Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Ptuj  Vesna Horvat Šiplič bo nova direktorica Doma upokojencev  Stran 2 Politika Starše  Kandidati za župana o svojih prioritetah  Stran 7 Na sceni Ptuj  Dve zdravnici med najboljšimi mentorji v državi  Stran 16 Ljudje in dogodki Ptuj  3.000 intervencij gasilca Martina Vrbančiča  Strani 18 in 19 Šport Nogomet  Zmaga nagrada za 90-minutno garanje  Stran 13 Rokomet  Ormožani od - 5 do + 6 in lepe zmage  Stran 14 Ptuj, torek, 22. septembra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 75  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Foto: Črtomir Goznik V središču Trnovska vas  Stari Simoničevi domačiji se končno obetajo lepši časi  Strani 6 in 7 Aktualno Destrnik  Upokojenci ostali brez obljubljene stavbne pravice za kegljišče  Strani 2 in 3 Ptuj  51. festival narodno-zabavne glasbe 2020 Najstarejši festival tudi letos s presežki Najstarejši festival narodno-zabavne glasbe Slovenije je sestavil še eno uspešno festivalsko zgodbo. Na njem so igrali in peli sami odlični ansambli, med katerimi se je bilo težko odločiti, kdo je boljši v instrumentalni in kdo v vokalni interpretaciji. Navdušili so tako s starimi skladbami iz zakladnice ptujskega in drugih festivalov ter novimi, s katerimi so se potegovali za letošnje festivalske nagrade. Več na straneh 10 do 12. Podravje  Sanje, da bi iz odpadkov kovali zlato, so se sesule v prah  Strani 2 in 3 Spodnje Podravje  Gradnja kolesark pod velikim vprašajem  Stran 5 Podravje  Občina dolžna »pucati drek«, pravic pa nima nobenih  Stran 4 Prašičja kuga  Bolezen prašičem grozi z vzhoda Evrope  Stran 9 Ptuj  Golf igrišča ne bodo zaprli lastniki, temveč nerazumni politiki  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  22. septembra 20202 Aktualno O novi direktorici Vesni Šiplič Horvat Bodoča direktorica Doma upokojencev Ptuj je končala srednjo zdravstveno šolo. Nato je diplomirala na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, magisterij pa je opravljala na Brdu pri Kranju in postala magistrica znanosti s področja državnih in evropskih študij. Na področju zdravstva in sociale ima 23 let delovnih izkušenj. Najprej je delala na kliniki za infekcijske bolezni, kar ji je, kot pravi, dalo povsem drugačen pogled na življenje, saj je spoznala, da nič ni samoumevno. Devet let je bila na vodstvenih položajih v socialnem varstvu, preden se je leta 2018 zaposlila v ptujskem domu, je bila dva mandata strokovna vodja v Domu Danice Vogrinec v Mariboru. Živi sicer v Murski Soboti, a kot pravi, vsakodnevno zelo rada prihaja na Ptuj: „V tem domu vidim velik potencial, tako na začrtani razvojni poti kot pri vseh sodelavcih,“ pravi. Foto: ČG Ptuj  Nova direktorica Doma upokojencev Vajeti v roke Vesni Šiplič Horvat Dom upokojencev Ptuj bo s 1. decembrom dobil novo vodstvo. Svet zavoda je za direktorico izbral dosedanjo strokovno vodjo Vesno Šiplič Horvat. Prejela je sedem glasov, njen pro- tikandidat Dejan Dokl pa dva. Na razpis za prosto delovno mesto direktorja Doma upokojencev Ptuj se je sicer prijavilo šest kandidatov. Štiri vloge je komisija zavrnila, zato sta se svetu zavoda v četrtek predstavila dva; Dejan Dokl, ki je v Domu delal več let, in Vesna Šiplič Horvat, ki je doslej opravljala delo strokovne vodje. „Štiri vloge so bile zavržene, saj so bile neustrezne ali nepopolne, dva kandidata pa sta zadostovala vsem razpisnim pogojem. Imela sta možnost, da se nam predstavita in prepričata člane sveta zavoda. Že po prejetih programih smo vedeli, da bo naša odločitev zelo težka. Oba kandidata sta strokovno izjemno podkovana, eden mogoče bolj na strokovnem, drugi na ekonomskem področju. Izbrali smo lahko le enega. Zato smo si dejansko vzeli veliko časa za razpravo. Z veliko večino smo sprejeli odločitev, da izberemo Vesno Šiplič Horvat. Ima dobro začrtano vizijo, ki ima v prednosti to, kar je večini najbolj po- membno: same uporabnike in vzporedno tudi zaposlene. Z dobrim timom bo tudi ekonomiko obvladala. Menimo, da smo izbrali dobro, ali smo res, pa bo najbolje pokazal čas. Zagotovila nam je, da bo upra- vičila zaupanje,“ je po predstavitvah in seji, kar je trajalo več ur in se je zaključilo šele ob 20.30, dejala predsednica sveta zavoda Doma upo- kojencev Ptuj Simona Lacko. V naslednjih dneh si morajo pridobiti še mnenje lokalne skupnosti ter soglasje ustanovitelja oziroma Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja. A to je (po navadi) le formalnost. Mandat Jožici Šemnički pote- če 30. novembra, nova direktorica Vesna Šiplič Horvat pa bo mandat nastopila 1. decembra 2020. Po končanem izbirnem postopku je Šiplič Horvatova dejala, da je zelo hvaležna za izkazano zaupanje članov sveta, izjemno pa jo veseli tudi podpora sodelavcev in stanovalcev: „To je le prva stopnička na poti imenovanja. Vsekakor bi si želela še podpore mestnega sveta in lokalne skupnosti, moj cilj je tvorno sodelovanje na vseh nivojih. Prio- riteta dela pa bodo dobri medsebojni odnosi in nadaljevanje začrtane razvojne poti doma na zdravih temeljih, brez vračanja v preteklost. Z dobrimi projekti bomo nadaljevali.“ Foto: ČG Simona Lacko, predsednica sveta zavoda, je dejala, da so imeli pri izbiri zelo težko nalogo. Če je kdo mislil, da se bo zgodba s kegljiščem srečno zaključila, ko bo objekt legaliziran, se je zmotil. Kajti postopek legalizacije je za- ključen, upokojenci lahko kegljišče spet tudi uradno uporabljajo, a za- pletom, sporom in slabi volji še ni videti konca. Za začetek ureditve pravnega razmerja za večnamen- ski rekreacijski center med občino Destrnik in Društvom upokojen- cev Sveti Urban-Destrnik sploh ni bilo na dnevnem redu. Ko pa je ob koncu seje sledila informacija o tem, da se letos iztečejo petle- tne najemne pogodbe za društva v stavbah Zdravstvenega doma in Volkmerjevega doma kulture, je postalo jasno, da stavbna pravica ni več v igri. Kot kaže, bodo morali upokojenci za kegljišče plačevati najemnino. »Po spremembi zakonodaje v letu 2018 lahko občina društvom podeli prostore v najem z objavo neposredne pogodbe. Višina me- sečne najemnine znaša tri evre za kvadratni meter, prostori, ki so namenjeni oddaji, so izmerjeni, društva bodo dala ponudbo, nato pa lahko zaprosila tudi za znižanje najemnine, tudi do 90 odstotkov,« je svetnikom pojasnila Metka Kaj- zer iz občinske uprave. Goričan bi kegljišče kar porušil Branka Goričana (Županova lista-Vladimir Vindiš), ki je tudi predsednik društva upokojencev, je slišano vidno razburilo. »Pre- senečen sem nad temi številka- mi. V objektu je ogromno našega prostovoljnega dela in materiala, mislili smo, da delamo nekaj zase, zdaj pa bomo plačevali še najemni- no? Si nam to po vsem res upate zaračunati? Gre za 143 kvadratnih metrov, to vendar na leto znese več kot 5.000 evrov. Niti 90-od- stotni popust me ne prepriča, ne strinjam se. V projekt smo vložili 84.000 evrov, objekt in okolico re- dno vzdržujemo, kot da je naš. Ne vem, kaj naj še rečem. Najbolje je, da obdržimo dosedanjo društve- no pisarnico in zanjo še naprej plačujemo najemnino, kegljišče pa preprosto podremo.« Da so namigovanja o rušenju objekta čista neumnost, mu je od- vrnil Pukšič. »Kako boste rušili ne- kaj, kar ni vaše?« ga je zbodel ter hkrati spomnil, da dobi društvo tudi 1.000 evrov iz občinskega proračuna. Destrnik  Upokojenci ostali brez obljubljene stavbne pravice za kegljišče »Si nam po vsem tem res drznete za Čeprav je Matija Zorec, predsednik občinskih nadzornikov, glede zapleta z lastništvom kegljišča za če bi občina društvu podelila stavbno pravico do objekta, kar so potrdili tudi vsi svetniki, se to ni zgo praktično vse prisotne. Če je kdo mislil, da se bo zgodba s kegljiščem srečn Foto: SD Branko Goričan je pričakoval po- delitev stavbne pravice za kegljišče upokojencev, dobil pa predlog o sklenitvi najemne pogodbe, kar ga je vidno razburilo. Gajke so bile pred desetletjem zamišljene kot bodoči regijski center za ravnanje z odpadki, ki bi ga gradili s pomočjo evropskih sredstev. Zaradi nepridobitve potrebnih dovoljenj je evropski denar splaval po vodi, Gajke v da- našnji obliki pa za Mestno občino (MO) Ptuj (in občane) predsta- vljajo izjemno veliko breme, tako okoljsko kot tudi fi nančno. A to ni breme, ki bi nastalo v sedanjem ali prejšnjem mandatu mestnega sveta. Odgovore, zakaj je tako, je treba iskati še kakšen mandat na- zaj. Sanje Štefana Čelana, da bo iz odpadkov koval zlato, so se sesule v prah. Finančno breme Čelanovih ne- realiziranih načrtov, trmastega in brezglavega vztrajanja pri tem, da se Gajke drži pri življenju, že leta in leta nosijo vsi prebivalci Spodnjega Podravja, še najbolj pa Ptujčani. Gajke so ljudem pobrale veliko denarja V naših novinarskih člankih smo večkrat analitično dokazali, da so zneski za položnice na Ptuju (nič veliko drugače ni v okoliških obči- nah) med najvišjimi oziroma celo najvišji v državi. Gajke so ljudem pobrale veliko denarja. Bajne ko- risti na njihov račun je v preteklo- sti imela MO Ptuj, ki je dokazano nezakonito vsem v regiji pri vsaki mesečni položnici pobirala poseb- ni davek, ki naj bi bil namenjen nadgradnji smetarskega obrata in odlagališča. Čez palec izračunano se je v posebni del proračuna MO Ptuj, imenovan proračunski sklad Cero Gajke, steklo kakšnih 30 mi- lijonov evrov. Tega denarja danes ni. In nista bila sedanja županja Nuška Gajšek ali prejšnji župan Miran Senčar tista, ki bi ga (po) trošila. Gajškova in Senčar sta oba nasledila samo akutno situacijo. Verjetno se boste tudi spomnili, da je odlagališče v Gajkah med le- toma 2007 in 2015 obratovalo brez veljavnega okoljevarstvenega do- voljenja, torej so se odpadki od- lagali brez dovoljenja. Zato so se ptujske in vse spodnjepodravske smeti kar lep čas vozile na odlaga- nje v Ormož. Bale odpadkov na lokaciji ostanejo A tudi zapiranje odlagališča pušča odprtih nemalo vprašanj. Koliko bo to stalo, kako se bo za- piranje izvajalo, kakšna bo cena za smeti na položnicah za občane … S celotnim kompleksom Cero Gajke upravlja občinsko podjetje Spodnje Podravje  MO Ptuj presekala gordijski vozel, odlagališče v Gajkah bodo Sanje, da bi iz odpadkov kovali z Po letih negotovosti so ptujski mestni svetniki sprejeli odločitev o zaprtju obstoječega odlagališ vsi objekti in dejavnosti, kot so na lokaciji danes, ostanejo. Glede na veljavni OPPN bi lahko pr V Gajkah je odloženih kakšnih 250.000 ton odpadkov, ki bodo na lokaciji ostali. Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  22. septembra 2020 3Aktualno aračunati najemnino?« društvo upokojencev že na januarski izredni seji občinskega sveta menil, da bi bilo najbolj pošteno, odilo. Še več, predlagana rešitev občinskega vodstva je tako drugačna od pričakovane, da je osupnila Upoštevati vložek upokojencev Da bodo ob taki najemnini upo- kojenci »znoreli«, je bila prepri- čana tudi Elizabeta Fras (SDS). »Nobeno društvo ne zmore tako visoke najemnine. Prav bi bilo, da se pri izračunu upošteva njihov vložek, sicer to res ne bo pošteno do njih.« Kajzerjeva je pojasnila, da se v najemni pogodbi lahko upošteva vložek. »Po pogodbi je društvo prispevalo 10.000 evrov, dobrih 12.000 je bilo materiala. To tvoje sem našla v dokumentaciji na občini, to bi torej lahko poraču- nali pri najemnini.« Na vprašanje, kaj je z urami prostovoljnega dela, pa je odgovorila, da morajo nanj odgovoriti pravniki, saj sama ne ve, ali je to lahko upravičeni stro- šek. Zakaj se ne pogovarjajo o po- delitvi stavbne pravice, s katero smo se vsi strinjali, pa je zanimalo Branka Horvata (Lista za Urban). »Preseneča me, da se namesto o stavbni pravici naenkrat pogovar- jamo o najemni pogodbi. Tudi s podelitvijo stavbne pravice bi ob- čina ostala lastnica objekta, upo- kojencem pa bi se določilo kakšno plačilo. V vsakem primeru je edino prav do upokojencev, da najdemo pot, s katero se bo lahko upošte- valo vse, kar so doslej vložili v pro- jekt.« Naj se ta saga že enkrat konča Neodvisni svetnik Matej Sužnik je pri določanju višine najemni- ne za društvene prostore pred- lagal, da se ta loči glede na na- membnost. »Ločita naj se postavki za pisarniško kvadraturo in kva- draturo za igrišča, saj ne moreta biti enaki.« Ali je možno, da Pukšič in Goričan sedeta za skupno mizo in se sporazumeta v dobro vseh, pa je zanimalo Andreja Zelenika z liste Najprej Destrnik. Pridružil se mu je tudi podžupan Robert Simonič. »Župan Pukšič in pred- sednik Goričan, pogovorita se, najdita kompromis, naj se ta saga že enkrat konča in objekt končno začne služiti svojemu namenu.« Da se je večkrat skušal pogo- voriti, a zaman, je pojasnil Pukšič: »Karkoli sprejmemo, mora biti v skladu z zakonom. Morda še lahko kaj rešimo, a mi mora za to gospod Goričan najprej dvigniti telefon, ne pa da me vztrajno ignorira.« Nujen kompromis Čeprav bo zaradi skorajšnje- ga poteka najemnih pogodb za društva treba kmalu objaviti novi razpis, pa svetniki na zadnji seji niso sprejeli nobenega sklepa, in sicer v upanju, da sprti strani umi- rita strasti in najdeta rešitev, ki bo za obe sprejemljiva. Spomnimo, da so se odnosi med županom in upokojenci zaostrili, ko so slednji ugotovili, da niso lastniki objek- ta, ki so ga s takim navdušenjem gradili. Investitorica projekta je bila namreč občina, društvo pa sofi nancer. Upokojenci so garali v prepričanju, da gradijo nekaj svojega, na koncu pa ugotovili, da jim kljub vloženemu denarju in neštetim delovnim uram ne pripada tudi lastništvo nad keglji- ščem. Pravno-formalno gledano je namreč edina lastnica občina, ki je društvu, dokler se ne rešijo raz- merja, podelila začasno soglasje za uporabo.Foto: SD no zaključila, ko bo objekt legaliziran, se je zmotil. Foto: SD Podžupan Robert Simonič je župa- na Pukšiča in predsednika društva upokojencev Goričana pozval k umiritvi strasti. Javne službe (JS) Ptuj. Direktor Alen Hodnik je pojasnil, kaj pome- ni postopek zapiranja in kakšne bodo pri tem njihove dolžnosti. „Površino odlagališča bo treba prekriti in zagotavljati tesnjenje, poskrbeli bomo za površinsko od- vajanje padavinskih odpadnih vod in odplinjanje. Zapiranje odlaga- lišča mora biti izvedeno najpozne- je v treh letih. V naslednjih 30 letih bo treba zagotavljati vzdrževanje in varovanje zaprtega odlagališča, izvajati meritve, monitoringe, re- dne preglede stanja telesa zaprte- ga odlagališča ter izdelati poročilo za vsako posamezno koledarsko leto. Bale odpadkov bodo na loka- ciji ostale.“ Neznanka tudi prihodnji zneski na položnicah Hodnik pravi, da stroški zapira- nja niso popolnoma znani. Raču- najo, da bo za gradbeni del oziro- ma za zaprtje odlagalnega polja treba nameniti okoli 2,5 milijona evrov. Enak znesek pa potem tudi v nadaljnjih 30 letih za izvajanje monitoringov ter drugih rednih ukrepov. V JS Ptuj za zdaj prav tako ne razkrivajo, kako bo ukrep zapiranja vplival na položnice ob- čanov: ali bodo zneski ostali ena- ki, bodo morebiti nižji, višji …? V največji meri bo oblikovanje cene odvisno od novih koncesionarjev, ki bodo prevzeli dejavnost, pa tudi od usmeritev lokalne skupnosti, katere dejavnike in stroške bo dopustno vključiti v ceno. „Predvi- deno je, da se za obdelavo in odla- ganje odpadkov podeli koncesijo in s tem poišče dolgoročno rešitev glede teh dveh dejavnosti,“ so v skupnem odgovoru pojasnili v JS Ptuj in MO Ptuj. Na seji mestnega sveta je bilo sicer slišati namigo- vanja, da bi se lahko zneski na po- ložnicah v prihodnje znižali. Zemljiščem bi spremenili namembnost Županja Nuška Gajšek je na seji prav tako omenila, da se lahko za zemljišča, ki so v sklopu Cero Gajke, spremeni namenska raba: „Lahko gremo v spremembo OPPN.“ Vsekakor gre za idejo, ki jo je vredno uresničiti. Odgovora na vprašanje, za katere dejavnosti konkretno bi zemljišča namenili, v Mestni hiši še nimajo. „To, katerim dejavnostim se bodo namenila ta zemljišča, je preuranjeno govoriti, saj je to odvisno tudi od izkazane- ga interesa, ki se bo za izvajanje posameznih dejavnosti na teh zemljiščih pojavil.“ o zaprli zlato, so se sesule v prah šča Cero Gajke. S tem se seveda celoten smetarski kompleks v Gajkah ne zapira, grmada smeti, rišlo tudi do gradnje nove infrastrukture. Foto: ČG Smetarji brez veljavnih koncesij Vse koncesije za opravljanje smetarske dejavnosti v vseh 16 občinah Spodnjega Podravja so neveljavne, ker koncesionarji sami ne izvajajo gospodarskih javnih služb (obdelava in odlaganje), za katere so pridobili koncesijo. Podjetja Čisto mesto, Komunala Ptuj in Javne službe Ptuj bi smela kot koncesionarji izvajati zgolj zbiranje, ne pa tudi obdelave in odlaganja, saj za to nimajo ne infrastrukture in ne opreme. Da bodo občine pravno-formalno uredile stanje, bo treba razpisati nove koncesije. Pri podelitvi koncesij lahko nastopajo skupno ali pa vsaka zase. Če bi nastopile skupno, bi lahko zaradi večjih količin dosegle nižjo ponudbeno ceno. Kratkoročno gledano se na Ptuju smeti ne bo ne obdelovalo in ne odlagalo. Najbližji smetarski obrati, ki imajo pogoje za ti dve dejavnosti, so v Slovenski Bistrici, Celju in Puconcih. Zadrega v celotnem Podravju Dejansko je celotna podravska regija pri vprašanju lastnih rešitev za odpadke v celoti pogorela. Pred 15 leti so se za regijski center potegovali trije kandidati: Ptuj, Slovenska Bistrica ter Maribor in Ormož kot partnerja. Župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar, ki je bil v času prve Janševe vlade minister, je mlin z evropskim denarjem takrat obrnil na svojo stran in regijski center je dobila Slovenska Bistrica. Danes se kaže, da so kapacitete bistriškega centra poddimenzionirane, saj se „lomi“ pod težo odpadkov. Maribor, Ptuj in Ormož z vsemi okoliškimi občinami pa so tako ali tako brez lastnih kapacitet in popolnoma odvisni od ponudnikov v drugih regijah. Ormožani imajo sklenjeno sodelovanje s Cero Puconci. Komu bodo koncesijo(e) podelili spodnjepodravske občine in kakšno ceno bodo lahko zagotavljale občanom, pa bomo videli v prihodnosti. Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 4 „Manj prihodkov ni nič nenavadnega.“ Najnižji je indeks transfernih prihodkov za prvo polletje, pri tem so Hajdinčani dosegli le nekaj več kot deset odstotkov plana. Ti prihodki predstavljajo sredstva, ki jih pričakujejo iz državnega proračuna. „V prvem polletju se občina s projekti šele prijavlja na razpise, zato se prilivi pričakujejo v drugem polletju,“ je odstopanje pojasnil hajdinski župan in dodal, da to ni nič nenavadnega ter da se tudi v normalnih razmerah, brez epidemije koronavirusa, glavnina investicij realizira v drugi polovici leta. Foto: ČG torek  22. septembra 20204 Podravje Hajdina  Kljub težavam ostajajo optimistični Do julija le tretjina prihodkov Realizacija polletnega proračuna v občini Hajdina kaže, da niso izjema in da so tudi njim plane in načrte zrušili nepri- čakovani dogodki letošnjega leta. Realizirali so le 34 % pri- hodkov in 27 % odhodkov. Občine pri seznanjanju z realizacijo proračunov ugotavljajo pre- cejšnja odstopanja v primerjavi s plani tako na prihodkovni kot od- hodkovni strani. V prvem polletju leta 2020 je bil proračun občine Haj- dina na prihodkovni strani realiziran le v dobri tretjini. Tudi odhodkov je bilo malo, realizacija je znašala manj kot tretjino, odstopanja pa so predvsem pri postavkah, ki so vezane na razpise. „Zato bo realizacija v drugi polovici leta boljša,“ optimistično napoveduje Glažar. Za leto 2020 načrtujejo prihodke v višini 5,1 milijona evrov, v ob- dobju januar–junij pa niti približno niso na polovici plana: zabeležili so namreč le 1,7 milijona evrov, kar predstavlja 34,1 % vseh planiranih prihodkov. Podobno je z načrtovanimi odhodki, ki so se ustavili pri 1,3 milijona evrov. Kot pravi Glažar, je nižja realizacija posledica pandemije korona- virusa, zaradi katere se je izvajanje nekaterih projektov preneslo v drugo polovico leta. Spremembe in sprejeti varčevalni ukrepi na ravni države pa so razlog, da bo treba pripraviti rebalans. Tiste investicije, ki jih ne bo možno izvesti, bodo vključili v proračun za naslednje leto. „Glede na prilive stalnih prihodkov v proračun v preteklem obdobju ocenjujemo, da bo realizacija tekočega dela pro- računa do konca leta potekala v skladu s sprejetimi fi nančnimi načrti in predvideno dinamiko. Problem lahko nastane pri izvajanju investi- cij, če ne bodo v zadostni višini realizirani transferni prihodki v delu, ki so namenjeni sofi nanciranju posameznih naložb,“ je še pojasnil hajdinski župan. Soglasni pri spremembah »kanalizacijskih« odlokov Na septembrski seji so hajdinski svetniki potrdili tudi nekaj spre- memb v investicijskem programu odvajanja in čiščenja odpadnih voda oz. kanalizacijske mreže. Izgradnja hišnega priključka in sekun- darnih kanalov za nezazidana stavbna zemljišča se po novem uvr- šča med neupravičene stroške. Spremenil se je tudi terminski plan izvedbe, in sicer je prestavljen v leti 2021 in 2022. Kot je pojasnil Gla- žar, gre za dveletni projekt, spremembe pa so bile potrebne zaradi spremenjenih deležev fi nanciranja. „Na območju občine obstaja ne- kaj lokacij, kjer se zaradi depresije (nižjega terena) ni moč priključiti na obstoječo kanalizacijo gravitacijsko, ampak je potrebna izgradnja internega hišnega črpališča. Zato je bilo treba odlok dopolniti in za- pisati, da bodo ta interna hišna črpališča v upravljanju in vzdrževa- nju upravljavca, Komunalnega podjetja Ptuj,“ je pojasnil Franc Jelen, strokovni sodelavec uprave občine Hajdina. Direktorica občinske uprave je postala diplomirana ekonomistka in višja svetovalka na občini Vlasta Tetičkovič-Toplak. Potem ko se je Pukšič na hitro razšel s prejšnjim direktorjem Milanom Klemencem, je Tetičkovič-Toplakova že opra- vljala funkcijo vršilke dolžnosti direktorice občinske uprave, od zdaj naprej pa torej tudi s polnimi pooblastili. Spomnimo, da Pukšič kljub večkratnim razpisom kar leto dni po ponovnem prevzemu župano- vanja na Destrniku ni našel primer- nega kandidata za vodenje občin- ske uprave. V začetku letošnjega leta pa se je odločil za Ptujčana Milana Klemenca in po navdušenju na obeh straneh je kazalo, da je na- šel pravega človeka. A so se njuni odnosi kaj kmalu sfi žili zaradi »raz- ličnih pogledov na način, postopke in vizijo vodenja občinske uprave«, kot sta zapisala v skupni izjavi o sporazumni prekinitvi Klemenče- vega delovnega razmerja. Kot že rečeno, je nato Pukšič Tetičkovič- -Toplakovo za pol leta imenoval za vršilko dolžnosti in jo slednjič izbral za direktorico občinske uprave. Destrnik  Občinska uprava slednjič z vodstvom s polnimi pooblastili Nova direktorica je Vlasta Tetičkovič-Toplak Na zadnji seji občinskega sveta je destrniški župan Franc Pukšič svetnikom tudi uradno predstavil izbrano kandidatko za najvišje uradniško mesto v občini. Foto: SD Vlasta Tetičkovič-Toplak je zadnjega pol leta vodila destrniško občinsko upra- vo kot vršilka dolžnosti, zdaj pa je postala direktorica s polnimi pooblastili. Večinoma občinam zato osta- jajo samo dolžnosti, pri pravicah pa se že zatakne. Prepričani, da je treba zakonodajo uskladiti in prila- goditi, pri čemer pa bodo močnej- ši združeni, so predstavniki nekaj občin v Sveti Trojici na pobudo nje- nega župana Davida Klobase usta- novili Delovno skupino občin za urejanje vodnih površin za turizem in rekreacijo. Klobasa bo tudi njen predsednik, za podpredsednico pa so imenovali Klavdijo Petek iz Mestne občine Ptuj. Ustanovitvene seje, ki jo je vo- dila Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slo- venije, so se udeležili predstavniki občin, ki imajo vodne površine, ter ministrstva za okolje in prostor. Ugotovili pa so, da imajo zelo po- dobne težave, pa naj gre za reke, naravna oziroma umetna jezera ali gramozne jame. Voda je javno dobro »Kot rečeno, je naš pravni sis- tem pogosto rigiden in raznolik, zato ga je težko premakniti, da je tudi uporaben. Potrebujemo druž- beni dogovor, kako in kaj z našimi vodami. Čaka nas kar nekaj dela na različnih področjih, zato jih bomo morali sistemsko ločiti. Naj strnem nekaj najpomembnejših: ena od njih je gotovo plovba, potem so tu še kopalne vode, dostopnost, zamuljenost voda, kolesarske poti ob vodah, lastništvo, gradnja objektov, odnos z ribiči, upravlja- nje z vodami. Dobro bi bilo tudi določiti pravila, kaj sme občina zahtevati od zasebnega lastnika v primeru javnega interesa. Kajti voda je javno dobro,« je poudarila Vidmarjeva. V Avstriji je vse lepo urejeno Od obiskovalcev Trojiškega je- zera, ki ga ljudje od blizu in daleč radi obiskujejo, Klobasa pogos- to sliši pripombe, kako lepo so takšna jezera urejena v Avstriji in kakšna škoda, da ni tako tudi pri nas. »Gotovo mislijo, da na občini ne naredimo dovolj, a se motijo; naša zakonodaja marsikaj blokira. Poleg tega so tu zahteve in prepo- vedi naravovarstvenikov, težave z ribiči. Želimo si več vpliva lokalne skupnosti, da bi lahko posegali in odločali o svojih vodnih površinah, ne pa da imamo samo obveznosti, in to od odstranjevanja odpadkov do urejanja okolice jezera, nima- mo pa vpliva na vsebine. Potrebu- jemo torej jasno določene pravice in dolžnosti za vse deležnike, da se bo odgovornost nehala prela- gati z enega na drugega, ter hkrati vedeti, kje v tej zgodbi je lokalna skupnost.« Skrbi ga dejstvo, da je Trojiško jezero že tako zamuljeno, da bo v njem kmalu zmanjkalo kisika in posledično življenja, zato je ukre- panje nujno. Bo Ptujsko jezero dobilo pristanišče? Da si želijo še bolj izkoristiti potencial Ptujskega jezera, je po- vedala Klavdija Petek s ptujske mestne uprave. »Veliko nam je že uspelo narediti, a imamo težave z dovoljenji za gradnjo pristanišča in za dodatno plovbo, seveda ob upoštevanju naravovarstvenih smernic in zakonodaje.« Tudi v občini Cerknica se zavze- majo za ureditev Cerkniškega jeze- ra v okviru Notranjskega regijske- ga parka v skladu z varstvom na- rave, a na sodoben način, saj niso pristaši konzerviranja prostora. Po dolgih letih truda je občini Duplek, tako pove njen župan Mi- tja Horvat, slednjič uspelo v zna- meniti gramoznici postaviti vleč- nico za smučanje na vodi. »Oviralo nas je marsikaj: gramoznica je na območju Nature 2000 in Krajinske- ga parka Drava, gre za poplavno območje. Zdaj je stvar bolj zažive- la, a še smo pred številnimi izzivi v zvezi z nedorečeno zakonodajo, čiščenjem usedlin, razmerjem z ri- biško družino, ki si lasti gramozni- co ... je pač tako, da dokler ni dolo- čen upravljavec, je občina dolžna samo 'drek pucati', pravic pa nima nobenih.« Gramoznice – težave s klasifi kacijo Za hoško gramoznico pa med drugim še vedno ni jasno, ali spa- da med površinske ali podzemne vode, razlaga župan občine Ho- če-Slivnica Marko Soršak. »Poleti tam dnevno naštejemo med 500 do 1000 kopalcev, mnogi tudi supajo, surfajo ali veslajo, a statu- sa kopalnih voda nismo dobili, ker zanj bojda ne izpolnjujemo pogo- jev. Precej zmede je na tem podro- čju, super bo, če nam skupaj uspe stvari poenotiti in povečati vlogo občin ob upoštevanju vseh pravil, seveda.« Svoje načrte in težave pri ure- janje vodnih površin za turistične in rekreativne namene so na prvi seji delovne skupine v Sveti Troji- ci predstavile še občine Sevnica, Šentjur, Velenje in Maribor. Podravje  Občine skupaj za urejanje vodnih površin za turizem in rekreacijo Občina dolžna »pucati drek«, pravic pa nima nobenih Številne občine v strategije o razvoju turizma vključujejo tudi obstoječe vodne površine, pri realizaciji načrtov pa naletijo na kup ovir različnih interesov uporabnikov, predvsem pa zaradi toge in pogosto neusklajene zakonodaje. Foto: geago.si Foto: DK Svetniki so predlagane sklepe potrjevali soglasno. Foto: SD David Klobasa: »Želimo si več vpli- va lokalne skupnosti, da bi lahko posegali in odločali o svojih vodnih površinah.« Foto: SD Klavdija Petek: »Veliko smo že na- redili, v prihodnje si želimo še bolj izkoristiti potencial Ptujskega jeze- ra.« Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 5 Da se regijski projekt kolesark lomi, je bilo slutiti že nekaj časa. V občinah Cirkulane in Dornava so pred kakšnim letom dni jasno povedali, da milijonskega (so)fi - nanciranja ne bodo zmogli. Zato so se od projekta začeli oddalje- vati. Štefan Čelan, sicer direktor ZRS Bistra Ptuj, je na septembrski seji mestnega sveta v vlogi svetni- ka povedal, da se lahko zgodi, da „kolesarke padejo“. Indicev, da se projektu slabo piše, je bilo naniza- nih že nekaj, tudi vse bolj glasno govorjenje, kako strahotno se je projekt podražil. Župan Merc karte položil na mizo Dornavski župan Janko Merc je na seji občinskega sveta minuli četrtek razkril, kakšna je situacija: „Nosilec projekta je Mestna obči- na (MO) Ptuj, ki nas je seznanila, da odseka kolesarske steze proti Dornavi ne bo gradila, saj nima dovolj sredstev. Na Ptuju so se odločili, da bodo gradili kanaliza- cijo in dveh projektov naenkrat fi - nančno ne morejo podpirati. Tako bodo krak proti Dornavi črtali iz projekta.“ MO Ptuj je sicer nosil- ka projekta, ker ima edina v regiji dokument prometne strategije, ta pa je pogoj, da lahko z investicijo kandidirajo za evropska sredstva. Zato so vse v projektu sodelujoče občine vezane na Ptuj. Svetniki s cmokom v grlu Čeprav se je vedelo, da se je projekt gradnje kolesark v Dornavi že skrčil, o čemer je bila v prete- klosti tudi debata na občinskem svetu, so dornavski svetniki infor- macijo o črtanju njihove občine iz projekta sprejeli s cmokom v grlu. Na vodstvo občine so apelirali, da bi vendarle našli kakšno pot, da bi zgradili kakšen odsek kolesarske steze. Padali so različni pomisleki in ideje. Srečka Kondriča je zmoti- lo, da se občina Dornava oddaljuje od drugih. „Ne razumem, zakaj je do tega prišlo, zapiramo se vase in ne bomo imeli več z nikomer nič?“ je spraševal. Direktorica občinske uprave Nada Kolednik je poveda- la, da občina Dornava na odločitev MO Ptuj ne more vplivati. „Odlo- čili so se, da kraka proti Dornavi ne bodo gradili, ker nimajo dovolj sredstev,“ je bila kratka v pojasni- lu. Za kilometer pol milijona evrov Svetniki so velike oči dobili tudi pri predstavljeni vrednosti odseka kolesarke Ptuj–Dornava, ki je dob- ra dva milijona evrov. „Lepo vas prosim, za kilometer kolesarske steze bi šlo pol milijona evrov … Kakor hitro so v igri evropska sredstva, vrednosti projektov na- rastejo za dvakrat, trikrat,“ so ne- godovali. Župan jim je pri tem lahko samo pokimal, strinjal se je, da so vred- nosti res drastično poskočile. torek  22. septembra 2020 5Politika Pogled na spodnjepodravsko regijo Regijska projekta v Spodnjem Podravju, ki se bosta v tem fi nančnem obdobju izvajala iz Dogovora za razvoj regij, sta obrtna cona v občini Kidričevo in kanalizacija v MO Ptuj. Nadomestila sta projekt obnove vodovoda, ki je padel že pred leti, v času, ko je bil župan Ptuja Miran Senčar. Drugi veliki regijski projekt, v katerem bi sodelovala večina občin, je bil gradnja kolesarskih stez. Tudi ta projekt je v tem trenutku videti kot počeno ogledalo. Ali se bodo odlomljeni drobci razleteli vsak v svojo smer in bo ideja o projektu ugasnila, bo jasno že kmalu. Časa za mencanje ni več veliko, saj se aktualno fi nančno obdobje EU čez dve leti izteče. Dejansko se končuje letos, a se lahko projekti v „podaljšku“ izvajajo do leta 2023. In če padejo kolesarske steze, bo bera črpanja evropskih sredstev v obdobju 2014–2020 za večino občin v Spodnjem Podravju zares skromna. Predloge Športnega društva Kenguru, Kluba malega nogo- meta Trnovska vas, DU Trnovska vas in PGD Biš je občinski upravi in kolegom svetnikom na zadnji seji občinskega sveta predstavil svetnik Manfred Jakop (SDS). »Športni park bi radi posodobili in razširili s travnatim igriščem, kot se za podobne parke spodobi, bi v njem postavili fi tnes naprave na prostem, igrala za otroke. Poveča- ti bi bilo treba tribuno in jo pokriti, dograditi prostor za pokrito keglji- šče, znotraj tega pa urediti skupni prostor za gasilce in upokojence, v katerem bodo lahko skladiščili svoje rekvizite. Na celotni površini športnega parka je treba urediti tudi javno razsvetljavo.« Jakopa je zanimalo, ali je izdela- va idejnega projekta že vključena v rebalans proračuna, ki so ga sve- tniki sprejemali na zadnji seji, ven- dar mu je župan Alojz Benko pojas- nil, da je projekt širitve športnega parka, ki je za Jagrovo trgovino v središču Trnovske vasi, načrtovan za prihodnji proračun, torej za pro- Trnovska vas  Športniki in rekreativci za več športnih površin Širitev športnega parka naloga 2021 Sestali so se uporabniki obstoječega športnega parka v Trnovski vasi in določili, katere spre- membe si v najkrajšem možnem času želijo na občinskih športnih in rekreativnih površinah. Spodnje Podravje  Gradnja kolesarskih mrež pod velikim vprašajem Odsek proti Dornavi že zradirali Gradnja kolesarskih stez, dejansko edini regijski projekt, ki so ga občine Spodnjega Podravja načrtovale, da bi zanj pridobile evropska sredstva, se krha. To pomeni, da bi lahko večina občin Spodnjega Podravja v tej fi nančni perspektivi ostala brez evropskega denarja, razen nekaj drobnih fi cljev iz skromnejših programov za razvoj podeželja, na primer LAS. Foto: MZ Kolesarske steze od Ptuja proti Dornavi očitno še lep čas ne bo. Foto: SD V športnem parku Trnovska vas med drugim načrtujejo travnato igrišče, fi tnes na prostem, pokrite tribune in kegljišče. Ptuj  Teden mobilnosti Za drugačne potovalne navade Ptujska občina se že več let pridružuje dogodkom ob Evrop- skem tednu mobilnosti. Letos so organizirali aktivnosti, s ka- terimi spodbujajo okolju čistejše načine prevoza. Ker so mladi naša prihodnost, je glavnina dogodkov namenjena otrokom. »Izberi čistejši način prevoza!« je geslo, pod katerim poteka le- tošnji Evropski teden mobilnosti, letos od 16. do 23. septembra. V Sloveniji se temu pridružuje okrog 60 občin, med njimi tudi Mestna občina Ptuj. Lokalne skupnosti tako enkrat na leto še posebej glasno opozarjajo na pomen trajnostne mobilnosti, tako da prirejajo različne aktivnosti, usmerjene v prizadevanja za človeku in okolju prijaznejše načine mobilnosti. Gre za hojo, kolesarjenje ipd. Evropski dan brez avtomobila je bil sicer prvič organiziran leta 1998 v Franciji. Nato je ideja prerasla v evropski projekt. Za vrtčevske otroke je bil v sredo pred ptujsko občino pripravljen poligon Kolesarček, na katerem so spoznavali, kako pomembno je, da so vidni in da spremljajo dogajanje v prometu. V petek so po stari dobri navadi vsaj za en dan ptujske ulice predali osnovnošolcem. V območjih šolskih okolišev so šolarji navdušeno risali s kredami in ustvarjali. Včeraj in danes, v torek, so po vseh ptujskih šolah predstavili projekt Varna šolska pot. Jutri se dogodki zaključijo s tradicionalnim kolesarjenjem okrog Ptujskega je- zera. V okviru vodene ture bodo udeleženci spoznavali lepote narave ob jezeru, naravno in kulturno dediščino, predvsem pa naredili marsi- kaj dobrega zase, svoje zdravje in okolje. Foto: ČG Teden mobilnosti se je začel v sredo, s poligonom Kolesarček. Središče ob Dravi  Konec prepiha v telovadnici Letos okna, fasada pa drugo leto Menjava oken na športni dvorani OŠ Središče ob Dravi je pri koncu. Izvajalci so pri zaključnih delih, namestili pa bodo tudi nove zaščitne mreže. To sicer ni bilo predvideno, a ko so začeli menjavo oken, se je izka- zalo, da zaščitne mreže več niso uporabne. »Mreže so povsem dotra- jane, dobesedno so preperele. Ko so jih sneli, so razpadale, tako nam sedaj ne preostane drugega, kot da zagotovimo nove,« je pojasnil župan Jurij Borko. Še v tem tednu jih bodo namestili monterji oken, ki tudi zaključujejo vsa dela in telovadnica bo nared. Menjava oken je zahtevala okoli 72.000 evrov, pri čemer je občina koristila skoraj 20.000 evrov nepovratnih sredstev. Zaradi dotrajanih mrež bo nasta- lo okoli 2.000 evrov dodatnih stroškov, ki jih bodo pokrili iz občinske- ga proračuna. S tem dejanjem letošnjo investicijo na dvorani zaklju- čujejo, za prihodnje leto pa že imajo velike načrte. Veliki načrti energetske sanacije skoraj 30 let stare športne dvora- ne z menjavo oken še zdaleč niso zaključeni. »V letu, ko smo sanirali sleme, smo uredili izolacijo tudi na podstrešju telovadnice. Sedaj smo zamenjali okna, a pri energetski sanaciji telovadnice moramo ure- diti še fasado in zamenjati notranja svetila. Luči so prav tako stare in temu primerno tudi porabijo veliko energije,« je dejal Borko. Na občini si pri tem prizadevajo, da bi lahko čimprej nadaljevali, vendar morajo počakati na nove razpise za pridobitev nepovratnih sredstev. »Če bo razpis objavljen ob koncu leta in bomo denar pridobili, raču- namo, da bi v letu 2021 ta projekt izvedli in stavba bi bila energetsko dokončno sanirana,« je prepričljivo zaključil Borko. Foto: KG S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ Foto: SD Manfred Jakop: »Športniki in re- kreativci si želimo več sodobnih športnih površin.« račun za leto 2021, ki je v pripravi. »Če bo vse po sreči, bi šli drugo leto v nakup zemljišča in izdelavo projektne naloge. Možnosti za širitev športnega parka so, izbrati moramo najustreznejšo.« Foto: Arhiv M24 Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  22. septembra 20206 V središču Slovenija  Maske v šolah in vrtcih Ogorčeni nad novimi ukrepi V slovenskih šolah in vrtcih so za zdaj zelo zadržani, pred- vsem pa skeptični o primernosti novih vladnih ukrepov, po katerih morajo od ponedeljka učenci od 7. razreda dalje no- siti maske tudi med poukom, enako tudi učitelji in vzgojite- ljice v vrtcih. So pa toliko bolj ogorčeni v Sindikatu vzgoje in izobraževanja. Kot je povedal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, njihovi telefoni pregorevajo in prejemajo ogorčene klice učiteljev, vzgojiteljic in drugih zaposlenih, ki opozarjajo, da je govoriti pod masko šest ur na dan nemogoče. Povsem nesprejemljivi pa so ti ukrepi po njegovem mnenju za vrtce, saj to potem niso več ustanove, ki opravljajo nek pedagoški proces, pač pa zgolj prostor, kjer bi otroke varovali pred tem, da se jim kaj ne zgodi. To se na tak način ne da početi, pravi Štrukelj, ki je prepričan, da NIJZ to ve, zato ne more razumeti, kako je mogoče takšen ukrep sploh predpisati. Prepričan je, da gre pri tej odločitvi zgolj za prenašanje odgovornosti na šole in vrtce, čemur pa sindikat, ki v usklajevanja sicer sploh ni vključen, nasprotuje. »Oblast s takim ravnanjem odriva odgovornost stran od sebe, učitelji in vzgojitelji pa naj se topijo v lastnem soku. To se bo moralo nehati, kajti mi smo tik pod vreliščem in v nekaj dneh bomo oblikovali zahteve do šolskih oblasti kar se tiče dodatnega kadra. Kot pravi prvi mož Sviza, potrebujejo namreč takojšen razpis za pripravnike, ki bi lahko prevzeli dodatne obremenitve, tudi dodaten tehnični kader, saj kuharice in čistilke pod maskami pregorevajo, zato tako ne bo šlo več naprej. Vlada odločitev sprejela mimo vrtcev Foto: Arhiv M24 Ravnatelj Gimnazije Celje - Center Gregor Deleja je povedal, da je nji- hova šola za dijake in učitelje priskrbela pralne maske, a so pred dnevi prejeli strokovno mnenje, da te niso zadostne. V Skupnosti vrtcev Slovenije so izjemno presenečeni nad odločitvijo vlade o obveznem nošenju mask za vzgojitelje v vrtcu. Predsednica skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj je opozorila, da je vlada to odločitev sprejela mimo vrtcev in brez vsakršnega razmisleka o posledicah. »Ne vemo, kako bomo lahko izpeljali pedagoški proces,« je opozorila. Izpostavila je, da so vrtci v začetku septembra začeli uvajati otroke novince, ki so se ob vseh naporih vzgojiteljev v teh tednih začeli počutiti dobro in so sprejeli osebe, s katerimi preživijo polovico dneva v vrtčevskih prostorih. To, kar se predvideva v nadaljevanju, da bodo strokovne delavke morale nositi masko znotraj oddelkov, jih dejansko preseneča, kajti stroka ve, kako se predšolski otrok uči, kako pomembno je, da vidi mimiko obraza, da razume besedišče zgolj v nekem kontekstu, je dejala Bogatajeva. V vrtcih ne vedo, kako bodo lahko v tem trenutku izpeljali pedagoški proces. »Ne predstavljam si, kako bo vzgojiteljica prepevala pesmi, izvajala neko dramatizacijo, ples, športno vzgojo in hkrati otroka pomirila oz. mu zagotavljala čustveno podporo s tem, ko bodo videli samo njene oči in nobene druge mimike na obrazu,« pravi Bogatajeva. Omenila je, da otroci običajno raziskujejo, se želijo dotikati osebe, ji poskušajo sneti očala, uhane in podobno, a sedaj bo to po njenem mnenju nemogoče. Ob tem v skupnosti tudi ne vedo, kdo bo zagotovil večjo količino mask. Glede na to, da se predvideva nošenje mask ves čas pri delu z otroki, ena maska zagotovo ne bo dovolj, je dejala. Ne nazadnje pa so pediatri minuli teden zelo jasno izpostavili, da predšolski otroci niso potencialni kandidati za prenos okužbe novega koronavirusa, je spomnila. Kot je povedala, resda prihaja do posameznih primerov, a so redki, zato v skupnosti vrtcev ne vidijo nevarnosti za prenosa okužbe z otroka na odraslega. V skupnosti zato pričakujejo, da bo prišlo do spremembe omenjene odločitve in da maske pri delu s predšolskimi otroki ne bodo potrebne. Ta se je dolgo prestavljala, ker so se zmeraj pojavili za občino nuj- nejši projekti. Ko je stavba začela še bolj propadati in groziti, da se bo zrušila sama vase, pa so se za- čele polemike, ali je vanjo sploh smiselno »vreči take kupe denar- ja«, kot so govorili nasprotniki pro- jekta. Spomnimo, da je bila prav stara cimprana lepotica sokriva, da je prvič v zgodovini občine pa- del predlagani proračun. Po dolgih razpravah so trnovski svetniki le potrdili začetek prepotrebne pre- nove domačije in se hkrati odločili, da bo prenova potekala v dveh lo- čenih fazah: za stanovanjski in za gospodarski del. Serija razpisov brez ponudb Kot smo že poročali, občini tudi po večkrat ponovljenih razpisih ni uspelo najti izvajalca obnove, saj se nanje sprva sploh nihče ni prijavil. Da bo šlo v tretje rado, so upali na občini, zato so v tretjem razpisu združili prenovo obeh de- lov domačije, tako stanovanjskega kot gospodarskega, in izvajalcu ponudili daljši izvedbeni rok. Da ne bi izgubili že odobrenih sofi - nancerskih sredstev, kar bi tako rekoč povsem onemogočilo načr- te po obnovi, saj je občina sama ne bi zmogla, so morali kmetijsko ministrstvo zaprositi tudi za po- daljšanje roka izvedbe. Razloge za nezanimanje izvajalcev je župan Alojz Benko videl v dejstvu, da gre za obnovo spomeniško zaščitene stavbe, kar pomeni, da mora izva- jalec delati pod nadzorom zavoda za varovanje kulturne dediščine, česar se mnogi bojijo, druga te- žava pa je po njegovem v stanju v slovenskem gradbeništvu, v ka- terem manjka predvsem delovne sile. Trnovska vas  Stari Simoničevi s slamo kriti domačiji se končno obetajo lepši časi Prenova občinskega bisera tudi s pomoč Simoničeva domačija je v svoji zgodovini doživela že marsikaj, pred desetletjem, ko je skrb nad njo prev blišču. A ni bilo tako. Leta so tekla, skoraj je že klonila pod težo časa, zdaj pa se bo, kot kaže, zanjo le dobr Simoničeva domačija čaka na prenovo. Foto: SD Alojz Benko: »Takoj ko bomo spre- jeli proračun za leto 2021 in 2022, bomo podpisali pogodbo z izvajal- cem del in začeli obnovo.« Do letos pri poslovanju družbe Golf Invest, ki upravlja z igriščem, nekih posebnih težav ni bilo. Vsa leta so poslovali s pozitivno ničlo. Koronakriza pa je prizadela tudi njihovo dejavnost. Zmanjšalo se je število njegovih obiskovalcev, prevladujejo domači, tujih je le 10 odstotkov. Z letošnjim letom pa se je povi- šal znesek za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar dodatno ogroža njihovo po- slovanje. Za igrišče za golf ga je z novim odlokom uvedla tudi obči- na Hajdina. Za stavbno nadomestilo po novem že 50.000 evrov letno V omenjenem odloku so druga- če opredelili nekatera zemljišča, med drugim tudi tisto, na katerem je igrišče za golf, ki je opredeljeno kot površina na športno dejavno- sti, namenjena trženju, je pojasnil hajdinski župan Stanislav Glažar. Tako golfi sti po novem plaču- jejo že blizu 50.000 evrov tega nadomestila, blizu 30.000 jim ga odmerjajo v MO Ptuj. Ptujski županji Nuški Gajšek so že predstavili težave, s katerimi se srečujejo v tem času. A pogovor ni prinesel nobenih rezultatov, saj so dobili zgolj pojasnila glede od- mere pri nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Izvedeli so, da bi lahko plačevali celo še višji znesek za nadomestilo. Zato ga v ptujski občini ne bodo zniževali, pač pa bo ostal takšen kot doslej. Opozorili (le) na nevzdržnost politike zviševanja nadomestila „Vso potrebno infrastrukturo smo izgradili sami, brez kakršne koli pomoči lokalnih skupnosti. Družba Golf Invest, d. o. o., je v preteklih letih tako plačala več kot 330.000 evrov nadomestila in poravnala vse svoje obveznosti iz tega naslova. Nikogar torej nis- mo prosili za odpis omenjenega zneska. Glede na ponovno pove- čanje nadomestila smo pristojne v MO Ptuj in Občini Hajdina želeli opozoriti na nevzdržnost nada- ljevanja takšne politike. Dejstvo, da plačujemo nadomestilo za zemljišča, ki smo jih z lastno pod- jetniško idejo in z lastnimi sredstvi spremenili iz divjega odlagališča odpadkov in območja za samoos- krbo z gramozom in lesom, je po svoje absurdno. Predlagali smo le pošteno ovrednotenje najemnine, dogovorno z obema občinama, in da se preneha nenehno povečeva- nje zneska nadomestila. Menimo namreč, da se mora pri določanju višine zneska upoštevati specifi č- nost uporabe prostora, predvsem pa, da se o tem nadomestilu zač- ne razmišljati kot o pomembnem dejavniku, ki vpliva na (ne)razvoj, ne pa le kot o priročnem mašilu za krpanje proračunskega brezna,“ je težave, s katerimi se srečujejo v družbi Golf Invest v letošnjem letu, predstavil direktor Jernej Lončarič. Ptuj  Igrišče za golf z manj obiskovalci, stavbno nadomestilo pa se iz leta v leto zv Igrišča ne bodo zaprli lastniki, temveč n Igrišče za golf Ptuj je staro več kot dvajset let, odprli so ga 25. maja leta 1999. Takrat so mu slavo peli vsi zunanje fi nančne podpore. Igrišče so uredili na hajdinski gmajni, nerodovitnem, zamočvirjenem in zaraš Igrišče za golf je eno bolj urejenih v Sloveniji. Foto: Črtomir Goznik Jernej Lončarič, direktor družbe Golf Invest, d. o. o. Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  22. septembra 2020 7V središču čjo prostovoljcev vzela občina Trnovska vas, pa je kazalo, da bo kmalu zasijala v svojem izvirnem ro izteklo, saj naj bi se prenova kmalu začela. Občino bo prenova stala 150.000 evrov »Izvajalca, enega samega sicer, smo slednjič dobili, a za 302.000 evrov za celoten gradbeni del, kar pa je bilo po naši oceni mnogo preveč, zato smo skušali najti ce- nejšo rešitev, da ohranimo Simo- ničevo domačijo. Sedli smo skupaj z upravnimi odbori društev in šli natančno od postavke do postav- ke, pregledali, kje je kaj precenje- no in kaj lahko s pomočjo društev uredimo sami. Iz razpisa smo tako marsikaj črtali, nato pa ga ponov- no objavili in dobili izvajalca,« je Benko ob sprejemanju rebalan- sa proračuna pojasnil trnovskim svetnikom. »Na srečo nam je z nekaterimi rešitvami precej nap- roti stopila tudi konzervatorska stroka. Številke so zdaj sledeče: obnova stanovanjskega dela je zdaj ocenjena na 97.400, gospo- darskega pa na 113.400 evrov. Dodali smo še postavko za elek- triko, ki je zdaj v hiši ni, in druge morebitne nepredvidene stroške v višini 15.000 evrov, kar skupaj znese dobrih 225.800 evrov, torej smo prvotno ponudbo za 302.000 evrov uspeli oklestiti za skoraj 80.000 evrov. Ki pa jih bomo se- veda morali oddelati sami. Za oba projekta dobimo skupaj 98.000 evrov, nekaj denarja bo šlo še za promocijo in notranjo opremo, skratka računamo, da bi naš delež pri prenovi znašal nekje 150.000 evrov. Res je, da smo si zadali ve- lik zalogaj, koordinacijo z društvi, prostovoljno delo, skupaj z direk- torjem občinske uprave in nad- zornikom del nam ne bo lahko, a menim, da smo se prav odločili.« To dolgujemo našim otrokom Da podpira začetek obnove Si- moničeve domačije, je dejal sve- tnik Manfred Jakop: »Simoniče- va domačija je odgovornost nas vseh, ki živimo v Trnovski vasi. Žal je to edina taka stavba v občini, ki jo bomo lahko, če bomo seveda zmogli in znali, izkoristili za pro- mocijo kraja in društev. O tem sem se pogovarjal s številnimi po vsej Sloveniji, vsi iščejo zgodbe, ki jih povezujejo s starimi zgradbami, a marsikje takih hiš ni več. Mi jo ima- mo, zato je prav, da poleg cest, kanalizacije, ureditve središča občine in še česa poskrbimo tudi zanjo, da ne propade. Za ta denar se najbrž ne bo svetila, ne bo zlata, bo pa ohranjena. Gotovo bodo še razpisi za fi nanciranje programov društev in razvoja podeželja.« Da gre pravzaprav za biser občine, je dodal še Alojz Fekonja. Podpis pogodbe po sprejetju proračuna Andreja Krajnc pa je menila, da je skrajni čas za ukrepanje. »Vse predolgo že to vlečemo in razpra- vljamo, ali bomo ali ne bomo ob- navljali. Dajmo že enkrat, sicer se nam bo prej podrla.« Župan pa je pojasnil: »Za letos ne moremo več računati na evrop- ska sredstva, smo pa z rebalansom zagotovili 20.000 evrov za stroške osnovnih pripravljalnih del. Zdaj je vse odvisno od svetnikov in spre- jetje proračuna, kjer pa ne priča- kujem težav. Takoj ko bo sprejet, upam, da bo to že v oktobru, in sicer skupaj za leti 2021 in 2022, bomo lahko podpisali pogodbo z izvajalcem in takoj začeli delati. Če hočemo počrpati sofi nancerski denar, mora biti namreč prenova zaključena do oktobra prihodnje leto.«Foto: SD Foto: SD Manfred Jakop: »Upam, da bomo k prenovi Simoničeve domačije prostovoljno pristopili v čim večjem številu in pomagali po svojih močeh in znanju.« Streho morali prekriti s folijo Občina je z obema projektoma preko ptujskega Lasa us- pešno kandidirala na javni razpis pri Evropskem kmetij- skem skladu za razvoj podeželja (EKSRP), ki bi za vsakega primaknil po 49.000 evrov. Projekt prenove stanovanjskega dela domačije, v katerem so poleg občine partnerji še Dru- štvo gospodinj, Turistično društvo in Pika, d. o. o., so poime- novali Življenje pod slamnato streho Simoničeve domačije, v njem pa naj bi uredili prostor za medgeneracijsko druženje z možnostjo bivanja. Obujanje starih običajev panonske hiše s slamnato streho pa se imenuje projekt prenove gospodar- skega dela domačije, v katerem načrtujejo postavitev muzeja, organizacijo raznih prireditev in delavnic ter prikazov starih običajev in tehnik. Poleg Občine Trnovska vas so partner- ji projekta Društvo za ohranjanje običajev Ločič, Bolfenško društvo ljubiteljev stare tehnike in Pika, d. o. o. Za oba pro- jekta je bila izdelana projektna dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Medtem je bila slamnata streha že tako načeta, da je ob dežju praktično povsod zatekalo v notranjost stavbe, zato jo je bilo treba prekriti s folijo, da so ustavili na- daljnje propadanje. Vsi zaposleni v podjetju, vseh sedem, se trudi, da so vsi prispevki in obveznosti do države in lokalne skupnosti redno plačani, da niko- mur niso nič dolžni. Za pošteno odmero nadomestila „Družba Golf Invest od lokalnih skupnosti v prihodnje ne zahteva nič drugega kot pošteno odmero nadomestila za stavbno zemljišče, ki bo omogočala nadaljnje poslo- vanje igrišča. Igrišče za golf pod obstoječimi pogoji najverjetneje ne bo moglo poslovati, posebej še, če upoštevamo dejstvo, da je po več kot dvajsetletnem obra- tovanju potrebna investicijska obnova. Zaprli ga ne bodo lastni- ki, ampak nerazumevanje občin- skih veljakov. Družba bo torej poslovala tako dolgo, dokler bo v stanju zagotavljati takšen nivo storitev, kot jih naši gostje priča- kujejo in zahtevajo, in dokler bo v takih razmerah mogoče s prihodki pokrivati vse obveznosti. Letos ra- čunamo na okrog 400.000 evrov prihodkov, če bi bile razmere nor- malne bi jih bilo 100.000 evrov več. Strategije o razvoju turizma na Ptuju in v okolici se množijo, rezultati pa žal ne. Dejstvo pa je, da lahko goste privabiš in obdržiš predvsem tako, da jim omogo- čiš aktivno preživljanje prostega časa. Žal svež zrak in lepi razgledi že dolgo ne zadoščajo več. Ves čas je namreč treba investirati v turi- stično infrastrukturo, katere del so tudi igrišča za golf. V turističnih krajih v naši soseščini se tega za- vedajo, številna igrišča so že dlje časa obravnavana kot pomemben del turistične infrastrukture, kot tudi npr. žičnice v smučarskih sre- diščih. Zavedajo se multiplikativ- nega učinka te dejavnosti v drugih delih turistične ponudbe, saj se povečuje število nočitev, obiska- nost restavracij, obiskanost prire- ditev idr. Družba Golf Invest in s tem igrišče za golf na Ptuju nista bila nikoli deležna kakršnih koli ra- zvojnih spodbud lokalne skupnos- ti in jih nista niti pričakovala, kaj šele zahtevala. Agrarni skupnosti redno plačujemo najemnino, kot smo jo pogodbeno določili. Nekaj površin pa smo tudi že odkupili,“ je še povedal Jernej Lončarič. višuje nerazumna politika lokalnih skupnosti v lokalnem in širšem okolju, predvsem pa skupini ljudi, ki se je odločila za tako pomembno naložbo, brez ščenem svetu, ki je v glavnem služil kot odlagališče odpadkov. Foto: Črtomir Goznik „Firme z milijonskimi dobički plačujejo nižja nadomestila!“ Janko Bedrač, predsednik skupščine solastnikov, je o višini nadomestila povedal: „Igrišče za golf je turistična infrastruktura, ki ne prinaša nekih donosov. Za lokalne skupnosti je golf športna pridobitna dejavnost. Naj mi nekdo obrazloži, kaj pa danes ni pridobitna dejavnost. Če gre vnuk igrat nogomet, vem, da bom moral plačati 30 evrov igralnine na mesec. Nerazumljivo je, da danes firme z milijonskimi dobički plačujejo manj nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot Golf Invest za igrišče za golf. Odprta razprava na to temo, da bi se tu nekaj spremenilo, z občinskimi funkcionarji ni mogoča. Realno bi morali plačevati pet tisoč evrov nadomestila na leto. Če bi se uveljavil nepremičninski davek, bi plačevali 3.800 evrov na leto, kot je pokazal informativni izračun. Ne razlikujejo med površinami za šport in nezazidanimi površinami, ki so zelene površine. Celo nam je bilo pojasnjeno, da bi nam lahko zaračunali še veliko več. Nadomestila nam ne morejo znižati, ker je vse po zakonu, skladno s predpisi, s tem da je odlok v vsaki občini drugačen. To pomeni, da ne gre za čisto zakonsko osnovo. Primerjava z ostalimi igrišči za golf pove, da je vse odvisno od lokalnih skupnosti, od tega, kakšen odnos imajo do igrišča za golf. Tudi, kjer je lastnik država, plačujejo bistveno manj. Trudimo se, da bi igrišče obdržali pri življenju. Če pa se bodo razmere še slabšale, se bomo morali odločiti, kako naprej. Tudi likvidacija je ena od možnih opcij.“ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  22. septembra 20208 Politika Cirkulane  Letošnje investicije Pokopališče bodo zaščitili pred srnami Svetniki občine Cirkulane so na septembrski seji potrjevali rebalans letošnjega proračuna. Zaradi previsokih ponudbe- nih cen so iz proračuna umaknili investicijo na pokopališču. Izvedli so namreč dva javna razpisa, obakrat so bile vred- nosti ponudb (pre)visoke. Na drugi razpis je prispela zgolj ena ponudba v vrednosti 140.000 evrov, kar je po mnenju vodstva občine za dela, ki bi jih na pokopa- lišču izvedli (žarni spomeniki, prostor za raztros pepela, nadstrešek pri pokopališki veži in ograja), absolutno previsok znesek. „Tudi ča- sovno bi se nam sedaj težko izšlo, da bi dela končali pred 1. novem- brom. Odločili smo se, da bomo uredili ograjo in tako divjadi (srnam) preprečili dostop do pokopališča. Dogaja se namreč, da nam srne na pokopališču po grobovih uničujejo cvetje. Postavili bomo žičnato ograjo in jo ozelenili z bršljanom, za kar smo v proračunu rezervirali 20.000 evrov. Živo mejo iz cipres bomo umaknili, saj imamo z njo ne- nehno veliko dela, pa nikoli ni takšna, kot bi želeli, da bi bila. Sadike se sušijo in jih je treba neprestano saditi zraven. Menim, da bo ograja z bršljanom dobra rešitev,“ je poudarila županja Antonija Žumbar. Tega bodo veseli tudi vsi tisti, ki lepo skrbijo za cvetje na grobovih, a jim ga srne nemalokrat pač pojedo oz. uničijo. Najbolj jih bodo zaposlovale ceste Na račun višje povprečnine bo občina Cirkulane letos prejela do- datnih 106.000 evrov, prav tako jim država namenja 41.000 evrov za vzdrževanje obmejnih cest, ki jih varuhi reda koristijo za nadzor dr- žavne meje med Slovenijo in Hrvaško. 41 tisočakov državnega denar- ja bodo usmerili v asfaltiranje 230 metrov ceste na Mejah in 130-me- trski odsek v Brezovcu. Ceste pa bodo tudi sicer do konca leta najbolj zaposlovale vodstvo občine, saj imajo v načrtu še nekaj obnov posa- meznih odsekov. Za ureditev 920 metrov ceste v Slatini so izvajalca že izbrali. To sta podjetji Asfalti Ptuj in Geodrill, ki sta delo na cestah v cirkulanski občini dobili že v spomladanskem času. Obe podjetji tako ostajata na gradbiščih v Cirkulanah. Za obnovo ceste z utrjevanjem brežin v Slatini bo občina namenila 136.000 evrov. Županja je napo- vedala, da bodo poleg že navedenega odseka v Slatini letos moderni- zirali še pet drugih: tri v Paradižu ter po enega v Gradiščah in Malem Okiču. Računajo, da bo obnova petih odsekov veljala okoli 150 tiso- čakov, izvajalca(ev) še niso izbrali. Načrtujejo tudi obnovo mostu v Korenjaku z modernizacijo 200-metrskega odseka ceste, pripravljena imajo dva projekta, ki ju bodo izvedli s fi nančno pomočjo države. To sta sanacija plazu v Paradižu in obnova mostu v Dolanah pri Kokolu. Pri obeh čakajo na odobritev sofi nanciranja. Višji stroški v vrtcih in domovih upokojencev Občina Cirkulane z rebalansom proračuna, ki ga je občinski svet potrdil na septembrski seji, načrtuje 3,4 milijona evrov odhodkov. Odhodki za okoli pol milijona evrov presegajo načrtovane prihodke, razliko nameravajo pokriti z lanskoletnim ostankom sredstev. Med odhodki so se kar precej povišali stroški institucionalnega varstva otrok v vrtcih in starejših v domovih upokojencev. „Višji stroški so posledica povišanja plač,“ je še dodala županja Žumbarjeva. Foto: MZ Svetniki občine Cirkulane so rebalans proračuna potrdili soglasno. Vodstvo OŠ Središče ob Dravi, pod katero vrtec deluje, je pripra- vilo izračune za ekonomske cene, s katerimi so bili vsaj v občinski upravi zadovoljni. Nove cene se razlikujejo od tistih v preteklem šolskem letu, a je župan Jurij Bor- ko navedel, da velika večina star- šev plačuje do 20 % cene vrtca, preostali del pa sofi nancira ob- čina. »Levji delež stroškov, ki se obračunava v ceni oskrbnine za otroka, so plače zaposlenih, ki so določene na državni ravni. Iz leta v leto se ti stroški zvišujejo na podla- gi dodatka na delovno dobo in na podlagi napredovanja strokovnih delavk,« je podražitev upravičil Borko in dodal: »S povišanjem cen bomo pokrili negativno razliko, ki bi se sicer pokazala v višini okoli 1.500 evrov na mesec.« Za varstvo v jaslih tri evre manj, pri preostalih 26 evrov več Glede na število vpisanih otrok in kot tudi glede na njihovo starost se v vsakem šolskem letu na novo oblikujejo skupine otrok. »V leto- šnjem letu bodo otroci razdeljeni v dva homogena oddelka, kjer se cena znižuje za tri evre, ter v tri he- terogene oddelke, kjer se bo cena povišala za dobrih 20 evrov. Letos je en heterogeni oddelek več, uki- nja pa se kombinirani oddelek, ki je bil lani dražji,« je Borko dodatno utemeljil dvig cen. Cena za prvo starostno obdob- je bo letos znašala 456 evrov, za otroke v drugem starostnem ob- dobju pa bo višja za 26 evrov in bo znašala 368 evrov. Starši bodo te podražitve na položnicah občutili v manjšem znesku glede na delež sofi nanciranja občine. Svetniki so predlog cenika za novo šolsko leto potrdili. Središče ob Dravi  S seje občinskega sveta Ali zvišanje cen ali 17.000 evrov težka izguba Cena varstva otrok v vrtcu Navihanček v Središču ob Dravi se bo za večino otrok podražila, starši pa bodo spremembo zaznali že na položnici za oskrbnino v septembru. Tako so odločili svetniki na sep- tembrski seji občinskega sveta. Foto: KG Foto: MZ Živo mejo iz cipres na pokopališču bodo zamenjali z žičnato ograjo, čez katero se bo razraščal bršljan. Z vzdrževanjem cipres je po besedah županje Antonije Žumbar izjemno veliko dela, hkrati pa se sadike ne- prestano sušijo in jih je treba vedno znova in znova saditi zraven. Zajetnih projektov, ki čakajo novoizvoljenega župana, je kar precej. Na eni strani jih čaka grad- nja nove štirirazredne osnovne šole v KS Marjeta, na drugi strani vzpostavitev industrijske cone, oskrba starejših bi se z domom za upokojence bistveno okrepila, ob tem pa je na veliko točkah v občini problematična sama infra- struktura. Prav vsi kandidati se za- vedajo in poudarjajo, da je treba do konca mandata graditi na vseh omenjenih področjih. Zanimalo nas je, kateri projekt bi kandidati obravnavali prioritetno. Aleksan- der Furek in Nataša Petek menita, da so vsi ti projekti kot celota po- membni za razvoj občine in bi jih tako tudi vodila. Preostali kandi- dati pa so jasno in v en glas pove- dali, da je daleč najpomembnejši projekt izgradnja nove POŠ Mar- jeta. »Stavba POŠ Marjeta več ni primerna za pouk, je nevarna tako za otroke kot tudi za zaposlene,« lahko povzamemo njihove bese- de. Če gre verjeti navedbam, bi marješka štirirazrednica čez dve leti morala stati. Vsi trdijo, da bodo občanom prisluhnili Aleksander Furek, ki je trenu- tno kot logistični tehnik zaposlen pri Pošti Slovenije, je vpet v delo- vanje različnih društev v občini. Prepričan je, da je pravi recept za uspešno vodenje občine v po- vezovanju ljudi. »Verjamem v ob- čane in vem, da skupaj zmoremo veliko. Gradil bom na gospodar- skem razvoju in enotnosti,« je bil jedrnat Furek. Drugi kandidat, Aleš Bandur, prihaja iz gospodarskih krogov. Verjame, da je ob vsem znanju tre- ba znati uporabljati tudi kmečko zdravo pamet. Če bo zmagal na volitvah, pa je napovedal: »Priori- tetno bom poskrbel za mlade, da se ne bodo še naprej odseljevali, ter za starejše, da bodo lahko mir- ni v zasluženi starosti. »Ne bom pristal na dogovore, da bi se žepnine, vzpodbude za novorojenčke, podpora društvom ali druge ugodnosti občanom uki- nile v zameno za izgradnjo nove ceste v občini,« je dejal Domen Majcen, ki je trenutno zaposlen v policiji. Zase trdi, da ima posluh za ljudi, njegova mladost pa naj bi za- gotavljala pravo mero energije za vodenje občine. »Kot ženska gledam na stva- ri drugače in se zavedam težav v naši občini, ki jih je treba rešiti drugače, kot to počno moški, ter zgladiti trenja,« je svojo vizijo predstavila edina ženska kandi- datka Nataša Petek. Pri župano- vanju bi izhajala iz strokovnega znanja iz ekonomije in izkušenj, ki jih je nabrala v času, ko je opravlja- la funkcijo podžupanje. Prav tako na znanje iz ekonomi- je stavi Jožef Gojčič, ki je zase zatr- dil, da je zavzet, delaven, vztrajen in pošten in da ima posluh za ljudi. »Ne želim več projektov, ki stojijo, se dražijo ali pa celo osta- nejo neizvedeni. Počutim se spo- sobnega, da občino pripeljem do napredka,« je navedel Gojčič, ki v občini trenutno ne vidi področja, kjer bi bilo vse postorjeno. »S svojim znanjem in izkušnja- mi lahko pripomorem k transpa- rentnemu in skladnemu razvoju občine. Ob morebitnem vodenju občine bi gradil na dialogu z ob- čani ter interesnimi skupinami v občini,« je napovedal Stanislav Greifoner, ki ima delovne izkušnje iz javne uprave, v zadnjih letih pa je deloval kot odvetnik. Na svoje znanje iz ekonomije stavi tudi Miran Čuš, ki je trenutno kot analitik v prodaji zaposlen v avtomobilski branži. »Investicije morajo slediti potrebam občanov in pri tem ne sme biti zapostav- ljen noben del občine. Zanima me skupno dobro, negovanje dobrih odnosov pa postavljam na prvo mesto,« je izpostavil Čuš ter za- gotovil, da ga parcialni interesi ne bodo zanimali. Starše  Kandidati za župana o svojih prioritetah Pet v en glas: POŠ Marjeta je prioriteta V boj za dvoletno vodenje občine Starše se je podalo sedem kandidatov, ki imajo različne poglede na prihodnost v občini, a vsi so si edini, da bo do konca mandata treba predvsem zaključevati odprte velike projekte. Foto: M24 5.000 evrov pomoči Ormožanom Občinski svet z vodstvom občine se je na izredni seji sredi septembra odločil za nesebično gesto. Sosednji občini Ormož bodo za sanacijo škode po avgustovskem neurju donirali nekaj proračunskega denarja. Roman Medik je sicer izrazil pomislek: »Mi smo dvakrat imeli poplave. Zanima me, kdo je pomagal nam?« Ko je dobil odgovor, da občini Središče ni pomagal nihče, se je odločil, da predloga ne bo podprl. Podobno je razmišljal tudi Mitja Bogdan, preostali svetniki pa so tehtnico obrnili podpori v prid in skupaj dorekli, da je 5.000 evrov znesek, ki ga v proračunu lahko pogrešijo. Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  22. septembra 2020 9Kmetijstvo Ptuj  Vinogradnik in vinar Matej Rebernišek Dobro vino se rojeva v vinogradu Uspešne vinogradniške in vinarske zgodbe na Ptujskem piše vse več mladih. Matej Rebernišek izhaja iz znane vinogra- dniške in vinarske družine Rebernišek, kjer je vinogradni- štvo doma že več desetletij. Po srednji šoli se je odločil za študij na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Ma- riboru, smer vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo, kjer je tudi magistriral. „Tisto, kar sem se že doma naučil, sem na fakulteti dopolnil še s teorijo. Z ženo imava tudi svoj vinograd v Majskem Vrhu, ki je name- njen pridelavi penine. Prve steklenice s penino smo napolnili že pred petimi leti. Sicer pa smo v družinsko vinogradništvo, v pridelavo vin pod znamko Vina Rebernišek, vpeti vsi. Poskušamo čim več narediti sami, kolikor se le da,“ je Matejeva zgodba o vinogradu in vinu. Vinogradnik in vinar je najbolj zadovoljen takrat, ko mu uspe pride- lati kakovostno vino. Včasih je zelo težko, vremenske ujme so vse po- gostejše. Kakšno leto ostaneš brez pridelka, ker je vse oklestila toča. Lani so rumeni muškat trikrat prebirali. „Na koncu pa je bila njegova kakovost boljša kot v tistih slabših letinah. To je tisti čar, ko se boriš za sleherno jagodo in si na koncu prijetno presenečen nad kakovostjo pridelanega. Tisto, kar pridelamo v vinogradu, v kleti ohranjamo, saj čudeži niso mogoči. Mi ohranjamo vino živo. V vinogradu v Majskem Vrhu, ki ga je podedovala žena, so rasle stare trte še na kolih. Z ve- seljem sva ga obdelovala. Začela sva kletariti, kisline so bile nekoliko višje, alkoholi pa nižji. Ko sva iskala nasvet pri očetu, kaj s tem vinom, sva dobila odgovor, da so to odlične razmere za pridelavo penin. Najprej sva kletarila z vinom, potem pa sva začela s peninami. Naše penine (Majska penina) so sveže, pitne, malo manj bogate na alkoho- lu, pridelane po klasični metodi, do porabnika pridejo po dveh letih. Največ prodamo na domu, nekaj tudi v tujino. Naše glavne sorte so sovinjon, rumeni muškat in modri pinot, s katerimi polnimo buteljke. Še vedno pa prevladuje zvrst, litrski program. Vina vinogradništva Rebernišek distribuiramo lokalno in po Sloveniji. Tudi moja vizija je podobna,“ pove Matej Rebernišek. Foto: Črtomir Goznik 990 € 990 € 1590 € 041/521-545 Vse cene so z DDV, kardanom in dostavo. Za dobro vino mora biti vse postorjeno že v vinogradu. Prizadevajo si za čim manjšo obremenitev po hektarju, za čim manj grozdov na trsu. Na ta način zmanjšujejo količino grozdja, ki ga nato za buteljko še posebej ločujejo. Letos grozdje zelo napadajo ose, takšne jagode odstranijo, da ostanejo samo zdrave, ki tako lahko še bolj dozorijo. „Vsak vinogradnik in vinar ima svoj okus, v vsakem vinu pa moraš za- čutiti harmonijo, da ne zapeče kislina. Kislino v vinu moramo ohraniti. Umetnost pa je narediti suho vino, ki deluje bolj sladkasto, kar si želi vsak vinar, da suho vino ne deluje grobo, da ga z užitkom spiješ,“ Matej predstavi odliko dobrega vina. Z očetom Andrejem sta že pred leti začela zgodbo o ptujskem vinu. Iskali so nekaj novega, vsi naokrog so že imeli nekaj podobnega (jeruzalemčan, haložan, svetinčan itd.). Prva sva bila z vinom Ptujčan. To je buteljčni program z zvrstjo v kombinaciji laškega rizlinga, rume- nega muškata in sivega pinota. Letina 2020 bo dobra, komur bo uspe- lo ohraniti grozdje do konca septembra, bo lahko pridelal vrhunska vina, še pove Matej. Gre za prvi odkriti primer APK v Nemčiji pri divjem prašiču. Od prvih pojavov APK na zahodu Poljske je Nemčija vzdolž meje že povečala nadzor ter začela graditi ograjo, ki bi preprečevala prehode divjih prašičev iz Poljske v Nemči- jo, prav tako so na tem območju intenzivirali odstrel divjih praši- čev. Kot je znano, se bolezen na domače prašiče najbolj prenaša preko divjega prašiča, zato je tre- ba preprečiti možen stik, pa tudi preko človeka, ki lahko virus svoji živali prenese z uvoženimi mesni- mi izdelki. Kitajska je preventivno že prepovedala uvoz svinjine iz Nemčije, kar pomeni velik udarec nemškim proizvajalcem, ki so s prepovedjo izgubili največji izvo- zni trg zunaj EU. Nenevarna za ljudi, usodna za prašiče Ni pa novica o nemškem od- kritju okužene živali s to nevarno boleznijo, ki sicer ni nevarna za ljudi, je pa skoraj vedno usodna za prašiče, saj proti bolezni ni cepiva ali zdravila, nič posebnega. APK je namreč že nekaj časa spet priso- tna v Evropi, predvsem v njenem vzhodnem delu, a se o tem ne go- vori veliko. Povsem v senci pandemije co- vida-19 in tako rekoč mimo pozor- nosti javnosti je na primer Srbija v začetku julija obvestila Evropsko komisijo o treh novih izbruhih APK pri domačih prašičih. Takrat so v Srbiji uvedli ukrepe za nadzor in iz- koreninjenje bolezni. APK se je po- javila v treh dvoriščnih rejah pra- šičev v okrožju Pirotski, na meji z Bolgarijo, kjer je bilo skupno ugo- tovljenih 12 okuženih prašičev, pri- sotnost za prašiče smrtonosnega virusa pa je potrdil tudi Nacionalni referenčni laboratorij za APK, ki deluje pri Inštitutu za veterinarsko medicino Srbije v Beogradu. Oku- žene domače prašiče so v Srbiji prvič odkrili julija lani, letos pa še divje prašiče, in sicer vse ob meji z Bolgarijo. Najbolj ogroženi divji prašiči Ker afriška prašičja kuga pred- stavlja veliko nevarnost za doma- čo prašičerejo, je Evropska unija aktivirala skupni sistem za poroča- nje in obveščanje o boleznih živali. Tam se zbirajo tudi vse prijave o pojavih oziroma izbruhih APK. Vzemimo pod drobnogled poro- čila za obdobje med letošnjim 22. avgustom in 4. septembrom, torej še pred pojavom okužbe v Nemči- ji, ki jih redno objavlja tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Če pri- merjamo obe tabeli, ugotovimo, da je primerov okuženih divjih pra- šičev bistveno več kot domačih, kar pomeni, da pristojni za zdaj us- pešno preprečujejo prenos okuž- be z divjih na domače živali. Lani je bilo v Evropi skupaj odkritih 6.436 okuženih divjih prašičev, letos pa je to število že naraslo na 8.342. Med rizičnimi državami z bolezni- jo APK daleč prednjačita Poljska in Madžarska, sledi jima Romunija. Gre torej za države s tudi sicer šte- vilčno populacijo teh živali. Letos je opazen porast okužb tudi v Bol- gariji, Litvi in na Slovaškem. Poglejmo si še številke okuže- nih domačih prašičev: teh je bilo lani 1.912, letos pa je bolezni med domačimi prašiči očitno manj, saj je doslej zabeleženih 752 prime- rov. Pri tem je daleč največja nes- lavna rekorderka Romunija, ki se ji je letos precej približala Poljska, saj je od lani do letos, pa čeprav še nismo pri koncu leta, okužbo z APK pri domačih prašičih kar pod- vojila. Slovenija za zdaj brez prašičje gripe Kot je razvidno iz podatkov, Slovenije na teh seznamih ni. Za zdaj. Strokovnjaki so si zato edi- ni, da je treba narediti vse, kar se da, da virus ne preskoči z divjega na domačega prašiča, in da smo kar najbolj dosledni pri preventi- vi. V preventivne akcije pri nas je vključenih več strokovnjakov: od lovcev, veterinarjev, veterinarskih inšpektorjev, kmetijskih svetoval- cev do strokovnjakov na upravi za varno hrano. Lovci opazujejo divje prašiče, njihovo gibanje po ozemlju in vedenje, posebej po- zorni pa so na poginule primerke. »Čeprav APK ni za človeka nevar- na bolezen, bi njen izbruh pomenil ogromno ekonomsko škodo. Virus bi lahko povzročil celo izumrtje divjega prašiča. Tudi če na farmi s potrjeno APK vsi prašiči še ne bi poginili, bi jih bilo v skladu s predpisi treba usmrtiti. Virus APK povzroča torej masovne pogine prašičev, gospodarske izgube kmetij in predelovalne industrije. Za Slovenijo, ki je s svinjino že tako zgolj 30 odstotkov samooskrbna, bi to pomenilo pravo katastrofo,« pravi prvi mož ptujskih kmetijskih svetovalcev Peter Pribožič, ki se obenem zaveda, da ni vprašanje, ali se bo APK pojavila tudi v Slo- veniji, ampak kdaj. »Ker še vedno spadamo med države z ugodnim zdravstvenim stanjem prašičev, se moramo potruditi, da to stanje obdržimo in tako ohranimo proi- zvodnjo kakovostnega domačega mesa prašičev s čim manj izguba- mi.« Evropa, Slovenija  Afriška prašičja kuga pri domačih in divjih prašičih Bolezen prašičem grozi z vzhoda Evrope V nemški zvezni deželi Brandenburg, samo nekaj kilometrov od meje s Poljsko, so v začetku septembra odkrili truplo odrasle samice divjega prašiča, ki je bila potrjeno okužena z afriško prašičjo kugo (APK). Foto: Črtomir Goznik Okužbe z afriško prašičjo kugo (APK) pri domačih prašičih Država Št. primerov v 2019 Št. primerov v 2020 Št. primerov 22. 8.–4. 9. 2020 Italija 1 0 0 Poljska 48 82 26 Romunija 1.728 603 94 Ukrajina 42 13 0 Litva 19 3 0 Bolgarija 44 18 0 Latvija 1 3 0 Slovaška 11 16 11 Srbija 18 12 0 Grčija 0 1 0 Moldavija 0 1 0 Skupaj 1.912 752 131 Vir: UVHVVR Okužbe z afriško prašičjo kugo (APK) pri divjih prašičih Država Št. primerov v 2019 Št. primerov v 2020 Št. primerov 22. 8.–4. 9. 2020 Belgija 482 3 0 Bolgarija 165 408 8 Estonija 80 43 3 Italija 63 32 0 Latvija 369 204 13 Litva 464 158 4 Madžarska 1.605 3.448 117 Poljska 2.477 3.158 122 Romunija 693 657 26 Ukrajina 11 4 0 Slovaška 27 156 10 Srbija 0 41 0 Moldavija 0 30 0 Skupaj 6.436 8.342 303 Vir: UVHVVR Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  22. septembra 202010 Naše prireditve Nadvse lepo je bilo tako slišati eno najlepših skladb, posvečenih Sloveniji, Tebi, Slovenija, ki jo je v originalu igral Ansambel Slovenija, na letošnjem festivalu pa so jo izvedle Slovenke. Petovia kvintet pa je kot edini nastopil s skladbo o Ptuju z naslovom Stari Ptuj, ki jo je v originalu izvajal Ptujski instrumentalni ansambel s pevko Barbaro Potrč (danes Kolarič) in Silvom Pilingerjem, ki je bil tudi med festivalskimi obiskovalci. Letošnja festivalska zgodba je bila še prav posebna, saj je nastajala in se odvila v covid razmerah, ob strogem upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. V festivalski oder je spremenila ptujsko tržnico, ki je sestavila lepo kuliso z bližnjimi starimi stavbami in plesom folkloristov FD Lancova vas. V živo si je festival lahko ogledalo le nekaj sto zvestih spremljevalcev ptujske narodno-zabavne zgodbe, drugi bodo morali počakati na dve televizijski oddaji v januarju 2021, ki ju je posnela RTV Slovenija – regionalni center Maribor. Preko radijskih valov pa jih je nove narodno-zabavne skladbe že pred festivalom slišalo veliko več. Mnogi med njimi so jih podprli tudi s spletnim glasovanjem, ki je prineslo polovico glasov za nagrado občinstva, drugo polovico so dodali obiskovalci festivala. Strokovna komisija za glasbo, ki ji je predsedoval Janez Per, sodelovala pa sta še Oto Pestner in Simon Golobič, je za najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti izbrala Slovenke, ki so se predstavile s skladbo Hočem polko (E. Šolinc, V. Šolinc, E. Šolinc). Prejele so kipec Orfeja in denarno nagrado, za najboljši ansambel med ostalimi zasedbami pa ansambel Lun'ca s skladbo Čudežni deček (J. Triler, M. Trstenjak, J. Triler), ki je prav tako prejel kipec Orfeja in denarno nagrado. Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo, nastopili so s skladbo Polnočni ples (L. Krof, M. Šipek, L. Krof), so si prislužili Pvaninski abuhi. Pod najboljše besedilo (Poljubi me za dobro jutro), skladbo so izvedli Vrli muzikanti, se je podpisal Matej Trstenjak. Prejel je denarno nagrado. Za najlepšo skladbo je občinstvo izbralo skladbo Ena je domovina (avtorjev B. Lugariča in I. Pirkoviča) v izvedbi Petovia kvinteta. Denarno nagrado so si razdelili avtor glasbe, avtor besedila, avtor aranžmaja in ansambel). Družba Radio-Tednik Ptuj je z 51. festivalom NZG še enkrat dokazala, da so uspešne zgodbe vselej možne. Organizatorji so jo spisali skupaj z ansambli in vsemi tistimi, ki podpirajo slovensko identiteto in tradicijo. Ptujski festival je tudi eden tistih, ki ima že od vsega začetka zvesto občinstvo. Tako bodo tudi letošnje viže zagotovo našle pot do številnih ljubiteljev narodno-zabavne glasbe, ne samo zmagovalne, tudi preostale, saj je vsaka izmed njih zgodba in navdih zase. Uspešne zgodbe 51. festivala pa ne bi bilo tudi brez odličnih voditeljev: Domna Hrena, Natalije Škrlec in Marjana Nahbergerja. Nadvse ponosen je tudi direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, da je tudi 51. festival napisal presežno zgodbo z novimi polkami in valčki. Ptuj  51. festival narodno-zabavne glasbe 2020 Najstarejši festival NZG tudi letos s presežki Najstarejši festival narodno-zabavne glasbe Slovenije je sestavil še eno uspešno festivalsko zgodbo. Na njem so igrali in peli sami odlični ansambli, med katerimi se je bilo težko odločiti, kdo je boljši v instrumentalni in kdo vokalni interpretaciji. Navdušili so tako s starimi skladbami iz zakladnice ptujskega in drugih festivalov, in novimi, s katerimi so se potegovali za letošnje festivalske nagrade. Foto: Črtomir Goznik Srčni muzikanti so nastopili s skladbo Na jasi. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Tik-Tak so se predstavili v skladbi Le ljubezen prinaša svoj čar. Foto: Črtomir Goznik Peklenski muzikantje so na ptujskem odru zaigrali skladbo Podaj roko. Festival so omogočili: Jagros, d. o. o., MO Ptuj, Kmetijska zadruga Ptuj, Terme Ptuj, ZRS Bistra Ptuj, Kaass-avto, d. o. o, Komunalno podjetje Ptuj, Anpro Tehnik, d. o. o., TMD Invest, Talum, Original harmonika Rutar, Tiskarna Ekart, Občina Starše, Občina Cirkulane, Avto hiša Terbuc, d. o. o., AH PA, d. o. o., Naitors, d. o. o., Občina Hajdina, Pomlad, d. o. o., Občina Juršinci, Občina Markovci, Občina Podlehnik, Občina Majšperk, Harmonike Munda, Občina Gorišnica, Občina Videm, Miran Krajnc – Miral, Občina Kidričevo, Gostilna Muršič, pri Deta centru, Zlatarna Divjak, Darko Divjak, s. p., Ekotal, Vargas-Al Kidričevo in DEM. Posebej pa se zahvaljujemo tudi plesalcem FD Lancova vas, Vrtnarstvu Iris iz Sv. Jurija ob Ščavnici ter podjetju Gastro Ptuj. Medijski sponzorji festivala Radio Maribor, Radio in televizija Veseljak, Radio Celje, Radio Rogla, Media24, Radio Krka, Radio Štajerski val, Radio Sora, Radio Prlek, Radio Velenje, Radio Univox, Koroški radio, Radio Kum, radio Zeleni val, Radio Brezje, radio Hit, Štajerski tednik, revija Muzika, glasbeni portal Narodnjak. Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  22. septembra 2020 11Naše prireditve Foto: Črtomir Goznik Pvaninski abuhi so letošnji prejemniki Korenove plakete za najboljšo vokalno zasedbo. Predstavili so se s skladbo Polnočni ples. „Korenova plaketa je najpomembnejša nagrada, ki smo jo prejeli v našem dosedanjem delovanju, ki ni dolgo. Resnično nam ogromno pomeni. Že od vsega začetka veliko pozornost posvečamo petju, to prihaja iz dna naše duše,“ je veselje in navdušenje ansambla ob prejemu plakete povzel Rožle Javornik. Foto: Črtomir Goznik Slovenke so v svojem četrtem skupnem nastopu in prvem na ptujskem festivalu prejele kipec Orfeja in denarno nagrado kot najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti. Predstavile so se v skladbi Hočem polko. „Slovenke smo zelo vesele. Prejeti nagrado za najboljši kvintet 51. festivala na Ptuju je res nekaj neprecenljivega, ganjene smo, hvala vsem,“ je v imenu Slovenk povedala klarinetistka Katja Kapun. Foto: Črtomir Goznik Alpski kvintet je v revijalnem delu festivala navdušil s svojim železnim repertoarjem. V letu 2021 bodo praznovali že 55-letnico svojega delovanja in povabili na 35. Alpski večer. Foto: Črtomir Goznik Petovia kvintet je zaigral najlepšo skladbo 51. festivala z naslovom Ena je domovina avtorjev Bojana Lugariča in Igorja Pirkoviča. „Neizmerno smo veseli, presenečeni, zelo hvaležni in srečni, da nas je za naše poslanstvo nagradilo domače občinstvo. Vsem se za podporo iskreno zahvaljujemo,“ se je v imenu ansambla, ki širi ime Ptuja po Sloveniji in zunaj nje, zahvalil Kristijan Markež. Foto: Črtomir Goznik Janez Per, vodja Alpskega kvinteta, je vodil stro- kovno komisijo festivala za glasbo (na fotografi ji), v kateri sta sodelovala še Oto Pestner in Simon Golobič. „V veliko čast mi je bilo, da sem lahko vodil to komisijo na 51. ptujskem festivalu NZG. Ansambli so bili odlični, zelo težko je bilo določiti, kdo je boljši tako instrumentalno kot vokalno. Kilometrina je tista, ki jim bo še kaj prinesla, sicer pa odlično igrajo. Več poudarka je bilo na melodiji, uigranosti ansambla. Pozitivno sem presenečen, redki festivali so bili tako dobri, kot je bil letošnji. Za prihodnost slovenske narodno-zabavne glasbe se nam ni treba bati, odlično ji gre,“ je povedal legendarni Janez Per, ki si želi, da bi bila lahko njihova 55-letnica in 35. Alpski večer v letu 2021 zgodba, kot si jo vsi želimo, brez virusa in omejitev. Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  22. septembra 2020Naše prireditve12 Foto: Črtomir Goznik Vrli muzikanti so nastopili s skladbo Poljubi me za dobro jutro, katere besedilo avtorja Mateja Trstenjaka je bilo izbrano za najboljše besedilo letošnjega festivala. Nagrada ga je presenetila, saj jo je prejel teden dni po Oplo- tniškem festivalu, kjer je prav tako slavil z besedilom. Besedila mu uspevajo tudi zato, je prepričan, ker se trudi povezati z glasbeniki in tako njihove zgodbe peljati naprej. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Lun'ca si je s skladbo Čudežni deček priigral zmago med ostalimi zasedbami. Prejel je kipec Orfeja in denarno nagrado. „To nam izjemno veliko pomeni. Nismo pričakovali, na festival smo prišli predvsem zato, da se predstavimo, da predstavimo Gašperjevo življenjsko zgodbo. Presrečni in veseli smo, da odhajamo domov s tako lepim priznanjem. Ta dan nam bo za vedno ostal zapisan v srcu kot eden lepših dni našega delovanja,“ je v imenu ansambla povedala pevka Ana Šket. Na fotografi ji se je ansamblu pridružil tudi Matej Trstenjak, prejemnik nagrade za najboljše besedilo 51. festivala. Foto: Črtomir Goznik Domen Hren, urednik Radia Ptuj in 51. festivala, je bil odličen pod odrom, v pogovorih z ansambli. Na fotografi ji z direktorjem družbe Radio-Tednik Ptuj in direktorjem festivala Dragom Slamerškom. Oba sta bila nadvse za- dovoljna, da se je tudi 51. festival iztekel po pričakovanjih, četudi je potekal v covid razmerah, in prinesel veliko lepih novih narodno-zabavnih skladb, ki bodo zagotovo še dolgo odmevale, razveseljevale slovensko dušo in srce. Družba Radio-Tednik Ptuj je še enkrat pokazala, da je tudi na videz nemo- goče razmere možno premagati in jih spremeniti v uspešno zgodbo, če so zraven vztrajni in pogumni ljudje, tisti, ki vedo, kaj hočejo in želijo: to pa so zgodbe, ki povezujejo in razveseljujejo ter prinašajo navdih. Foto: Črtomir Goznik Komisijo za ocenjevanje besedil je vodil Franci Smrekar (na fotografi ji), sodelovala pa sta še Liljana Klemenčič in Jože Šmigoc. „Nekaj besedil je bilo na zelo kakovostni ravni, predvsem pa bi izpostavil Mateja Trstenjaka, ki je tudi letos na Ptuju prejel nagrado za besedilo. V zadnjem času opažam, da je kakovostnih besedil vedno manj. Besedila si ansambli pišejo sami v prepričanju, da znajo napisati besedilo. To ni res, četudi imajo stoodstotni posluh, nimajo pa posluha oz. pravega navdiha za besedilo. Besedilo mora imeti svojo celoto, biti mora lepo povedano, se metrično ujemati in prinesti neko novo temo. Med temi besedili z novo temo bi posebej omenil besedilo Mamina sivka, ki je resnično nekaj novega, kar še ni bilo povedano v na- rodno-zabavni glasbi,“ je povedal Franci Smrekar. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Štravs je narodno-zabavni repertoar obogatil s skladbo Mamina sivka, ki je z besedilom Mamina sivka prinesla nekaj novega na slovensko narodno-zabavno sceno. Foto: Črtomir Goznik Ansambel Gregorja Kobala je tekmoval s skladbo Ko hodim po gozdnih poteh. Foto: Črtomir Goznik Na odru sta tako kot vedno žarela Natalija Škrlec in Marjan Nahberger, ki sta odlično vodila skozi tekmovalni del 51. festivala NZG Ptuj 2020. Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 13 Eno od glavnih vprašanje pred tekmo Aluminija in Olimpije je bilo to, kako bodo Ljubljančani prenesli četrtkov izpad iz kvalifi kacij za Ligo Evropa, ko so na domačem igrišču po podaljških izgubili z Zrinjskim iz Mostarja (2:3). »Vsi smo se bali tekme z Aluminijem, saj smo v če- trtek garali 120 minut na igrišču, za nameček pa kljub velikemu vložku ostali brez nadaljevanja evropskih kvalifi kacij - to je celo težje v ener- gijskem in psihološkem smislu kot v fi zičnem,« je o tem dejal trener Olimpije Dino Skender, ki je glede na četrtek naredil le tri rošade v za- četni postavi. Pri Aluminiju so se tega nedvomno zavedali, ob tem pa so Olimpiji nastavili še past v smislu prepustitve terenske pobude, sami pa so prežali na nasprotne napade, kjer so najmočnejši. Dodatne motivacije niti niso potrebovali. »Maribor in Olimpija sta v Sloveniji tekmeca, ki ne potrebujeta dodatne motivacije, vsi si želimo takšnih tekem,« je dejal Jure Matjašič, ki je tekmo začel na klopi, na koncu pa postal eden izmed junakov srečanja. V prvem polčasu je imela Olim- pija žogo več v svoji posesti, a si kakšne omembe vredne priložnos- ti ni ustvarila. Na drugi strani so bili Kidričani zelo nevarni v protinapa- dih, najlepšo priložnost pa je imel v 29. minuti Tilen Pečnik, ki je s stre- lom iz strani zadel stativo … Drugi del so s 100 % priložnostjo odprli domačini, Klepač se je na- mreč v 47. minuti znašel sam pred Frelihom, a je ta njegov poskus od- bil, v drugem poskusu pa je še Fla- kus Bosilj žogo poslal mimo gola. Edino omembe vredno priložnost je imela Olimpija v 53. minuti po strelu iz kota, a je Janžekovič dob- ro posredoval in zaustavil strel nekdanjega soigralca Šmeja. Odločilni trenutek srečanja se je zgodil v 72. minuti, ko je Pečnik s podajo med nogami našel najboljšega posameznika tekme Čermaka, ta je z roba igrišča poslal močno podajo po tleh v kazenski prostor, kjer je bil na oddaljenejši vratnici na pravem mestu Matjašič in je žogo potisnil v mrežo – 1:0. Gol je močno razveselil nekaj več kot 300 navijačev Aluminija, ki so se skupaj z igralci v rdeče-belih dresih prešerno veselili vodstva. Zaključni juriš Olimpije so šumarji lepo nevtralizirali in se zasluženo ve- selili prve zmage v sezoni. Gostje, ki bodo morali na prvo zmago še po- čakati, so tekmo končali z deseteri- co na igrišču, v 90. minuti je namreč drugi rumeni karton na tekmi prejel Miral Samardžić, tako da ga je sod- nik Dragoslav Perić poslal pod prho nekaj minut pred ostalimi … Pri domačinih si pohvale zaslužijo vsi igralci, ki so stopili na igrišče, vsak je korektno oddelal svoj del zaupane naloge. Obramba, na čelu z vratarjem Janžekovičem, ni storila nobenega omembe vrednega kiksa, posebno veseli vedno boljša igra Jakšića, ki se počasi vrača v staro formo. Na sredini igrišča sta v obramb- nem smislu izjemno delo znova op- ravila Horvat in Grajfoner, v napa- dalnem pa sta bila bolj izpostavlje- na Klepač in Pečnik. Odlično je bilo REZULTATI 4. KROGA: Aluminij – Olimpija 1:0 (0:0); Maribor – Celje 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Lotrič (18.), 1:1 Mešanović (57.), 1:2 Novak (78.), 2:2 Kronaveter (80.); Bravo – Koper 0:0; Domžale – CB 24 Tabor Sežana 3:1 (1:1); strelci: 0:1 Rovas (27.), 1:1 Ibričić (29.), 2:1 Svetlin (58.), 3:1 Svetlin (72.). Mura – Gorica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Maroša (53., z 11 m). 1. MURA 4 3 1 0 6:0 10 2. MARIBOR 4 2 2 0 10:4 8 3. DOMŽALE 4 2 1 1 7:5 7 4. BRAVO 4 2 1 1 7:6 7 5. CB24 TABOR SEŽANA 4 2 0 2 5:7 6 6. KOPER 4 1 2 1 5:4 5 7. ALUMINIJ 4 1 1 2 2:6 4 8. OLIMPIJA LJUBLJANA 3 0 2 1 1:2 2 9. CELJE 4 0 2 2 3:6 2 10. GORICA 3 0 0 3 3:9 0 Aluminij – Olimpija 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Matjašič (72.). ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Jakšić, Azemović, Pantalon, Hor- vat, Grajfoner, Pečnik (od 80. Ku- kuličić), Čermak, Flakus Bosilj (od 87. Maletić), Klepač (od 64. Matja- šič). Trener: Slobodan Grubor. OLIMPIJA: Frelih, Korun, Sama- držić, Šme (od 77. Bagarić), Pav- lović, Caimacov (od 46. Kurež), Elšnik, Kapun (od 77. Ostrc), Čekiči (od 64. Vukušić), Ivanović (od 88. Blagaić), Vombergar. Trener: Dino Skender. RDEČI KARTON: Samardžić (90., Olimpija). Mura in Maribor ostajata neporažena, Olimpija brez gola iz igre Mura še naprej kaže najboljšo podobo izmed vseh moštev v ligi in uspešno nastopa na dveh frontah, evropski in prvenstveni. Varo- vanci Anteja Šimundže so v četrtek ugnali danski Aarhus, v nedeljo pa na domači sceni še Gorico, ki jo je prvič kot trener vodil Srb Goran Petrić. Tokrat so Prekmurci igrali toliko, koliko je bilo potrebno za zmago … Že v četrtek pa jih čaka nova izjemna tekma, ko se bodo v nadaljevanju kvalifi kacij za Ligo Evropa pomerili s slovito nizozem- sko ekipo PSV iz Eindhovna. Olimpija še naprej ne najde strelske forme in je v dvoboju ekip, ki sta doslej dosegli najmanj zadetkov, ostala praznih rok v Kidriče- vem. Zmajčki v sezoni v 270 minutah igre niso dosegli še nobenega zadetka iz igre … V Mariboru je bil na sporedu 100. štajerski derbi med Mariborom in Celjem, glede na videno pa se je razpletel dokaj pravično. Gostje so dvakrat vodili, vijoličasti pa so uspeli obakrat najti priključek. Še posebej je to na atraktiven način – s škarjicami – storil Rok Kronave- ter le nekaj minut po vstopu na zelenico. Na gostovanju v Domžalah so prvi prešli v vodstvu Sežanci, a je domačinom uspelo rezultat preobrniti, pri čemer je dva gola v nada- ljevanju prispeval 19-letni Tamar Svetlin. JM Nogomet V soboto Trenevski, v sredo Arsič, v soboto Trenevski ... Stran 14 Nogomet Podvinčanom lokalni derbi v Cirkulanah Stran 15 Rokomet Vinarji od - 5 do + 6 in lepe zmage Stran 14 Atletika Dragocen sponzorski dogo- vor z domačim podjetjem Stran 15 Ena največjih zgodb v zgodovini Toura Dirka po Franciji je končana. Slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar je s prečkanjem ciljne črte na Elizejskih poljanah uradno postal zmagov- alec Toura, ob njem pa je na drugi stopnički zmagovalnega odra proslavljal še en slov- enski as Primož Roglič. Oba sta spisala eno na- jvečjih športnih zgodb v zgodovini deželice na sončni strani Alp. Pogačar je po koncu zadnje etape v Parizu potrdil vse rekorde, ki jih je neformalno dosegel že po izjemnem sobotnem kronometru, ko je z izjemno vožnjo prehitel Rogliča. Tako je uradno postal drugi najmlajši zmagovalec Toura, mlajši je bil le Henri Cornet davnega leta 1904. 22-letnik iz Komende (zmagovalni pokal je dvignil dan pred 22. rojstnim dnevom) je postal prvi debitant po Francozu Laurentu Fignonu, ki je Tour osvojil leta 1983. Obenem je postal sploh prvi kolesar, ki je hkrati oblekel rumeno majico zmagovalca, pikčasto za najboljšega hribolazca ter belo za najboljšega mladega kolesarja. Tako belo kot pikčasto majico uradno podeljujejo od leta 1975. Uspehu slovenskim kolesarjem sta se v Parizu v živo poklonila predsednik Borut Pahor in zunanji minister Anže Logar, doma pa je bilo posebej glasno predvsem v Klancu pri Komendi, od koder pri- haja Pogačar, ter v celotni okolici Zagorja, kjer je v Kisovcu odraščal Roglič. V Pariz sta pripotovala tudi starša fenomena Marjeta in Mirko Pogačar, ki sta dogajanje spremljala s častne tribune. „To je izjemno, neverjetno je, da stojim na vrhu odra za zma- govalce v Parizu. Tega si nikoli nisem predstavljal. To je bila res izjemna tritedenska pustolovščina,“ je na vrhu kolesarskega sveta na Elizejskih poljanah izjavil Pogačar. Po odzivih svetovnih medijev, nekdanjih kolesarjev in strokovn- jakov v tem športu, sta „Pog & Rog“, kot ju označujejo tuji mediji, spisala eno največjih zgodb v zgodovini Toura. Merckx: »Jumbo Visma si je kriva sama« „Jumbo Visma se je igrala z ognjem, ko je dopustila, da je bil osamljeni jezdec Pogačar do predzadnje etape povsem zraven. Da je Roglič izgubil dirko, je kriva moštvena taktika,” je prepričan leg- endarni kolesarski zvezdnik Eddy Merckx. „Pogačar pred kronometrom ni mogel napadati Jumbo Visme, čakal je le na kronometer. In Rogličeva ekipa mu je to dopustila, čeprav je bila dovolj močna, da bi si z napadalnejšo taktiko že pred vožnjo na čas zagotovila večjo prednost. Prav iskala je poraz,“ je menil Merckx. sta Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Jure Matjašič, Aluminij: »Tekmo smo odigrali zelo pametno in za- služeno slavili. Pobudo smo prepustili tekmecem, sami pa smo pos- tavili čvrst blok in prežali na protinapade - to nam resnično odgovar- ja. Ob tem na dosedanjih tekmah proti Celju in Sežani zares nismo imeli športne sreče, tokrat se nam je to v določeni meri povrnilo. Naša zmaga je tokrat plod garanje celotne ekipe, moj prispevek k temu je bil pač zadetek. Ker je bil edini na tekmi, pa je seveda toliko slajši. Zaradi prve zmage nedvomno čutimo olajšanje, a takšno men- taliteto želimo zadržati tudi na naslednjih tekmah. Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Spoštujem vse klube v Slo- veniji, a Olimpija je vendarle močan tekmec, zato je zmaga toliko več vredna. V zadnjih treh tekmah smo si ustvarili vsaj 12 lepih priložnos- ti, od tega polovico t. i. 100 %, a zaenkrat še šepamo v realizaciji. Zato pa smo tokrat to vse nadomestili z borbenostjo in disciplino v igri ter bili nagrajeni z zasluženo zmago. Igra v obrambi je dobra, vse linije delujejo tako kot morajo, v napadu pa moramo biti potrpežljivi, da se bodo zadeve postavile na pravo mesto.« Dino Skender, trener Olimpije: »Pričakoval sem, da se bomo z morebitno zmago proti Aluminiju dvignili, a na žalost je bila to zgolj želja. Igranje na dveh frontah je pač zahtevna stvar. V drugem polča- su smo želeli z menjavami spremeniti tok srečanja, a nam ni uspelo. Smo v težavah, a moramo ostati trdni, samo z delom se lahko reši- mo iz tega položaja.« predvsem sodelovanje Pečnika in Čermaka, ki kače konstantni na- predek in se razvija v zelo dobrega klubskega igralca. Iz tekme v tekmo pa se v vlogi klasičnega napadalca bolje znaj- de tudi 18-letni Flakus Bosilj, ki ob tem odigra izjemno pomembno vlogo v svojem kazenskem pro- storu pri prekinitvah. Dodana vrednost ekipe je tokrat prišla tudi iz klopi za rezerviste (Matjašič je v igro vstopil v 63. minuti, Kukuličić in Maletić še kasneje), kar kaže na dodatno moč kolektiva. Aluminij se bo v naslednjem krogu v soboto ob 17.30 v gosteh pomeril z Gorico. Jože Mohorič Nogomet  1. SNL, 4. krog Zmaga nagrada za 90-minutno garanje Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Aluminija so še drugič zapored na prvenstvenih tekmah ugnali Olimpijo, obakrat z naj- tesnejšim izidom 1:0. Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 14 Drava – Roltek Dob 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Bah (20.), 1:1 Levec (63.), 1:2 Šipek (86.). DRAVA: Milić, Gassmann, Krye- ziu (od 77. Šlamberger), Lukić- -Grančić, Martinčević, Kahrima- nović (od 67. Piras), A. Rogina, Ninkovic Quintana, Dodlek (od 44. S. Rogina), Marcius, Bah. Trener: Viktor Trenevski. ROLTEK DOB: Čretnik, Avbelj, Šipek, Markuš, Račić, Vrhovnik (od 57. Levec), Kunstelj (od 57. Zenko- vić), Petrovič, Tubić (od 62. Hor- vat), Jugovar (od 73. Hren), Rems. Trener: Simon Sešlar. Na nogometaše Drave tudi nova »šok terapija« z zamenjavo trener- ja ni toliko pozitivno vplivala, da bi dosegli zmago v prvenstvenem srečanju z Dobom. Še enkrat več so solidno odigrali prvi polčas, v drugem pa so težko prigarano prednost na naiven način izpustili iz rok. Otroške bolezni ekipe, ki je bila sestavljena dobesedno »pet pred dvanajsto«, se še tako kar vrstijo … Edini zadetek v 1. polčasu je Dra- va na stadionu v Zavrču dosegla v 20. minuti, ko je bil Malik Bah po dolgi podaji iz ozadja močnejši v dvoboju z branilcem Doba, nato pa je po lepem preigravanju akcijo zaključil z natančnim strelom – 1:0. Prvo zaključno žogo so ime- li domačini v 47. minuti, ko se je Marcius znašel sam pred vratar- jem Čretnikom, a se je zapletel pri zaključnem strelu. Druga izjemna priložnost se je varovancem trenerja Viktorja Tre- nevskega ponudila v 62. minuti, ko je akcijo Marciusa in Ninkovića z glavo zaključil Bah, a so gostje žogo po njegovem strelu iz gol črte z zadnjimi močmi uspeli izbiti v polje. Ko so dravaši še protestira- li in želeli priznanje gola (po njiho- vem je žoga prečakala gol črto), pa so gostje izpeljali bliskovit protina- pad, ki ga je z izenačenjem zaključil rezervist Nejc Levec – 1:1. Za modre je bil to močan šok, a so naslednjih 15 minut preživeli brez prask. Tekma se je zdaj nagi- bala na eno, zdaj na drugo stran, dokončno pa nagnila v 86. minuti. Takrat je Kristijan Šipek izkoristil podajo z desne strani in z močnim strelom postavil končni izid tekme – 1:2. Domačini niso obupali, za kar bi bili lahko nagrajeni v 92. minuti tekme, a je Lukić Grančić z nekaj metrov z glavo žogo poslal tik mimo gola … Da je bil ob tem pod prekrškom, sodnika Alena Boroša- ka ni zanimalo … V naslednjem krogu bodo dravaši v soboto gostovali v Dekanih. Jože Mohorič NLB liga: Jeruzalem – Koper 31:28 (13:15) JERUZALEM: Balent, Skledar, Zemljič (14 obramb); Bogadi 1, Šoštarič 1, Čudič 5 (4), Žuran 4, T. Hebar 4, Šulek, Kocbek 8, Munda, Kosi 4, Krabonja, Mesarić, Krasnič, Ciglar 4. Trener: Saša Prapotnik. KOPER: Jelovčan (10 obramb), Logar; Moljk 4, Dolenc, Žagar 1, Pavlović 4, Poklar 4 (1), Konjević, Smolnik, Zugan, Sanabor, Makuc 3, Planinc 1, Kete 6 (2), Breznikar. Trener: Uroš Rapotec. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/4; Koper 5/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Ko- per 4 minute. IGRALEC TEKME: Aleš Zemljič (Jeruzalem Ormož). Na Hardeku so gledalci znova lahko videli zanimivo tekmo, kjer sta obe ekipi pokazali različna ob- raza. Ormožani so v 1. polčasu povedli le enkrat, in to na samem začet- ku, ko je zadel Tinček Hebar (1:0). Primorci so hitro prevzeli oblast na igrišču in s suvereno igro tako v napadu kot v obrambi iz minute v minuto večali prednost. Na golu Kopra je izkušeni Rok Jelovčan do 16. minute zbral pet obramb, na drugi strani je rubrika obramb vratarja Jeruzalema Tomislava Ba- lenta ostala prazna. Gostje so v 19. minuti vodili že za pet zadetkov (5:10). Menjava v golu Ormožanov je obrodila sadove, saj je mladi Aleš Zemljič takoj po prihodu v gol za- povrstjo zaustavil tri strele Koprča- nov in preprečil gostom, da bi ušli na višjo prednost. „Mislim, da je v teh trenutkih padla odločitev o zmagovalcu. Na odmor bi morali oditi s predno- stjo vsaj petih ali šestih zadetkov. Zapravili smo nekaj čistih metov in Ormožane sami vrnili v igro. Obenem smo 'razbranili' mladega ormoškega vratarja in v 2. polčasu je naš voz začel drseti po klancu navzdol,“ je 1. polčas Kopra opisal Andraž Kete, najboljši posameznik Kopra. 18-letni Zemljič je od 16. do 30. minute zbral 6 obramb in omo- gočil svoji ekipi vrnitev v igro. Pred- nost Kopra je že v 1. polčasu nekaj- krat skopnela na –1 (12:13, 13:14). V 2. polčasu so navijači videli tak- šen Jeruzalem, kakršnega si lahko le želijo. Čvrsta obramba na čelu z Zemljičem (dodal še 8 obramb v 2. polčasu), Bojan Čudič nezgrešljiv iz sedemmetrovk, v napadu neusta- vljiv Jure Kocbek, piko na i pa so še dodali izkušeni Rok Žuran, vse boljša Tilen Kosi in Tinček Hebar ter presenečenje sezone Žak Ci- glar. V zadnjih deset minut tekme so gostitelji krenili s prednostjo kar petih golov (28:23) in to prednost še povečali na +6 (31:25). „Uspel nam je delni izid 24:13 (od 7:12 do 31:25), kar je izjemno, saj vemo, da nam je nasproti stal močan Koper. V določenem delu tekme smo nasprotnika popolnoma nadigrali in menim, da je naša zmaga več kot zaslužena. Želim si, da podobno igro pokažemo tudi na naslednji tekmi, v soboto doma proti Ribnici. Čestitke soigralcem, mislim, da smo opravili odlično delo in zdaj bomo lažje dihali v nadaljevanju sezone,“ je vidno zadovoljen in srečen povedal prvi strelec tekme Jure Kocbek. V taboru Kopra je bilo po tekmi videti veliko razočaranje, celotna ekipa je hitro zapustila prizorišče. „Čestitke Jeruzalemu za zasluženo zmago. Največja moč ormoške eki- pe je uigranost, saj ta zasedba sku- paj igra že vrsto let. Mi smo zelo prevetrili ekipo, ki se na igrišču še išče. Prav ta ormoška uigranost in naša neuigranost je odločila tek- mo v Ormožu. Upam, da smo se marsikaj naučili iz tega poraza in da bomo že na naslednji tekmi po- kazali, da smo iz pravega testa,“ je zaključil Kete, ki je v vrste Kopra prispel iz novomeške Krke. Ormožani so na začetku sezone dobili uvodni domači tekmi in doži- veli poraz v Trebnjem, kar v klubu ocenjujejo z visoko oceno. Uroš Krstič 1. A SRL (ž): Žalčanke enostavno premočne Zelene doline Žalec – ŽRK Ptuj 33:22 (16:9) ŽRK PTUJ: Pušnik, Varga, Kolen- ko 7(1), Planinc 5, Bedrač 4, Kreft 3, Rozman 1, Krasnič 1, Mandl 1, Puž, Cvetko, Trunk, Tripkovič, Zajšek, Irgolič. Trener: Matej Bračič. IZKLJUČITVE: Zelene doline Ža- lec 8 minut, ŽRK Ptuj 6 minut; SEDEMMETROVKE: Zelene doli- ne Žalec 3/3, ŽRK Ptuj 2/1. Ptujske rokometašice so se v 3. krogu podale na težko gostovanje v Žalec, kjer je domača ekipa priča- kovano vpisala še tretjo zmago v sezoni. Gostje so edino prednost imele v uvodu srečanja, ko so z dvema goloma Nike Bedrač in enim Alje Polone Krasnič povedle 1:3. Zadnji priključek so imele v 10. minuti, ko je bil izid na semaforju 5:4. Celoten preostali del igre so domačinke večale prednost iz mi- nute v minuto, prav na koncu je bila razlika največja – 11 zadetkov. Prva strelka domače ekipe je bila Sanja Vrček, dosegla je sedem zadetkov. JM torek  22. septembra 2020Šport14 V soboto Trenevski, v sredo Arsič, v soboto spet Trenevski … Po porazu v 6. krogu proti ekipi Šmartnega (1:3) so iz NK Drava sporočili, da »vodenje prve ekipe zaupajo Juretu Aršiču«. Ta je v sre- do na tekmi 7. kroga v Brežicah resnično vodil ekipo Drave in doživel poraz 3:1. Do novega preobrata je prišlo v petek … Takrat se je predsednik Drave Salvio Passante še enkrat ločeno sestal s trenerjema Arsičem in Trenevskim, na koncu pa je trenerske vajeti znova dal v roke Trenevskega. Posledično se je Arsič umaknil iz kluba. »Za klub poskušamo najti najboljšo rešitev, a se mi zdi, kot da je nad nami nekakšen urok, iz katerega se ne moremo izviti. Poglejte samo sobotni poraz proti Dobu, ko bi lahko vodili 2:0 ali celo 3:0, na koncu pa iz protinapada dobimo gol za izenačenje na 1:1. Verja- mem, da ni težava v igralcih in trenerjih, le to bariero slabih rezulta- tov je treba enkrat prebiti, da bi se odprlo,« je kratko pojasnil Salvio Passante. Nogomet  2. SNL, 8. krog Ko ne gre, pač ne gre … Rokomet  NLB liga, 1. A SRL (ž) Ormožani od - 5 do + 6 in lepe zmage Foto: Črtomir Goznik Jure Kocbek (Jeruzalem Ormož) Viktor Trenevski, trener Drave: »Glede na tabelo so gostje veljali za favorite, a mi bijemo svoj boj. Na žalost ne pridemo do točk, tudi tokrat smo bili blizu zmage, a na koncu ostali celo praznih rok. Ne vem, zakaj se nam to dogaja, moramo vztrajati na tej poti. Glede trenerske menjave med tednom: vse skupaj ni toliko po- membno kot to, da začne Drava znova zmagovati.« Simon Sešlar, trener Doba: »Za ekipo je velika stvar, da lahko tudi z ne najbolj prepričljivo igro naredi takšen rezultatski preobrat. Vse- eno mislim, da smo imeli skozi tekmo več situacij za realizirati, ver- jeli smo vase do konca. Pomembno je, da se je ekipa v nadaljevanju zbrala, da so tudi igralci s klopi dodali svoj delež k uspehu – to je resnično zmaga cele ekipe.« NLB-liga (m) REZULTATI 3. KROGA: Jeruza- lem Ormož – Koper 31:28 (13:15), Gorenje – Slovenj Gradec 2011 30:27 (16:13), Celje Pivovarna La- ško – Urbanscape Loka 35:24 (18:12), Maribor Branik – Ljubljana 30:24 (15:11), Riko Ribnica – Trimo Trebnje 29:32 (16:15), Krka – Dobo- va 23:21 (10:8), Butan Plin Izola – LL Grosist Slovan 26:25 (13:11). 1. CELJE PL 3 3 0 0 6 2. GORENJE 3 3 0 0 6 3. TRIMO TREBNJE 3 3 0 0 6 4. MARIBOR BRANIK 3 2 0 1 4 5. RIKO RIBNICA 3 2 0 1 4 6. JERUZALEM ORMOŽ 3 2 0 1 4 7. BUTAN PLIN IZOLA 3 1 1 1 3 8. SLOVENJ GRADEC 3 1 0 2 2 9. KOPER 3 1 0 2 2 10. KRKA 2 0 0 2 2 11. URBANSCAPE LOKA 3 1 0 2 2 12. LJUBLJANA 3 0 1 2 1 13. DOBOVA 3 0 0 3 0 14. GROSIST SLOVAN 3 0 0 3 0 Pet ekip v razmiku pet točk V 2. ligi je le še ena ekipa nepora- žena, to je Krka. Novomeščani so v Beltincih močno »viseli«, saj so končnico odigrali z igralcem manj, a so kljub temu dosegli zmagovita zadetka. To je uspelo Jamajčanu Kaheemu Parrisu, ki je tekmo kon- čal s hat-trickom. To je v tem krogu uspelo še enemu igralcu, Hrvatu Viceju Kendešu iz ravenskega Fu- žinarja. Korošci so slavili prvič po petih krogih. Prvič v sezoni so klonili igralci Nafte, za nameček celo na svojem stadionu. Brežičani so še enkrat več pokazali svojo moč in so zaslu- ženo pri vrhu lestvice. Prav na vrhu ostaja Kalcer, ki je bil tokrat zelo prepričljiv v Kranju. V Vipolžah je v primorskem derbiju ekipa Brd ugnala Jadran iz Dekanov, s tem pa je prehitela Dra- vo in jo potisnila na zadnje mesto. V srečanju nekdanjih prvoliga- šev je v Krškem zmagal Rudar, a je še vedno precej oddaljen od vrha. REZULTATI 8. KROGA: Drava – Roltek Dob 1:2 (1:0); Primorje eMundia – Šmartno 1928 1:1 (0:0); strelca: 1:0 J. Koder- mac (57.), 1:1.Bukšek (62.); Fužinar Vzajemci – Vitanest Bilje 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Florjanc (19.), 2:0 Kendeš (27.), 3:0 Horvat (53.), 4:0 Kendeš (58.), 5:0 Kendeš (63.); Beltinci Klima Tratnjek – Krka 2:4 (0:2); strelci: 0:1 Parris (31.), 0:2 Vešner Tičić (41.), 1:2 Mršič (56.), 2:2 Kristl (68.), 2:3 Parris (91.), 2:4 Parris (92.). Rdeči karton: Kastre- vec (78., Krka); Triglav – Kalcer Radomlje 0:4 0:2); strelci: 0:1 Kregar (2.), 0:2 Ce- rar (15.), 0:3 Varga (72.), 0:4 Nuha- nović (89.); Krško – Rudar Velenje 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Koprivnik (26.), 0:2 Beci- ri (41.), 1:2 Đurić (90.); Brda – Jadran Dekani 1:0 (0:0); strelec: 1:0 R. Bužinel (66.); Nafta 1903 – Brežice Terme Ča- tež 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Predanič (17.), 1:1 Haljeta (46.), 1:2 Sokler (85., z 11 m). 1. KALCER RADOMLJE 8 7 0 1 22:5 21 2. KRKA 8 6 2 0 24:9 20 3. ROLTEK DOB 8 6 0 2 23:11 18 4. NAFTA 1903 8 5 2 1 23:6 17 5. BREŽICE ČATEŽ 8 5 1 2 11:9 16 6. VITANEST BILJE 8 4 1 3 10:14 13 7. BELTINCI TRATNJEK 8 4 0 4 17:15 12 8. FUŽINAR VZAJEMCI 8 3 2 3 21:13 11 9. RUDAR VELENJE 8 3 1 4 9:12 10 10. TRIGLAV KRANJ 8 3 0 5 8:12 9 11. PRIMORJE 8 2 3 3 7:12 9 12. KRŠKO 8 2 1 5 9:17 7 13. ŠMARTNO 1928 8 2 1 5 7:24 7 14. BRDA 8 2 0 6 3:23 6 15. JADRAN DEKANI 8 1 2 5 7:9 5 16. DRAVA PTUJ 8 1 0 7 10:20 3 Foto: Črtomir Goznik Bah Malik (Drava, modri dres) je bil strelec prvega zadetka na tekmi, a je gostom uspelo v nadaljevanju tekme pripraviti preobrat. 1. A SRL (ž) REZULTATI 3. KROGA: Zelene doline Žalec – Ptuj 33:22 (16:9), Krim Mercator – Litija 46:18 (20:7), Vele- nje – Ž.U.R.D. Koper 24:19 (10:12), Izola – Zagorje 20:27 (9:13), Mlino- test Ajdovščina – Krka 29:18 (11:10). 1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 3 3 0 0 6 2. ZELENE DOLINE ŽALEC 3 3 0 0 6 3. KRIM MERCATOR 2 2 0 0 4 4. KRKA 3 2 0 1 4 5. VELENJE 2 1 0 1¸ 2 6. ZAGORJE 2 1 0 1 2 7. Z'DEŽELE 2 1 0 1 2 8. Ž.U.R.D. KOPER 3 0 1 2 1 9. IZOLA 3 0 1 2 1 10. PTUJ 2 0 0 2 0 11. LITIJA 3 0 0 3 0 Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 15 Petek je bil za Kristjana Čeha in njegovo ekipo poseben dan, saj so na sedežu podjetja Reseda v Novi vasi pri Markovcih z omenjenim podjetjem podpisali 10-letno sponzorsko pogodbo. »Dolgoročno sponzorstvo je iz- jemno težko dobiti, a v naši ekipi iščemo prav takšna. Delamo na dolgi rok, zato si tudi pri spon- zorjih želimo dolgoročnega sode- lovanja. Izjemno smo veseli, da smo ga našli v domačem okolju. Idealno sodelovanje med spon- zorjem in športnikom je po mojem takšno, da ni obremenjujoče za nikogar, ampak gre za sodelova- nje in druženje med prijatelji – v našem primeru računamo prav za nekaj takšnega,« je na uvodu dejal Aldo Ino Ilešič, glavni manager in koordinator ekipe, ki se je formi- rala okoli Kristjana Čeha. Proračun takšne ekipe za celotno sezono naj bi po njegovi oceni znašal med 50 in 70 tisoč evrov. »O sodelovanju s Kristjanom Čehom, s katerim sva precej blizu doma, sem razmišljal že skoraj dve leti, intenzivni pogovori pa so po- tekali od začetka letošnjega leta. Veliko je k temu prispevalo naključ- no srečanje z Dejanom Doklom, ki me je potem povezal z Aldom. Sklepamo desetletno sodelovanje, od katerega si obetamo v osnovi večjo prepoznavnost našega pod- jetja v domačem okolju,« je ob tem povedal Damjan Habjanec, direk- tor podjetja Reseda, ki se ukvarja z visokotehnološkimi produkti na več področjih, 100 % proizvodnje izvozijo na trge Avstrije, Nemčije, Švice in Lihtenštajna. »Kris ima sposobnost 'superčloveka'« Ob tem sta v glavnem delu no- vinarske konference sodelovala še Kristjan Čeh in Stanko Štuhec iz Fakultete za šport. Slednji ne skriva navdušenja nad izjemnim metalcem diska iz Podvincev. »Izjemno sem bil vesel povabila Gorazda Rajherja v to ekipo. Kris ima sposobnost 'superčloveka', za 2,06 metra velikega in 124 kg težkega atleta je obdarjen z izje- mnimi gibalnimi sposobnostmi, eksplozivnostjo in neverjetno te- lesno simetrijo. Slednja za tako obremenjene atlete ni samou- mevna, pri tem bi veliko zahvalo za dosedanje delo izrazil trenerju Gorazdu Rajherju, ki Kristjana ni obremenjeval enostransko, kar se rado zgodi. Pri spremljanju Čeha uporabljamo nove znan- stvene metode, imenujejo se konkurenčne prednosti. Ne gre le za analizo in spremljanje same tehnike,“ je bil skrivnosten Štu- hec. Sezono je kratko opisal tudi Kri- stjan. „Ne glede na vse dogajanje s koronakrizo in posledičnimi te- žavami s treningi lahko sezono na koncu ocenim kot odlično. Zgodi- lo se je vse najboljše, od prvega meta prek 66 metrov v Domžalah (66,29 m) do novega državne- ga rekorda, ki sem ga dosegel 23. 6. v Mariboru – 68,75 m. Pri tem metu je bilo vse idealno, od mojega osebnega razpoloženja, vzdušja na stadionu, vremena, tehnike …,“ je dejal Kristjan Čeh, obenem pa se je zahvalil Damjanu Habjancu za zaupanje: „Kot mla- demu športniku mi to veliko po- meni, gre za sodelovanje praktič- no čez tri olimpijade, kar kaže na res veliko zaupanje v moje delo in delo celotne ekipe.“ Jože Mohorič 3. SNL – vzhod REZULTATI 5. KROGA: Cirkula- ne – Podvinci 1:2 (0:1), Dobrovce – Videm 4:1 (1:0), Šmarje pri Jelšah – Dravinja 1:3 (0:2), Kety Emmi Bi- strica – Korotan Prevalje 3:0 (0:0), Zreče – Koroška Dravograd 1:0 (0:0), Rogaška – Šampion 3:0 (2:0). 1. KETY E. BISTRICA 5 5 0 0 15:4 15 2. ROGAŠKA 5 4 0 1 10:3 12 3. ZREČE 5 3 1 1 8:8 10 4. CIRKULANE 5 3 0 2 9:3 9 5. DRAVINJA 5 3 0 2 10:10 9 6. PODVINCI 5 2 0 3 12:9 6 7. KOR. DRAVOGRAD 5 2 0 3 6:5 6 8. KOROTAN PREVALJE 5 2 0 3 8:8 6 9. ŠAMPION 5 2 0 3 8:12 6 10. VIDEM PRI PTUJU 5 1 1 3 9:14 4 11. ŠMARJE 5 1 0 4 8:16 3 12. DOBROVCE 5 1 0 4 5:16 3 Dobrovce – Videm 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Podbrežnik (40.), 2:0 Šlamberger (55., ag.), 3:0 Podbrežnik (67.), 4:0 Jager (77.), 4:1 Mesarič (82.). VIDEM: Banić, Plajnšek, Zdovc, Cafuta, Mesarič, Frank Ličina, Krajnc, Plajnšek, Šlamberger, Vrba- nić (od 46. Ovčar), Gojzdnik. Tre- ner: Robert Hojnik. Nogometaši Vidma so v Dobrov- cah nastopali v vlogi favoritov, a jim letošnja sezona za zdaj ne teče po tirnicah, ki so si jih začrtali. Do- mači ekipi trenerja Zvonka Breber- ja (nekdanjega odličnega igralca Maribora, op. a.) doslej ni uspelo vknjižiti točke, tokrat so pobrali vse tri. Pri tem je imel pomembno vlogo nekdanji up Aluminija Elvi- ro Podbrežnik, ki je dosegel dva zadetka. Videmčani se še naprej soočajo s kadrovskimi problemi, v Dobrovcah je imel trener na razpo- lago le 14 igralcev. Cirkulane – Podvinci 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Bajraj (36.), 1:1 Ci- merman (76.), 1:2 Orovič (81.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Li- pavšek (od 75. Sitar), Bojnec, Trav- nikar (od 87. Orlač), Krajnc (od 27. U. Cesar), Zazić, Cimerman, Kajzer (od 87. Pal), Majcen, Toplak. Tre- ner: Damijan Vogrinec. PODVINCI: Cajnko, Ramšak, Vajda, Orovič, Ziko Zajko (od 93. Marinič), Rok Svenšek, Gojkošek, Koren (od 88. Šegula), Kuserbanj (od 88. Lah), Bajraj (od 77. Rene Svenšek), Oman. Trener: Aleš Čeh. Lokalni derbi je bil v nedeljo odi- gran v Cirkulanah, kjer so gostovali Podvinčani. Ti so se znašli pred tež- ko nalogo, saj je doslej obramba Cirkulan na štirih tekmah klonila le enkrat. Tokrat je pod pritiskom varovancev trenerja Aleša Čeha klonila dvakrat, kar je botrovalo drugemu porazu novincev v ligi. »Srečanje je bilo enakovredno, zaslužene zmage pa so se veselili naši tekmeci, ki so dosegli gol več od nas. Zaostanka iz prvega polča- sa še nam ni uspelo izničiti, a smo le pet minut kasneje dobili poceni zadetek po podaji iz kota. Zaključ- ni pritisk proti golu gostov nam je še uspelo narediti, a to ni prineslo nove spremembe izida,« je kratko opisal srečanje Damijan Vogrinec, trener ekipe Cirkulan. Gostje so bili po srečanju veliko bolj zadovoljni, za zmago pa so morali vložiti zadnje atome moči. Vse štiri menjave je trener Pod- vincev Aleš Čeh opravil v končnici tekme. Super liga: popoln krog domačinov, vzeli so vseh pet zmag Še drugi zaporedni krog so bili strelci v Super ligi izjemno učin- koviti, tokrat so zabili 25 golov (v prejšnjem krogu še pet več), kar je povprečno pet na tekmo. Prav vse točke so tokrat osvojili domačini. Zavrč ohranja primat in 100 % učinek, tokrat so ugnali sosede iz Stojncev. Tomi Štumberger je na svoj konto vpisal že deveti in de- seti zadetek v sezoni in je po petih odigranih krogih že pri številki 10. Prve zmage so se razveselili v Skorbi, kjer so gostje že v 11. minu- ti ostali brez izključenega Martina Avguština. Do polčasa so domači že vodili 4:0. Takšen je bil končni rezultat na tekmi na Hajdini, kjer Gorišnica ni imela pravih možnosti za kakšno točko. Preobrat kroga je tokrat uspel Bukovčanom, ki so tako trenerju Boštjanu Zemljariču pripravili lepo darilo za minuli okrogli rojstni dan. Ob polčasu ni izgledalo vzpodbud- no (0:2), a so v drugem polčasu s tremi zadetki prišli do tretje zma- ge. Zmagoviti ritem so ujeli Mar- kovčani, ki so letos neprepoznav- nim Gerečjevaščanom zadali četrti poraz v sezoni. Nekaj je k temu pripomogla izključitev Urbana To- maniča, a so domačini prevladovali že tudi pred tem. REZULTATI 5. KROGA: Hajdina – Gorišnica 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Goričan (20.), 2:0 Šeliga (33.), 3:0 Veličkovič (68.), 4:0 Kro- pec (71.); Zavrč – Stojnci 4:1 (1:1); strelci: 0:1 Vidovič (28.), 1:1 Štumberger (35.), 2:1 Štumberger (50.), 3:1 Pre- dikaka (73.), 4:1 Lazar (84.); Skorba – Apače 5:2 (4:0); strelci: 1:0 Ogrinc (12.), 2:0 Vaupotič (25.), 3:0 Šimenko (37.), 4:0 Brodnjak (39.), 4:1 Leljak (85.), 5:1 Brodnjak (87.), 5:2 Debeljak (91.). Rdeči kar- ton: Avguštin (11., Apače); Markovci – Gerečja vas 4:0 (0:0); strelci: 1:0 Klinc (51., z 11 m), 2:0 Lešnik (58., ag.), 3:0 Krajnc (70.), 4:0 Fleten (90.). Rdeči karton: To- manič (47., Gerečja vas); Bukovci – Boč Poljčane 3:2 (0:2); strelci: 0:1 Šket (31.), 0:2 Grobin (36.), 1:2 Medved (62.), 2:2 Vršič (79.), 3:2 Veršič (84.). 1. ZAVRČ 5 5 0 0 19:2 15 2. MARKOVCI 5 4 0 1 18:8 12 3. BUKOVCI 5 3 1 1 12:11 10 4. STOJNCI 5 3 0 2 12:11 9 5. HAJDINA 5 2 0 3 12:12 6 6. BOČ POLJČANE 5 2 0 3 9:9 6 7. SKORBA 5 1 1 3 11:14 4 8. APAČE 5 1 1 3 11:14 4 9. GORIŠNICA 5 1 1 3 4:17 4 10. GEREČJA VAS 5 1 0 4 3:13 3 1. liga MNZ Ptuj: Majšperk tekmo končal le z osmerico Zanimiva in napeta obraču- na so gledalci videli v Grajeni in v Majšperku. V Grajeni so gostje iz Ormoža vodili z dvema goloma prednosti, a so domačini na koncu prvega in v začetku drugega polča- sa rezultat uspeli izenačiti. V Majšperku je domača vrsta ob polčasu vodila 1:0, a je nato že v 1. minuti nadaljevanja ostala brez izključenega vratarja Sandija Polajžerja. David Kozel je z dvema goloma priredil preobrat, po novih dveh izključitvah na strani domači- nov pa so gostje do konca tekme le še potrdili zmago. V Podlehniku so gledalci vse za- detke videli že v uvodne pol ure, točk pa so se na koncu veselili do- mačini. Najvišjo zmago kroga so v obračunu ekip iz spodnjega dela lestvice dosegli Središčani, ki so Hajdošane le še dodatno prikovali k dnu. REZULTATI 3. KROGA: Podlehnik – Rogoznica Slofi n 2:1 (2:1); strelci: 1:0 Vrečar (5.), 2:0 Fe- guš (14.), 2:1 Stanet (28.); Majšperk picerija Špajza – Tržec 1:3 (1:0); strelci: 1:0 Planinc (14.), 1:1 Kozel (54.), 1:2 Kozel (72.), 1:3 Kolar (80.). Rdeči kartoni: Polajžer (46.), Korže (75.), Turkuš (83., vsi Majšperk); Grajena ANpro – Ormož 2:2 (1:2); strelci: 0:1 Lah (6.), 0:2 Lah (37.), 1:2 Zulić (44.), 2:2 Murat (50.); Središče – Hajdoše 6:1 (3:1); strelci: 1:0 Jakl (19.), 1:1 Kaisersber- ger (21.), 2:1 Rotar (32.), 3:1 Borko (44., z 11 m), 4:1 Laissani (69.), 5:1 Laissani (79.), 6:1 Cimerman (88., z 11 m). 1. GRAJENA ANPRO 3 2 1 0 15:4 7 2. TRŽEC 3 2 1 0 8:4 7 3. ORMOŽ 3 1 2 0 5:4 5 4. MAJŠPERK ŠPAJZA 3 1 1 1 9:5 4 5. PODLEHNIK 3 1 1 1 4:4 4 6. SREDIŠČE 3 1 0 2 10:9 3 7. ROGOZNICA SLOFIN 3 1 0 2 7:8 3 8. HAJDOŠE 3 0 0 3 2:22 0 2. liga MNZ Ptuj: Drosk s tremi goli odločil derbi v Makolah REZULTATI 3. KROGA: Leskovec – Polskava avtop. Gro- belnik 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Mlakar (34.), 2:0 Lesjak (41.), 3:0 Krajnc (70.), 3:1 Špes (77.); Slovenja vas SMS sanacija – Zgornja Polskava 0:2 (0:1); strelci: 0:1 Furman (40.), 0:2 Smogavc (51., z 11 m); Mladinec Lovrenc – Oplotnica 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Mlakar (74.); Makole Bar Miha – Pragersko 4:2 (1:2); strelci: 0:1 Kovačič (22.), 1:1 Peterkovič (24.), 1:2 Brumec (42.), 2:2 Drosk (48.), 3:2 Drosk (57.), 4:2 Drosk (70.). 1. MAKOLE BAR MIHA 3 2 1 0 12:5 7 2. ZGORNJA POLSKAVA 3 2 1 0 9:4 7 3. LESKOVEC 3 2 0 1 15:7 6 4. PRAGERSKO 3 2 0 1 12:5 6 5. MLADINEC LOVRENC 3 1 0 2 3:9 3 6. SLOVENJA VAS 3 1 0 2 3:10 3 7. POLSKAVA 3 0 2 1 4:6 2 8. OPLOTNICA 3 0 0 3 1:13 0 Jože Mohorič torek  22. septembra 2020 Šport, rekreacija 15 Atletika  Novinarska konferenca Dragocen dogovor z domačim podjetjem Nogomet  3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj Podvinčanom lokalni derbi v Cirkulanah Foto: Črtomir Goznik V Cirkulanah je bil v nedeljo odigran veliki lokalni derbi kroga med ekipama Cirkulan (v oranžnih dresih) in Podvincev, daljšo je potegnila slednja. Foto: Črtomir Goznik V Markovcih je domača ekipa (v temnih dresih) zasluženo osvojila tri točke. Foto: JM Damjan Habjanec, Kristjan Čeh in Aldo Ino Ilešič po podpisu sponzorske pogodbe na sedežu podjetja Reseda. Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  22. septembra 2020Na sceni16 Ocenjevalna anketa je povsem anonimna, vsak specializant pa jo lahko odda le enkrat. Ocenjujejo se mentorji, oddelki in ustanove kot take. Kot poudarjajo v Zdrav- niški zbornici, je to zanje izjemno pomembna povratna informacija, ki med drugim lahko vodi tudi v odpoklic neustreznih mentorjev ali odpoklic akreditacije določe- nih ustanov. Ob skrbi za bolnike in birokraciji ter posebej težkih pogojih dela v zadnjih mesecih marsikateremu zdravniku ni lahko najti časa še za predajanje znanja. Pa vendar se tudi pri tem ločijo na tiste, ki to počno s težavo, in tiste, ki so to pripravljeni sprejeti kot iz- ziv in del svojega poslanstva. Ptujčani med najboljšimi mentorji Prvi podatki ankete, ki je bila izvedena tretjič zapored, so bili letos javno objavljeni prvič, pred nekaj dnevi. Kot je razvidno iz rezultatov, je kar 18 specializan- tov kirurškemu oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj dalo najvišjo možno oceno, peti- co, s čimer so se uvrstili na peto mesto na sekundarni in terciarni ravni zdravstva. Po mnenju spe- cializantov pa so si priznanje za trud, ki ga vlagajo v prenašanje znanja mlademu kadru, prislužili tudi na oddelku za intenzivno te- rapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečine. Uvrstili so se na sedmo mesto. Izjemno dobre ocene speci- alizantov pa sta prejeli tudi dve ptujski zdravnici. Damijana Bosilj, predstojnica ginekološko-porod- nega oddelka SB Ptuj, je bila med vsemi ocenjenimi slovenskimi zdravniki mentorji v državi uvršče- na na peto mesto. Kar 25 mladih zdravnikov-specialistov je oceni- lo, da jim odlično predaja znanje in jo nagradilo z najvišjo možno oceno. Tudi Andreja Margan, ki dela na medicini dela, prometa in športa v ptujskem Zdravstvenem domu, je bila prepoznana kot dob- ra prenašalka znanja. Znašla se je na sedmem mestu. Zelo dobro se je izkazala tudi Alenka Simonič, zdravnica družinske medicine, ki dela v Ormožu. Zdravniška zbornica Slovenije je čestitala omenjenim oddelkom in zdravnicama ter vodstvu bolni- šnice in ptujskega Zdravstvenega doma. „Zelo smo ponosni na ta dosežek, saj je delo z mladimi ko- legi nekaj, na kar polagamo poseb- no pozornost. Na ta način si prido- bimo kader, ki nas bo zdravil tudi v prihodnje,“ je ob tej priložnosti povedal Teodor Pevec, strokovni direktor ptujske bolnišnice. Izjemno zadovoljna, da so se znašli na seznamu najboljših men- torjev, je tudi Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Kot je dejala, to zahteva od zdravnika precej truda, saj si mora zraven zdravljenja vzeti še čas za poučevanje. amblu in ga spretno usmerja po začrtani poti. V prostem času se posveča družinici, rad pa zahaja tudi v hribe. Ob večerih pa v svo- jem studiu ustvarja nove skladbe za ansambel. Na Trški Gorci pa je doma Dejan, multipraktik v ans- amblu, saj skorajda ni dela, ki ga ne bi znal opraviti. Za svojo dušo igra tudi na harmoniko in kitaro. Rad spoznava nove kraje v lepi Sloveniji, ki jo raziskuje skupaj z družino in prijatelji. Poseben zven ansamblu zagotovo dajejo melodije in aranžmaji njihovih lastnih skladb, katerih avtor je harmonikar Rok. V ansamblu so mnenja, da se bodo trdo delo, vztrajnost in unikatnost na dolgi rok zagotovo obrestovali. Tudi zato vse melodije, s katerimi se predstavljajo občinstvu, ustvarja- jo sami, saj so le tako lahko dru- gačni. Na ta način si tudi ustvar- jajo neki svoj prepoznaven zven. Veseli so tudi vseh nasvetov in napotkov izkušenih glasbenikov in avtorjev. Ansambel Krajšek je novo ime na slovenski narodno zabavni sceni. Sedež ima na Zgornjih Rojah pri Šempetru, kjer tudi potekajo vaje. Četudi so mlada zasedba, delovati so začeli junija letos, so vsi člani ansambla že stari znanci slov- enske narodno-zabavne scene. Gre za klasični trio z diatonično harmoniko ter pevko in pev- cem. Ansambel sestavljajo pev- ka Saša Hažič Dražnik, pevec, glavni vokalist Martin Voršnik, kitarist Jaša Vrečko, basist De- jan Žnider ter harmonikar Rok Krajšek, tudi vodja ansambla. Pevka prihaja iz Studenc pri Žalcu, poje, odkar pomni. Ima izjemen občutek za interpretaci- jo, odlikuje jo tudi barva vokala. Rada peče pecivo in domači kruh. Vse svoje proste trenutke preživl- ja s svojo družino in prijatelji. Jaša, ki prihaja iz Celja, je kitaro začel igrati že v osnovni šoli. Na- jprej je igral v zabavnih skupinah, še vedno pa je tudi solist na ki- tari pri zabavni glasbi. Najdlje se na vaje vozi Martin, saj prihaja s Kristan Vrha. Skrbi za vodenje programa in grafi čno podobo ansambla ter spletne strani. Rok je doma na Zgornjih Rojah pri Šempetru. Harmoniko igra že od šestega leta starosti. Igra tudi bas kitaro, klaviature, ukulele, tamburice. Drži vse vajeti v ans- Prva skladba, s katero so se predstavili ljubiteljem narod- no-zabavne glasbe, je polka Zal- jubljena. Besedilo zanjo je napisal Matej Trstenjak, melodija in aranžma pa sta delo Roka Krajš- ka. Skladba govori o tem, kako mlad fant odide v svet, kjer spoz- na svojo ljubezen. Skupaj se vr- neta v domače kraje in v ljubezni ter razumevanju živita družinsko življenje. Polko spremlja tudi vid- eospot, ki so ga posneli na dveh idiličnih lokacijah, na Menini planini ter Črnem jezeru na Po- horju. Veseli so, da jim je uspelo posneti odlično polko in vid- eospot. Upajo na odličen odziv tudi pri občinstvu. Za zdaj o nastopih na festiva- lih še ne razmišljajo. Morda pa jih bomo v kratkem le slišali na katerem od njih, če bodo kakš- no skladbo začutili na poseben način. Danes imajo ansambli veliko več opcij, kako se uspešno predstaviti občinstvu, ga doseči, kot so jih imeli ansambli pred 20 ali 30 leti. Res pa je, da je danes na narodno-zabavni sceni veliko ansamblov, priznanih in uveljavl- jenih ter mladih, ki si svoj prostor na narodno-zabavni sceni še išče- jo. Med njimi je tudi mladi ans- ambel Krajšek, ki se zaveda, da se jim bo samo kakovostno delo obrestovalo. Začeli so dobro. Ptuj  Veliki dosežki ptujskega zdravstva Dve zdravnici med najboljšimi mentorji v državi Prva naloga zdravnikov je zdravljenje pacientov, najboljše med njimi pa odlikuje še sposobnost prenašanja znanja na specializante. Zdravniška zbornica Slovenije je zato pred tremi leti začela projekt ocenjevanja zdravnikov in zdravstvenih ustanov v vlogi mentorjev. Letos je bila ptujska bolnišnica na nacionalnem nivoju prepozna- na kot izjemno kakovostna na tem področju; zdravnica Damjana Bosilj pa se je uvrstila med pet najboljših mentorjev v državi. Tudi Andreja Margan iz Zdravstvenega doma Ptuj se je po oceni specializantov na primarni ravni uvrstila na odlično sedmo mesto. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Krajšek Začetek s polko Zaljubljena Foto: zasebni arhiv A nsambel Krajšek Foto: ČG Andreja Margan, zdravnica, ki dela v ZD Ptuj. Foto: ČG Damjana Bosilj, predstojnica ginekološko-porodnega oddelka ptujske bol- nišnice, je med najboljšimi zdravniki mentorji v državi. Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 17 torek  22. septembra 2020 Nasveti 17 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 1,5 do 2 kg stročjega fižola, sol, 8 dag mas, 4 do 5 žlic belih drobn, 2 dl goste kisle smetane. Mlado stročje otrebimo, operemo in skuhamo v slanem kropu. Stroki morajo osta celi. Fižol odcedimo. Kozico ali pekač namažemo z maščobo, na dno zložimo plast fižola, ga potresemo s prepraženimi drobnami in pokrijemo z drugo plastjo fižola. To ponavljamo. Na vrhu mora bi fižol. Polijemo s smetano in postavimo za pol ure v vročo pečico. Zraven ponudimo po- ljubno pripravljen krompir in solato. TOREK SREDA ČETRTEK juha, kumarična omaka s krompirjem, ocvrt piščanec, sadje goveja juha z mesom, polnozrnata štručka, palačinke polnjena paprika, pire krompir, jabolčni zavitek PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK česnova kremna juha, prleški fižol, pražen krompir, endivija, kompot bučkina kremna juha, krompirjeva musaka, kumarična solata, sadna krema cvetačna juha, kotleti na žaru, pečen krompir, čebulna solata s sirom, grozdno jogurtovo pecivo zelenjavna juha, makaronovo meso, paradižnikova solata, sladica Prleški fižol Čebulna solata s sirom Pepelasta plesen Ta glivica sodi sicer med tiste, ki so bolj občutljive, a v času, ko druge nimajo možnosti, nam lahko uniči pridelek tako motovilca, radiča, pa tudi bučnic, zelo pogosta pa je tudi na peteršilju. Zdaj prihaja čas, ko zna biti ponovno nevarna, saj je bila letošnje leto že ves čas močno prisotna. Posebej pozorni bodite v rastlinjakih. Rastlinjaki ostajajo čez noč odprti, ne glede na to, ali je paradižnik še v njih ali ne. To je prva obramba. Druga pa je seveda redno pregledovanje posevka. Ko opazite prve bele pege, je še možnost, da bolezen ustavite. Peteršilj je najboljše kar poreza- ti in zamrzniti ali posušiti. Obe možnost shranjevanja sta. Šele po rezanju uporabi- mo priporočene pripravke. Tudi radič je občutljiv na pepelasto ple- sen. Letnim sortam radiča, kot so palla rossa, pan di zucchero (štrucar, sladkorni radič) listov ne režemo. Vedno pustimo vse, saj bodo le tako nastale dovolj velike glave. Listi so namreč tovarna hrane, brez hrane pa ni veliko novih listov in tudi ne glav. Prezimne sorte radičev, kot so tržaški solatnik, verona, solkanski, pa nimajo teh težav, saj bodo rozete šele spomladi. Njim prav tako najprej porežemo obolele, napadene liste. Pri motovilcu pa morate biti posebej previdni, v rastlinjakih ga morate res redno opazovati. V tednu, ki je pred nami, je nevarnost napada pepelovke zelo visoka. Zato predlagam, da motovilec kar preventivno poškropite z enim izmed ekoloških pripravkov. Katere pripravke uporabljamo v boju s pepelasto plesnijo Izmed domačih pripravkov dobro delu- jejo na pepelaste plesni pripravki iz njivske preslice, tudi pripravki iz žajblja, kamilice ali sode bikarbone. Če je kdo prihranil liste in obolele stroke česna ali čebule, tudi iz njih se da narediti pripravek proti pepelas- tim plesnim. Koprive in kamilice delujejo samo na liste, ki postanejo bolj čvrsti in se na njih glivica ne more tako hitro razmno- ževati. V trgovinah pa lahko kupite žveple- na listna gnojila in pripravke. Znano je, da žveplo na pepelaste plesni deluje odlično, žal pa spada med alergene in ga ne more- jo uporabljati prav vsi. Pa tudi nevarno je žveplo. Če z njim nepravilno ravnamo, lah- ko posevek ožgemo. Tako odmerki kakor količina uporabljene brozge morajo biti ta pravi. Pa tudi temperature ob tretiranju morajo biti pod 25 oC, kar je v rastlinjakih zelo pozno. Zato sama na manjših površi- nah uporabe žvepla ne priporočam. Opozarjam pa še enkrat, vsi naravi pri- jazni pripravki delujejo prej preventivno kakor zdravilno, zato jih je bolje uporabiti pred napadom ali tako na začetku pojava. Še dva pripravka, ki nimata negativnega vpliva na nas, živali in koristne organizme, preprečujeta pa razvoj pepelaste plesni, imamo. Prav tako sta oba popolnoma preventivna, delujeta samo, preden rastlino napade bolezen ali pa v začetku napada. Eden izmed njiju je glivica Ampelomycesquisqualis (AQ-10), ki prekrije list in ne dovoljuje pepelasti plesni razvoja. Uporabimo jo z veliko količino vode in vedno pozno zvečer, ko sonca ni več in je na listih že nekaj vlage. Drugi pa je pripravek na osnovi kalijevega hidrogen karbonata (Vitisan), posebne kamnine. Za sabo sicer pušča bele madeže, ki pa jih voda odstrani. Deluje pa tudi zdravilno, torej, ko se glivica že pojavi. Če mu dodamo pripravek iz izvlečkov vrbe (Plantonic), bo zaščita dobra. Kaj še lahko počnemo na vrtu Še vedno seveda sejemo motovilec, špinačo, mesečno redkvico, letne sorte solat, za zimske sorte pa je še prezgodaj, sejemo tudi rukolo, ki je mnogim poleti na vrtu manjkala, azijske listnate rastline in nekoliko manj znan zimski tolščak (portulak). Vse vrtnine sejemo v vrstice. Te so lahko pri motovilcu, berivki samo 20 cm narazen, pri špinači in rukoli ter njenim sorodnicam nekaj več, a vseeno naj bodo vrstice. Tako boste veliko lažje in hitreje obvladovali plevele, ki jih je letos ogromno. Če posejete posevek »na povprek«, kot je najpogoste- je navada, potem ne morete uporabiti zelo enostavnih, a učinkovitih orodij, kot sta grebljica, ki je mnogi sploh ne poznajo, rahljalnik ali motičica. Treba je iti na kolena in pleti. V primeru večjih količin padavin in potem sonca ali vetra, kar pa je na našem koncu zelo pogosto, se zemlja zelo zbije. Takrat jo je treba prerahljati. Če je posevek v vrstah, je to lahko, če pa ne, potem je skoraj nemogoče in posebej špinača nam to zelo zameri. V rastlinjaku lahko posejete tudi peteršilj, blitvo, celo korenček, da bodo prezimili. Za sajenje čebule in česna pa je še prezgodaj. Še vedno lahko posejete tudi rastline za zeleni podor. Ob spravilu in shranjevanju pridelka nikoli ne pozabite, da ga konzerviramo, vlagamo, zamrzuje- mo, kuhamo vedno povsem svežega. V kleti pa dajemo povsem nepoškodovane gomolje in korene. Dela na vrtu še zdaleč ni konec, a je prijetnejše. Spravilo pridelka je zagotovo največja nagrada za celoletno delo. Naj vam bo prijetno. Zeleni nasveti Jesenske težave na vrtu Vsi smo veseli, da je za nami in tudi pred nami nekaj dni toplega, lepega vremena. A to vreme s sabo prinaša nove težave. Sestavine: 3 srednje velike čebule, 200 g gavde ali podobnega sira (enaka teža sira kot če- bule), sol, poper, 1 jogurt, 3 žlice kisle smetane, olivno olje, bel balzamični kis. Čebulo olupimo in narežemo na tanke rezance. Sir narežemo na zelo tanke rezine. Čebulo posebej poparimo z vrelo vodo in jo ohladimo. Malo posolimo, popopramo in prelijemo z mešanico jogurta, kisle smetane, olivnega olja in balzamičnega kisa. Solata lahko stoji več dni v hladilniku in je odlična priloga k hladnemu mesu in kruhu. Foto: Miša Pušenjak Pepelovka bučnic Foto: Miša Pušenjak Pepelovka na radiču Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  22. septembra 2020Ljudje in dogodki18 »To je domače, to je naravno. Kar brez skrbi popij!« Presenetljivo je dejstvo, da se dandanes nosečnicam odsvetuje uživanje bezgovega soka. Še pred kakim desetle- tjem smo vnete oči spirali s kamiličnim »čajem«, pa dan- danes že marsikateri zdravnik to prakso odsvetuje, saj bi lahko tako početje povzročilo alergijsko reakcijo. Znanost napreduje in dejstvo je, da se tudi v tem oziru obračamo in vračamo k naravi. A četudi je nekaj naravno, ekološko pridelano in domače, to še ne pomeni, da je varno za vsa- kogar in v vsakem trenutku. Pri nepremišljeni uporabi zeli se lahko prehitro zgodi, da bo učinek ravno nasproten. Zgolj zato, ker so naši stari starši poznali zelišča in si z njimi pomagali pri tegobah, ki so jih pestile, še ne pomeni, da je njihova uporaba varna za vsakogar in povsod. K o m e n ti ra m o Luskovič, ki deluje v okviru zavo- da Botanik, se že vrsto let ukvarja z vzgojo in predelavo zdravilnih rast- lin. Kot zaprisežen zeliščar verjame v zdravilno moč rastlin in zagovarja njihovo uporabo. »Narava nam po- nuja zdravilno moč rastlin, na kate- ro se lahko zanesemo brez bojazni do neznanih ali škodljivih stranskih učinkov zdravljenja. Ampak pri tem je nadvse pomembno, da se držimo receptur.« Pri tako imenovanem zeliščnem zdravilstvu je treba spoštovati do- ločene zakonitosti, da si z uporabo zeli naposled ne bi škodili. Pri tem naj bi bilo pomembno že, kdaj rast- lino naberemo, katere dele rastline uporabljamo in kako jih pripravi- mo. »Še posebej pa moramo biti dosledni in natančni pri odmerjan- ju in uporabi zeliščnih pripravkov,« je opozoril Luskovič. Pri uporabi gabeza ni prostora za nepremišljenost »Pri uporabi vseh zdravilnih rastlin sta potrebni preudarna priprava in uporaba, pri nekaterih pa je previdnost nujna. Recimo pelin, gabez, žajbelj že same po sebi vsebujejo učinkovine, ki so lahko škodljive. Na drugi strani so baldrijan, ginko, glog in šentjan- ževka same po sebi povsem varne za uporabo, se pa lahko pojavijo težave pri sočasni uporabi z neka- terimi zdravili,« je razložil Luskovič, ki zagovarja, dejstvo, da je dobro imeti nekaj predhodnega znanja za vzgojo in predelavo zelišč ali pa pripravke nabaviti pri nekom, ki je strokovnjak za to. »Gabez se danes uporablja predvsem v obliki mazila ali tinkture. Rastlina ima izjemno ugodne učinke na celjenje, najsi gre za zlome, zvine, podplutbe, zmečkanine. V preteklosti je bil veliko v uporabi tudi gabezov čaj, katerega uporabo se danes od- svetuje, saj so sodobne raziskave pokazale, da rastlina vsebuje piro- lizidinske alkaloide, ki lahko poško- dujejo jetra. Tudi zunanjo uporabo moramo omejiti, saj ti alkaloidi pre- hajajo v kri tudi preko kože. Tako lahko recimo gabezovo mazilo za blaženje poškodb redno uporablja- mo le kakšen teden dni,« je bil zelo nazoren Luskovič. Vrbančič je v PGD Ptuj nedvom- no pustil velik pečat. Ko je vodil društvo, so kupili šest novih gasil- skih vozil, nabavili veliko opreme ter obnovili in dozidali gasilski dom. Leta 1999 je vodenje društva prevzel v nezavidljivi situaciji. Fi- nančno in organizacijsko je marsi- kaj šepalo. Razmere so bile tako na nitki, da je poslovanje društva pod drobnogled vzelo računsko sodiš- če. „Mediji so poročali, da društvo nima denarja niti za nakup goriva, tehnika je bila zastarela, stara 30 let in več, enako osebna zaščit- na oprema, dihalni aparati so bili stari čez 20 let. Vse je bilo v zelo, zelo klavrnem stanju,“ se situacije spominja Vrbančič. A vedel je, kaj hoče. Njegova ekipa je postopoma začela društvo postavljati na noge. Po letu 2000 je društvo začelo bolje gospodariti „Želeli smo postati ena najbolj- ših enot v evropskem merilu. Spre- jeli smo strategijo razvoja, izdelali finančni načrt in šli sistematično korak za korakom. Ugotovili smo, da s sredstvi, ki jih prejmemo od občine in države, ciljev ne bo moč realizirati. Začeli smo iskati nove vire financiranja. Med drugim smo razširili servis gasilnikov, ustano- vili servis dihalnih aparatov, nudili smo prevoze vode, se ukvarjali s podiranjem dreves. Občani so naše delo podpirali s prostovoljni- mi prispevki, množično so nam na- menjali del dohodnine. Spomnim se, da smo iz tega naslova letno zbrali 25.000 evrov. Smo se pa za to tudi potrudili. Po Ptuju smo razdelili 5.500 lističev, s katerimi smo občane informirali o možnos- ti donacije dela dohodnine. Vsak december smo šli med ljudi s kole- darji. Leta 2000 smo že kupili dve novi gasilski vozili, 2003 smo šli v nabavo prvih ustreznih tipiziranih zaščitnih oblek. Ukinili smo alarmi- ranje s sirenami in uvedli pozivni- ke, začeli smo nabavljati raznovrst- no gasilsko opremo.“ Nadgradnja gasilskega doma in štiri nova vozila Leta 2007 so oblikovali idejo o nadgradnji gasilskega doma. Naj- prej je bilo treba urediti lastništvo, ki je bilo dotlej zelo razdrobljeno. Ptuj  Častitljivih 3.000 intervencij gasilca Martina Vrbančiča Bili sta že dve kritični intervenciji, tretje s Ptujčan Martin Vrbančič je nedvomno legenda med slovenskimi gasilci. 56-letni možakar je v gasilske vrste stopil kot društvo (PGD) Ptuj, pet let je bil na funkciji poveljnika. Danes je aktivni član, sodeluje na vajah in intervencijah. Lju 19-letnega Andreja. Podravje  Trend uporabe zelišč v domači kuhinji in lekarni močno v porastu Za vsako tegobo rož‘ca raste, a hudič je v detajlih! Gojenje, nabiranje in uporaba zelišč so v naši družbi zelo razširjeni. Stare mame so točno vedele, katero zel uporabiti pri različnih tegobah. Poklicni zelišč da izročila ne smemo izgubiti, vendar opozarja na pasti, saj imajo tudi zelišča, prav tako kot sintetična zdravila, lahko resne stranske učinke. Pri zeliščn že, kdaj ra Martin Vrbančič je bil predsednik PGD Ptuj med letoma 1999 in 2008. Do leta 2013 je nato opravljal funkcijo poveljnika. Foto: Dreamstime/M24 Najtežja so reševanja, ko ugašajo življenja … Martin Vrbanič je v svoji 43-letni gasilski karieri zabeležil 3.000 intervencij. Povedal je, da se spomni skoraj vseh. Za najzahtevnejše primere celo pomni, kdo so bili člani gasilske reševalne ekipe. „Najtežje je reševati, ko v nesreči ugašajo življenja. Še posebej je hudo, če so to življenja otrok. Hudo je tudi, ko naravna nesreča, na primer požar, povzroči ogromno materialno škodo, da ljudje naenkrat ostanejo brez vsega – brez doma, brez strehe nad glavo, osebnih stvari.“ Posebna izkušnja je tudi reševanje živali. „Spomnim se, da smo iz jarka reševali žrebička. Ko smo ga rešili, ga je kobila najprej celega polizala in povonjala. Čez nekaj minut je prišla do mene in me izza hrbta z gobcem podrezala pod rebra. Žival se je zahvalila, občutek je bil izjemno, izjemno lep in prijeten. Reševali smo tudi pse, ki so se z glavo zagozdili v ograji. Lastniki so nas opozarjali, da zna biti pes zelo nevaren. Ko smo ga rešili, nas je žival od radosti vse polizala.“ Foto: ČG Foto: Iztok Luskovič »Nikakor ne želim nikogar strašiti ali odvračati od uporabe zdravilnih rastlin, ravno nasprotno, sam uporabo zelo priporočam, saj si z zdravilnimi rastlinami lahko odpravimo marsikatero tegobo ali pa vsaj izboljšamo splošno počutje. Seveda pa se hudič skriva v detajlih in pravilna uporaba je ključnega pomena,« je povedal poklicni zeliščar Iztok Luskovič. Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 19 torek  22. septembra 2020 Ljudje in dogodki 19 Katere so bile najzahtevnejše intervencije „Ko vstopaš v goreči objekt, nikoli ne veš, ali se boš iz njega vrnil živ ali ne. Še posebej, če vemo, da je v notranjosti jeklenka plina ali druga nevarna snov, ki bi lahko povzročila eksplo- zijo. Priznam, da tudi nas gasilce ob takšnih dogodkih skrbi za lastno varnost. Menim, da je pri gasilcu mnogokrat bolj kot fizična pripravljenost pomembnejša psihična stabilnost in umir- jenost. Sam sem dvakrat izkusil zelo zahtevno situacijo, ko sem bil zares v ognju, dobesedno na nitki. Obakrat se je vse dobro končalo in tega res več ne bi želel doživeti. Eden izmed mojih najtežjih požarov je bilo gašenje gum v Lovrencu na Dravskem polju, bil sem vodja intervencije. Situacija je bila zahtevna, pravilno smo se odločili, da smo požar gasili z gramozom. Da povem za primerjavo: v Franciji so imeli podoben požar in so ga gasili 14 dni. Mi smo ga pogasili v enem dnevu. Vključili smo številne prevoznike in delovne stroje, ki so bili v bližini. Gramoz smo vozili iz dravskega kanala, ki ga je VGP prav v tistem času saniral. Med zahtevnejšimi je bilo reševa- nje v poplavah Drave 2012, ko smo sredi noči pred naraslo vodo reševali mesto Ptuj, saj bi lahko popustil zid pri Miheličevi galeriji. Vprašanje je bilo, ali pričeti evakuacijo stanovalcev ali po- skusiti mesto zaščititi s tehničnim ukrepom. Odločili smo se za slednje, odločitev se je pokazala za pravilno. Tisto noč smo na različnih lokacijah iz narasle vode s čolni reševali ljudi. Dogajanje je bilo res dramatično. Ena od zahtevnejših intervencij je bilo prav tako gašenje požara na sve- čarstvu v Stojncih. Tam sem bil v prvi vrsti, bil sem eden izmed dveh gasilcev, ki sva vstopila v goreči objekt. Še ene takšne situacije se spomnim, ko sta nas eksplozija in ogenj nenadoma ujela v kleti, plameni so segali dva metra skozi okna. Kolegi gasilci so bili prepričani, da smo umrli. Čez pet minut smo prišli živi iz objekta. Dvakrat sem se znašel v zelo kritični situaciji z ognjem in ne bi se želel še tretjič. Ko si res na meji … Ogenj je živa stvar. Z njim se boriš.“ Foto: ČG „Stari gasilski dom je bil energet- sko neverjetno potraten, vgrajena je imel velika enoslojna okna. Letno smo pokurili 40.000 litrov kurilne- ga olja, pa objekt ni bil nikoli prav ogret. Dvorano smo dodatno ogre- vali z električnimi pečmi. Tudi gara- že so bile pretesne, pogrešali smo prostore za redno delovanje druš- tva. Septembra 2009 smo pridobili gradbeno dovoljenje, oktobra se je začela gradnja. Naslednje leto smo 140-letnico delovanja društva kronali z nadgrajenim gasilskim domom, pridobili smo 4.000 m² do- datnih površin, in nakupom štirih gasilskih vozil. Gasilski dom smo za- snovali tako, da lahko služi širšemu spektru dejavnosti, namen je bil, da se prostori oddajajo v najem in objekt sam sebe finančno pokriva. Prostori so bili zanimivi za najem, vse dvorane smo opremili z infor- macijsko tehnologijo, ki omogoča izvedbo predavanj. Jeseni 2010 smo jubilej društva proslavili z več dogodki, med drugim smo pred Mestno hišo namenu slovesno pre- dali štiri nova gasilska vozila,“ je povedal sogovornik, ki ga izjemno veseli tudi zbiranje starih gasilskih eksponatov. Zato je v gasilskem domu uredil muzej gasilstva. Ker je aktivno delo v društvu odložil, da- nes eksponate zbira zasebno. Časi, ko je bilo v Moškanjcih 17 tekmovalnih desetin Martin Vrbančič je prve korake v gasilski dejavnosti naredil v PGD Moškanjci. V društvo ga je pripel- jal takratni sosed. „Okužil me je z gasilstvom. Večletno delovanje v PGD Moškanjci je v meni nedvom- no pustilo velik pečat. Spomnim se, da smo imeli 17 tekmovalnih desetin, od tega 15 desetin mla- dih. Vodil sem vseh 15 mladinskih desetin, tekmoval pa v šestnajsti. Vsi smo vsak dan prihajali na vaje, v gasilskem domu smo bili cele popoldneve, bilo je zelo živahno. Sočasno sem bil tudi predsednik mladine v Moškanjcih, združevalo se nas je okoli 120, tudi iz sosednjih vasi. Mladi v Moškanjcih so si dol- ga leta želeli mladinsko sobico. Ko sem bil predsednik mladine, smo si jo zgradili. Leta 1990 sem se pre- selil na Ptuj in od takrat delujem v PGD Ptuj.“ i ne želi t 13-letni mladenič. Deset let je kot predsednik vodil Prostovoljno gasilsko ubezen do gasilstva je prenesel tudi na oba sinova, 25-letnega Martina in čar Iztok Luskovič je prepričan, Pelinkovec ni za nazdravljanje! Druga takšna rastlina je reci- mo pravi pelin, ki ga ljudje dobro poznajo in tudi veliko uporabljajo v različnih pripravkih od čaja, tink- ture ali pa vsem dobro znanega pelinovega žganja. Kljub temu pa je pri uporabi treba biti previden, predvsem pri alkoholnih priprav- kih. »Rastlina vsebuje učinkovino tujon, ki je v prevelikih odmerkih lahko škodljiva. Pri uporabi pred- pisanega odmerka zdravilnega čaja pelina ni pričakovati neželenih učinkov. Sicer pa ga vedno pijemo le krajši čas, do dveh tednov. Težave nam lahko povzročijo al- koholni izvlečki, kot so pelinkovec in absint ter eterično olje. Izvleč- ki vsebujejo veliko več tujona, ki spremeni normalno delovanje živč- nega sistema. Preveliki odmerki te sestavine lahko vodijo do »absin- tizma«, sindroma, ki se v začetku kaže kot prebavne težave, močna žeja, nemir, omotica, zmedenost, halucinacije, vodi pa lahko celo v paralizo in smrt,« je jasno povedal Luskovič. Pri tem je opozoril, da je pelin izjemno koristna in zdravilna rastlina, neželeni učinki pa so po- vezani predvsem z zlorabo pelino- vih pripravkov ali če se uporabljajo v daljšem časovnem obdobju. S sodobnimi dognanji do izjemnih učinkov Ob upoštevanju strokovnih dog- nanj Luskovič zagovarja uporabo zelišč, saj imajo blagodejne učinke tako na počutje kot tudi na zdrav- je. »Zavedamo se, da je naravno tudi bolj zdravo in prijazno tako za človeka, kot tudi za okolje samo. S preizkušenimi načini zdravljenja, ki so se obnesli že v minulih tiso- čletjih, na naraven način delujemo pozitivno in neinvazivno na svoje telo. Z bogatimi naravnimi viri si lahko v veliki meri samopomaga- mo. S pomočjo zeliščnega zdravl- jenja si v organizmu prizadevamo doseči ravnovesje, ki ga je bolezen porušila in telo spet spodbuditi k razvijanju in krepitvi lastne zdra- vilne moči in h krepitvi imunskega sistema,« je zagotovil Luskovič. Da bi zelišča in pripravki iz njih lahko učinkovali blagodejno, pa je, kot že omenjeno, na eni strani pomembno, kako jih vzgojimo in predelamo, poleg tega pa je po- membno tudi, kako in koliko časa jih hranimo. »Načeloma velja, da se suha zdravilna zelišča shranju- jejo v zaprtih posodah, v temnem suhem prostoru do enega leta. Po tem času rastline že zelo izgublja- jo svojo zdravilno moč in je treba nabrati nove. Alkoholne pripravke, kot so tinkture, hranimo v temnih steklenicah v temnem prostoru do dve leti. Tudi pri oljih in mazilih je podobno,« je navedel Luskovič. Foto: Profimedia/ M25 nem zdravilstvu je treba spoštovati določene zakonitosti, da si z uporabo zeli naposled ne bi škodili. Pri tem naj bi bilo pomembno astlino naberemo, katere dele rastline uporabljamo in kako jih pripravimo. Foto: ČG Foto: Iztok Luskovič »Slovenci smo zeliščarski in gobarski narod, zato na temo zdravilnih rastlin in njihove uporabe obstaja veliko literature in virov, tudi zelo strokovnih in znanstveno podprtih. Vsi, ki uporabljajo zdravilne rastline in pripravke iz njih, bi morali za začetek vzeti v roke kakšno strokovno literaturo ali pa se posvetovati z nekom, ki je strokovnjak na tem področju,« je bil nedvoumen Luskovič. Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 20 torek  22. septembra 2020Križemkražem20 TAURUS - latinsko ime za ozvezdje Bika, PERISTIL - antično, s stebri obdano notranje dvorišče ali trg, FIDES - rimska boginja zvestobe KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (72.) Tokijski poslovneži bodo med delovnikom oblečeni zahod- njaško, medtem ko doma po- gosto nosijo tradicionalnejša oblačila. Japonci še zmeraj pi- jejo čaj s posebnim obredom, ki zahteva leta izkušenj, da se ga naučite do popolnosti; za razvrščanje cvetja, kakor to ustreza notranjemu japon- skemu občutju, pa še vedno potrebujejo petletno šolo, ki jo zaključijo s posebnim spriče- valom; iz kaligrafi je pa je nas- tala prava umetnost. Starodavna tradicija ima v japonski družbi še zmeraj po- membno vlogo, načina življenja pa ni mogoče ločiti od duhov- nosti. Veliko Japoncev pripada tako budizmu kot tudi šintoiz- mu. In to istočasno. Obe religiji sobivata in se v neki meri celo dopolnjujeta. Ritualna verska praksa je globoko zakoreninjena v japonskem narodu, po tisoč petsto letih v isti kulturi sta se budizem in šintoizem medse- bojno prepletla. Šintoizem je v bistvu tradicionalna japonska religija, medtem ko je budizem prišel iz Kitajske in Koreje (nam najbolj poznana veja japonskega budizma je tako imenovan “zen budizem”). Šintoistični bogovi so prevzeli oblike stvari in poj- mov, kot so veter, reka, drevesa, sonce … To je optimistična vera, saj ne verjame v brezpogojno pravico in krivico, saj ni prav nihče popoln. Vsi ljudje so dobri, zlo sveta pa povzročajo hudobni duhovi. Namen šinto obredov je tako odganjanje teh duhov z očiščevanjem in molitvami. Vi- dim domačine, ki se priklanjajo pred svetiščem, nekateri se celo sezujejo. Nato sledi preprost ritual, kjer darujejo nekaj kovan- cev in zmolijo. V svetiščih je na razpolago cela zbirka amuletov za varnost v prometu, srečo, ljubezen, zdravje in tako dalje. Med njimi je samo treba izbrati pravega. Prodajajo pa se tako v šinto svetiščih kot tudi budistič- nih templjih. Takšno sožitje med ostalimi verami sveta morda ne bo nikoli mogoče, zato je Japon- ska glede tega precej unikatna. Foto: M. Toplak Maizuru, Japonska Ptuj, Podravje  Na učnih njivah buče golice Čudovite bučne kreacije Biotehniška šola pod okriljem Šolskega centra Ptuj že vrsto let sodeluje s Čebelarsko zvezo Slovenije kot partner v projektu z naslovom »Kar sejemo, to žanjemo«. Projekt pospešuje setev me- dovitih rastlin na njivah. Foto: Arhiv Biotehniške šole Tako so na šolskem posestvu na Turniščah že dve leti zapored sejali ajdo in sončnice, lansko leto hoka- ido buče, v letošnjem letu pa buče sorte slovenska golica. S setvijo medovitih rastlin so tako združili prizadevanje za povečanje pose- janosti medovitih rastlin v našem prostoru, s tem pa povečali tudi njihovo prepoznavnost in uporab- nost v prehrani človeka. Projekt vzpodbuja mlade tudi k ohranja- nju domačih avtohtonih sort, ki so naše veliko bogastvo. Lepo jesensko vreme je pravi čas za spravilo in trebljenje buč. Tako so dijaki 1. letnikov buče pospravili z njive in jih strebili. Se- mena so oprali in jih sušijo v šolski sušilnici. V programu gospodar na podeželju so dijaki buče tudi izre- zovali. Dekleta, ki se izobražujejo v cvetličarskem programu, so na buče izdelala dekoracijo iz narav- nih, rastlinskih materialov in jih po- slikala z akrilnimi barvami. Dijaki so Slovenija  Trgovski sindikat vztraja S peticijo do zaprtja trgovin v nedeljo Nekaj dni pred tretjim branjem predloga zakona o zaprtju trgovin ob nedeljah v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS) začenjajo ofenzivo. Pripravili so peticijo in začeli zbirati podpise med zaposlenimi v dejav- nosti trgovine. S peticijo iščejo dodatno podporo za zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih. Njihov cilj je »dolgoročno in zakonsko zaprtje trgo- vin ob nedeljah v obliki, kakršna je bila dogovorjena na julijski seji odbora državnega zbora za gospodarstvo«. Sledili so pogovori z delodajalci, na katerih pa niso našli skupne rešit- ve. »Sindikat delavcev trgovine Slovenije je na poziv Vlade RS kot socialni partner poskušal z delodajalci v minulih mesecih poiskati ustrezno reši- tev, a so bile prejete ponudbe za delavce in delavke v trgovini nesprejem- ljive,« je dejal Ladi Rožič, generalni sekretar SDTS. Zdaj želi sindikat s peticijo pritisniti na poslance. In če zakon ne bo spre- jet v obliki, ki bi jim bila po volji? »Če zakon ne bo sprejet v takšni obliki, bomo aktivnosti nadaljevali, dokler trgovine ob nedeljah in praznikih ne bodo zaprte. Ne bomo se ustavili: poleg prostih nedelj in praznikov že vseskozi zahtevamo tudi višje plače, manjše obremenitve delavcev v posameznih poslovalnicah in večje število zaposlenih pri posameznem trgovskem podjetju. Prizadevamo si za spremembe, ki bodo v dobrobit zaposlenih – članov SDTS, s ciljem, da bo v prihodnje pomemben delavec, in ne le dobiček,« je dodal Rožič. dekoracij smo izbrali tudi najlepše dekorirano bučo in avtorja stvarit- ve simbolično nagradili. pri delu neizmerno uživali, ob tem pa so nastale čudovite kreacije, ki krasijo šolsko posestvo Biotehni- ške šole na Turniščah. Izmed vseh Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 21 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 22. september do 28. september 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺☺ €  Bik  ☺☺ €€€  Dvojcka  ☺☺☺ €€  Rak  ☺ €€  Lev  ☺☺ €  Devica  ☺ €€€  Tehtnica  ☺☺☺ €€€  Škorpijon  ☺☺ €€€  Strelec  ☺ €€  Kozorog  ☺☺ €  Vodnar  ☺☺ €€€  Ribi  ☺☺☺ €  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 22. september 09:00 Ptuj, Mestni kino, predstavitev projekta Heroji furajo v pižamah Sreda, 23. september 10:00 Ptuj, Slovenski trg, kolesarjenje okrog Ptujskega jezera, ob evropskem tednu mobilnosti z geslom Izberi čistejši način prevoza 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, odprtje razstave Tomaža Plavca Kovanec v fontani, na ogled do 18. oktobra 19:30 Sp. Hajdina, športni park, slavnostno odprtje nogometnega igrišča z umetno travo in razsvetljavo, predstavitev otroške nogometne šole Golgeter Hajdina ob 17:00, nogometna tekma veteranov ekip občine Hajdina ob 18:00, revijalna tekma: občinska reprezentanca Hajdine – NK Drava Četrtek, 24. september 17:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., predavanje Zakaj se kregamo? 20:00 Slovenska Bistrica, zunanje dvorišče gradu, slavnostni koncert Okteta Planika ob 40-letnici delovanja, v primeru dežja bo prireditev v Športni dvorani Srednje šole Slovenska Bistrica Petek, 25. september 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 10:00 Ivanjkovci, OŠ, Kolesarski dan OŠ Ivanjkovci, servis koles za osnovnošolce in širšo lokalno skupnost 16:00 Ptuj, CID, delavnica Kreativna reciklaža oblačil, za mlade od 15 do 29 let, v petek ob 16. uri in v soboto od 9. do 15. ure Mestni kino Ptuj Sreda, 23. september: 20:00 Radioaktivna. Četrtek, 24. september: 20:00 Corpus Christi. Petek, 25. september: 17:00 Ostržek; 19:15 Mladi Ahmed; 21:00 Prvič narazen. Prireditvenik Foto: ČG 7 8 9 6 1 7 9 2 5 1 9 6 5 4 2 4 3 7 8 8 6 9 1 2 3 4 6 1 8 6 torek  22. septembra 2020 Za kratek čas 21 Zadnjič sem nekje slišal (mogoče tudi prebral), da so med drugim infl uencarji Tanja R., Werner B. in Marko P. krivi, da se nekateri Slovenci izogibajo nošenju maske zaradi koronavirusa. Pa sem si mislil: ‚Kaj vse si ljudje izmišljajo! Kako lahko nekdo, ki ima gripo, vpliva na to, ali bom jaz imel masko ali ne?!‘ Ker sem se namreč pametno spomnil iz svojih šolskih let, da tujka ‚infl uencer‘ izvira iz izraza ‚infl uenca‘, to pa je tujka, ki pomeni gripo. Da bom izpadel še pametnejši, naj vam povem, da izraz infl uenca prihaja iz starih verovanj, ker naj bi bolezen povzročili neugodni astrološki vplivi oz. infl uence. Torej imajo Tanja, Werner in Marko gripo. In zato naj bi zdaj oni vplivali na maske?!Potem so mi pametnejši od mene pojasnili, da infl uencar ne pomeni tistega z gripo, pač pa nekoga, ki s svojim dosedanjim delom, uspehi, ugledom in kaj vem s čim še vpliva na ljudi, da mu verjamejo (seveda je izraz nastal pod vplivom amerikanščine). Aja? Igralki, pevcu in TV- voditelju ljudje verjamejo, kaj je dobro za njihovo zdravje? Igralki, ki jo je zurnal24.si poimenoval ‚naša vrhunska igralka‘? Ker je nastopila v fi lmih svojega moža? In se spozna na zdravstvo, ker je v vrhunski nadaljevanki Naša mala klinika vrhunsko odigrala direktorico Vele-pičko? Ki se torej spozna na zdravstvo tako kot se na sloveščino, ko je na Facebooku zapisala: »Dragi prijatelji, odločimo se za ŽIVLENJE!« (3. razred OŠ: ‚Učenci, kako napišemo življenje?‘) Je še bolj verodostojen (morda za koga vrhunski) pevec? Kakšne izkušnje ima on z zdravstveno stroko, ne vem, ampak kot pravi on sam: »Ne gane me, ne gane me ...« Verjamem pa, da boli, ko so raznorazni bolj ali manj ‚vrhunski‘ glasbeniki zaradi korone ob svoje šotorske koncerte po širni Sloveniji, na katerih so bili napovedani za osmo, deveto uro zvečer, prišli so ob enih popolnoči, opravili svojo polurno pojavitev pred publiko, pokasirali – potem pa odšli. Še na kakšen polurni koncert ... Tega ni. In to boli. Ne to, da ni publike – boli, da ni denarja ... Pa infl uencar Marko? Ki zna na TV tako lepo govoriti (kar mu napiše scenarist)? Ki povezuje prispevke v oddaji Galielo, ta oddaja pa se ukvarja z znanostjo in ni vrag, da se ni česa pametnega nalezel od vse te znanstvenosti (pa upam, da ne infl uence). Ja, ti trije pa imajo res vse kompetence, da kot infuencarji vplivajo na to, kdaj bom jaz nosil masko ... Za šankom Tanja, Werner in Marko nimajo gripe! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 28. septembra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Rok Kostanjevec, Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 22 torek  22. septembra 2020Poslovna in druga sporočila22 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Vabljeni na izlet v družbi Radia-Tednika Ptuj in Tur istične agencije ATP! AKCIJSKA CENA: 55,00 EUR po osebi(pri udeležbi 45–55 oseb) GORIŠKA BRDA Solkanski most z znamenitim razglednim stolpom in spomenikom Šmartno z lokalnim in z briškega okoliša (26. september 2020) Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 23 torek  22. septembra 2020 Oglasi in objave 23 S svojim nasmehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. SPOMIN 20. septembra je minilo 1 leto od izgube sina, brata, svaka in strica Danila Pulka IZ DEŽNEGA 38 Hvala vsem, ki prižigate svečko in se ga spominjate. Tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. SPOMIN Minilo je leto dni, odkar naju je zapustil dragi partner in ati Danilo Pulko IZ DEŽNEGA PRI PODLEHNIKU 38 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in pri- našate cvetje. Tvoja Majda in sin Domen Roza Korošec, roj. Korošec, Brezovec 58a, roj. 1930 – umrla 04. sep- tembra 2020; Marija Slekovec, roj. Kosi, Drakovci 55, roj. 1933 – umrla 11. septembra 2020; Miran Pšak, Ormož, Ljutomerska c. 44, roj. 1959 – umrl 12. septembra 2020; Štefan Kondrič, Podvinci 132, roj. 1929 – umrl 14. septembra 2020; Franc Jerenko, Slovenja vas 25, roj. 1952 – umrl 12. septembra 2020; Avguštin Zebec, Gorenjski Vrh 26b, roj. 1938 – umrl 13. septembra 2020; Dragica Čančar, roj. Medved, Ptujska Gora 51, roj. 1947 – umrla 14. septembra 2020; Jožef Dernikovič, Cirkulane 48, roj. 1933 – umrl 14. septembra 2020; Katja Krapec, roj. Krapec, Nova vas pri Markovcih 57, roj. 1978 – umrla 12. septembra 2020; Janez Osterc, Sakušak 52, roj. 1933 – umrl 13. septembra 2020; Marija Lenart, roj. Medved, Kidričevo, Kajuhova ul. 11, roj. 1957 – umrla 14. septembra 2020; Adolf Simonič, Ptuj, Ob Rogoznici 5, roj. 1938 – umrl 14. septembra 2020; Anton Arnečič, Slatina 26, roj. 1952 – umrl 15. septembra 2020; Ana Zagoršek, roj. Horvat, Dornava 145, roj. 1927 – umrla 16. septembra 2020; Danica Polajžer, roj. Rižnar, Cirkulane 53a, roj. 1952 – umrla 16. september 2020; Marija Vrtič, roj. Hrnec, Ptuj, Draženska c. 14, roj. 1931 – umrla 16. septembra 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE ZGODBA TEDNA Išče se novi mandatar: kako nastaja konstruktivna nezaupnica zoper Janšo POLITIKA Iz zakulisja interpelacije proti notranjem ministru Alešu Hojsu INTERVJU Bernard Nežmah: Je kdo zaradi Janševih besed začel pisati njemu bolj naklonjeno? GLOBUS Srbski predsednik Aleksander Vučić v zmoti misli, da je novi Tito Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče od 100 do 130 kg. Tel. 041 905 857. PRODAM bale slame v kockah. Tel. 051 361 050. PRODAM mikser za mletje buč, pese, za mletje hrane za živali, s trifaznim elektro- motorjem, enofazni elektromotor, 2,2 kw, trifazni elektromotor, 4,4 kw, mešalnik za testo in meso 220 W. Tel. 041 599 567. Vsako sredo ZA ZVEZDE Od ponedeljka, 21. septembra, vas na prodajnih mestih čaka revija samih dobrih novic NE SPREGLEJTE! – edini pravi vodnik za preživetje! Revija samih dobrih novic tokrat predstavlja: Domača krepčila za odpornost ZDRAVILNE BOMBE Sladki krompir HRANA NAŠE PRIHODNOSTI? Skrivnost okinavske diete NIKOLI SE NE NAJEJTE DO SITEGA Nasveti geomanta Robija Lavina V VRTINCU PLANETARNIH SPREMEMB Urška Lemut Šušterič destilira slovenske iglavce ZDRAVILNA MOČ IGLIC Pachamama, posebna kmetija POGOJ ZA ZDRAVJE? PRAVA HRANA! Bilka Baloh o postu kot pripomočku S POSTOM SE ZAČNE PRAVO DELO Slovenski orehi iz Slomškove Ponikve DOMAČA SUPERHRANA Jesenska zdravilna kura S KOZARCEM KOZJE SIROTKE Štajerski TEDNIK torek, 22. 9. 2020  COLOR CMYK stran 24 Poleti se je okrušil del ptujske- ga grajskega obzidja, ki je v izje- mno slabem stanju (poškodbe so na stiku s terenom in zaradi vege- tacije – korenine), zato je sanacija nujna. Ker so kamniti deli padali na pot, ki vodi na grad, so to mo- rali zapreti. O tem je bila obvešče- na tudi mariborska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slo- venije, njihovi strokovnjaki so si stanje ogledali na terenu in podali priporočila. Izrazili so mnenje, da je ta del obzidja treba interven- tno sanirati. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič pravi, da so s tem kot upravitelji seznanili tudi pristojno ministr- stvo: „Doslej je znano, da je pro- jekt za sanacijo tega dela sicer pripravljen, ni pa fi nanc.“ Danes bo na severovzhodu raz- meroma sončno in večinoma suho. Drugod bo spremenljivo, na zahodu pretežno oblačno z možnostjo ploh in posameznih neviht. Ponekod bo pihal veter južnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 19 do 25 °C. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Kot je povedala Majcnova, se vse prevečkrat dogaja, da tako ob- čani kot podjetja Skladova zemljiš- ča izkoristijo za odlaganje najrazlič- nejših vrst odpadkov, ki se nato kaj kmalu razširijo v prava odlagališča. Da se takšna nelegalna odlagališča ne bi preveč razširila, je treba čim prej ukrepati, torej povzročitelje kar najhitreje odkriti, sta se stri- njala sogovornika. »Pomembno je, da nas Sklad o takem početju obvesti takoj, ko zazna nelegalno odložene odpadke, na inšpektora- tu pa bomo nato take prekrškovne postopke zoper občane in podjetja obravnavali prednostno,« je oblju- bil Rančigaj. Sanacija divjega odlagališča breme zakupnika A zadeva še zdaleč ni rešena s takšnim dogovorom, kajti odkriti kršitelje na več deset tisoč hektar- jih državnih zemljišč, ki jih upravlja Sklad, je vse prej kot lahka naloga. Zato na Skladu razmišljajo, da bi organizirali iskanje nevestnežev, ki onesnažujejo okolje, tudi s po- močjo tehničnega varovanja ozi- roma elektronskega nadzora tistih lokacij, na katere kršitelji pogoste- je nelegalno odlagajo odpadke. »Tehnično varovanje je možnost, o kateri smo govorili na srečanju z inšpekcijskimi službami ministr- stva za okolje in prostor. K takšne- mu načinu varovanja kmetijskih zemljišč pred onesnaževanjem bomo pristopili, doreči pa moramo še podrobnosti,« je povedala Irena Majcen. »Za zdaj je postopek običajno takšen, da nas na neko odlagališče opozori inšpekcija, mi pa nato ne- mudoma pristopimo k sanaciji. Če na zemljiščih nedovoljene odpad- ke opazimo sami, pozovemo za- kupnika, da jih odstrani, sicer mu napovemo odpoved zakupne po- godbe. Če zemljišče ni v zakupu, je odstranitev nedovoljenih odpad- kov strošek Sklada.« Torej je tudi zakupniku v velikem interesu, da Podravje  Divja odlagališča in črna gradnja na državnih zemljiščih Tehnični in elektronski nadzor nad kršitelji Prva dama državnih zemljišč Irena Majcen in v. d. glavnega okoljskega inšpektorja Franc Rančigaj sta se sestala zaradi nedovoljenih gradenj na zemljiščih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pa tudi zaradi nujnega ukrepanja zoper nelegalno odlaganje odpadkov. Foto: STA/M24 Irena Majcen: »Tistim, ki stanujejo v nelegalno zgrajenih objektih na Skla- dovih zemljiščih, smo ponudili možnost za odkup zemljišča, da lahko zač- nejo postopek za legalizacijo nepremičnine.« Foto: ČG Kritični segment grajskega obzidja še vedno čaka na sanacijo. Rojstva: Suzana Galun, Strug 21, Makole – deklica Lisa; Andrejka Adam, Majšperk 2b, Ptujska Gora – deček Nik; Janja Pajić, Ločič 8, Trnovska vas – deklica Vita; Petra Žnidarič, Ulica Jožeta Pučnika 1, Kidričevo – deček Noel; Martina Zagorščak, Podlehnik 36a, Pod- lehnik – deklica Stella; Sabina Mlakar, Krčevina pri Ptuju 76, Ptuj – deček Vid; Maja Zajšek, Tržec 37a, Videm pri Ptuju – deklica Neja; Bojana Kamenšek, Doklece 9, Ptujska Gora – deklica Eva; Simona Vogrinc, Brnčičeva ulica 3, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah – de- ček Aleks; Snežana Malenović, Spodnja Gorica 21, Rače – deklica Sija; Antoneta Nikolla, Trajanova ulica 2, Ptuj – deček Kole; Maja Kolednik – deček Nino; Maja Klemen – deklica Hana; Klementina Kelc, deček Jaša; Tjaša Petek – deček Liann; Nina Ožinger – deček Luka; Aleksandra Nikolić – deklica Sofi a. Poroke – Ptuj: Stanko Korenjak in Sabina Kokolj, Pristava 22a; Da- nijel Fajfar in Valerija Haložan, Cirkulane 67; Matjaž Pernat, Župečja vas 14, in Gabrijela Frangež, Lancova vas 90; Tomaž Šilak, Nova vas pri Markovcih 24a, in Jasna Forštnarič, Bukovci 99a. Ptuj  Projekt pripravljen, manjkajo fi nance Pot na grad še vedno nesanirana Zaradi krušenja dela obzidja je od poletja naprej ena izmed poti na grad zaprta. Ministrstvo za kulturo, lastnik grajskega kompleksa, je seznanjeno z nujnostjo sanacije. A fi nanc za to še vedno ni zagotovljenih. Porušili nelegalni objekt v Hrastovcu V letu 2019 so na Skladu izvedli tri rušitve in tri odstranitve odpadkov v skupni vrednosti dobrih 25.500 evrov, in sicer v občinah Murska Sobota, Koper, Postojna in Ljubljana, v prvi polovici letošnjega leta pa štiri rušitve in eno sanacijo nedovoljenega odlagališča v skupni vrednosti skoraj 44.000 evrov. Dva nelegalno zgrajena objekta so porušili v občini Koper, po eno rušitev pa so izvedli še v občini Novo mesto in v lenarškem Hrastovcu, na zemljišču zakupnika s Ptuja. Športni park v Marjeti je poleti priljubljeno shajališče veliko obča- nov, še zlasti ob nogometnih tek- mah in prireditvah. Ob igrišču so postavljena tudi igrala za najmlaj- še, na katera pa sta tako športno društvo kakor tudi občina očitno pozabila. Narejena so pretežno iz lesa, po letih uporabe in izposta- vljenosti vremenskim ujmam pa že hudo dotrajana; nekatera celo že razpadajo. Takšna so seveda zelo nevarna za uporabnike; na njih se otroci lahko resno poškodujejo. V preteklem tednu so zaradi ogorče- ne objave na družabnem omrežju za to stanje izvedeli tudi na obči- ni. »Nihče nas ni obvestil, da so igrala v tako slabem stanju. Tega ne bomo dopuščali, saj ne želimo tvegati, da se kateremu otroku kaj zgodi. Nemudoma smo začeli sa- nacijo. Vse skupaj moramo pač iz- peljati transparentno, zato bo tra- jalo nekaj dni,« je pojasnil Malek. Foto: KG Starše  Občina začela prenavljati igrala Otroška igrala so uničena in nevarna Pred dnevi je v Marjeti na Dravskem polju završalo zaradi igral v tamkajšnjem športnem parku. Igrala je zob časa najedel do te mere, da niso več uporabna, kaj šele varna. Foto: TP/M24 se odkrije kršitelje, saj sicer strošek sanacije divjega odlagališča pade na njegova pleča, sicer lahko izgubi pra- vico do zakupa. Možnost legalizacije črnih gradenj Na Skladu pa nimajo težav samo z odlaganjem odpadkov, ampak tudi z nelegalno gradnjo, o čemer so se začeli z inšpekcijo intenzivneje po- govarjati lani. »Soglasij za gradnjo ne dajemo, niti ne podeljujemo stav- bne pravice za zemljišča, na katerih stojijo nezahtevni objekti. Izdajamo izključno soglasja za enostavne objekte, s čimer zakupnikom omo- gočimo shranjevanje kmetijskega orodja ali pridelkov,« je pojasnila Majcnova. »Tistim, ki stanujejo v nelegalno zgrajenih objektih na Skladovih zemljiščih, smo ponudili možnost za odkup zemljišča, kar je osnova, da lahko začnejo postopek za legalizacijo nepremičnine. Če je bil objekt zgrajen pred letom 1967 in so ga zakupniki nedovoljeno dogra- dili, jim pošljemo zahtevo o poru- šenju nelegalno zgrajenega dela. Nekaj takih rušitev pa opravimo tudi sami,« je dodala.