000: dr. Arnold pl. Fri-gyessy K 40.000 (izmed teb 10.000 na ogrsko posojilo) ; Neimenovan K 6000; c. kr. finančni pro-kurator v tez dr. O. A. Nemcbeller tndi v imenu svojih fcovarifiev dr. Oezar Marica:, dr. Kari pl. Czermack in dr. Korbort Korsche K 10.000; Mar. -Morin K irOO; Rodolf Licof K 600; Silvij Rustia K 1000; Viktor Norea K 2000; Edvard TVeinricb K 500; Karlo od Oktavija Fontana K 10-000; Matej Ciblar K 1000 ; Leopold Vianeilo K 5000; Lidija Lusina K 400, Ivan Zanier K 7000; Ivan Sovicb K 1000; Ivan Klan K 50C0; Ivan Jaco-picb K 2000; Ed. Eandegger & C. 50C0; odv dr. Aleksander Sevastopulo K 10.000; bratje VTeiner K 20.000; Neimenovan K 400; G vido Gmeiner K 500; Jurij Mejer K 5COO; Neimenovan K 1 CO ; Jeronin Nardini K 1000; bratje Mihaleskul 5000; Neimenovan K CC00; tvrdlca Friedlauder C. K 40.!)00.
Mestna zastavljalnica. — Ker nam mestna zastavljalnica noče pošiljati svojib objav, posnemamo po drugih listih: Jutri, v sredo, dopoldne se bodo v mestni zastavljalnici prodajale na dražbi .dragocenosti", zastavljene meseca marca 1. 1914. na zelene listke seflje 135 in sicer od 5t. 76.000 ! do »t. T7.C«0O, popoldne pa „nedragoceni" predmeti, ' zastavljeni meseca junija 1. 1S14. na zelene listke serije 135 od. št. 1U3.C00 do it. 105.300
V-
Umrli so:
Prijavljen! 19. t. m. na mestem flzikatu:
Cicchetti Joachin, 16 mesecev, ul. Erta št. 3 : FornazariČ Hektor, 21 let. ČarboJa zgornja št. 13; Nemelj Svetko, 5 mesecev, ul. T. Vcceliio št. 10; Pahor Ivank3, 2 dni, nI. de.le Sette fontane 1; Petci Mahsimilijan, mesec dn;, Barkovlje št. 7 <6; Roeco FranS Ska, 49 let, ul. sv. Sebastjana št. 6 ; Senica Terezijo, 56 let, ul. del Montecucco št. 17 ; Timens Valbar^a 7S let. Josipov trg St. 7; Videzi*	75 jet> ul. Ugo Foscolo št 05 — v b
šič Josi mestni
»olnišnici dne 19 t. ro.: Barach
jo. — V Frančiška
Baker,
med, druge kovine in železo kupujem. SKABAR, ul. del Toro 4.	541
Zemljeuli	f| vseh bojišč dobivajo se edinoie v II Stokovi knjigarni. 700	
„BOJ ZO đOm" Knjigarna		
DoJel Je	Mnherjev prlrodopis. — Knjigarn^ ŠTOKA. 700	
Vojne dopisnice s^ v »tokovi trgovini ulica 2kTolino p.ccolo št 10 (tik kavarne Nuova 'York.> 700		
mm	HH	1 Jim sa m s^kmHHK«
Potrtim srcem naznanjamo, da jo naš iskreno ljubljeni si a
Hektor FornazariČ
dijak
v 21. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni,
v ponedeljek 1$. t. m mirno
Gospodu m. ob 3'
zaspal, pop.
Pogreb se bo vršil danes 20. iz niše žalosti nI. Ponzianino 11. TRST, dne 33. oktobra 1915.
FrantfSka, Gregor Fornazarlf.

72 let: Cusina Alojzija. 12 let; Tikfak Erminija, 32 let; Jelušič Mercedes, 6 let; Škabar Josip, 64 ! let; Čok Josipina, 2 leti.
Kdo ve kal!
Prosijo se podatki o naslednjih osebah
Otavija Sever, ulica Stadion štev.
| Umetni zobje
• z in brez čeljusti, zlate Krone in oSrabkl
: VILJEM TUSCHER
konccs. zobotehnlk
TRST, ui. Ctiserma št. 13, II. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
: *
♦
24 v Trstu bi rada izvedela, kje se nahajata Andrej in Josi-p^i n a Telikonja iz Loga pr« Srpenici (pošta Žoga), št 2G. Kdoi kaj ve, naj sporoči na gornji naslov. -- ljubljanski listi so naprošeni, da bi ' ponatisnili to prošnjo.
Andrej SiraCiČ, Piebcneg, pošta Dolina pri Trstu j išče ženo K-a roliuo Simči u in 4 otroke iz Trnoviba št. 4, p. Biljana.
Barov!.
— Y podporo ubožaejšiin učencem, obiskujočim slovensko šolo, za nabavo šolskih knjig, sem nabral med svojimi prijatelji in znanci K 15-20. — Goapodji učitelji n*i blagovolijo razpolagati s tem zne-kom. — J. Štoka. kuj #arna in papirnica ul. Molino piccolo li) (tik kavarne Nuora York )
Cene raznih živil o Trstu.
(Dne 19. oktobra 1915.)
Mota bela........
Sladkor •••••••••
Meso (goveje) sprednji deli . „ zadnji „ 1 Meso telečja ..«•••« Meso kostrunovo • • • • • Vampi *	t • »
Slanina fsoljena) • • • < Gniat, kuhana Gnjat sirova
Svinjina preksjena (rebra) Maslo sirovo
Predavanje dr. Refchenaiieria, ki naj
se bilo vršilo v četrtek, odpade, ker predavatelj zadržan._
Izkaz).
jilo (VIII. •^ani Morpnrgo in vitez arij Morpnrgo Ji. 4U.IK.0; tvrdka Henrik T ji K 10.000; tvrdka Hahn Kalmus K 200 000;
Trevi-
jeneralni ravnatelj Kamil I ust Cossutta K 2400;
Podpisi na IIL vojno
Ema Morpurgo pL Nilma, Marij Morpurgo K 40.0C0;
• V*	AAA A_J!
sni
oni K 400X00; sutta K 2400; Alojzij T.ucioni K 9000; Herman Werner K 1500; Josip Fonzari K 1500; A van Soomeren K 1000; Ernest Woatrv K 100«; L K. Cemperle K 1000; Ferd. Adamich K 1000; Josip Cadelbert K 500; Hunabert Nltsch K 500; Frane Glavich K 500; Kari fegala K 500; Jo-ip Valenzin K 3(.0; Alojzij PeteBf K 200; Valentin Cnk K 200; Pavel Berger ■ 200; Ivan Luzar K 200; Lorenc Carnae K 200;^oaip Heipel K 100; Franc Wicic K 100; Luka, Kunicb K 100; Josi Sabez K 100; Alojzij Somazzi K 5000; Peter p Chiurco K 1000; Bernard Ledner K 500; dr. Ven-tnra Romani n K 9£0; Alions Danese K 10.000; Unione Cooperation Triestina di credito o rispar-mio K 10.000; Ebe Folakovics Maffei K 500; dr.
M:ist svinjska) .... Sir (ementalski) • • • Kokoši • • • • • • • PiUuci • •»• • • * Polen orka suha . . .
m	namočena ,
Testenina
!Rii ••»•••••* ( Fižol ■«*•••••! , Bob
Zelje (sladko) • • • • Zelje (kislo) • • • • < Kisla repa ••••«< Sladka repa • • • • • Ječmen
Fižol (stročji) vinarjev Krompir	„
Paradižniki	m
Radič	.
Salata	.
Zeleno	,
česen	n
Čebula	„
Jjyea	.
Buče	,
Pesa	,
Malancaa« - w Kumare	m
Mleko	— .
Olja
K 0-78 kg . . . . K 1*— kg
. . K 4 32, 5 62 kg , . . 5 32, 6 — kg . K 5 20 do 8 — kg . K 3 20 do 3 (K) kg
.....K 2— kg
.... K 7 — kg .... K 10 — kg . . . . K 12— kg . K 7-30 do 7*60 kg , . . K 6-40 kg , . . . K 6 - kg
.....K 5 40 kg
. K t>*50 8-— kg K 3 — do 4-50 kg
Zope? se ]e odprl dobroznani
i
Trst, ulica degli Artisti štev. 8
Sobe z eiektrično razsvetljavo. Izvrstna kuhinja in vino. — Puntigamsko pivo. Cene zmerne.---Postrežba točna.
Posebni salon za gg. častnike.

Deva ljudska piajii ul. M o iS
Velik prihod sladkornate kave v kockah. — Zaloga mila in sveč iz stearin. — Meso in tun v škatljah ; sardine, špeh, sir. - Postrežba točna.
Nova iiudska prodajalnua ul. Farngto 4
——i—■ mi i

NAZNANILO.
čast mi Je naznanit} slav. obiinstvu, da sam lopet edprl brivnico g. Mulje-K 2-20, 2 40 kgi vli-a v ulici Balvadare Sft. 4 ter sa prlpo-kg ! rotlam za obilan obisk. Tofaa postrežba.
Udani F. SVADLENA, brivec.
• • • •
l
> Pol
Alfij Polakorics K 1000; Emilija Gftrtner K 1000 ;
— ■ * £ 2000; G. B. di Natale K 1000;
Peter dediči
Rocco K 800 Matije Prsmuda
Ivan AnL Picciola Andrej Pigatti K 1000; Ivanka Perulimch K 700;
A C. K. 100.000 ravnatelj Rihard Sv. Roku K 250.000, ravnateljev namestnik Julij Greger K 30.000; ravnateljev namestnik Rudolf Steiner K 30.000; ravnateljev namestnik Ernest Krsusz K 30.000; Ne; imenovan K 40.000; Marij Malabotich K 15 000 i Olga Picciola K 200; Neimenovan K 100; dvornj jetnik Albert Frankfurter K 75 000; ravnatelj Hektor Potifch K 30.000; na daljnih 28 podpisov ▼ skupnem znesku K 90.000. — (IX. izkaz-. Cassa di risparmio triestina K 500.000; odv. dr. Franc Rabi K lO.OCO; Hedvika Friedlinder K 2C00; Moric Wolf K 10.000; Ant. Deiak K 300D; Adolf Cohen K 2500; Lazar Cohcn K 14.000; Luzzatto & Micbelstadter K 2000; Banco di cambio C u gin * C. K 1000; Robert Leaori K 400; Josip Urba n!« K 300; E. Menasse K 200; Viktor di D. I.uz-zatto K 5000; Hektor di D. Luzzatto K 5000; inž. J. Kadna K 20.000; Henrik Finzi K 500; M. M. Cbatila K 5C00; Emil BouUlon K 5000; dr. Alfred L. Escher K 1000; Matilda Escher K 10C0;
1*48 .... K 1-32
. . . K 2*— kg !
. . K 1 28 kg j , . . K 1-60 kg [ . . 2H, 32. kg « . 50, 04. kg —-."Ui kg
. . . . K|- i ... K — 80
. . .10 4S kg 16. ^4 kg . . . 64, 72 kg 6 do 8 merica 10 do 14 glava 8, 10 glava
F. Ellgultl
Trst, ulica San Gtacomo 3 ,;AL UVORATORS'S Corso
Velika izbera izgotovljenih oblek za
otroke in odrasle, kostimi, sukno in
I iV glavi I drugo blago za obleke, dežniki, noga-. k s<\ 88, kg | vice^	0bieke za delavce.
Eill9HlilIimHllieB»
18,20 komad . 4, 0 komati 4 do (> komad . 6, 10 komad 6 do 10 komad . . 56, 60 liter K 4 — liter
:: HALI OGLASI::
□□
□o □□
se računajo po 4 stot. besedo. I rim Mastno tiskane besede se raou- I *r-» najo enkrat vei. — Kajmanj?ia I pSp. : pristojbina anaia 40 stotink. : 11 " »
kupi dnevno ali pisati DEBIASIO, ul
Trgovec
sovo in rabljeno volno konkurenčni in visoki ceni. Prinesti Chiozza št. 34.	b i 9
Kipim volno
K 7 kg. Pavlovi?, Yia Vašari St. 19.	600
KupUem
Žakl^e vsake
nI. iSolitario
vrste. Jakob 21 (pri
mci.
M^rgon. mestni boln s-
5:J8
je broiura „Koliko dobe dru2ine vpokli-UjIII canlh ?" Prodaja se v knjigarni STOKA in v raznih tobakarnuh po 20 vin. komad.
530
se Dahaja velika zaloga čebule, limonov, sardin, sladkornate kaTe v kockah in sira. 533
V ond LflOfltOlO 4
je papirnica v ul. Belvedere 2. daja tudi drobnarije in igTače.
Pro
543
Volno
novo. suho ku K C 50. Ulica
IPOJ del
em po K 5.50, čisto po Sapone 2. Ziffer. f.44
SOBO
sc oddajo tujcem. Cene zmerne. Ulica Fontanone 14. II. nad., vr. 30.	512
Ha razp
Vino-feran stare. Vino furlansko črno staro.
Vino briško belo staro. Vino vipavsko belo staro.
V sodcebih in u steklenicah.
K. Pffelfer in slnooi
Trst, ui. Cedilo 7.
Ivin Krte
Trst, Piana S. Giovanni t
kuhietetuk in kletorakih potr ob« A9IOB« od lesa In pl«U*i». ftkaioV mat, i.brov In kad. »odžvkov, lofA nM, sit i o. bsakomteih ko Jer, lerbMev in metel ter mnoge drugih ▼ to fctroko
spad^oAik nredaMtov. riipOlvCa svojo treovmo s kuhiejeko posodo vsak. vrste bodi; od perMrtaa*, zeas\je emaila, kositarja ali cinka, nadali« pa—mantoije, kl»tke itd. Za gostilnifiaij« pip«, krof^e, sesalje in stekleno pos«4o zrn vino. ■M——
Ne pozabite obiskovati *
AVTOMATIČNI BUFET
Edini • Trsti. - Bil« 1 Giovanni 18 (Ulica Torrente) ■ Malpillifnejf.
Tržaška posojilnica In hranilnica
iuapH^MiiiiBMMaiiJigaMM^
|| raglstrcvana sadrug^ z omajanlm potoSkvom
TRST - Piana defla Caserraa etv. 2, I. nad. - TnsV (v lastni palači) vhod po sMcvnlh sto^njlcah.
POSOJILA DAJE
9/
zrn vknjižbo 5 7® /• na menice po 6% na zastave in amortizacijo za dal^So dobo po dogDTOm ESKOMPTUJE TRGOVSKI NiNKE.
HRANILNE VLOGE
■iiriMIl od ffihiri. Se tudi ni ud in iih obrestuje po
4 %
Veći« stalne vloge la vloge na tek. račun po dogovoru.
Ktttal Mnk mM ftvo4 mm. > vi«fa se lahko M h« krene. - oddaja domaČe nabiralnike (hranilne puSice).
KiTI
PoStco-hranilnirni r^čun lb 004.	TEG£K0N ftt. 952
Ima varnostno CCHCO (aafe đeposits) u Bhraokbo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drug.h vrednot popolnoma varno proti ulomc in poiara, urejc-no po n^jcovejdem načmu ter jo oddaja strankum v najem po najntttjih «snah>
STANJE VLOG MD 10 MUIONOV KFkOM*
Bra«! st: si M capcU. ia 3 & 5	ie m\ sklati ti mivi eni
SIT?
lEESŠSBHifli!