Cena 30 lir
Tel.: Trsi 94-638, 93-808,
37-338 . Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
TRST, sreda 25. novembra 1959
Leto XV. . Št. 280 (4434)
Odgovor «Borbe» nasprotnikom sodelovanja	med
Povezava ZDA s SEJ j skupino sedmih?
Vedno večji dvomi v de Gaullovo iskrenost v zvezi z izjavo o samoodločanju Alžircev
publike*. Pripomnil Je. da, če bi se potrdilo, da se de Gaul-
le noče pogajati z alžirskimi voditelji, ki so internirani v Franciji, tn ki so akreditirani predstavniki alžirske vlade, bi se svet lahko vprašal, ali so bile ponudbe za pogajanja in trditve o pravici do samoodlo-Čanja za Alžirce iskrene, ali pa so sluzile samo kot prah v oči članom OZN*.
Dopisnik tunizijskega lista »Al Amal* v OZN pa piše, »o možnosti*, da bo tunizijski delegat Mongi Slim začel razpravo o Alžiriji v političnem odboru z govorom, v katerem bo obrazložil alžirsko stališče. »Diplomatski krogi, dodaja dopisnik, menijo, da je prišel trenutek, ko je treba zahtevati posredovanje predsednika Burgibe in kralja Mohameda, da pripravita obe strani da gresta po poti, ki naj pripelje do dokončne rešitve. Tajnik OZN je izrekel zadovoljstvo s tem in prav tako tudi wa-shingtonska vlada.*
V pariški narodni skupščini pa je predsednik vlade Debre »povezal odgovornost vlade* z odobritvijo proračuna za prihodnje leto Zvečer je skupščina začela razpravo o proračunu ministrstva za bivše bojevnike, ki določa da ne bodo vzpostavili nekaterih pokojnin bivšim bojevnikom. Samo poslanci zveze za novo re-puhličo so iz solidarnosti podprli vlado, vsi ostali pa nasprotujejo ukinitvi teh pokojnin.
Socialistični poslanci so nocoj predložili resolucijo, ki graja vlado v tej zadevi, in vlada je postavila vprašanje zaupnice v zvezi s celotnim proračunom. Skupščina bo nadaljevala delo jutri popoldne,
Britanski obrambni minister pride prve dni decembra v Bonn
Angleški atomski izstrelki za Nemčijo? - Mac Millan o svojih razgovorih z Adenauerjem
napore na tem področju, bo Nemčija udeležena.*
Dalje je Mac Millan izjavil: «S kanclerjem Adenauerjem sva ugotovila, da med nami ni nesoglasij glede smotrov, ki jih skušamo doseči.* Na koncu je Mac Millan odgovoril Gaitskellu, da moskovska izjava, ki je bila objavljena ob obisku Mac Millana, ni v nasprotju z zahodnim stališčem, da je »odmik* povezan z ustvaritvijo varnostnega sistema, ki naj velja za vso F.v-ropo.
h rai, ■ blla imena v baleliev» objav-iNcš6’ da vf°u6enih krogih d*a m etlen teh
SlSan* Nemca. en l„. C in\'"	en
cn Nizozemec.
LONDON, 24. — Danes so se začeli v Foreign Olficeu angleško-sovjetski razgovori o kulturnih in znanstvenih odnosih med obema državama. Pogajanja bodo verjetno trajala en teden; njih namen je pripraviti programe za izmenjavo obiskov, filmov in knjig med obema državama za čas od 1. aprila 1960 do 31. marca 1961. Sovjetsko delegacijo vodi predsednik državne komisije za kulturne odnose s tujino Jurij Zukov.
Vreme včeraj: Najvišja tempe, ratura 9, najnižja 3.7, zračni tlak 1023,9, veter 1« km severovzhodnik, vlaga 47-odstotna, nebo 3 desetine pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12.1 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 23 novembra
Konrad
Sonce vzide ob 7.17 in z*1011.®?!! 16.27. Dolžina dneva 9.10 vzide ob 0.59 in zatone ob lJ-vv. Jutri, ČETRTEK, 26. novembra
Katarina
Na včerojinfi posebni »»ji ministrskega »vta
Minister Ferrari Aggradi poročal o svojem obisku v Trstu
Segniju
Poročilo s« je nanašalo predvsem na nekatere nujne potrebe tukajšnjih državnih podjetij ter na proučitev ukrepov za daljše razdobje
Včeraj dopoldneje na posebnem medministrskem zasedanju poročal minister za državne udeležbe Ferrari Aggradi ministrskemu predsedniku Se-gniju o rezultatih svojega obiska v Trstu, Gorici in Tržiču in o nekaterih tukajšnjih potrebah tukajšnjih državnih industrijskih in drugih podjetij ter o proučitvi za daljše razdobje.
Znano je, da je večina podjetij IRI na tukajšnjem področju v težavah in to zlasti zaradi kritičnega stanja lad-jedelniške industrije, ki preživlja po vsem svetu resno krizo. Do sedaj predvideni ukrepi in naročilo za gradnjo treh potniških ladij v ladjedelnicah CBDA ne morejo zadostovati in nikakor ne morejo zagotoviti polne zaposlitve ladjedelniške industrije. To žalostno dejstvo je priznal med svojim obiskom tudi minister, ki je med drugim dejal, da bo še nadalje ostalo suspendiranih okoli 2000 delavcev v ladjedelnicah CRDA v Trstu in zlasti v Tržiču.
V tej zvezi se pričakuje, da se bodo vsaj delno uresničila ministrova zagotovila o nadalj-nih naročilih državnih pomorskih in drugih družb. Tako je minister poudaril, da odgovarja zdravim gospodarskim načelom, da država obnavlja ladjevje svojih pomorskih družb takrat, ko imajo podjetja največjo potrebo po naročilih in ko so tudi cene najnižje.
V tej zvezi se govori o naročilu velikih petrolejskih ladij za ENI in o naročilu za ladje za prevoz železne rude in premoga. Gre za specialne ladje primerne za prevoz velikih količin rude in nameravajo zgraditi te ladje za potrebe obmorskih jeklarskih podjetij.
Zlasti pa bi bilo treba čim prej urediti vprašanje okrepitve državnih pomorskih družb in mnogo hitreje izvršiti program obnove ladjevja teh družb. To vprašanje neposredno zanima tržaške ladjedelnice kot tudi tržaška državna pomorska podjetja in zlasti Tržaški Lloyd. Minister je glede tega zagotovil samo, da bodo zamenjali nekatere zastarele ladje Tržaškega Lloyda z novimi, glede drugih obsežnejših načrtov pa je bil zelo skop z izjavami in je te načrte odbil. Ta vprašanja bi bilo treba čim preje dokončno urediti, saj postaja položaj ladjedelnic vedno bolj kritičen in so tudi državne pomorske družbe v težavnem položaju, ker bi morale bistveno prispevati k okrepitvi prometa tržaškega pristanišča in kar ne morejo storiti zaradi pomanjkljivega ladjevja.
Posebno poglavje predstavlja obnova zastarelih naprav državnih podjetij. Glede tega je minister med svojim obiskom v Trstu dokončno zagotovil samo, da bodo nadaljevali z izvajanjem programa obnove naprav v ladjedelnici CRDA v Tržiču in ni niti z eno besedo omenil nič manj nujno potrebne obnove naprav tržaške ladjedelnice Sv. Marka. V tej zvezi se čujejo številne vznemirljive govorice, češ da nameravajo postopoma tržaške ladjedelnice CRDA preusmeriti na izdelavo golih ladijskih trupov, odnosno samo ladij s sicer veliko tonažo toda manjšh zahtev, ko so to petrolejske in podobne ladje. Te govorice potrjuje dejstvo, da bodo še nadalje razširili ladjedelnico CRDA v Tržiču, medtem ko niso z ničemer predvideli modernizacije tržaške ladjedelnice Sv. Marka.
Gre za bistveno vprašanje, saj bo brez modernizacije postala ladjedelnica Sv. Marka ladjedelnica druge vrste in bo v vedno večji meri odvisna izključno od državnih naročil, ker bodo njeni proizvodni stroški vedno višji, medtem ko se proizvodni stroški drugih lad-jedelnc po svetu znižujejo z uporabo vedno modernijših tehničnih metod.
V isto vrsto vprašanja spada tudi obnovitev jeklarne ILVA, glede katere kaže, da so v celoti odbili načrte, da bi jeklarno modernizirali in razširili. Sedaj proučujejo drugačno rešitev glede tega podjetja, in sicer, da bi proizvodnjo povsem preusmerili. To pa seveda pomeni, da bo Trst izgubil tradicionalno močno jeklarsko pod-
it Okviru državnih industrijskih podjetij je torej na našem področju še mnogo nerešenega in sedanje izkušnje kažejo, da bo ostalo vse pri starem, če ne bo prišlo do odločnega pritiska s strani vseh tržaških in gospodarskih in drugih krogov. V zadnjem razdobju je bila glede zahtev in glede nastopa dosežena pomembna enotnost, s katero se edino lahko kaj doseže. To pa je seveda šele pogoj, saj je potrebna še nadaljnja odločna akcija in se Trst ne more zadovoljiti z enkratnim razgovorom predstavnikov z ministrskim predsednikom in enkratnim obiskom odgovornega ministra, temveč so potrebna čim preje tudi konkretna dejstva.
Za povišanj« plač uslužbencem DZ
Včeraj dopoldne so se na uradu za delo sestali predstavniki ravnateljstva delavskih zadrug in sindikalni predstavniki uslužbencev in so razpravljali o povišanju plač za 2,5 odst. Razgovori se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh na sedežu Delavskih zadrug in se pričakuje, da bodo to vprašanje v kratkem uredili.
Nove količine brazilske kave v pristanišču
O Podjetje Antonio Grandi je včeraj sporočilo sindikalnim organizacijam, da bo odpustilo štiri delavce.
Brazilska ladja »Loide Nica-ragua* je pripeljala v Trst novo veliko količino brazilske kave, ki je namenjena za po-
Solnitev zalog stalnega trža-tega skladišča kave. Z ladje So izkrcali 15.625 vreč kave odnosno 1006 ton kave. V začetku decembra in predvidoma 5. ali 6. decembra bo pri-plula v Trst motorna ladja »Loide Amerikas last iste brazilske družbe Lloyd Brasilero, ki bo prav tako pripeljala večje količine kave.
Kot smo že omenili, je ta kava namenjena, da popolni-ta zaloge tržaškega stalnega skladišča s kavo, ki ga je organiziral brazilski inštitut za kavo. V teh dneh je ponovno v Italiji predsednik tega inštituta in se pričakuje, da bo tržaško skladišče razširilp svoje delovanje tudi proti zalednim državam. Znano je namreč, da se je do sedaj skladišče omejilo pri svojem poslovanju samo na Italijo —«>—
ZA FILATELISTE Ravnateljstvo PTT sporoča, da je izšla obširna publikacija «1 francobolli dello Stato Italianos. Publikacija je v prodaji pri blagajni osrednje pošte na Trgu Vittorio Veneto in stane 15.000 lir.
Seja upravnega sveta turistične ustanove
12 milijonov lir namenjenih turistični propagandi
Na seji je upravni svet Pokrajinske turistične ustanove odobril proračun za prihodnje leto
Včeraj se je sestal upravni svet Pokrajinske turistične u-stanove, kateremu je predsedoval odv. Slocovich. Na zasedanju, kateremu sta prisostvovala tudi preglednika računov imenovana od zakladnega ministrstva in ministrstva za turizem, je upravni svet predvsem odobril proračun Pokrajinske turistične ustanove za prihodnje leto.
Čeprav je spremenitev načina finansiranja turističnih u-stanov že pred dvema letoma hudo prizadela tržaško Pokrajinsko turistično ustanovo, ki se je odrazila zlasti v nekaterih dejavnostih, pa je tržaški ustanovi kljub temu uspelo, da je v okviru svojih realnih možnosti izvedla številna dela na področju turizma. Tako so tudi na včerajšnjem zasedanju spet poudarili, da mora biti glavna naloga in skrb odbora ta, da poveča in izboljša turizem na našem področju.
Pokrajinski odbor odobril osnutek proračun za 1960. leto
Včeraj se je sestal pokrajinski odbor in je razpravljal o upravnih vprašanjih. 2e prej pa je odbor odobril osnutek proračuna pokrajine za leto 1960. Odbor je tudi odobril osnutek poročila predsednika V okviru skrčenih državnih! pokrajinskega sveta o delova-
prispevkov bo Pokrajinska turistična ustanova v prihodnjem letu posvetila največjo pažnjo propagandi, za kar predvide-
nju pokrajinske uprave in teh-nično-finančno poročilo, ki ga bo imel odbornik za finance dr. Giordano Delise. O pokra-
vajo okrog 10 milijonov lir iz- jinskem proračunu bodo raz-datkov. medtem ko bodo več j Pravlis'i na. seji pokrajinske-
kot 2 milijona lir porabili za ' 3veta, ki jo bodo v krat-—j-u.—-----------------------------------,	kem sklicali.
Nadaljevanje procesa proti Fainu, ki je umoril lastno hčerko
Dvorana porotnega sodišča polna ljudi Včeraj so zasliševali ožje sorodnike
Tašča je izjavila, da je bil Fain (slab človek> - Oče, brat in nekateri obtoienčevi znanci pa so povedali sodnikom, daje bil Fain dober, miren človek, (zlatega značaja» - Razprava se danes nadaljuje
Na porotnem sodišču se je včeraj nadaljevala razprava proti Sergiu Fainu, ki je 3. aprila letos s strelom iz re-volverja ubil svojo tri leta staro hčerko Iviano. Dvorana porotnega sodišča je bila nabito polna ljudi, za katere moramo reči, da pazljivo sledijo razpravi. Na njih obrazih se vidi, da sočustvujejo z nesrečnežem, ki sedi na zatožni klopi, saj se v določenih trenutkih raznežijo, potem pokažejo svoj gnev, vseskozi pa zvesto sledijo besedam, ki jih govorijo zdaj eni zdaj drugi v sodni dvorani.
Ob začetku včerajšnje razprave sta državni tožilec dr. De Franco za njim pa se odvetnik Vinciguerra v kratkih nagovorih počastila spomin pokojnega odvetnika Ferrara, potem pa so v dvorano poklicali prvo pričo, in sicer Do-roteo Picot por. Ursini, ki je obtoženčeva tašča. Zanimanje občinstva za njeno pričevanje je bilo precejšnje, zlasti še ker se je takoj spočetka pokazala kot zelo nervozna ženska in si je venomer brisala oči z robcem. Priča je predvsem povedala, da sta bila ona in njen mož nasprotna poroki njune hčerke Licie z obtožencem, in sicer zaradi tega, ker so imeli ljudje Fai-na za »slabega človeka* in o katerem so govorili, da je »nasilnež* in podobno. Skratka — priča je takoj v začetku orisala svojega zeta v kaj slabi luči, potem pa je povedala sodišču, kako je bilo s prepirom zaradi srajce, ki se je končal tako, da je njen mož zapodil Faina iz hiše.
Picotova je tudi povedala, da je vedela o nakupu revolverja. To ji je sporočila njena hčerka Licia, ki je dejala, da je Fain kupil revolver zato, da se bo ubil. Toda Licia je v isti »api tudi rekla: »Ser-gio spet uganja komedijo!* in zaradi tega ni vzela zadeve
Predsednik sodišča je tedaj
hotel vedeti, če je Fain imel rad ženo in hčerko. Picotova je na to vprašanje odgovorila posredno, češ da je bil njen zet preveč »interesiran*. namreč v smislu, da si je privoščil vse, kar je hotel. Predsednik sodišča je nato vprašal,
avuiovo jv ■‘“‘V J*	>	I
če se je njena hčerka vedno
gio Fain zasledoval ženo in
jo zalotil v družbi nekega moškega, potem pa . je pričala njegova zaročenka Araerea Da-marco, ki je z obtožencem delala v urami Iviani v Ul. S. Sebastiano 2. Priča je predvsem poudarila, da si sploh ne more misliti, kako je lah-
dobro obnašala, nakar je priča odgovorila, da do pred tremi leti. ko so se ločili. Potem pa ne ve, kako je bilo.
Za Picotovo je prišel pred sodnike obtoženčev oče, in sicer Benvenuto Fain. Priča je predvsem povedal, da se ni mogel nikoli pritožiti nad obnašanjem svojega sina, ki je bilo vedno korektno. Kot poprej Picotova, tako je sedaj Benvenuto Fain izjavil, da sta se z ženo upirala poroki njunega sina z Licio, in sicer zaradi tega. ker so ljudje pravili, da je bodoča nevesta za sina neprimerna, predvsetn zato, ker ni bila preveč »vzgledna*. Toda ko sta zvedela, da je Licia noseča, nista več branila poroke, do katere je potem prišlo. Benvenuto Fain je v glavnem govoril samo o tem, da je bil njegov sin dober in skrben in ko se je odpravljal iz dvorane, se je obrnil k sinu, ga objel, potem pa v joku odšel skozi vrata.
Fainov brat Isidoro tudi ni povedal kaj bistveno novega. Spomnil se je, da je nekega večera, ko je prišel domov, srečal pri vežnih vratih svakinjo, s katero sta govorila r red vsem o njegovem bratu. Takrat mu je svakinja rekla, da moža nima rada toliko zaradi tega, ker je dober, kot zaradi tega, ker je »tip moškega*. Ni pa vedel povedati, kaj bi lahko brata napotilo do tega da je ubil hčerko, ki jo j* tako ljubil in je izrazil mnenje, da je to storil v trenutni zmedenosti
Na vrsto je prišel priča Robe r Mario, s katerim je Ser-
ko Sergio Fain storil zločin.
resno,
    .....................................................................
Dobro zasnovan samomor trgovca
Še dva poskusa samomoru
Artur Medved, 52-letni lastnik trgovine z jestvinami v Ul. Giulia, ki stanuje v Ul. Zovenzoni, je hotel biti gotov, da se mu poskus samomora posreči. Sicer še niso točno znani vzroki njegovega tragičnega koraka, pa čeprav se govori, da so finančnega značaja. Moz je pustil pisma, ki so v rokah sodnih organov.
Medved, ki je osebno vodil trgovino, je predvčerajšnjim izginil brez sledu. Njegova žena je zastonj čakala nanj. Hotela je govoriti
z njim, se posebno, ker je med blagom, ki
jetje, pa čeprav so v podjetje I ji g» je .moi P®*1®1 že po vojni investirali okoli našla skrivnosten listek. Na štiri milijarde lir. Rešitev njem je bilo napisano, da »je
predvideva, da bodo podjetje usposobil za izdelavo jeklenih polizdelkov in da se število zaposlenih delavcev ne bo bistveno znižalo. Za sedaj še ne gre za končne načrte temveč za proučevanja. Na vsak način pa kaže, da bo Trst z ILVA v bližnji prihodnosti izgubil na svojem proizvodnem potencialu in bi bilo treba to vrzel nadomestiti z drugimi primernimi ukrepi.
V tej zvezi je zelo važno energetsko vprašanje, saj je znano, da predstavlja eno izmed zaprek za gradnjo večjih industrijskih podjetij v našem področju tudi neurejen energetski položaj. Viri električne energije so oddaljeni in postaja zato nujna gradnja termične centrale kot tudi gradnja plinovoda, s čemer bi se bistveno pocenila proizvodnja,
treba preskrbeti še naprej za starčka*. Zena si ni znala obrazložiti pomena besed in ni niti najmanj pomislila, da je to del moževe oporoke. Medved je nrmreč, vsaj tako kaže, tu pa tam denarno pomagal nekemu starčku, katerega se je spomnil tudi tik pred smrtjo.
Moževa odsotnost je ženo zaskrbela, zaradi česar je zadevo prijavila policijskim organom v Ul. Giulia. Popoldne pa so zagonetko rešili. Žal je bilo že prepozno.
Neki Medvedov uslužbenec je stopil v skladišče za trgovino in šel v majhen prostor, ki je nekaj metrov dvignjen od tal. In tu je z grozo v poltemi opazil obešenega gospodarja. Fant je takoj opozoril ostale o odkritju in kmalu za tem so bili na kraju policijski agenti.
Ugotovili so, da je Medved zavezal okoli žebljev na zidu vrv in ai pripravil zanko. Dvignil se je na prste in si zanko zataknil okoli vratu. Tedaj je dvignil roko in si s samokresom vrste Beretta sprožil strel. Smrtno ranjen je omahnil, zaradi česar ga je zanka zadušila. Metek mu je prebil glavo od desne proti levi in se je končno zaril v steno.
Po kratki preiskavi, pri ka teri so sodelovali tudi organi letečega oddelka, je državni pravdnik dr. Vtsalli dal dovoljenje za prenos trupla v mrtvašnico splošne bolnišnice.
V teku včerajšnjega dne so zabeležili kar dva primera poskusnega samomora. Ze zgodaj zjutraj je Geo Poggi iz Ul. Gozzi 5 spremil svojo 81-letno mater Marijo iz Ul. Glnnasti-ca v bolnišnico, kjer so jo morali nujno sprejeti na III. notranjem oddelku. Ugotovili *o ji hudo zastrupljenje s čajem iz oleandrovih listov, (katerega si je skuhala in ga iz samomorilnih razlogov spila. Verjetno je hotela ženska smrt zaradi revščine, v kateri je prisiljena živeti. Njeno stanje je zelo resno.
Iz družinskih razlogov je včeraj hotela v smrt tudi 46-letna Stella Cortello por. Mar-catti iz Ul. del Veltro. ki je hodila iz bara v bar in v vsakem zaužila nekaj uspavalnih tablet. Končno ji je bilo tako slabo, da je morala v bolnišnic , kjer so jo s prognozo okrevanja v 8 ali 10 dneh sprejeli na III. notranjem oddelku
saj je bil o hčerki vedno poln nežnih in ljubečih besed. Nato je povedala, da je bil Fain hčerko v njenem stanovanju do 17. ure dne 3. aprila. Bil je zadovoljen in dobre volje, tako da si prav gotovo ni nihče mislil, do kakšne tragedije bo prišlo nekaj ur kasneje. Priča je tudi povedala, da je bil obtoženec po rjenem mnenju zelo dober, z zlatim značajem in se ie celo spomnila, kako je nekega dne komentiral časopiBno vest, da je neki oče v spanju zadušil svojo hčerko. Priča je dejala, da je bil Sergio Fain ob či-tanju te vesti ginjen in je izjavil, da je moral biti ta oče ali žival ali norec, da je lahko ubil nedolžnega angelčka.
Sodišče je zaslišalo tudi očeta Amedee Damarco, potem pa je prišel na vrsto sin lastnika bara »Stadio* Giovanni Marin, ki je sodišču povedal, da je 3. aprila prišel obtoženec v bar z umirajočim otrokom v naročju in ves krvav, ter ie pri vratih rekel, da naj pokličejo policijo. Neki gost je tedaj vzel otroka in [a položil na stol, medtem co je Fain, ki je bil ves iz sebe, spravil revolver v žep, medtem ko ga je do takrat držal v desni roki. Nekaj trenutkov kasneje, ko je v lokal prišel policist Bruno Iac-chini, mu je brez besed izročil revolver ter se obnašal tako, kot da bi bil robot.
Potem sta prišla na vrsto dr. Ambrogi, ki načeluje letečemu oddelku kvesture ter narednik Renato Ricato Oba funkcionarja sta potrdila, da odgovarjajo zapisniki o zasliševanju resnici, potem pa je sodišče sklenilo, da bodo Fai-novo mater zaslišali danes v njenem stanovanju, in sicer zato, ker je bolna.
Proces pa se bo nadaljeval ob 10.30, ko bodo zaslišali še štiri priče, ki jih je predlagala zasebna stranka.
Preddsedni Rossi, tožilec De Franco, zapisnikar Magliacca, zasebna stranka odv. Berton, obramba odv. Vinciguerra.
Po Msroči M jo zastrupil s
Nekaj čez polnoč so sprejeli na tretjem zdravniškem oddelku	19-letnega	trgovskega
pomočnika Flavia Sabrinija, ki se je hudo zastrupil s plinom tako, da so si zdravniki prognozo	pridržali.	Fanta je
spremljala njegova mati, ki je povedala, da sta se z možem vrnila domov, ko sta v nekem baru gledala televizijski prenos. V manjši sobici sta našla sina v postelji nezavestnega, luč je j>ila prižgana in na postelji številne risanke. Cev plinske peči je bila izključena tako. da je iz nje uhajal plin. Takoj sta poklicala na pomoč Rdeči krit in fanta so odpeljali v bolnišnico. Po vsej verjetnosti Je prišlo do nesreče na ta način, da je fant vstal In popil, v kuhinji nekaj mleka in se nato vmil v posteljo, pri tem pa je z nogo ali na kak drug način zadel v gumijasto cev
Slinske pečice in cev iztaknil ato se Je vlegel in ni zapazil, da plin uhaja ter počasi zaspal.
Fantovo stanje je r«sno, vendar pa zdravniki upajo, da ga bo mogoče, kljub hudemu zastrupTjenju, rešiti. Tudi ta primer opozarja na veliko nevarnost zastrupitve s pli-nom zlasti s pečicami, ki imajo običajno daljše cevi in niso tako zavarovane, kot so plinski štedilniki.
Obvestilo zveze partizanov
Tajništvo Zveze partizanov TO obvešča svoje člane, da je teku nabiranje podatkov v zvezi s priznanjem naziva »bivšega partizana-borca* m »domoljuba* za državljane bivajoče na Tržaškem, ki lahko dokumentirajo ali kakorkoli dokažejo, da so pripadali operativnim partizanskim edini-cam ali da so sodelovali v organizacijah Osvobodilnega gibanja.
razdelitev raznih publikacij in slikovnega materiala potovalnim uradom v državi in tujini. Predvidene so tudi nekatere turistične atrakcije za Sesljan, Devin in Milje, poleg tega pa bo Pokrajinska turistična ustanova sodelovala še v sklopu Enotnega tržaškega odbora za propagando. Odborniki so končno še razpravljali o možnosti razpisov raznih natečajev, ki naj vzpodbudijo lastnike javnih obratov k izboljšanju raznih naprav.
Minister Medici na otvoritvi akademskega leta
Dodelitev javnih del
Pri ravnateljstvu za javna dela vladnega komisariata so bila v preteklih dneh dodeljena na javni dražbi sledeča javna dela:
Pokritje glavnega zboralni-ka v industrijskem pristanišču za izklicano ceno 27.365.000 lir je bilo dodeljeno gradbenemu podjetju Antonini in Fragia-como iz Trsta.
Tlakovanje s kamnitimi kockami in zamenjava treh tračnic ter zadevnih kretnic na pomolu štev. 5 starega pristanišča za izklicno ceno 31.912.520 lir je bilo dodeljeno gradbenemu podjetju Felluga Francesco iz Trsta.
V soboto ob 11. uri bodo v veliki dvorani tržaške univer-.; i ze svečano otvorili univerzitetno leto. Svečanosti bo predsedoval minister za javno vzgojo sen. Giuseppe Medici. Rektor univerze Agostino Ori-gone bo imel poročilo, v katerem bo orisal delovanje univerze, nato pa bo imel otvoritveni govor prof. Leonida Martin ravnatelj astronomskega observatorija in redni profesor matematične in fizikalne fakultete.
Včeraj pa so svečano otvorili akademsko leto šole prevajalcev, ki že sedmo leto deluje v Trstu. Na svečanosti je poročal prof Pier Paolo Luz-zatto Fegiz o uspešnem delovanju te šole.
Konzulat FLRJ zaprt 28., 29. in 30.
Uradi Generalnega konzulata FLRJ v Trstu ne bodo sprejemali strank dne 28., 29. in 30. t. m. o priliki praznika Republike FLRJ.
O Pri zapiranju okna v šoli v Ul. S. Giorgio se je 51-letni šolski sluga Augusto Abrami iz Ul Fortis porezal s šipo, katero je močan sunek burje razbil. Mož je moral v bolnišnico, odkoder pa so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili.
Loterija občinske umetniške galerije
23. t. m. je bil izžreban listek štev. 4369 loterije občinske umetniške galerije, ki dobi sliko slikarke Fride De Rega. Lastnik izžrebanega listka lahko dvigne nagrado v sobi štev. 121 občinske palače v uradnih urah.
O Vsedržavni inštitut za zavarovanje proti nezgodam na delu (INAIL) je razpisal natečaj za 60 mest za tajnika tretje stopnje. Na natečaju lahko sodelujejo oni, ki imajo univerzitetni naslov iz pravnih, trgovinskih, političnih in sorodnih ved in ki niso starejši od 32 let. Prošnje je treba poslati do 30 novembra 1959. Interesenti lahko dobe ir)fqrmacije na sedežu INAIL.
  iiiiiiiiinimiiimiiiiiimiiiiiHulimiiiHiniiiiiiiii im,n, um, „„„.......................................................
Alda Vižintin, Iti je nbila moža sedaj pred prizivnimi sodniki
Ženska še vedno trdi, da je mož imel nož v rokah in da si ga je v pretepu sam zasadil v grlo
Alda Vižintin, ki je avgusta 1956 ubila svojega moža Umberta Blasija, je za svoje dejanje v zaporu že od dneva zločina. Vrhutega ji bolezen greni že tako grenko življenje med temnimi stenami ječ. Obsodili so jo na 8 let zapora in tudi na 3 leta internacije v umobolnici, kjer bodo psihiatri skušali zdraviti njene duševne motnje.
Vižintinova je že od prvega trenutka, ko je spregovorila krvavem dogodku, trdila, da je ubila moža v samoobrambi. »Rešila sem hčer*, so bile prve besede ko je videla moža nepremičnega in krvavega. »Rešila sem hčer*, je izjavila karabinjerjem in isto je ponovila pred sodniki.
Ne vemo, če so ji sodniki verjeli, dejstvo pa je, da so jo obsodili na kazen, ki je Vižintinovo užalostila posebno, ker bo dolgo let daleč od hčere, za katero se je omadeževala, kot sama trdi, z moževo krvjo.
Sedaj je Vižintinova prišla pred prizivne porotnike Sodnikom se je predstavila taka kot je bila vedno: skromno oblečena, mirna in plaha.
Predsednik sodišča dr Palermo je porotnikom obrazložil dogodek in izsledke preiskave ter procesa. Začelo se ie s sporom med možem in ženo. Umberto je prišel iz gostilne in se sprl z ženo. Razbil je več stvari, med katerimi je bila majhna punčka last njune hčerke, ki je spala v svoji sobici. Besedni spor se je spremenil v pretep in Umberto je baje vrgel ženo na posteljo. Tedaj se je v medli luči zabliskalo rezilo noža. Kdo je prvi zagrabil nož? To je vprašanje, ki zanima sedanje sodnike. Vižintinova trdi, da mož, preiskovalni organi pa so bili nasprotnega mnenja. Dejstvo je, da se je rezilo med prerivanjem na postelji globoko zarezalo Blasiju v grlo in povzročilo njegovo smrt. Vižin-vinova je tedaj vzela hčerko in zbežala z mopedom do bližnje vasi, kjer so stanovali njeni starši.
Tako sodnike porotnega sodišča kot prizivne je predvsem zanimalo, zakaj je Vižintinova kupila rekaj mesecev pred u-morom nož in ga dala nabrusiti. Obtoženka je sicer že ka rabinjerjem rekla, da ga je rabila za klanje zajcev ali za obrambo, ko je bila sama doma. Toda nož je bil skrit za omaro v spalnici. Zakaj? Za to, da ne bi prišel v roke njeni hčeri, je bil odgovor. Končno je Vižintinova, katero so tu di med včerajšnjo razpravo na kratiko zaslišali, še enkrat potrdila, da ni ona zabodla mO' ža, temveč, da se je sam ranil med prepirom in pretepom * njo.
Državni pravdnik. ki je spre govoril v obrambo svoje teze, je zahteval potrditev celotne prvotne razsodbe, s to razli-
ko, da bi obtoženki na podlagi zadnje amnestije pomilostili 2 leti zapora.
Nasprotno pa je zagovornik Vižintinove prinesel nove elemente v ta proces. Predvsem je sodišču predlagal, da si o-gleda klinično kartelo obtoženke. Ves cas jo muči bolezen oziroma poškodba na hrbtenici, zaradi česar je prisiljena nositi ortopedski steznik. In to kot posledica udarcev, ki ji je zadal mož tistega večera, ko je nato končal v lastni krvi. Odvetnik je pokojnika orisal kot nasilneža, ki je krivično obtoževal zeno nepoštenosti in nezvestobe. Toda v ozadju so gospodarski interesi. Pokojnikov oče je pred samomorom zapustil polovico svojega premoženja hčerki, druge polovico, govori se o dveh milijonih, pa je prepustil za borih 150.000 lir svojemu zeto. Obramba se bo temu protivi-la, in sicer v korist male Bla-sijeve hčerke. Po odvetnikovem mnenju, je pokojnikov svak sovražil Vižintinovo. Prav zaradi njegovega obnašanja je hotela Vižintinova zbežati in je celo mislila na samomor.
Končno je odvetnik obrazložil kako je prišlo do umora. Ze sama rana na Blasije-vem grlu dokazuje, je trdil odvetnik, da je Vižintinova govorila resnico. Nož je bil v Blasijevih rokah in rana na levi strani je največji dokaz
no. da je bil pokojnik levičar.
Proces so morali včeraj prekiniti in ga odložit; na soboto. Ob izhodu je Vižintinovo čakalo prijetno presenečenje. Srečala se je s hčerkico, ki jo je njen oče pripeljal na sodišče. Po kratkem objemu je morala Vižintinova slediti karabinjerjem v zapor. Solze so ji obme lica, a hči tega ni opazila, (ker je nesrečna mati naglo izginila po hodniku.
Preds. - Palermo, tož. - Maver, zapisnikar - Vascon, o-bramba - odv. G. Wondrich.
Starinarja je okradel
Starinar Ladislav Zubranič iz Rojana nima samo smolo pri nakupih starega železa in podoonega materiala. Pred dnevi so ga namreč prijavili sodišču zaradi teh poslov, sedaj pa se mu je pripetilo, da ga je nekdo okradel. Neznanec je ponoči med 20. in 21. t. m. vlomil v njegovo skladišče v Ul. Barbariga in očistil miznico vsega drobiža. Dosti ni bilo, a tat se je verjetno zadovoljil s plenom, ki je znašal 10.500 lir.
Takoj po prijavi policijskim organom, so ti zasumili v 20-letnega Sergija Starca iz Ul. Lavareto, ki je pred dnevi okradel dva barkovljanska ribiča. Sedaj te moral fant priznati tudi to tatvino in ker sumijo, da ima Starc še kaj na vesti, so ga pridržali za-
za to trditev, ker je tudi zna-1 radi zasliševanja.
OD VČERAJ DO DANES
[ oibpahSCa )
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 25. t.m. ob 20.30 v prosvetni dvorani na OPČINAH
JOSIP TAVČAR
NICKY - ZLATI DEČEK
komedija v treh dejanjih dvorana ogrevana
IGRALSKA SOLA
V robot.) 28. t. m. ob 21. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj*. Vrdelska cesta 7 premiera
Srečni dnevi
komedija v treh dejanjih
Spisal:
CLAUDE-ANDRE’ PUGET Prevedel: CIRIL KOSMAČ Režiser: ADRIJAN RUSTJA Scenograf: IVO KUFERZIN
Glasba:
ALEKSANDER VODOPIVEC
Nastopajo:	Nerina	Drašičeva,
Noia Jankovičeva, Savina Remčeva, Livjo Bogateč, Igor Kosmina, Edvard Martinuzzi.
V nedeljo 29. t. m. ob 16. uri v Ljudskem domu v KRIŽU
JOSIP TAV'AP
NICKT-ZLATI DEČEK
JKHHHHHKKH555SHH
GLASBENA MATICA • TRST
V nedeljo 29. novembra 1959 ob 16. uri v dvorani stadiona »Prvi maj*, Vrdelska cesta ,7
DONIZETTI:
DON PASOUALE
komična opera v treh dejanjih V koncertni izvedbi
Osebe: Don Pasquale - Korošec Ladko; Nerina - Hočevar Sonja; Ernesto - Lipušček Janez; Dr. Malatesta - Ostašev-ski Marcel; Notar - Kozlevčar Tone
pri klavirju prof. CIRIL CVETKO
Vabila so na razpolago od četrtka 26. t. m. dalje v »Tržaški knjigarni* Ul. sv. Frančiška 20 ter v nedeljo 29. t. m. eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane.
VERDI
V petek ob 20.30 za abonma A za vse vrste mest prva predstava Leoncavallove »Boheme*, ki bo prvikrat dana v Trstu. Glavne vloge bodo zasedli Rosetta No-H. Annamaria Rota, Angelo Lo Forese, Carlo Melicianl in VValter Monachesi. Dirigiral bo Oliviero De Fabritlis.
Danes zjutraj začetek prodaje vstopnic pri gledališki blagajni.
TEATRO NUOVO
Ob 20.45 Gogoljev »Revizor* za abonma I. Cene 650, 450 in 250. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
TEATRO MODERNO
Ob 16. in 21.30 uri: Cecč Doria in Rossi De Sevilla v veliki predstavi »Fantastično* z Ginom Pa-gnanijem in Lauro Da Vinci.
KINO
_D
Dne 24. novembra se je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 10 oseb, poroke so bile 4,
POROČILI SO SE: inženir Do-mtnlco Tamburini In dijakinja Nlcoletta Brunner, učitelj Rugge-ro Rossi in učiteljica Claudla Bittisnig, točaj Albino Scapin In šivilja Clara Sandrin, kmetovalec Carlslo Belllch in gospodinjska pomočnica Nerina Babich.
UMRLI 90: 85-letna Lucia Zot-ter, 55-letni Pietro Del Conte, 71-letni Giorgio Barltz de Ikafalva, 64-letna Regina Corazza por. Fab-brl, 84-letna Maria Zonta vd. Zelchen, 78-letni Oddo Mieclarel-li, 76-letna Santa Ossich por. Pec-chiarlch, 60-leten Teodoro Klrsch-ner, 84-letna Bernardina Plzzini, 88-'e na Antonia Faldiga.
I.JITIFNKA PROHVKTA
Prosvetno društvo »Slovan* v Padrlčah bo imelo v petek 27. t. m ob 20.30 na svojem sedežu predavanje. Drago Pahor bo govoril o vzgojnem poslanstvu družine Vabljeni k številni udeležbi.
ODBOR
KAZNA OIIVMNTILA
Sestanek Slovenskega fotokluba.
Danes v sredo redn, sestanek Slovenskega fotokluba v Rimski ulici ■ 15-11. ob 20 30 z običajnim dnevnim redom. Prinesite s seboj slike in knjige za zamenjavo.
OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU
Slovensko planinsko društvo v Trstu bo imelo svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v sredo 2. decembra t. 1. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Rimski ul. 19-11. Zakasneli člani so naprošenl, da urede svoje članske obveznosti ob sejnih dneh. ob torkih po 21. uri v društvenih piostorih v Ul. R, Manna 29-11., ali vsaj ob občnem zboru.
Odbor
Podporno društvo »Dijaška Matica* sporoča svojim članom, da do reden občni zbor 1. decembra ob 20.30 v Ulici Roma 15-11.
——«»——
Valute
Trst | Milan
Zlati funt
Marengo
Dolar
Frank franc. Frank švic. Sterlin«
Dinar
Šiling
Zlato
Zah. n. marka
—(5675.— —.— 4250,— 619.951 619.95 124.771 124.77 142.99	142.96
1739.501 1739.50 0.72	0.73
23.92	23.92
702,— 702,— 148.811 148.89
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM, Al Cedro, trg Oberdan 2; G. Papo, Kjadin 1095; Picciola, Ul. Orlani 2; Alta Salute, Trg Cavana 1,
Ezceitior 16.00 »Nasilno poletje*. Odličen italijanski film Valerija Zurlinija. Eieonora Rossi Drago, Jean Louis Trlntignant, Jacquelme Sassard. Izkaznice neveljavne.
Fenice 16.00 »Kralji ringa*. Najbolj značilne faze in najbolj dramatični dogodki v znanih bitkah med velikani boksa. Senzacionalna predstava!
Filodrammatico 14.30 «Velika vojna*, pretresljiv in obenem zabaven film z A. Soroijem, V. Gassmanom ir. S. Mangano.
Grattaclelo 16.00 »Babette gre v vojno*, B. Bardot, J. Charrier, H, Messemer v barvnem cine-mascope filmu. Izkaznice neveljavne.
Superciuema 16.00 »Rod vampi rov*. Nova nepričakovana zgodba, strahotna kot še ni bil noben film. Mladoletnim strogo prepovedano,
Arcobaleno 15.45 «Menlca». Salve smeha zagotavljajo:	Gassman,
Kosoina, Tognazzi, Vianello, Macario, Totd, P. De Filippo. Zabranjene izkaznice.
Alabarda 16.00 »To telo toliko zaželeno*. Zgodba čudovite preveč ljubljene ženske. Belinda Lee, Dany Carrel in Daniel Ge. lin. Prepovedano mladoletnim Zadnji dan.
Capltol 16.00 »Sto kilometrov v hoji*. Zabavni film Titanus, M. Glrotti, M. Carotenuto. F. Bu-scaglione, M. Merlinl.
Aurora 16.30 «Dan osvete*, K. Douglas, A. Quinn. Prepovedano mladini. Izkaznice neveljavne.
Crlstallo 16.30 Tognazz! In Vianello z izredno komičnim filmom »Sva dva ubežnika*, Magali Noel In Fred Buscaglione s svojimi originalnimi pesmimi. Ukl. njene izkaznice.
Garibaldi 16.00 »Rdeče bakle*, G. Montgomery, A. Long in B. Reld.
Impero 16.00 »Moralist*, Alberto Sordi. Prepovedano mladini.
Italia 16.00 »Venere greha*, po knjigi »Dom svobodne ljubezni*. E. Bartok, K. Fischer. Pre. povfMano mladini.
Maastmo 16.00 «Rumenl zob*. Čudovite pustolovščine. Technlco-lor. Fler Parker in Dorotty Mc Guire. Sledi: «Paperlno, operacija sne*, risanka VValt Disneya. Velik uspeh. Zadnji dan.
Moderno 16.00 In 20.30 Cece Doria in Rosi de Sevilla v zabavni reviji «Fantastico». Sodeluje »Balletto Zodiaco*. Sledi film: «SOS Luteclja*. Izkaznice ne veljavne.
Vittorio Veneto 16 00, 18.00, 20 00
in 22.00 »Sestanek z zločinom*, Lino Ventura, Sandra Miio, Franco Fobrlzl. Klasičen stra-
hotni film. Oglejte si 8a četka. Ne pridite v dv°«J zadnjih 20 minut. Metro.
doletnini prepovedan.	-
Aldebaran 16.00 «Mozje kovi*. Velik film, cinemascope. Silvana Ma« Yves Montand, Pedro A dariz.	up
Ariston 16.00 «Tap rcotsk^. Heflin, Susan Hayward. i«“
color. Pustolovščine.
Astra Rojan 16.30 «Tere nrJm* ne», Francoise Arnoul. tičen, pikanten Cinema*«!"
L1LCU,	piIVClll't.V.4*	J	„
Mladoletnim prepovedan-
Ideale 16.00 »Jetnik Stalin«« E
Prepričljiv, dramatičen. ^ Hasse, Eva Bartok, Vera
cova	«y
Marconi 16.00 «Robinzonov' ^ stolovščine*. H. Bučimo«.
Schneider.	_
Radio 16.00 »Pokol ob ven vodnjaku*. Technicolor et sc°pe.	to
Savona 16.00 «Ognjeni zatom^ rv Canhnun Marthft Hy^r’
<t»uu« xv,w v>“j* -
ry Cauhoun, Martha Hy*r' nicolor.	k
S. Marco 16.00 «Mala P®13’' Sordi, Franca Valen, j Novo cine 16.00 «TimberJ»»" Hayden.	».nerlll
Odeon 16.00 «Zgodba Hustona*. Cinemascope,
color.
R A
D «JU)
1955
SREDA, 25. novembra RADIO TRST A
( 00 Jutranja glasba m 11.30 Brezobvezno, drotuz^^ji,
povsod- 12.10 Za vsakogar 12.45 V svetu kulture; 1". i3.3» lcdije Sigmunda Hom-beig*' ^ Lahke melodije; 17.30	-
Janka; 18.00 Z začarane P® |8|! Milica Kitek: «Tetka Luna*. oW, Brahms: Koncert št. 1 v M* opus 15; 19.00 Zdravstvena ja; 19.20 Pestra glasba, ^ Šport; 20.30 Operetna
21.00 »Figaro se ženi*, ^ v petih dejanjih; nato Ju"..,
v petin aejanjin; nai« lej, riški odmevi; 23.30 Nočni 1“
trst . rre*: 11.30 Operna glasba; lf n*iBt ,ia stran; 12.3u Glasbeni
20.00 Glasba revij in .	0)H
21.00 Mali glasbeni variet koncert violinista Ragg?« jjitž ja in pianista Riccafd* gnona.
H. PROGRAM ^
10.00 Zeleni disk, P^*M0na 2 danska oddaja; 14.00 On, [j!! tretji; 16.00 Tretja stran- j * d-ii-ii,-.	»asbein rt
Galerija; 20.30 Mali gl*?Č fif riete, nato moderni
terni
Okrog sveta v 90 dneh, oddaja	,
KOPER ,00.1.1; 5.00-6.15 Prenos M- '>»'•
?r.en<>s“ffnbro iSS
P
»li
'lit
H
if, j ‘tv,
jutro; 7.40 Glasba za dobrn ^ 8.00-12.00 Prenos RL; j^ni
danski koktajl; 12.50 OV6?. ičn*’ vi; 13.15 Dokumenti; i^ft5itr»[
VI, id.lj	, i-/v5JU*r.
ttjski nasveti: «Prvo zihP ljenje breskev«; 13.45 je do melodije; 14.30 Kui zornik: «Primorske P1*1.440 novo zimsko sezono«;
rodni odmevi; 15.20 'prt pevski zbori: Moški ^ Kontovel; 15.40 Iz zborn pl*j
mi nov;
16.30 Otroški
16.00 Simfonični ^jt oški kotiček; 1J-0". 11'
-lil
‘tl
liti
‘oj
tio
:,bs
('ib,
:Wi
i!V,
Fielding in njegovi ritg| Ritmi in pesmi; 18.00 jv
18.15 Baletna glasba; pt zerja; 19.00 15’ z nemški , 19.30-22.15 Prenos RL;
glasba: Igrajo C. Min*^ j\& Porta, T. Macero, T-son Wiley in C. De J. Brahmsove skladbe.
SLOVENIJA ){ i«
8.05 Mladi talenti Sred gjo bene šole iz Ljubljanr-^jrit evropskimi plesnimi or|5 pn>7|. Jezikovni pogovori; >•* . ifl^, skladbe Gabriela FaU^, tri°i»f
Debuss.vja; 9.45 Zabavnj tor®no rijana Kozmusa; 10.10 H,,,; 1L lioz: Fantastična
jugoslovanskimi	l%	»
-.sti; 11,25 Radijska stopnjo; 11.55 Orkester ^ ni; 12.00 G. Puccini: v* deJ*l varadossija iz -.Lut*•djrf opere Tosca; 12.15 Rad». f'ij.1 ka univerza — Fra ciov*1!!!#
ipmO S'
Od kod preskrbujemo J
vrtninami; 12.25 VeM«*^
skih (čestitke za praf!
vembra); 12.45 Iz PaU‘™t -m sa Offenbacha; 13.30^nsai^ge
ni-h pesmi; 13.45 HT3,, Mojmira Sepeta; 14J'“g
solistične glasbe;
šola za srednjo stopnjuj bavni orkester AlU^i P“,|l
15.40 Novost na krkP .^j,;
30 r
irna
ai
igrajo; 18.49 tualnosti; 20.00 Deset n« Rav Mar-tln; .f
16.00 Koncert po lelj, frL? Sestanek ob petih: J*-narodnih; 18.00 Kul«r f(t<^ ka 18.20 Slavni Pia?'™tii>ie,«'• sti vam igrajo; 18.45 ^~„et itf
kestrom Ray Martini .iotf^jt laj Andrejevič Rimšk- prit .
'kt:
%
i;
F*
s
»k-
Sneg-uročka, radijsk3 jjd t opere; 22.15 Ljubljans* ^
V, zizi.iu	n»Vl'	*
sf-mbel; 22.30 S PbPgeStf svetu; 23.10 Koncert <>r venske filharmonije.	je
TELEVIZIJA 13.30 Šolska oddaja. pori^tO-daja za otroke;
18.45 Ponižani m r3" V
man F. Dostojevskega,
H (.. r n n nmntničlfJ 23* _» flrt afll*
dtrna umetniška Z*	„ dP
rinu; 20.30 Poročila; -g |fl zonissima*; 22.00 Um
nost; 22.20 Prenos č
J3tw. «5 # ž
športu. Beograd 20.w ja nik. Ljubljana 20.J0,
20.30 Gioacchino ROff flil ski brivec*, prenos » m Opere. Solisti: SonJa K ez Lipušček, h? M3f?f:
Zdravko Kovač 'Jl_^,etrlL|j
Ciril ~
štvski. Dirigent: Dem , režiser: Ciril Debev
režiser: ...... -
režija: Fran Zlžek.
Vče.raj te nen«doIin* -gjj
EMIL JAKO"*™
v starosti 44 le*’ s°*	,	jC
;ofef V
«siavnik».
Žalostno vest sp	l
na AMALIJA. sin LADI, oče °
ostali sorodniki- -oK^V
Pogreb dragdS8|j59 f
bo v četrtek 26- ’
Antonu pri KoPr
ZAHVA^ f hi n
Ob bridki i*eUP
pozabne
FEDORE
se iikreno	$
sorodnikom, P1 3 let -pU/V dom in znance"1’ j() ir fltj bili v teh «l0£Psebd>$
in otrokom, ki * 0tj. jtr na njeni zadnR v
Dru*£iaf?d
Trst, 25
nove"1
ibr9
s
REZULTATI ANKETE MED ITALIJANSKIMI VISOKOŠOLCI
Kriza univerzitetnega študija
60 odstotkov inženirjev, matematikov, fizikov in kemikov izjavlja, da bodo po diplomi iskali zaposlitev v tujini, ker apolitično vzdušje» doma ni naklonjeno mladim strokovnjakom
Se«!
1 pomembna tovarna v
Italiji je preko Usta-lij6 ZS am;IiZ0 javnega mne-na italijanskih univerzah T^izirala anketo med visn-°ci, 3682 visokosolcein so • j,23 vprašanj v zvezi opremo univerz, ih316111 ’n metod3 pouka, iz-Ig, Poklica, poznejšo zapo-:m 1)0 itd. V Lombardiji so 27«UVa^ visokošolcev, •652 vpisanih; v Piemon-j.*®. od 10.720; v Venetu 1 9°m	v	Liguriji	179,
V Emiliji 412' od W ’ V Marchah, Umbriji in lin 309, od 14.845; v La-Hh #f0’ od 34.733; v Campa-od 29.500; v Pugliah ,J» 11.5(44; na Siciliji 433,
no fakulteto in 372 na filozofsko fakulteto. Omenjena anketa je pokazala naslednje rezultate;
popoln študij, ki so ga opravili na univerzi.
Pri tem so zlasti zanimive 1) Okrog polovica italijan-. razlike v vrednotenju med de-
vilo, da smatra za povsem ne-1 loški fakulteti, kjer jih nad
80 odst. zatrjuje brez pridržkov, da so naprave in metode študija na teh fakultetah povsem nepopolne in neza-
tj jiTT' m na Sardiniji 114 tjju - ®d 3682 anketiranih tpi8U6°lcev- jih je bilo 888 It, gj na pravno fakulteti ? na medicinsko fakul-^nišk - na inženirsko, stav-ijj 0 in geološko fakulteto, JOj a ekonomsko fakulteto, te maiema,tično in fizič-na biološko in kemič-
1   ............
Pacienti
'ev stara j o»
Skorajšnjim se je v ^ka" na ^izi°l°ški kliniki '%n lSnieSa vseučilišča začel kat
’»ti
®rega namen je »prodno- tuberkulozo z znan-itsjstvSOciaInega vidika«, To
,,!av°d «
no zasedanje organizi-
so
po-
». q, Principi di Piemon-^sh,V°ritVeni prireditvi ^ske °Vali Predsednik ^lekt zb°mice, neapeljski direktor višjega za-t:» zdravstvo prof. Euge-a#ske re^i> Predsednik itali-NkulZV6Ze za borbo proti *:!5 Oseu °2i ter še vrsta dru-S* n°sii- Po otvoritvenem '"'like d*rektorja ftiziološke jjkl j.|e.nai°rja Monaldija je '■ c0r“ ?Se Poročilo poslanec %ty *’ ki se je v svojem J*jbo[j u^tavil predvsem pri
/kzni ''sžnih problemih te !s. Sledi® —
;V p‘cae na njeno razšir-ede nalezljivosti in i®t|i #„0S*' tuberkuloze je dr !* ^UBVeda>. da 50 do začeten#? 6Vetovne vojne bili in bolnišnicah ali zejU predvsem mla->1 da ° ^ndi pacienti, do-^ijev/0 se ‘Prebivalci sa-°stSrakj v zadnjih letih zelo *	• “ tem je dr. Corsi
S
1 PoVPa I- Qr' "-orsl
te	*!, da tuberkulo-
jih Več toliko žrtev k,'jivn!. Ž6la nek°č; da je 3 altn, ■ manjša in da se Jjaj0 J]1 Primeri ne spre-(Aiem' v smrti, pač pa da ■3)0 6r,i za^eeijo in bolezni IVfc*? let' tak° da le
h“t'šnat0raSa P°novno obi-
3» nZata smo tudi zvedeli teča eravaj° ustanoviti
C^ienti t3 kater‘h naj
kt| dlo>n ’. kl so preboleli 6v- t' lzudik posebnih Vi v'ru a,0- nai bi se vršilo t al»o sl.rzavnega zavoda za
namenStV°' ki da da'1e hi,tev. Bi, lzredno veliko ' ! »j . fati pa dr. Corst tli? razu^'entov veS resn°-
i,9 5red«eVania' da b' ta
t Podat, Va ne šla zaman.
Sa^dhivi1 S° vsekakor >n tudi
skih visokošolcev (47,5 odst.) je izjavila, da so prepričani; da obstajajo večje možnosti zaposlitve v tujini kot pa doma. Vsi ti so izjavili, da bodo po diplomi zapustili Italijo in se po možnosti zaposlili v tujini. Ta odstotek je mnogo višji pri visokošolcih, ki študirajo inženirstvo, matematiko, liziko in kemijo (60 odst.), medtem ko je pri visokošolcih pravne in filozofske fakultete za polovico manjši;
2)	61,1 odst. anketiranih smatra, da je nevarnost brezposelnosti po diplomi splošna pomanjkljivost italijanskega gospodarstva. Mnogi visokošol-ci so s tem v zvezi govorili izrecno o neugodnem «politič-nem vzdušju«, ki nasprotuje vključitvi mladih ljudi v produktivno življenje;
3) zelo visok odstotek visokošolcev (80 odst.) smatra, da je študij na univerzah nepopoln in da zahteva kakor koli še naknadno specializacijo;
4)	75 odst. visokošolcev smatra, da so metode pouka in oprema na univerzah nezadostne. Vsi so bili mnenja, da bi bilo treba dati univerzam na razpolago večja finančna sredstva.
Na vprašanje «Kaj nameravate storiti po diplomi?#, je 48 odst. biologov in kemitcov odgovorilo, da se namerava zaposliti v podjetjih, 8,5 odst. v državnih službah, 13,8 odst. v svobodnih poklicih. Le 8,5 odst. se je izjavilo za znanstveno kariero, medtem ao je 13 odst. anketiranih dejalo, da še ne ve, kako in naj.
VisoKošolci na italijanskem Jugu so odločno naklonjeni državnim službam ah zaposlitvi pri javnih usianovrh. Prednjačijo Puglie, z 42,7 odst.; siedi Sardinija z 29,9 odst., Campania z 29,2 odst Sicilija s 25,7 odst. .n Lazio z 21,3 odst.
tudi
ze-
tehtni, res, da se biv-
je
tbc posveča S z4riri-ma'0 Pozornosti, V,zt»*r rn 'Slabih življenj-10 v ta^1108.’ PrePogosto
44 odst. visokošolcev na u-niverzah v Marchali, Umbriji in Toskani se nagiba k svobodnim poklicem; tem sledijo visokošolci Lazia (41,5 odst.) in Sicilije (39,1 odst..).
Vzeto v celoti, so si le študenti medicine, filozofije in inženirstva na jasnem glede bodoče zaposlitve (in to v razmerju, ki presega 50 odst.), tudi če za filozofe pomeni ta zaposlitev državno službo Znanstveno delo je med visokošolci skoraj povsem odsotno; najvišji odstotek imamo pri visokošolcih, ki študirajo matematiko in fiziko. Zanimiva je okoliščina, da se je 8,5 odst. bodočih kemikov izrekla za svobodni poklic. Take dejavnosti ni še vršil nihče, razen zelo redkih primerov kemikov, ki jim je uspelo postaviti si lasten laboratorij.
V prvem semestru lanskega leta je Italija uvozila umskih proizvodov (patentov, avtorskih pravic itd.) v vrednosti nad 14 milijard lir: ta postavka v italijanski plačilni bilan-vi priča o krizi, v kateri se nahaja italijanska visokošolska ureditev. Spričo tega ni nič čudnega, če je na vprašanje «Ali smatrate, da je vaš študij, po diplomi, popoln, ali pa boste potrebovali nadaljnjo specializacijo#?, 80 odst. anketiranih visokošolcev izja-
želo in deželo ter med fakulteto in fakulteto. Nasproti visokim odstotkom visokošolcev iz Piemonta in Ligurie, ki so prepričani o neprimernih pogojih in nepopolnosti študija, imamo zelo visoke odstotke visokošolcev iz Puglie, predvsem pa s Sicilije, ki smatrajo, da je visokošolska ureditev, ustrezna, popolna in povsem funkcionalna. Ta pojav je skoraj splošen: na Jugu se v splošnem ugotavlja večji odstotek visokošolcev, ki zatrjuje, da je študij popoln, medtem ko največji odstotek visokošolcev na Severu zatrjuje obratno, da je študij na univerzi nepopoln in nezadosten.
Se bolj enotne rezultate nam da analiza po fakultetah,
zlasti med visokošolci na inženirski, stavbeniški in geo-
dostne. Se bolj ostri v svojih sodbah so študenti medicine in kirurgije; skoraj 90 odst. anketiranih iz vseh krajev I-talije se je nedvoumno izreklo proti sedanjim sistemom in obsodilo nezadostnost tega študija, da bi bili bodoči zdravniki v stanju vršiti na ustrezen način svoj poklic. Ta okoliščina je še posebno zaskrbljujoča, če upoštevamo delikatno funkcijo, ki jo zdravniki vršijo v družbi.
Pri drugih fakultetah ni pomembnejših razlik; na splošno so študenti prava sn filozofije v precejšnjem odstotku zadovoljni s študijem; prav tako pa naletimo na visoke odstotke pri visokošolcih matematične, fizične in biološke takultete. ki izjavljajo, da so s študijem povsem nezadovoljni.
'—•Vi..
1
NA KITAJSKEM KAMPANJI SLEDI KAMPANJA...
Hotel si je kupiti kolo
Sedaj je na vrsti varčnost, ki naj se je nauči mladina
Ko je predsednik de Gaulle na svojem potovanju po francoskem podeželju prišel v Alzacijo, ga je tu mladina sprejela v krajevnih narodnih nošah. Tu je de Gaulle tudi povedal, da se z »zaporniki# ne mara pogajati
PEKING, novembra. — Kitajska se vedno zaganja v skrajnosti. Enkrat vodi skok v to, drugič v ono smer. Eu krat se zaženo v dvig življenjske ravni, drugič v skrajno varčnost.
Neki mladinski voditelj v okrožju Cao Ho je zbira! sredstva, da bi si kupil ko-lo. S krajno varčnostjo si je zbral že okoli 80 juanov. Ko je bil že blizu cilja, da bi si kupil toliko zaželeno kolo, se je tudi v njegovem okrožju začela kampanja za pobijanje razsipnosti, kampanja večje proizvodnje in kampanja skrajne varčnosti. In v tem primeru je mladinec — kot zgleden vodja mladih kitajskih sil — svoj načrt spremenil. Namesto kolesa si je kupil štiri prašiče in osem zajcev. To smo brali v enem pekinških listov. In ta nov sklep mladega Kitajca je v polnem soglasju v najnovejšo organizirano kampanjo, v kateri se mladina obvezuje, da bo storila vse, kar je v njeni moči za dvig splošnega prehrambenega sklada in tako rekoč v lastni režiji uresničila najprej »načrt 1-4-10»
nato pa še »načrt 1-10-100-1000-
10.000». V prvem primeru se vsak mladenič ali dekle obveže, da bo vzgojil po enega prašiča, štiri koze in deset piščancev. V drugem primeru, po poznejšem obsežnejšem »načrtu« pa se vsak mladi Kitajec obveže, da bo sam vzredil enega prašiča, deset piščancev, da bo pridelal deset mer povrtnine, da bo zbral tisoč »ketijev* trave in deset tisoč »ketijev* priročnega gnoja. (En ket je približno pol kilograma).
Pekinški tisk vsak dan pi še o potrebi največje varčnosti na vseh področjih oseb ne in družbene potrošnje. »Deželo moramo zgraditi z največjo štednjo in največjo samoodpovedjo.# To je geslo, 5oi ga je KP Kitajske vključila že v svojo generalno politično linijo, V najnovejši varianti pa se to geslo glasi takole; «Tudi v največjem bogastvu je treba živeti tako, kot če bi bili siromašni.#
V tej splošni in stalni kampanji za varčnost posveča pekinšUci tisk v zadnjem času posebno pozornost mladim
jugoslovanski	novinar	n
«Nevem, kako zmore vse to...
»
Avtor <Tihega Dona> ima Čudovit spomin - «Njegova glava je kot velika delavnica, v kateri se prav nič ne izgubi» - Verjetno bo prišel na obisk v Jugoslavijo - Preveč je zaposlen
Takoj po prihodu v Moskvo sem svojim gostiteljem rekel; «Na vsak način bi ielel videti Solohova».
«Pustimo to za zadnje — so mi rekli — Storili bomo vse kar bomo mogli, toda kdo ve kje je on seda). Veste, on zv vi daleč na Donu, nekje sto kilometrom stran od Rostova». «Toda...» sem vztrajal In od tedaj je minilo točno trideset dni.
Končno sva nekega dne Pavlom Ivaničem od lista «Sovjetska Rusija« sedla v letalo za Rostov na Donu in iz Ro■ stova bi bila nadaljevala z drugim letalom ali z avtomobilom v Vješensko k Solohovu. V Rostov sva prispela okoli poldne. Nisem pričakoval, da bo tu če sneg Prijatelj Pavel Ivanič, sam doma z Dona, me prepričuje, kako je to mesto čudovito lepo, posebno spomladi; nadalje, kako je obvezno obiskati tovarno kombajnov kjer je delal okoli trideset let; kako je treba obiskati Tagav rog, Azovsko morje...
Na vse te vsekakor lepe in privlačne predloge, pa je meni odzvanjal vedno isti refren: sKaj pa Solohov? In Solohov? Solohov?«.
sDa, telefonirali mu bomo iz oblastnega komiteja».
In tu se začenja «Odiseja»
Ko je Pavel Ivanič telefoniral na dom Solohov a, ni nihče odgovoril. S poite so mu odgovorili, da je Mihail Aleksan-drovič Solohov odpotoval Moskvo na sejo vrhovnega sovjeta. Pavel Ivanič na to ni hotel pristati, saj se je bil Solohov pred kratkim še zdravil od pljučnice. Toda z onstran žice so mu odgovorili, da je Solohov v Moskvi in da ni na njegovem domu niti Mariie Petrovne, žene Mihajla Solo-hova.
V>uski
Uti;?' d a hi' smučar in evropski prvak Tony Sailer, ki je pred dvema letoma zapustil deki |S* posve,il	se	Je	*e	uveljavil.	Na	sliki	ga	vidimo	v	družbi	skupine
et, ko Je prišel v Tokio, da bi prisostvoval prvemu predvajanju nekega svojega filma
Razumeli boste, kako sem bil zaradi tega nesrečen. Zato sem svojemu prijatelju predložil, naj bi se s prvim letalom ob dveh popoldne vrnila spet v Moskvo. S težavo me Pavel Ivanič prepričuje, da nima smisla, kajti tudi če je Solohov v Moskvi ,na seji vrhovnega sovjeta, bo praktično ne mogoče priti do njega.
V Rostovu sva ostala dva dni. To so bile. zame najlepše ure, ker sem od intimnih prijateljev velikega pisatelja zvedel zanimive podrobnosti iz njegovega življenja. Oni vedo o njem prav vse.
Stari Akim Sidorov pravi o njem takole:
sMihail Aleksandrovič uživa na Donu veliko popularnost. In ne le na Don u, nač pa v vsej Sovjetski zvezi in, kot sami veste, tudi pri vas v Jugoslaviji. Sicer pa po vsem svetu. Vsak dan sprejema na stotine pisem t z raznih krajev. Ljudje se obračajo nanj z najrazličnejšimi željami. Ce se nekomu zgodi krivica, mu takoj piše in Solohov tedaj intervenira, piše, protestira in si ne da miru, aokler se krivica ne popravi«.
«Nihče bolje od njega ne pozna dušo Doncev, ljudsko dušo — nadaljuje Akim Sidorov. — Stalno prihaja med ljudstvo, enkrat med starejše drugič med mladino, enkrat med kolhoznike, drugič med tovarniške delavce, nato spet med otroke in učitelje v šolo da bi se z njimi pogovoril, da bi o njih slišal iskreno besedo. Smeje se z njimi in z njimi razpravlja. Njega volijo povsod, njega vabijo na vse sestanke. Ne vem kako zmore vse to.»
Akim Sidorov nadaljuje:
»Tudi ko se pogovarjajo ljudmi in ko posluša tudi najbolj. zanimive doživljaje svojih sogovornikov, si nikoli tega ne beleži. Vse si zapomni In ko koste pri njem, si ničesar ne beležite, ne sezite po svinčnikih, kajti v tem prime ru vam bo Mihail Aleksandrovič enostavno rekel: »Dovolj mi je tega*. Vse si zapomnite, kot si zapomni on, ko govori z našim človekom. To je čudovit spomin, njegova glava je velikanska delavnic a, v kateri se niti najmanjši predmet ne izpubi. On n. pr. lovi ribe na Donu. In kaj mislite, da on tedaj misli na ribo? On gotovo misli na neki stavek is svojega dela*.
Nato mi Akim Sidorov št in še govori o Mihail u A-I eksandroviču in o njegovem življenju v Vješen-sfcem. In mi kaže slike iz življenja Mihaila Solohova. Pred menoj je dvajset fotografij. Na eni je Solohov v uniformi kubanskega kozaka. Mlad, odločen z obrazom poraslim z majhno brado... Nato fotografija z Ehrenburgom, s skupino prijateljev. Nadalje Solohov na obali Dona, z belim klobukom, Solohov z otroki, nadalje Solohov v polkovniški uniformi v letu 1941 na komandnem punktu prve borbene linije; šolohov na XX. kongresu, itd., itd.
Toda mene najbolj impre-sionira fotografija iz mladih dni: Solohov v sredini, ob Straneh njegovi tovariši. Na
drobno toplo posvetilo njegovih tovarišev: »Da si mi zdrav Miša!».
O tem bi se mogle pisati strani, toda v soboto sva se s Pavlom Ivaničem vrnila v Moskvo v upanju, da ga najdeva. V letalu na liniji Tiflis-Moskva nama je stuardesa Li-da pokazala četrto knjigo “Tihega Dona*. Malenkost, ki pa ne potrebuje komentarja.
V ponedeljek bi se bil moral, po obljubah prijatelja, srečati s Solohovom.
«Ti ne idi nikamor. Jaz bom pozvonil povsod, povsod ga bom iskal in prepričan bodi, da ga bom našel — me je hrabril Pavel Ivanič.
In čakal sem v svoji sobi blizu Rdečega trga. Vse popoldne. Končno, približno ob osmi uri, mi Pavel Ivanič javi: »Čez deset minut bova odšla k Solohov u*.
Niti sam ne vem v katero ulico sva prišla. Vem le, da sva na neki večnadstropni hiši iskala številko 44, kjer od-seda Solohov, ko prihaja v Moskvo. Vrata so se odprla in v drugi sobi je Mihail Solohov stal s telefonsko slušalko v roki.
«Evo vam Jugoslovana, ki vas že tri dni išče po Donu* — reče Pavel Ivanič.
*Da, vem, povedal mi je že Akim Sidorov* — odvrne Solohov.
In po starem običaju iz Tihega Dona mi Solohov stisne roko in med pozdravom se poljubiva, kot bi bila že od dav-naj velika prijatelja.
To je pozdrav donskih ata-i mano«v—-si mislim. , .
Mojemu veselju ni bilo konca. Pred menoj je stal Solohov v svoji priljubljeni temnozeleni kozaški uniformi. Je to mož srednje rasti, svetle polti, krepke zunanjosti', nagel in iskren. Na njem ni nič ponarejenega. Iz tega človeka se odraža neka j, kar se odraža iz vseh njegovih donskih junakov. V trenutku se mi zazdi, da bo v trenu skočil na konja in oddivjal v donsko noč...
“Stopimo kar v to sobo, da malo prigriznemo in da poizkusimo dober konjak. Marija Petrovna je pripravila nekaj za našega gosta*.
In tu ob večerji in ob kozarcu konjaka, se razvije pogovor.
“Kako je kaj pri vas, v Jugoslaviji?» — me je vprašal Solohov.
“Obljubili ste bili; da boste prišli in naš tisk je o tem pisal, toda vas še ni*.
Mihail Solohov
»Ne, ne, nisem pozabil. Vsekakor bom prišel. Kdaj je pri vas najlepše, v katerem letnem času?*.
“April,maj, pa tudi prej*.
IIIIIIIHIItllll MIHIH  .......  I..I..HIIHMM..
Duhovita šala dveh Beograjčanov ki se spreminja v «neprijetnost»
Dva beograjska študenta sta sko zvezo, da bi obiskal svoje
1 /viviiellln rtnlr O 1	en	*»	L	.	/~S	..	m
si omislila dokaj duhovito šalo, ki pa začenja postajati resna. V teh dneh dobiva beograj. ska pošta cel kup priporočenih pisem iz Italije, predvsem iz pokrajine Bari. In vsa ta pisma so naslovljena dvema gimnazijcema iz Beograda. Drago Manok in Vlado Crve-njakov sta bila, verjetno, poleti na morju, in sicer na Korčuli. Tu sta v steklenico vtaknila pismo, v katerem sta pisala, da sta študenta tehi.ike, premožna, stara 22 let in da imata na razpolago celo lepo jahto. V pismu sta dodela, da bi se rada spoznaia z dvema lepima dekletoma, ki bi bili pripravljeni se z njima poročiti.
Mladeniča nista računala s tem, kaj bi to pismo moglo
vernike. Gre za princa Karima Aga Khana, vnuka bogatega Aga Khana, ki je umrl pred nekaj leti. Princ Karim je dodal, da je s svojimi verniki, ki žive v Sovjetski zvezi, ter z verniki, ki žive v drugih deželah, v zelo slabih stikih. Princ Karim pa ni hotel odgovoriti na vprašanje, kako je možno, da njegovi verniki, muslimani izmailitske sekte, žive v miru s komunisti. Glede tega je Karim rekel, da je to stvar vsakega vernika posebej. Verjetno ni mogel najti drugega izgovora.
* * *
Von Braun
ne pojde v SZ
Ameriška uprava za letal-
povzročiti. Steklenica je na SIV® iti vsemirje, ki nosi na-valovih priplula do italijanske ' s'ov NASA, je predvčerajš-obale blizu Barija n neKi ča- n->im ur»dno demantirala vest.
sopis iz Barija je pismo objavil. Dekleta iz Barija in okolice, ki so to pismo v časopisu brala, so začela mladima
ki se je pojavila v tisku in po kateri naj bi bili iz Moskve povabili dr. Wernhera von Brauna na obisk v Sovjetsko
študentoma pisariti in mlada zvez°- Kot je znano, je Wern-Beograjčana ne vesta, kaj po- j ber von Braun tisti nemški ra-četi. Zaskrbljeni so tudi nju- ketni strokovnjak, ki je v ča-ni starši, ki bi ne hoteli, da bi su V0Jne za nacistično vojsko
izdelal raketo «V-2» in po voj-
se njuna sinova že sedaj zapletla v kako resno zadevo.
* * *
Ismailiti in komunizem
Duhovni vodja muslimanske sekte izmailitov, ki šteje 20 milijonov vernikov, Karim A-ga Khan, je v ponedeljek iz-
javil v \Vash-ngtonu, da ima hrbtni strani fotografije pa iv načrtu odpotovati v Sovjet-
ni odšel v Ameriko, kjer je prevzel vodstvo raketnih načrtov pri ameriškem letalstvu. Pred kratkim so von Brauna in še sto njegovih rojakov skupno z večino raketnih strokovnjakov ameriške narodnosti dodelili civilni upravi, da v okviru uprave in načrta NASA pose S'jo a'i «n*ko delo, da bi se tudi ta velika
dežela mogla kosati s sovjetsko raketno tehniko.
Glasnik uprave NASA je poleg gornjega zanikal tudi drugo vest iz iste časopisne notice, po katerih naj bi bil von Braun pripravljen zapustiti ZDA in se odseliti v Sovjetsko zvezo.
* * m
Deborah Kerr se spet omoži
Znana angleška filmska u-metnica Deborah Kerr je najavila, da se bo prihodnjega julija poročila z Američanom nemškega porekla Petrom Viertelom. Deborah Kerr je stara 38 let in se je pred letom dni ločila od angleškega televizijskega producenta An-tonyja Barkleyja, s katerim se je bila poročila leta 1944.
Vtem ko poročamo, da se bo angleška filmska igralka na novo poročila, prihaja iz Kalifornije vest, da se je bivša baletka in kinematografska u-metnica Eleonor Povvell od svojega moža, filmskega umetnika Gleena Forda ločila. Po vod ali bolje vzrok za ločitev naj bi bila njegova »duševna surovost*. Nadalje pravi Eleonor Powell, da je veliki filmski umetnik Gleen Ford »pro-tidružaben človek# in da se sploh ne zmeni za soljudi. Zakonca sta živela skupaj šestnajst let. Imata 14-letnega sina in -ko je Eleonor Powell zahtevala ločitev zakona, se Cleen Ford ni temu prav nič upiral. Morda zato, ker ima ona 47 let, on pa komaj 43...
•Da, moja stara želja je, videti Jugoslavijo*.
“Potujete mnogo?* sem ga vprašal.
• Vabijo me na vse strani. Toda “hazjajka* (t toplim nasmehom pokaže na svojo ženo Marijo Petrovno) mi ne dovoljuje. Stroga je, zelo stroga*.
»Marija Petro ona, ali boste dovolili, da bi Solohov prišel med svoje jugoslovanske bralce, ki ga iskreno ljubijo in cenijo?*.
«Marija Petrovna, Jugoslovani so po temperamentu zelo podobni nam. Odkriti so, hrabri in čistega srca* — vpade Solohov, kot bi tudi sam hotel pridobiti svojo ženo za to p.otonanj«.
• Toda, ali bo vse to vzdržal? On se mnogo utrudi* — reče Marija Petrovna
•Kako pa paši pisatelji?* me je vprašal nato Solohov.
• Dobro, pišejo, nekaj se prevaja tudi v ruščino*.
•Da, vem. To medsebojno poznavanje je koristno.*
In tedaj se je Solohov za čel zanimati za jugoslovanske jezike. Za razliko med posameznimi jeziki. Govorili smo a tem, da bo našel veliko naših besed, ki so sorodne ruskim. Razgovor je bil skrajno zanimiv, pri čemer je Solohov dodal: »Zelo zanimivo. Pomeni, da v sporazumevanju ne bo velikih težav*.
• Odkrili boste mnogo sličnosti, naleteli boste pa tud< na iste besede z obratnim smislom*
Ta dialog je velikega pisatelja zabaval in ob zaključku je rekel: »No, popijfno še kozarček*. Solohov je neutruden p ustvarjanju vedrega vzdušja • Poizkusite še to donsko jed...*
In tako se je približeval konec tega mojega prvega srečanja z velikim pisateljem. Ob iskrenem stisku roke so izzvenele tudi njegove iskrene, tople besede: •Pozdravite mi, srčno mi pozdravite Jugoslavijo. In pridite Se kdaj v mojo Vješensko*
CEDO KISIC
(Skrajšano iz reškega »Novega Lista#)
generacijam, na kmetih, ki jih poziva, naj se uče varčnosti in naj se pripravljajo na skrajne žrtve. Kitajski tisk poudarja, da sedanje generacije žive v povsem drugačnih pogojih, kot so živele starejše generacije. Mlade generacije — po pisanju kitajskega tiska — ne le, da niso trpele težav in odpovedi, katere so preživljale prejšnje generacije, pač pa nimajo niti prave slike o tem, kako težko so živeli njihovi predniki. Iz navedenih razlogov so mlade generacije sicer pripravljene žrtvovati mnogo več kot bi bile sicer, z druge strani pa mnogo preveč nalahko gledajo na vsakdanje življenje, vse drugače kot so gledali njihovi predniki in celo njih starši.
Kot primer te večje naklonjenosti k iažjem-u življenju in manjši varčnosti, kitajski tisbe navaja navade dela kmečke mladine, ki v vsakdanjem življenju kaže težnjo po večji razsipnosti. Nika-kega dvoma ni, da živi danes kitajska mladina na podeželju mnogo udobneje kot prej. To pa nekaterim ni preveč po volji ker vidijo v tem razmetavanje. V pokrajini Ho-peh, poroča neki dnevnik, so premagali siromaštvo in pomanjkanje samo z veliko štednjo ln i napornim delom, toda mladina v tej pokrajini kaž« »naklonjenost k preudobne-mu življenju in k razsipnosti#. Hkrati pa list trdi, da starejši kmetje, kl so grenkobo preteklosti sami preizkusili, pozitivno vplivajo na obnašanje mladine in u-spelo jim je pri mladih te težnje omejiti.
V mladinskem glasilu je prikazan še drugi konkreten primer, ki kaže, kako potrebna da je kampanja za štednjo. V pokrajini Hopeh je neki mladenič kupil štiri žarnice in štiri baterije za ročno baterijo in vse štiri žarnice instaliral v štiri kote svoje sobe ter samozavestno izjavil; «No, svoj dom sem si sam elektrificiral.# Mladinsko glasilo tak «pri-mer», seveda, ostro obsoja, ker vidi v njem »nedopustno razmetavanje sredstev#. Hkrati pa pekinški tisk beleži tudi pozitivne primere.
V ta namen opisuje primere onih, ki se dosledno bore za izvajanje osnovnih smernic glede varčnosti in samoodpovedi. V zvezi s temi kritikami in po «uspešni kampanji za varčnost# — pravi poročilo iz pokrajine Hopeh — je poldrugi milijon mladincev iz pokrajine Hopeh v najkrajšem času vložilo v banko okrog 6 milijonov juanov. to se pravi povprečno po pet juanov na mladinca.
_ Ko pekinški tisk dela obračun o pozitivnih in negativnih primerih in pri tem seveda obsoja razsipnost m podpira ter hvali varčnost, piše tudi, da je mladim ge^ neracijam nujne treba pokazati, kako str bila varčnost in naporno delo glavni vrlini kitajskega ljudstva. Nagnjenje do lagodnega ali razkošnega življenja naj bi bila — po mnenju kitajskega tiska — značilna le za kapitalistično mladino.
«2iveti, kot da smo siromašni, čeprav smo bogati#
— je geslo, ki naj bo osnovno vodilo je najmanj deset let in naj velja kot načelo vsega našega življenja — zaključuje neki pekinški Ust svoj uvodnik o novi kampanji.	b. B.
HOROSKOP
 ZA DANES__
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vabilo, ki ga boste prejeli od neke zelo simpatične osebe, vas bo na moč razveselilo.
BIK (od 21	4. do 20. 5.)
Neka neprijetna zadeva, ki se vleče že dolgo, bo našla u-strezno rešitev.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pri izbiri svojih prijateljev morate biti bolj previdni, če nočete doživeti presenečenja.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne imejte pomislekov, kajti le tako boste mogli izplavati iz težav.
LEV (od 23. 7 do 22. 8.) Polastil se vas bo prehoden nemir v zvezi z osebo, ki vam je pri srcu,
DEVICA (od 23.8. do 22,9.) Nekateri dogodki utegnejo ponovno vzbuditi upanje, ki ste ga že davno pokopali.
TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.) V nekem pogovoru, ki mu pripisujete velik pomen, boste briljantno nastopili.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Bodite odločni, če se nekatere vsiljive osebe skušajo vmešavati v vaše zadeve.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nastopilo je razdobje u-spehov in s tem v zvezi boste dobili zanimive ponudbe.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Le slučajno boste odkrili spletko na škodo osebe, ki jo zelo spoštujete VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prebili boste lep večer v družbi osebe, ki je že dolgo niste videli RIBI (od 20. 2. do 20. 3.)
Z vLudnostjo si boste pridobili mnoga nova prijateljstva.
j Goriško«		beneški		dnevniki	
Sovi zara	idenjsk idi štev	ŽU| ilnih	jan pi važni	i pr h vp	efektu irašanj
Pošto bodo odprli 1. decembra * Potreben je državni prispevek za popravilo ceste čez Gabrje
Sovodenjski župan Jožef Ce-ščut je bil v ponedeljek dopoldne z občinskim tajnikom g. Carlom Galassijem pri gori-škem prefektu dr. Nitriju, kateremu je prikazal najvažnejša vprašanja,s katerimi se prav te dni ukvarja občinska u-prava.
Najprej je župan prikazal prefektu, kako je z novim poštnim uradom, ki so ga že pred časom zgradili in opremili in katerega bodo otvorili v torek 1. decembra ob 9. uri.
Glede napeljave vodovoda po občini je prefekt obljubil, da bo goriški tehnični urad na podlagi posredovanja najbrž poslal vse potrebne dokumente v Benetke 18. decembra letos. Prošnje so na tehničnem uradu že od letošnjega junija.
Občina bo nabavila 30 šolskih klopi za sovodenjsko občino. Dela je zaupalo neki mi-
zarski delavnici na Placuti, ki je z deli že precej daleč. Sedaj čakajo samo to, da pritrdijo na klopi plastično maso in blago dostavijo.
Končno je prikazal tudi stanje občinske ceste Gabrije-So-vodnje, za katero bo občinska uprava dobila prispevek 8 milijonov, s katerim bo traso nekoliko popravila in cestišče asfaltirala. Ker po novem voznem redu vozijo po tej cesti avtobusi ATA, je cesta tako zelo razrita, da občani kaj takega še ne pomnijo. Na nekaterih krajih je cesta čez in čez razrita z luknjami, v katerih se ustavlja voda, tako da je zelo otežkočen težak, še bolj pa lažji cestni promet. Zupan je zaprosil prefekta, če bi država lahko prispevala potrebna sredstva za popravilo te ceste, ker občina sama nima finančnih sredstvev, da
bi to delo napravila na lastne stroške, niti ne razpolaga z deloviščem. Prefekt se je za vprašanja, ki tarejo sovodenjsko občino, živo zanimal in obljubil svojo pomoč.
— -»»—
Aretacija mladega
nevarnega tatiča
Orožniki so včeraj aretirali v Latisani 20-letnega Renza Pi-zalija iz Foljana, ki je v druž-bri petih mladeničev, starih približno toliko kot on, zakrivil številna kriminalna dejanja. V zadnjem času je vlomil v več bencinskih servisnih postaj, trafik, trgovin in v nekatera zasebna stanovanja, iz katerih je odnašal predvsem gotovino.
Danes v Florenci zadnji trening obeh reprezentanc
SMini namesto Gorsa
repr.:
V SOBOTO POPOLDNE
Iz Budimpešte direktni televizijski prenos
RIM, 24. — Tiskovni urad
V NEDELJO 29. NOV. BO V PROSVETNI DVORANI
OPERNI KONCERT
na katerem bodo peli Donizettijevo komilno Opero oDON PASQUALE»
Vstopnice prodajajo na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 in v kavarni Bratuš. Cene: sedeži po 400 in 300 lir,,, jpto-jišča 200 lir, dijaško stojišče 150 lir.	^	‘v
■ lili III11111111IIIII MII Iti M III MtlMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIII lllllltllll llltllllllltMFtllllllllll lllllllftll II111»
Stališče FI0M do vprašanj CRDA
Vlada podpira namesto državnih podjetij
Minister Ferrari Aggradi potrdil napovedi FI0M, da se bo število delavcev CRDA znižalo za polovico
FIOM iz Tržiča je objavila svoje stališče v zvezi z obiskom ministra za državne u-deležbe Ferrari Aggradija v Tržiču in njegovimi izjavami o stališču vlade do podjetij z državno udeležbo.
Stališče FfOlVI je mogoče izraziti v naslednjih točkah:
1. Za CRDA v Tržiču niso preskrbeli nobenega novega naročila, ampak se je samo poudarilo načelno stališče vlade, da se podpira politika monopolov, da se podjetje zapre in da se zniža število delovnih mest v podjetjih IRI v naši deželi.
2. Potrdili so zaporo OMFA, ne da bi poskušali najti naročila za gradnjo železniških vagonov ali drugih prevoznih sredstev (avtobusov, filobu-sov itd), in izjavili, da bodo na splošno proučili potrebe tržišča. Proučevanje naj bi trajalo od poldrugega do treh let.
3. Ker se splon niso dotaknili elektromehaničnih delavnic, so s tem potrdili obstoj velike nevarnosti za ta oddelek.
4. Podali niso nobenega jamstva glede stalne zaposlitve ladjedelnice in oddelka za u-rejevanje. Modernizirali bodo nekatere naprave (napravili bodo novo delavnico itd.). Nerazumljivo je, zakaj niso nič omenili naročil za vojaško mornarico, katere je septembra napovedal ministrski predsednik Segni.
5. Nobenega jamstva niso podali, da bo ostalo vsaj 7.500 delovnih mest, medtem ko So 2.000 suspendiranih delavcev proglasili za «odvišno delovno silo». Finančnega bremena za vzdrževanje teh delavcev ne more prenašati podjetje, ampak jim bodo preskrbeli »izredno pomoč*.
Vse to je po prepričanju
FIOM povsem na liniji vlade in IRI, ki namerava znižati na polovico ali še manj sedanje število zaposlenih delavcev, medtem ko naj bi se proizvodnja preusmerila na izdelovanje ladijskih trupov in nič drugega.
V tem smislu je imela FIOM na trgu pred vhodom v ladjedelnico zborovanje, katerega se je udeležilo zelo veliko delavcev CRDA.
 «» -------
Šahovski dvoboj med Gorico in Tržičem
V nedeljo je bil v kavarni Garibaldi v Gorici šahovski turnir med najboljšimi šahi-sti iz Tržiča in Gorice, kateremu so prisostvovali tudi števil, ni gledalci. Turnir je organiziral krajevni šahovski krožek, najbolj pa se je za njegov uspeh potrudil voditelj Peri-ni. Po štirih urah odločnih dvobojev na črno-belih poljih so goriški šahisti zabeležili v svoj prid 7 zmag, tržiškl pa 3, od katerih je eno izbojeval na prvi deski naš rojak Lakovič. Ostala srečanja so se zaključila z naslednjimi izidi: Sora-via - Rocco 0:1, D'Ortiglia -Bellucci 1:0, Bregant - Valenta 1:0, Kustrle - Giacometti 1:0, Videmari - Bulli 1:0, Segati -Zuttioni 1:0, Moirtico - Aqui-lante 1:0, Calabrese - Celli 1:0, Piemonti - Piso 0:1.
Požar v Ul. Carducci
Včeraj ob 9.50 so poklicali gasilce v Ul. Carducci št. 21, ker so se vnele saje v stanovanju Giuseppa Madona (hiša je last Alda Tacchinija). Gasilci so v eni url ogenj pogasili. Škode ni bilo.
L I 7	'	—_
Nesreča delavca, ki dela v SAFOG
V livarni Safog se je včeraj ponesrečil 22-letni Marjo Peroni. Fant dela za podjetje Lenzi iz Lucche, ki gradi v omenjeni toVarni novo jeklarno. Z rešilnim avtom so ga prepeljali na sedež INAIL v Ul. Roma, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom ključnice.
Deklica iz Podgore se je opekla z vročim čajem
Ob 20.30 se je z vročim ka-milčnim čajem polila dveletna Emanuela Komar, iz Ulice Co-tonificio 5. Caj je bil zelo vroč, ker si ga je njena mati pravkar precedila v skodelico. Deklica se je z njim polila po vratu, prsih in po levi podlakti ter si prizadejala opekline tretje stopnje. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jo ob 21. uri odpeljali v civilno bolnišnico v Ulici Vittorio Veneto, kjer so jo pridržali na zdravljenju. Ozdravela bo v desetih dneh.
Popraviti cesti ki peljeta k meji
Doberdobska občinska uprava je pisala pristojnemu uradu v Benetke, naj na podlagi nedavno objavljenega zakona — po katerem spadajo pod državno upravo (ANAS) vse ceste, ki cd državne ceste peljejo k meji — poskrbijo, da se popravita cesti, ki z državne ceste št. 55 peljeta proti obmejnima prehodoma Opatje selo in Klariči. Cesti je treba popraviti hitro, ker ju je zadnje deževje precej uničilo. Zlasti velja to za cesto pri Jamljah, ki so se je v času slinavke in parkljevke posluževali številni vozniki, ker je bil na vsem goriškem sektorju tisti čas odprt samo ta prehod.
 e*--------
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 10,8 stopinje ob 13.15, najnižja 2,2 stopinje pod ničlo ob 7.30. Vlage 48 odstotkov.
DEZIJHN A *LEKAHNA
Danes ja če* dan in ponofci odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	»Caltiki,	ne-
umrljiva prikazen«, J. Meri-vale, D. Sullivan, mladini vstop prepovedan.
VERDI. 17.15: «Možj« "H"«, ci-necascope v barvah.
VITTORIA. 17.00: »Postali »o nasilnejši«, A. Fabrizzi,‘M. Riva.
CENTRALE. 16.30: »Jaz in general*, N. Wisdan, H. Bach-man.
I 'IDELNO. 17.00: »Nisem več guaglione«.
Potrjen blok Juventusa za A in blok Rome za B reprezentanco
FLORENCA, 24. — Danes zadnji in dokončni zbor kandidatov za državni A in B nogometni reprezentanci za sobotno oz. nedeljsko srečanje z Madžari v Budimpešti oz. v Florenci. Do večera so se pri tehničnem zveznem centru v Covercianu zbrali vsi in med prvimi so prispeli Zaglio ter seveda člani Fiorentine.
Čeprav je tehnična komisija že popoldne razdelila vse kandidate za A oz. za B moštvo in tudi že sporočila formaciji z rezervami, pa se je zaradi nenadne odpovedi Cor-sa in Pivatellija pozno zvečer znova sestala in podrobno proučila nastali položaj, ki je zahteval seveda takojšnje nadomestitve in z njimi v zvezi določene spremembe v obeh formacijah.
Tako se je komisija odločila ,da bo v A moštvu Corsa zamenjal član Juventusa Stac-chini, v B moštvu pa Pivatellija član Rome Orlando. Stacchini bo skoraj gotovo i-gral na levem krilu s številko 11 in bo zaradi tega napad A reprezentance po vsej Verjetnosti naslednji:
Mora, Nicole (ali Boniperti), Brighenti (ali Nicole), Lojaco-no, Stacchini.
V ostalem se bo A reprezentanca oslanjala na blok Ju-ventusa z Buffonom v vratih, B reprezentanca pa na blok Rome.
Za jutrišnji trening tekmi sta brli najavljeni naslednji formaciji:
OB 10,30: B REPR. - PISTO-IESE (C liga)
B REPR : Panetti; Robotti, Castelletti; Zaglio, Janich, Guarnacci; Mariani, Rosa, Orlando, Campana, Barison.
Pistoiese:	vratar repr. ali
Maso; Mori, Malvolti; Baldi-ni, Tuci, Carpini, Novelli, Vettori, Mangani, Cerri, Bal-dasseroni.
OB 14,30: A REPR. - AREZ-ZO (C liga)
A REPR.: Buffon; Castano, Losi; Emoli, Cervato, Colom-bo; Mora, Boniperti, Brighenti (v drugem polčasu Nicole), Lojacono, Stacchini.
Arezzo: vratar A repr. ali Maggi; Regni, Galfarini; Ga-leone, Peruggia, Magherim; Magi, Barbana, Bonizzoni, Da-nova, Flaborea.
V A reprezentanci bo Losi igral namesto Benita Sartija, iki je laže indisponiran.
Rezerve za A reprezentanco so:	(j. Sarti (vratar), Losi
(bek), Mora (napadalec), Maz-zoni (krilec), za B reprezentanco pa:	Anzolin	(vratar),
Bolchi (krilec), Pestrin (napadalec), Gattj (bek).
Kmalu po opravljenem treningu bodo kadeti odpotovali v Rim, od koder bodo v četrtek z letalom odpotovali v Budimpešto. Člani A reprezentance pa bodo ostali v Covercianu vse do nekaj ur pred začetkom tekme na stadionu v Florenci.
Madžarska reprezentanca bo prispela v Florenco v četrtek pozno zvečer iz Pise, kjer bo pristala z letalom. Nizozemski sodniki Romer, Formanoy in Veldhnizen bodo prispeli z vlakom v soboto zvečer.
Organizacija tekme v Florenci je praktično zaključena. Danes zjutraj so dali v prodajo drugo skupino vstopnic za stopnišča na zavojih in za tribuno ob maratonski progi. V soboto bodo dali v prodajo še zadnjo ' upino nekaj tisoč vstopnic za ista mesta, ker so ostali prostori že razprodani. V nedeljo bo stadion odprt za gledalce ob 10,30 in dostop vanj bo urejen s koridori za vsak sektor posebej.
_ « » -—
Največ 150 Jugoslovanov na olimpiado v Rimu
BEOGRAD, 24. — Jugoslovanska smučarska reprezentanca se zaradi slabih rezultatov in nezadostnih priprav kandk datov ne bo udeležila zimske olimpiade, ki bo v ZDA v začetku prihodnjega leta. To je bilo sklenjeno na današnji seji olimpijskega odbora v Beogradu, kjer so tudi odločili, da se bodo olimpiade v .Rimu udeležili samo tisti najboljši tekmovalci, ki bodo dosegli rezultate, ki spadajo med najboljše na svetu. Sklenjeno je bilo, da se bo olimpijskih iger v Rimu udeležilo največ 150 športnikov. Za priprave kandidatov in za odhod na o-limpiado je bilo odobrenih 61 milijonov dinarjev.
NEMCI ZA OLIMPIADO
Olimpijski odbor priznava samo kompromisno zastavo
LAUSANNE, 24. — Mednarodni olimp. odbor bo priznal samo črno-rdeče-zlato zastavo obrobljeno z olimpijskimi krogi zastavo nemškega zastop
stva na olimpiadi v Rimu. To je danes izjavil tajnik CIO Otto Mayer in je še dodal: »Ce katero od obeh nemških moštev (zahodnonemško ali vzhodnonemško) ne bo hotelo priznati te kompromisne zastave, se iger ne bo smelo udeležiti!*
Mayer je tudi potrdil, da se zaveda, da bi to dejstvo prej
iiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiimiiiMimiiiiiiMimitiiiiiiiittMiiif.imiiiiniiiiiiiitiiiiiiMiiimiiiiiiiiiii
Tekma za prvenstvo rezerv
Triestina - Man to va danes na stadionu
V tržaški formaciji bosta igrala tudi Radiče in Magistrelli
Triestina je imela včeraj popoldne na občinskem stadionu lažji kondicijsk trening, katerega so se udeležili vsi titu* larci vključno s Frigerijem in Fortunatom, ki sta še včeraj dopoldne čutila posledice nedeljske tekme v Mantovi Današnji trening bodo titu-larci preložili na dopoldne, ker bo popoldne stadion zavzet zaradi tekme za prvenstvo rezerv med Triestino in OZO Mantovo, ki se bo začela ob 14.30.
Tržaško moštvo bo nastopilo v naslednji formaciji:
De Min; Čepar, Degrassi; Rocco, D udine, Radiče; elemente, Puta, Demenia, Magi-
strelli, Del Negro.
V drugem polčasu bosta po potrebi vključena v moštvo tudi Pellegrini in Scala.
privedlo do izločitve Zahodne Nemčije kot pa Vzhodne Nemčije.
Za rešitev tega spora je za-hodnonemški kancler Adenauer danes sklical sestanek vlade, katerega se je udeležil tudi predsednik zahodnonem-škega olimpijskega odbora. Kot znano je Adenauer še včeraj vztrajal pri zahtevi, da morajo zahodnonemški atleti korakati izključno pod črno-rcečo-zlato zastavo, nemška športna javnost pa je v celoti naklonjena kompromisni športni zartavi.
Košarkarji - kandidati za olimpijske igre 1960
RIM, 24. —Italijanska košarkarska zveza je predložila CONI prvi seznam svojih o-limpijskih kandidatov 1960. Na seznamu je 11 imen in sicer: Alesini. Bertini, Calebot-ta, Canna, Gamba. Pieri, Po-milio, Riminucci, Vellutti, Via-nello in Volpato.
N|6 uradnem'sejnamp verjet-l nih olimpijci je dotlej £29 italijanskih športnikov.
italijanske radiotelevizije sporoča, da bo tekma med B reprezentancama Italije in Madžarske, ki bo v soboto 28. t. m. v Budimpešti, prenaša-na v direktnem televizijskem prenosu z začetkom ob 13. uri. Radijski prenos iste tekme se bo začel ob 13.10.
Kot je že bilo objavljeno, bo s tekme A reprezentanc v nedeljo na stadionu v Florenci le registrirani televizijski prenos ob 18,30 do 20,20. Radijski prenos iste tekme pa bo v celoti direktni z začetkom ob 14,15.
J Po razsodbi boksarske komisije NeW YorhO
Predsednik NBA ne odobrava sankcij proti Cusu D'Amato
Pokal evrapskih prvakov
Milan v Barceloni
BARCELONA, 24. — Enaj-storica Milana, ki bo jutri zvečer nastopila v Barceloni v povratni tekmi v osmini finala pokala evropskih prvakov proti Barceloni, je prispela v to mesto danes ob 14. z letalom. Tekma bo na stadionu, ki lahko sprejme 100.000 gledalcev in se bo začela ob 20,30. Sodil bo Francoz Gui-gue.
O MILAN; 24. — Za jutrišnji zaostali tekmi B lige. ki se bosta začeli ob 14,30, sta bila določena naslednja sodnika: Marzotto • Modena: Gay iz Astija; Monza - Catania: Francescon iz Padove.
 «»------
O LONDON, 24. — V prijateljski teikmi je angleško mošt jo prv« divizije Sheffield Wednesday premagalo sovjetske TnčstVo TofpiMo z 2:1 (2:1).
Johansson meni, da bo povratni dvoboj v začetku poletja v ZDA
PROVIDENCE, 24 — Antho-ny Maceroni, predsednik NBA je izjavil, da namerava njegova organizacija vsaj začasno spoštovati razsodbo boksarske komisije države New York proti prokuratorju Cusu D’A-matu. Maceroni pa je tudi dejal, da lahko D’Amato vloži priziv na NBA. Na vprašanje kaj meni o odločitvi boksarske komisije države New York, je dejal, da je po njegovem mnenju komisija zagrešila nekaj napak in da se ne strinja v celoti z njenimi zaključki glede Cusa D’Amata. Maceroni je tudi dejal, da bo NBA spoštovala razsodbo proti boksarski organizaciji «Ro-sensohn Enterprises«.
Cus D’Amato pa je s svoje strani na vprašanje kaj namerava glede povratnega dvoboja Patterson - Johansson izjavil: «Imam legalno pogodbo za ta dvoboj in moj namen je izpolniti svojo dolžnost!«.
Svetovni prvak težke kategorije Šved Johansson meni, da bi povratni dvoboj lahko bil v začetku prihodnjega poletja v ZDA. Johansson, ki se bo danes vrnil na Švedsko, se namerava za stalno naseliti
v Švici, že čez nekaj t**?« po svoji ekshibicijski turnf' rt Južni Ameriki. V odgov** na vprašanje nekega ^ov ^
ja je zanikal vesti, da s j merava v kratkem P° Dejal je, da bo vsaj za s , ostal samec. Johansson
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiimiimniiHiiiiiiiiitiitiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinmrfiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii
d
Nogometno prvenstvo diletantov
o
cmčifi uspehi za vodilna tržaška moštva
I m . tI II IVI Ill lll II flll* VI O*'!
Edera prevladala v mestnem derbiju z Libertasom
8. kolo nogometnega prvenstva diletantov je poteklo v znamenju nekaterih manjših presenečenj, ki zadevajo predvsem tržaške enajstorice, bodisi v pozitivnem, bodisi v negativnem smislu.
V skupini B je Cremcaffč prinesel točko iz Torviscose, kjer je igral z domačo Saici. Tekma se je končala brez golov, vendar pa so imeli domači posebno v prvem polčasu več priložnosti za realizacijo kot gostje, ki so se že od vsega početka zaprli v obrambo in pustili v napadu le dva svoja igralca. Zaradi take taktike je seveda trpela igra, ki ni nudila nič posebnega. Glede na to, da je Saici zelo visoko kvotirana enajstorica, predstavlja neodločen rezultat za Cremcaffe precejšen uspeh.
Trening Stock
vrfta |a
Košarkarska moška Stock je včeraj zvečer s pripravami za nčdeljsfco terno srečanje z vrsto S. Ago-, stino iz Bologne. Zdravstveno stanje igralca Ruprechta, ki v Livornu ni nastopil, se je znatno izboljšalo in njegov nastop je skoraj zagotovljen V četrtek bo vrsta Stock odigrala prijateljsko srečanje z vrsto Don Bosco v telovadnici v Ul. della Valle.
Nikakor pa ni mogoče imeti za uspeh neodločen rezultat, ki ga je doseglo miljsko moštvo Fortitudo v Fiumicellu, kjer se je pomerilo z zadnjim z lestvice Pierisom, ki po 8. kolu še ni okusil sladkobe zmage, kar velja v ostalem tudi za Miljčane. Fortitudo je še 13’ pred koncem vodil s 3:1, v zadnjih minutah pa se je zaradi neprevidne obrambe pustil ujeti in tako mu je bolj po lastni krivdi kot po zaslugi nasprotnikov usla prva zmaga.
Se manj pa lahko štejemo za uspeh remi Ponziane na lastnem igrišču proti Sangior-gini. Reš je sicer, da je tekmo močno ovirala burja, zaradi katere je bilo obvladanje žoge prava umetnost, toda ta okoliščina je bila enaka za oba nasprotnika. Igra je bila samo na trenutke privlačna. Pri Ponzlani se je odlikovala obramba, ki je uspešno odbijala napade prodornih Furlanov, v napadu pa je v celoti odpovedal Corolli, medtem ko sta delno zaradi precejšnje prizadevnosti zadovoljila samo Tauceri in Meden. Tekma se je končala brez golov kljub številnim obojestranskim priložnostim,
Rezultati:	Ponziana - San-
giorgina 0:0, Saici - Cremcaffe 0:0, Gradese - Cervignano 1:0, Pieris - Fortitudo 3:3, A-iello - Fiumicello 2:4, Terzo •
Aquileia 1:1, Turriaco - Tri-vignano 2:1.
Lestvica:
Ponziana
Cremcaffe
Turriaco
Saici
Fiumicello
Terzo
Sangiorgina
Trivignano
Gradese
Aiejlo
Aquileia
Fortitudo
Cervignano
Pieris
8	13 5 11 8 11
9	10 9 10 9 10 7 9
8
9 12 8 12
6	14 9 19 4 14
7	16
8 5 3 0 16 8 3 5 0 10 8 5 2 1 15 8 4 2 2 17 8 4 2 2 17 8 3 4 1 11 8 3 3 2 13 8 3 2 3 8 8 3 0 5 8 0 5 3 8 14 3 8 0 5 3 8 0 4 4 8 0 3 5
V skupini C je vladalo v tržaških športnih krogih največje zanimanje za mestni der-by med Edero in Libertasom. Obe enajstorici sta začeli prvenstvo zelo slabo in sta dolgo časa bili skupaj prav pri dnu. Edera se je v zadnjih kolih nekoliko popravila, Li-bertas pa nosi še sedaj rdečo lučko. Prav zaradi tega je bilo to srečanje za Libertas zelo važno in nič čudnega, če je enajstorica Vrgla v borbo vse svoje moči in med igro dosegla tudi precejšnjo terensko premoč, ki pa je ni znala realizirati delfio zaradi nespretnosti svojih napadalcev Valentija, Dagrija in Zaccole, delno pa zaradi uspešnih intervencij vratarja Edere Kalina. Temu se je končno pridružila še smola v obliki avtogola Zavagna v 35’ prvega polčasa in usoda Libertasa je bila, kljub vsej njegovi požrtvovalnosti, dokončno zapečatena še z drugim golom, ki ga je v 25’ dosegel Bonetti.
Položaj Libertasa je sedaj žč zelo kritičen, Edera pa se je prebila v sredino lestvice.
Miljska Muggesana je na svojem igrišču proti šibkemu Amoco dosegla samo neodločen izid, kar jo je zaradi istočasne zmage Pro Romansa nad Italo spravilo ob sovladje v skupini. Lep uspeh pa je dosegla enajstorica Cnde nad štandreško Juventino, katero je z odlično igro predvsem v drugem polčasu odpravila s 4:1 in se vsidrala skupno z Mosso tik za vodeče, medtem ko je Juventina prišla delat družbo Libertasu na dnu lest-
Se slabše kot Juventini pa
se je godilo San Giovanniju v Marianu, od koder se je vrnil kar s štirimi goli na grbi in seveda z znatno poslabšanim položajem na lestvici.
Rezultati: Cormonese - Mos-sa 1:1, Mariano - San Giovan-ni 4:0, Torriana - Ronchi 0:1, Pro Romans - Itala 2:0, Muggesana - Amoco 0:0, Crda -Juventina 4:1, Edera - Libertas 2:0.
Lestvica:
Pro Romans Muggesana Crda Mossa Mariano Ronchi Edera Itala Torriana Cormonese S. Giovanni Amoco Juventina Libertas
8	5	2	1	12	6 12	
8	3	5	0	9	6	11
8	5	2	2	10	S	10
8	4	2	2	12	9	10
8	4	1	3	15	8	9
8	4	1	3	9	8	9
8	4	1	3	12	12	9
7	3	2	2	8	9	8
7	4	0	3	9	9	8
8	2	3	3	9	11	7
8	2	1	5	11	17	5
8	2	1	5	8	13	5
8	1	2	5	6	13	4
8	1	1	6	6	16	3
JANUARJA V CORTINI
Doslej samo 5 prijav za prvenstvo v bobu 1960
ra vsak dan na prostem. , Za povratni dvoboj ®e3 ^ tersonom in JohanssonO g zanima tudi organizator ■. Peeples iz Miamija, ki j*
Johanssonov ^
vil, da mu je Johanssonu« ja tovalec in prijatelj Ed^m^j j, iču
quist obljubil, da bo <
dec. v Miami, kjer bi Pr°“. možnost organizacije
dvoboj*
med Johanssonom in P3**
Al*
nom spomladi v Miamija- ^ quist naj bi mu tudi **>.
vil, da pred 2. dec. ne bo
pal nobene druge pogodb*' PREDOLIMPIJSKI B°KS
Jutri zvečer prvih 20
Organizacijske PPf/lVbt/P izvedbo predolimpijske* fjajkl
sarskega večera v
športni palači na Mont*, -
 	    »ur
so pri kraju. Vseh 40 bo K, jev-diletantov, ki jih J® na komisija določila s* . v Trstu, je najavilo svoj hod za danes do večer®-_y,ar-Zdravniški pregled ® ^ jj, jev bo jutri dopoldne m in 12. uro v biljardni v Ul. Carducci, P° z Ittif škem pregledu pa bo ^ diščna komisija izdelal ^ gram za četrtek zvečer, obsegal 20 srečanj.
Steve Klaus - "oVl
prokurator Lo'la ^
MILAN. 24. — EvrOpekLJji vak welter kategorije
fl s',r
Loi je dokončno zaPuSv1anoii' jega prokuratorja Oi° ^„«1
Busacco in podpis31 -piV
zjutraj novo 5-letno
s prokuratorjem Stevom som.
J
VESTI IZ
NEW ORLEANS, meriški boksar sred ag* kat. Rudell Stitch je P1 tesno p. t. rojaka CARACAS, 24. -
Kalingo je v srednjel* - 5,
premagal s tehnični® jideft 1. rundi Kubanca Fe*„
LONDON, 24. -diletantski prvak te. a (i11 Dave Thomas in le
list evropskega PrVe?jč»i(l,!!j
Bernu, je sinoči nep :yce® no izgubil proti a0?_ , P*,« prvaku «Zlate rokavl ^ 1” nyju Levvisu t k.	^
prve runde.	„ern°8	«
PARIZ, 24. - Sevesha5 jj ški boksar Aissa f1 ^ premagal s tehnični11!. P 4. rundi bivšega ne® ,, vaka Manfreda Neu
S
CORTINA D’AMPEZZO, 24. — Za svetovno prvenstvo v bobu 1960, ki bo v Cortini od 18. do 30. jan. so se doslej uradno prijavile Argentina, Nemčija, Španija, ZDA in Italija, načelno pa so zagotovile svoj nastop tudi Avstrija, češkoslovaška, Anglija, Poljska in Švica. Za sodelovanje vseh 17 v mednarodno zvezo včlanjenih držav, so v teku pogajanja z nacionalnimi zvezami Belgije, Kanade. Lichten-steina, Francije, Norveške, Romunije in Švedske.
Odgovorni ure®1^ STANISLAV	-
Tiska Tiskarski zavod
KINO PROSEK
25 '
predvaja danes * ob 19.30 un *'
Zgodba
generala
cus#!
ERROL
S
predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob !*■ komični film:
«Komiina
H*
Igrajo: STAN LAUREL, OLIVER HARDV, ^
\P*
ROLD LLOYD
CHARLIE CHAF
JO
C*1
Vd
IVAN TAVČAR
MRTVA SRCA
POVEST
»Poštena duša si,» oglasi ge Krušič, »poštena od nog do glave. Sedaj si malo pijan, a to ti služi le v povzdigo talentov tvojih.*
»Filip Tekstor in Viktor Malec! To se čuje kakor voda in ogenj, ali ne?»
«Kakor voda in ogenj! Recimo, da si ti voda!* dostavi Welser zaspano. Veselilo ga je, da se je tudi z Malcem moge! šaliti. Ve se, da ga je v aristokratski svoji duši zaničeval, umazanega tega plebejca!
Malec nadaljuje: »Dostavljam še, da je bil pošteni moj oče sicer dvakrat oženjen, a vedno se je pisal za Malca. To je, kar vam, izborni prijatelji, naglašam! A naglašati mi je tudi, da niti prva niti druga žena njegova ni bila iz obitelji visokorodnih Tekstorjev!*
»Malo me briga to, prekleto malo!*
«Potrpi, Welser, potrpi! Kmalu ti bode stvar kratkočas-nejša! Poglej naju! Evo mene, Viktorja Malca, in tam gospoda Tekstorja! Kdo bi mislil, da sva — brata!*
»Brata?* vpije grof Welser.
«Na moji častni besedi! Brata po krvi, a samo pred Bo gom! Pred ljudmi pa se skrivava, ker se sramujeva!*
«In oče tvoj se je pisal vedno za Malca? vpraša Welsei in na obrazu se mu napno črte. :Ha, ha! Danes se izvrstno zabavam, nebeško!*
»Ti se šališ, Viktor!* Izpregovorl Filip Čudna groza mu je pretresala ude, in zavest se ga je lastila, da bode iz ust
tega pijanca čul nekaj groznega, morda najgroznejšega, kar ga je še pričakovalo v samotnem življenju!
»Govori, govori, dragi Malec naš!* sili baron Krušič, ki se je tudi zelo zanimal za stvar. »Izprožl in povej nam vse!* »Reč je hitro povedana!* odgovori Malec. Bn je očividno tako pijan, da ni vedel, kaj blebeta. »Nekdaj le živela tam na Višavi mlada ženica in je imela počasnega, nerodnega moža. ki ga ni ljubila. Kaj takega se pripeti časih!*
«Res, res! Kaj takega se rado pripeti!* dostavi grof Welser goreče. »Toda povej, kako je bilo potem, ljubi, preljubi mi prijatelj Malec!*
»Moj oče — saj ga sedaj poznate, starega krokarja — pa je bil v mladosti pravi hudič, pravi satan in kakor strela za ženskami, ha, ha! In sin ni mnogo boljši sedaj, ali ne, Krušič?* «Res je, in za ženskami si kakor strela!*
»Recimo, kakor vodena strela, ki še slamnate strehe ne užge, če trešči vanjo, ha, ha!»
»Ti si dovtipen, Welser, a sedaj pusti, da Malec nadaljuje' Stvar je taka, da se o njej med prijatelji govoriti dal*
«No, vidita!* prične nato Malec. »Oče moj je izgubil pred časom lase in sedaj se ve, zakaj! Oni na Višavi mu je prišel na sled. In kaj mislite, kaj Je storil. Tepec jo je potegnil v svet, tu na Višavi pa pustil zeleni travnik, da ga Je ata moj kosil, prijetno in polagoma!*
»Kaj vraga!* ječi Krušič in oči se mu napno na drobnem obrazcu, da mu stopijo izpod nizkega čela. »In potlej?*
»Potem, nekaj let potem pa se je oglasil na Višavi sinek, dasi je bil domači graščak že davno odrinil v svet. Saj ume jete to zastavico?*
»Umejem! Vse mi Je jasno!* kriči Welser.
«In ko se je oče moj ženil, in ko se je peljal s svojo ženo iz cerkve, čakala ga je tik pota gospa z Višave in pred njim se je ustrelila v srce, da je obležala mrtva na mestu! Saj umejete, kaj in kako?*
»Vse mi je jasno kakor modro nebo!* odgovori Krušič »In tisti sinek je v naši družbi danes, ha, ha!»
«Taka je in čast mi je predstavljati vama — gospoda Filipa Tekstorja!*
tega nesreč-Im govorjenjem e poglede proti govega srca vzore ■to srce! Zadnja i je bil bolj bled po vsem obrazu.
Pozornost vse družbe se je obrnila ted; nega človeka. Na stol je bil sedel med Mal in kakor v smrtni grozi je obračal skal, onemu, ki je s tako umazano prozo moril n, ter mu tako rekoč iz živega telesa trgal muč kaplja krvi mu je izginila z upadlega lica, od mrliča. Debele kaplje so mu stopile po če!
«Viktor,» je vzdihnil, »ali ima* toliko pameti in zavesti, da pomniš, kaj si izbruhal ravno iz sebel Reci, da si lagal, da vse to ni res! Moj Bog, saj ne more biti res, ne sme biti res! Pomisli vendar, kako ste me trii, kako ste me preganjali in kako sem moral zavoljo vas nesrečno živeti do sedaj! Ne spominjam se dneva, da bi bil srečen! Pomislite, gospodje, vse to in imejte usmiljenje z menoj! Ves la čas mi je pred temno •	sonce	spomina	nanjo, Ki mi je bila mati. In sedaj
mi hočeš sveto podobo v mojem srcu razdrobiti in oskruniti najskrlvnejše svetišče v duši moji! Reci, da »i iagal, Viktor, in vse ti hočem odpustiti, kar si mi kdaj storil žalega, kar ste mi storili žalega vsi! Reci, da si lagal, za vse svetnlkel Reci, da si lagal! Vzdrami se vendar, sicer mi je zblazneti!*
Na mtzo nasloni težko glavo in globoko vzdihuje. Malcu pa se Je srce topilo v radosti.
«To mi je prijeten pogled! Le trpi, spaka, ki sama ne veš,' kako si prišla na svet!*
»Ti ne govoriš resnice, Viktor!*
»Ha, ha! Kdo pravi? Včeraj se mi je izpovedala sestra
Meta, nesrečna nevesta naša! Kazal sem ji dobro srce in počasi vse izvlekel iz nje! Uboga, bleda golobica! Veruj mi torej, da Je bila mati tvoja.— ničvredna, izprijena ženska!* Filip vzdigne glavo. Z mrtvim pogledom opazuje onega, kakor bi pričakoval, da bode še enkrat ponovil grozne besede.
«Res,. res!* ponavlja Malec, »iako je: izprijena slaba ženska!*
m
v kot, kjer je slonelo orožje. Ali prehiti ga mali &° ie V »Kaj hočeš pri orožju! Branil je čast matere moraš vedeti, kaj ti je storiti sedaj!*
»Naj orožje razsodi!* peni se Viktor.	y
S?1«
»Dobro, naj razsodi!* odgovori Filip ponosno.^^f^i
»Stvar Je torej v najlepšem redu!* dostavi *e>. drugo prepustite meni! Lepšega konca si niti misliti ne
DVAJSETO POGLAVJE
odbije, »M
In ko ura odbt]c> ■ črna zemlja nas kdo bo še po nal0 f»
Kdo se z nami_B°jetP
Simon
A
IrUl® »
Welser Je res vse uredil. Ker ni bilo glede f t
• —T--	Uicuil.	iver	Ul	U11U	M
mnogo izbire, delil se je s Krušičem v ta posel. ^ravl>l i)lJ je odpeljal v Lukovec, kjer je poiskal vojaškega z JJLjr , - za vse slučaje navzočen pri dvoboju. 1 f0{ v’j (J skrbel tamkaj potrebne samokrese. Kratko rečeno, - 0, # se je posvetil tej stvari s tistim toplim navdušenj 0 J
pred Bogo«
ou je Ptoj&l<5
je posvetil tej stvari s tistim toplim na if j*50 njeS°vem mnenju zahtevala pr ljudmi! Največ preglavice napravljal mu
S
K
B*
$
7’
K
s:
Nato Filip naglo vstane, popade polno kupo na mizi ter buskne tekočino Malcu v obraz, aa je hipno vse curelo po njem »Na. kukavica!* izpregovori, «da bodeš laže pogoltnil laži, s katerimi hočeš onečediti gomilo materi moji!*
Malec si obriše mokri obraz 111 otlo zaječi. Potetti pa plane
«<uiM£ujen ter je siuzu gospodi V drsa**-® j 0,^., r, grof Welser je nasvetoval, naj bi se streljalo me češ da bi se stvar prekrvavo ne končala in izgovora pri roki, če bi jih motili med bojem, je, da se bodeta nasprotnika na različnih mestih 0 po ,r led in da imata potem premeriti zamrznjeno vrs ^ P jr dolžini trikrat gori in doli; kjer bi se srečala; trelJ8fj K streljata. Vsakemu se je dodelila pravica trikrat » ,9 šestem strelu pa je boj končan na glede, ali )e 0ei°' ne. Mali grof Je bil precej ponosen na to svojo . da takšnega dvoboja svet še nikdar ni videl! sid
‘Nadaljeval
S
I
Pii I) to
to
s
te
iss
A