;MTY 0* ILIUHH Ui»MH
•P R o
VETA
glasilo slovenske; narodne: podporne: jkcdnote
Credsllkl In upravnllkl prti-
•tori: 2S87 S. Lami dal« av.
Offlcs of pubUcstioa; 808T 80. laamlali' »vr. Tel«|i|ioi)(«; baws«lalo 4S35.
leto—year xi. ^jj
M rhto—
Irr^V^nS: CH1CACO, ILL., petek, 27. decembra (Dec. 27) 1918.	13 00 STEV.-NUMBER 302.
(No. 148) »atUM by tka Aaft «f Oet.Ur S, lflT, «s fUt M tka
* 1» —»Hi
by ik> Acl of QcUb>r g, lt!7, o« fUf »I tka Past OOU« »f CkUaa«. "»»»U. »V	»f lU	t, A.
for —tttm« »I	rata af	pmlfri far jj>	1101. A«t of Ost, 3, l»ll^a»tkacla»d o« J»m 14, ISIS.
PMiautu Qw«nl.
nov protest ,100 ubitih na mati je srecauk v jeklarnah 00-slovenske vlade.: božič v berlinu, svoja dva sinova, puščajo delavce.
Italijani pravijo, da je Trst že Ebertova garda j« s topovi podrla \ 2000 lat italijanski! — Jugo- kronprindevo palačo, v kateri slovanske dete »o jim "»v-	so »e sabarikadirali po
atrijska armada	morščaki.
HOOVRB JE POSLAL AMERI - j EBERT ARETIRAN - ALI SO IKO KOMISIJO V JUOO-	SE REBELI PODALI?
SLAVIJO.	---
>	------i London, 26. dec. — O novi ber-
Žcneva, 16. dee. — Iz Ljublja-i linski revolti prihajajo selo kon ne poročajo, da ho imeli danes ko- I fusna porodila. Vest is Amater, stanek zastopniki Narodnega dama se grlasi, da so rebelni po Svota dr, FofaČuik, dr. Triller in 1 nonščakl y "rdeči (cesarski?) r.i.j.Mi s poveljnikom italijnn-(palači razobesili belo zastavo siiiii čet Coštellyeni v Postojni, jv znamenje kapitulacije, med kaiteromu so izročili protest slovenske vlade prdti okupaciji slovenskih krajev. Italijanski po-vdjnik je sprejel zastopnike prijazno in je dejal, da nima nobenih političnih nalog,, pa« pa sa-iiK> vojsfike, to je da se natančno izvršujejo pogoji premirja, in da <f čez* demsrkacijsko črto ne pre* naša noben materija), ki je prepovedan. Zastopniki so opo-gorili poveljnika, da Avstrija fiima ničesar več opraviti y do-tičnili krajih, toda on je odgovoril, da smatra jugoslovanske čete še vedno za "avstro-ogrsko nr-inado."
Prizor is vojaške bctaiinioa MaU je umrla, ko Je zagledala sina brez nog in rok in s voščeno čeljustjo.
BILO JE V NEW VORKU.
tem ko pravi druga depeša di raktno is Berlina, da so pomorščaki aretirali Eberta in ie dva druga ministra. Tretja vest sporoča, da je prišlo do kompromi-
■m*
Ameriška komisija v Jugoslaviji.
' * Pariz, de<\ —• Herbert O. lloover, ameriški živilni upravi-lelj, je poslal komisijo na Poljsko z namenom, da preišče ta-mošnje živeine razmero. Dalje je Ifoover poslal komisijo r Oeho-slovakijo in drugo komisijo v Jugoslavijo v ravno to avrbo. Vse tri komisije imajo nalogo natančno poizvedeti in potem poročati, kako stoji živež ji o stanje v omenjenih novih drŽavah.
Italijani is "edrsitnifa" dežel v
' - Parisu ••' ' • Pariz, 26. ^der. V Italijanski poslanci iz odrešenih dežel, ki so zastopali ItalJjane v dunajskem in ogrskem parlamentu, so prišli v Puri? in predložili spomenico predsedniku \Vilaonu. Sprejel jih je K. M. llousc. Italijani navaja-jo v svoji spomenici, da so dotič-ue dežel že 2000 let (!!!) itali-janske. da je Trst trpel pod avstrijskim jarmom pel stoletij in da Dalmacija hrepeni že od leta 1797 po združenju z Italijo (t!!)
8POPOLKITEV BPOHALNE IZ NAJDBE. .1 ,..
Waahington, D. O. — Brezžični brzojav — spada med najbolj znamenite iznajdbe zadnjih deset letij. Ali danes nimamo le brezžičnega brzojava, ampak imamo tudi brezžični telefon, ki se ved-no bolj spopolnuje.
Mornarski praporščak Palmef se je dvignil v zrak * letalom, opremljenim s slušalom za brezžični telefon. Dasiravno je bil Še sto milj proč od postaje in je stroj ropotal, je razločno slišal ko-mandanta O. D. Murrayja, ki mu je dajal povelja. «
Spopolnitev te iznajdbe je veli-, ke vrednosti, če uvedejo prek-morsko zrakoplovbo, kajti letalo aH zrsčna ladja bo lahko ves čas v telefonski zvezi z* brezžično postajo ns suhem. Poizkušnje o-I »etajo najboljše uspehe in stro-kovnjaki so prepričani, da se iznajdb« še bolj spopolni. u
Kodanj, f i. dee. — Na božični dan je divjala v Berlinu poulična bitka in število mrtvih računajo najmanj na sto. Bitka jo bila nadaljevanje bojev med sovjetskimi pomoršniki in repuhličai.skn gardo, ki so izbruhnili v ponde-Ijek in so nadaljevali v torek ter sredo vsled naredbe Ebortovc vlade, da se morajo pomorščaki vrniti v Kie>. Pomorščaki so že od začetka revolucije stražili kanclerjevo palačo in poslopje starega državnega zbora; v prvi je nastanjen Khertov kabinet, v drugem pa centralni odbor delav-*ko«vojaškega sveta. Vlada je p« sklenila, da novoorganizirana garda nadomesti pomorščake, čemur so se zadnji uprli iti posledica so krvavi boji.
Pomorščaki so se zabarikadira-)i v palači Harstall in r?publi-C-aJiska garda naskukuje palačo šr Arir tlni, ali-rtn rx1«J V tej palači imajo spartakovol svoj glavni start, ter noče odnehali nobena stran, je pričakovati nadaljnih bojev.
"VorwacrtsM poroča, da je vladna garda s topovi podrla palačo bivšega kroupriuea. Ji nogo vojakov republičanske garde je že prestopilo na stran pomorščakov; obenem so vrste robelnih pomorščakov pomnožili oboroženi delavci in položaj je kritičen..
Včeraj sta Liebkneeht in Lede-bour kouferirala •/. Ebertovimi ministri v stari kanclerjev! palači, toda Izid konference še ni (znan. Spartakovri -zahtevajo, da Kbort in Hanse resignirata da pridela na njuno mesto Liebkneeht in Ledebour.
Amsterdam, 96. dee. — V Berlinu je poulična bitka, ki traja že od pondeljka. Sorialistični poinor-mtkrščaki, ki se nočejo pokoriti ukazu vlade, da bi zapustili Ber-lin, ^ se utrdili v palačah Mars-tall in bivšega kronprlnra, katere je republičauska garda v to-rek bombardirala s toi>ovi 77mi-limetrskega kalibra. 0'omorftčaki ho se untiknili iz kronprinčeve palače, ali ne prej dokler že ni bila malone vita porušena. Kebeli imajo v rokah še ve* drugih poslopij, iz katerih streljajo skozi okna s strojnimi puškami. Več oseb je bilo že ubitih in ranjenih. Velikanske množice ljudstva so na Božič opazovale Iz varne oddaljenosti bitko, ki se jim je zde-Is kakor kakšna drama na odru.
ROPARJI SO OČISTILI DRAOP LJARSKO TVRDKO V MINITE APOLISU,
• >
AMBftliKO BRODOVJE SE JE
VRNILO.
New York, N. Y. — Bil je med
onimi, ki jih v sedanjih dneh pren naw»jo v bolnišnice z ladij, ki prihajajo v pristan ob zvokih god-be in tulečih parnih siren. . . pa tudi njegov brat je bil med njimi.
M rs. Kophia K ali len je šla dvanajst dni kasnejo v hrooklyosko liolniinieo. Povedali m. ji. da sta se njena sinova vrnila iz Francije. Mesec dni preje je čitala imena svojih sinov v imeniku ,ki je govoril o izgubah. 8pomnila se je ranjenih vojakov, ki jih je videla. Povedali so jI, da bo lahko vi-dela svoja sinova po dvanajstih dneh.
Mrs. Kalilon jo šla v brookl.vn-sk<) »bolnišnico. Vstopila je v, majhno sobico in videla je tam Ma-i svojega sina. Bil j<- bled, to.la smehljal se ji je.
„Nikar ga ne motita," jo svarila bolniška postrežnica,'* nikar ga ne objcmile."
Mrs. Kahlen je gledala svojega sina. . . Bil je medel, toda bil je doma. Materi so prišle sobic v oči. Ko si je osušila solzo, je pričela strmeti v postelj, zdela se ji je tako prazna.
"Davie, kaj je s teboj? Odeja je nekam Čudna?" je prišlo iz materinih prsi, potem je pp hipno dvignila odejo in vidHa. da siu nima nog. Omedlela je. Pritekla jo boluiška strežnica. Pokrila je \iajprvo Davida,-, ki je* kšal s svojimohraj?0tn is zaprti, ml očmi.
* 'Moja mati me je videla", je mrmral Davie.
"Ne jemljite si stvari tako k srcu", je bolniška utrcžnica tolažila mater. "Davie je srečen v primeri z drugimi. Morali bi jih videli. Če M vi videli one, ki ne se ravnokar vrnili, bi so zahvalil Bo-gu, da vam je ohranil Davleja takega, kakršen je. No, tamlewv bližnji sobi. . , no. vstdpite.'
Bolniška strežnica je peljala Ka h I eno v o v bližnja sobo. V postelji je ležala čudna postava. O-braz je bil voščen, kot se vidijo v panoramah ali v rasložnih oknih trgovin za obleko. Postava ni imela rok in postelja je izgledala prazna. Mrs. Kahlen je gledala v voščeni obraz. Voščeni obraz je gledal mater In počasi so se pri-" čole premikati voščene čeljusti.
"Ali niste zadovoljni z Duvic-Jernf" je šepnila bolniška Mrežni-ca. f
"Mama",, se je izvilo razločno iz voščenih čeljusti, "mama. .
Mrs. Kahlen m je z rokama pokrila obraz. Iz njenih ust ni bilo glsNii, naenkrat »e je zgrudila ns tla. Pribit?) je dr. Seipert In odnesli so jo v bližnjo »oIm>. Pet minut kasneje je tam umrla. /
"Bolent je povzročita srčno kap," je rekel zdravnik.
Boluiška strežnica «e je vrnila nazaj k vojaku, ki je imel na o-brazu mssko iz voska. Drle so ji »olze po licHi, in ko je |Migleda-la na tablico, je čitala s Samuel Kahlen.	,
Iz voščenih Mjusti sc je p« zo pet Izvila liencda, , . "mama".
V So Ohiosgu je odalovljenih do 300 boljše plačanih delavoev braz pojasnila.
DELAVSKA OROANIZAOIJA RASTE
Ohioago, IU. — Illinois Steel kompanlja je v South Uhieagn odpustila od 200 do ;UK) delavcev. Delili so jim, naj gredo domov in o-Kt«Wjo doma. dokler jih ne pokličejo na delo.
Delavci so bili zaposleni pri električnih plavžih, v katerih izdelujejo trdo jeklo za topove,
Govorica se Širi, da pošljejo še Več delavcev »domov. Uradniki molče o vzrokih za odpuščanje delavcev, kljub temu pa navajajo delavci edino pravilno vzroke.
Jeklarski in Železarski delavci ao se pričeli organizirati in iujlh organizacija je postala le precej močna. Jeklarski baroni še niso bili nikdar naklonjeni delavski organizaciji ih najbrž so pozabili prehod-nji čax, da ost rašijo delavce.
Do sedaj jo po Izjavi voditeljev strokovno organiziranega delavstva 70 odstotkov delavcev organiziranih. Tak naraščaj strokovne organizacije pa ni všeč jeklarskim baronom ftt zato sodijo v delavskih krogih, tla so se posluŽili stare taktike, da preprečijo organiziranje delnvivv.
Odpuščanje delavcev se nikakor ne ujema z izjavami nekaterih ptfttMburŠkih feklarsklh magnatov, da je jeklarska industrija preobložena s naroČili. Če Imajo jeklar, ite res dosti NaroČil, zakaj odpu. Sčajo delavce! Vzrokov ni torej jokali v pomanjkanju naročil, ker so drugje.
4,000 DELAVCEV ODPUŠČENIH.
Alton, IU. — NVestcrn Catridgc kompauija je obvestila 4,000 de-lavcev, da ostanejo doma, dokler ne dobe poziva, da se vrnejo na delo.
DRUŽBA JE ZAVAROVALA 10,00 DELAVOEV.
New York, N. V. - Kugar Rc-finlug kompanlja je zavarovala 10,000 delavcev na svoje strdke. Delavcem Je Izdala police od $fi00 do $1,000. ravnajoče se po službe-Uiiti letih delavcev pri kompsnlji. : V strokovno organiziranih delavskih krogih sodijo, da se je družba odločila za ta korak, da z njim odvrne delavec od strokovne organizacije.
SODNIK OOOKB S PLINSKO
DRUtBO Ohicago, 111. — Ravnatelji pilia-alte družbe so »nastavili nekega biv-šega najvišjega sodnika, da jim pomaga potolažiti razburjeno duhove, ki so jih poklicali v življe-nje nepravilni plinski račttnl, in da čez afero kmalu zarasle trava.
Blvi /višji sodnik Oeorge A. Cooke iz Aleda. III., prkfe v Hil-eago prvega januarja, da prevza me pravilne afere druži*.
Njegovo delo bo, da ugledi pot, da lahko kompanlja o»»drži kolikor foofoče denarja, ki ga j<» Iztisnila
miljoni pozdravili uplllsona v londonu.
Kraljevski sprejem predsednika na Angleškem. Wilson ie dejal ameriškim vojakom na božični dan, da konferenca prinese "dober mir."
papel hode svoje ■
"morsko okno."
t, «'
Pritisk na Wilaona, da dobi VaU-kam ishod do morja in klsri-kalne ostaaks v Avstriji in Nsmčiji.
AMERIKA V ZADREGI
IWashlngton, D. C. — Mo<l ti-stlnd, ki Iščejo "morskih oken", jo tudi sveta stallcs v Vatlkatui. Tukajšnji vladni krogi ao prejeli ofieljelue informacije, tla bi papež želel, da mu mirovna konfe-renea dovoli pas teritorija o<| Va-tikana do morja, tako da mu bo možno stopiti v zunanji svet, no da bi so treba dotakniti Italijan-»kili tal.	'
V to svriio bi papež rad govoril z Wllsonom in ravno laracU logn so zadnje čase toliko piše o nameravanem predsednikovem oki-sku Vatikana, kadar prihmlnjl mesec poseti H lin, Do danes še ni uradno zuauo, dali Wllson obi-ščo papeža ali ne, ampak razume so, da ameriški lit evropski klerikalni krogi vplivajo z vsemi silami na \Vilsona, da se odreče papežu konference.
.Mnenje tuka^ujih politIčnrje
i/ k.mzumentov z nepravilnimi ra ^^ jn ^...............
čunl, napravljenimi, ne da bi kdo m4,fj||a ^ popolnants
za papeževo "morsko okno" mt mirovni konferenci. Bila iri pač zadrega, kajti Izhod od Vatikana do morja vodi vendar po iinlljrtiskih tleb in Amerika Ima rnvtio toliko pravice zahtevati od Italije, da odatopi pas zemlje Vatikanu. kakor bi Imela Italija pravico zahtevati, da Amerika odstopi paS /eni I je tjudatvu V I Mst rlk t u ot
Oolumbis čez Msrylsnd do penn. sylvansko državne meje.
Daljo ima Vatikan šo eno misl-jo.'za katero >I>1 »s« rad priporočil predsedniku Wtlsonu in katero podpirajo klerikalni krogi tukaj in v zapadul Kvropl, namreč tla mirovna konferenca <lovoll združitev Vomške Avstrije z Južno Nemčijo ali saj z liavarsko v eno neodvisno državo, katero glavno mesti) bi bilo Monakovo. K pad-ecm Avstrije Je padlo zadnje "sveto rimsko cesarstvo" In Vatikan je naravno v strahu, kaj bo z dohodki svata cerkve, sko *e povsod pojavijo republike, ki 'a-koj ob rojstvu tir jejo ločitev ecr kve od države. Zato je papeževa skrb, ds pobere in zlepi skupaj saj nekaj kosov razlike avstrijske in nemške monarhije; nekdanji klerikalni vpliv na Bavar-skotil in v nemških deželah pokoj-ne Avutrije še živi In tam bi se morda še ka/ rešilo Iz razvalin.
Značilno pa Je, da ameriški listi prav nič ne razpravljajo o am-bleljah Vatikana, dasiravno Imajo dovolj gradiva o tem v londonskih in iiariških listih. Ali je A-
London, 2«. dar. ~ Predsednik VVlIson je prišel danes oh polu treh popoldne v London, Sprejela ga je mlljonska muoHca I juri stva z ovaeljaml, kakršnih še nI doživel noben vladar na Angleškem. Posebni vlak. ki je prlpc Ijal Wilaons iz Doverja, je bil ves. čas med potjo v spremstvu ero planov, ki so kroilll nad njim. Ko se je vlak ust p vil ns preddvoru | mst a jo llydo Park. je z londonskega »(tolpa zagrmolo 2! stre lov Iz ropa prislsodulku v po-ztlrpv. Na kolodvoru Je sprejel NVHsona In njegovo soprogo kralj Jurij z ženo.
\ViUon so je odpeljal in Ohau-monta, glavnega ameriškega sla* na, danes zjutraj In v nekaj tirali jo dospel v Calttls, kjer ga Je ča-kala angleška bojna ladja, kato-»a ga jo prepeljala čez kanal na anglcškii tla.
(Miaumont, Francija, 2«, dee,-V tukajšnjem glavnem stanu a-merlške armade Je bila včeraj velika slavnost, ko Je glavni povelj nlk ameriško armade, predsednik Wllson prebil božični praznik med svojimi četami. Wilson je j-mel dve govora. Prvi je bil na odprtem In obširnem polju v llu mesu kakih *J0 milj od Ohauiumt-ts, kjer ae j« abralo ekrog, njega
v iK^rlsa? ; lr, l i Jnl mirni ^ m»m r*k-
jo, Wprejme ... stjS	Jr JJJ
A m^vn	okno .m ^^	vYrat.
Minneapolis, Minn. — Štirje
banditje so oropali draguljarsko ivrdko American Jewelry Co. za $60,000 draguljev in	v goto-
vini.
Rop je bil IzvršAi po programu, ki je v navadi pri ameriških roparjih, kadar obiščejo kakno dragu -Ijarslui tvrdko pri belem dnevu. Po izvršenem ropu so se l*wlitje odpeljali s plenom v avtomobilu.
— Perzija je sklenila zahtevati ' na mirovni konferenci, da se tudi njej trizns prsries samoodlo-čevaaja
čltal plAnomere
V finančnih krogih govore, da 1h» sodnik fooke mogoče izvoljen predsednikom drt.?.l»«
New York, N. Y. — Ameriško!'	--] |M)	vihar po-tal preni-
brodovje, ol>stoječe iz desetih ne- Mednarodna socUliatična ktttfa- len, se umakneta Cowdery In John boj«enlčcv, je vrnilo v domače	renea v Svtol.	Thoinpaon. siiperAiteiident bralcev
vode pod zapovednlštvoin admi-| pirk w	_ .< p0|»uUftre>"'pllnossserov, katerega naloga je bi
rala llenry T. Maye
Brodovje je imelo zelo ^leJ" vreme na |Hitu. Kmalu po odtnsiu iz evropskih vod. so ae razruše valei ločili od nebojaenVev in ad
1'sri/, ao. ne<-. — ru|»uii»»r^ k..........y —, Va t «
i javlja, da je Arthur HetMlen.on.il a, da nadzoruje Manj* pltnome-
blvšl minister brez portfelja % rov.
britlškem vojnem kabinetu in Hodnik fooke je na[ gla-u kot dl-znani voditelj tlelavske atranke vlplomat In v finančnih krog lii go-Angliji sklical v imenu delavske-j vore, da je prava o^ba. ki lahko o-
kalnim vplivom f
D1LAVCBVA USODA
Moneasan Pa. -- V žlčsrnl Pa ge Steel Vire kompanlje je dejal H letni John .laranko Ko so lez-lezle MorseMjene železne ksče Izpod vsljsrjev pod druge valjar-je lil ae tako spreminjale v Žico, ne je taka lielorazbeljena železna kača ovlla Jaraaku okoli vratu In ga na mestu u»mrtlls. Pre-deo ao ustsvlll stroje, je Jsra-ko
valei loelll o<i neno»iirvi	Aiitrlljl. saiieai v hih-hh tii-i»»»>»«—r----------«iwu ----------------- »
■»hiti proti jugu, kjer je bilo mor- ff| JrrMn uu Angleške« niHn-jtrt^ii ljudsko zaupnih napram, jm(., fc, .kursj odrezano r' .. .	i .	i	__A__v ntii>«ki družbi.	I	i -------
je bolj mirno.
ČUDNI VOULOI Oedar Rapida, Iowa — Ljud
stvo > tukaj s splošnim glasma-
njem dovolilo, <k featnoželeznl-ška družba lahko poriše voznlno od pet na šest eentm-.
rodno *oeial»aličnn donferen«M» v plinakl dražbi.
|*uaanutt, Aviea. ki ae otvorl	Sedaj »Kiataiie šef pravne tvrdke
januarja Hendera<»it je to atoril
v «porazuiau sramllle Huy»mst»-aom. Ujnikom me«liiaror|nefs «o-eialistlfnega Mroja in lloiirijcm Van Kolom, Ma-ialiatičiilm vt*dite. I jem na llolandakeia
■TREM K
('mike Siillivaii A Hieks. ki tvoril fhh-go in okolfc-s V p^ek de-Uvn	plinake družbe. IW^-|loo,s oblačno in Id a d n. Se ver no-
O.. Snllivan sin en.nega demo- zapolni vetrov ovpr^ ns tem-
(»eratura v zadnjih 14 urah I H. Molnee izhaja ob 7:17. zahaja ob
tlna Sullivsn, sin enanega
kratenega H It »ča rja lloger C. Solilvana. je člAi le pravne družbe.^ , . ,
4 2f».
klli besetlah in nato ja Wllson pozdravil moštvo In mu sporočil v Imenu IjuiUtvu Združenih drlav najlepšo želje za Božič in Nnvo Isto, Dejal jo, da jo Amerika 'ponosna na svojo bojevnike, ki ao tlosegll vso za kar so šli z orožjem čez morje. Daljo Je rekel moti jdmgiiu!
"Zgodilo m j«-, da Je Imela A-merlka prednost predložiti program miru in procedura n.trnvuo-ga sklepanja je zdaj zelo enoslav-na, kajti vse prizadete države so sprejela naš program. Ko se enkrat izvedejo načela programa, bo svit videl, da države, ki so izvo-jovale vojno, In vojaki, ki predstavljajo te države, ao držali be. sodo ne le v svojem lastnem Interesu, temveč v ustanovitvi sploš nega miru na stalnem temelju pravičnosti,"
Med vojaki Je bilo veliko navdušenje, ko Je VVlIson nehal govoriti In eell gozdovi rok so z aplav-dlranjem In mahanjem Izražali odobravanje njegovih bss#d
DrugI govor j« Imel predsednik v mestni hiši Cliaumouta. kjer je podal globok poklou Franciji in naglasi! trdno prijateljstvo med obema republikama. Svoj govor Je zaključil z navdušenim vzklikom t "VIve la KrsnaaP
Vreme Je bilo na boftlčul dan zelo prijetno tu predsednik Je Ml j»ko zad# vol jen,
Jjondou. 2$. tlee, - - Prve ure Wilaonovega bivanja v l,oiidonn so jHitekle med ceremonijami lit pompom ofleljflullt sprejemanj, ki so se vršile v kraljevski palači Ouektngham, kjer Je predsedniku pripravljeno stanovanje, .lutrl (lietek) zjntraj vHil konferen-i h z angleškimi mlnlatri in juiri Rračee j<- oMirtM banke. * Bueblnghaiau, kjer bo udelelena vsa vlftja vlsdns gospoda. ^
VOJAŠKI PRETEP
New Tork. N. T. - Po polklj-
skrm poročilu so zsmorskl voja ki povzročili pretep v nekem se-lunii, ker jim aalunar ni hotel prodati opojnih pijač. Prelep je I rajal pol I* konce »o mu napravile pol k i Jake rezerve In vo-jaške patrulje. Aretiranih je bi ki nad dvajset oseb.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
likaja diMmo rana B«d«lj in Rraaaik*v.
LABTNINA SLOVKSKE NAKOPMB PODPORNE JEPNOTK o*Iaso» po dogodim. »Okop« M M vrsUJeT
Hfarofotnart L*lajeal	(teren Ckkage) te Ceaofe * aa
81.00 ao psi tote fai Ti« m tri ■mt>? Cklemgo in tamTe $4.W m ft.SS m pol ku, fi.it aa teig
•?ROSVETAM
•THE ENLIGHTENMENT*
OrfM »I tW »Ur—i« Mmtimmmt fU
Unitad States (tšctpi Chleag«) ui
foreign countrie«, >4 60

"PROSVETA"
9» UirMib AVNM,
Tolofo« LmwmdmU
M MUH 1UI-__-	_
Hearstovo norčevanje iz Jugoslovanov.
Hearstov "Chieago American" ne je zadnji pohdeljek v ured-
Slškem članku prvič »pomni! .Jugoslovanov in afetJr * sledečimi bese-
"Pazite na težave med Italijo in Balkanom. Izjava ministrskega predednika Orlanda, da Italija še lni pripravljena demobilizirati, ima men pomen. Italija, ki ima na čelu inteligentne državnike, ne bo dala orožja iz rok in ne i/postavila 'napadu od kakšne novopečene, j; zda ve jugoslovanske republik«, ki se je naenkrat pojavila na drngi mani Jadrana.
Italija ima tudi pravico biti uvrščena v program "samoodloče-vauja", in njena čvrsta odločitev je, da se ne bo pnatil« izročiti ha milost kakšni balkanski amalgamaciji in zlasti ne bo dovolila, da bi . bilo njeno vzhodno obrežje odprto napadom iz pristanišč na dru^i strani Jadranskega morja. (Jospodje na mirovni konferenci morajo Hpoznati, da je civilizacija Italije vredna saj toliko pozornosti, kolikor mi vredne lepe, poetične nanje ravnokar iznajdenepa jugoslovanstva".
1'parno, da Hearstov šmok dobi odgovor na to zasramovanje Jugoslovanov v "Slovenian Review"< ali kjerkoli v ameriškem tlaku, kaki tnega za h luž i.	' . Uenrstovo ljubimkanje z Itallanskimi ancksionisti ni od včeraj. Odkar je Italija v vojni, je imelo časopisje tega velikega hinavca polne , Ifošc lovorjevjh vencev za vse, kar je šovinistično italijanskega. Trat In drugi jugoslovanski kraji ao po mnenju Hearstovlh liatov že od nekdaj italijanski in zdi ae, kakor da ima Heamtovo časopisje posebne interese, da bretika pa Italijanske atrune In zagovarja aneksljo Jugo slovanov.
I llaarat je znan vctei\tjak, ki vedno obrača politjčni plašč kakor mu le kaže, ali doaleden pa je vvoji veliki hinavščini, kadar ae je trhba igrati prijatelja delavatv«, demokracije in ljudskih intercaov. On je mojater v tein, da zna iHtočaano pretakati krokodilske koIzc nad "tlačeno demokracijo" ito prepevati hozano gotovim kapitalističnim interesom in evropskim kraljem.
Jugoslovanska republika in svoboda ae uresniči brez Hearsta in Mlo bi nas aram, če bi nam on izkazoval prijateljstvo; z mirno vestjo ga prepuščamo "InteligentHilm^italijanskim državnikom.
• H ki vv»-f* .	' ■ i- -' • ,
Mračne sile so na delu«
) Revolucija podira prestole, male in tellke, In precej jih je podrla v tem božjem letu, ki čez par dni zatone v večnost ter preide v slavno poglavje zgodovine.
Ali revolucija deluje le še z grabljnml velikih zobcev, s katerimi pobira z vrha človeške družbe le veliko svojat, ki je-glodala ljudstvo tlročletja; tistega glavnika z gostimi zobčki, ki počeše ves krvosesni mrčea a trpečega telesa Človeške družbe, se je revolucija do zdaj poslu žila le v K uniji.
Drugod so Ae ua delu mračne sile, stare krvosese sile, ki se skrivajo v temi in operirajo pod kamoflažuo skorjo rodoljubja in vaeh vednosti, Medtem ko je plamen revolucije osvetlil lep koa K v ropa, je Ae precej mračnih kotov, kamor ne je potuhnila golazen Iz predvojnih eaaov in čaka prilike, da nailaljuje svoje požerultvo.
Iz Brr^Vi poročajo sledeče:—"I>r. NVaitz, Akof v Inomostu na Tirolskem, je dejal v intervjuvu, da edina odpomOč proti toelalni revoluciji na Dunaju in v pokrajini, kar je Ae ostalo od Avstrije, no ameriAke ali auglcAkc čete, ki bi morale okupirati Dunaj. Waitz, ki je bil veroučitelj eka-eeaarjti Karlu, pravi, da nt zadnji nikdar abdiciral, temveč je le resigniral od prisostvovanja pri nedauji vladi. Klerikalna stranka v Avstriji Ae ziniraj sanja. da postavi Karla nazaj na prestol, in upa, da bo papež pridobil predneduika NVilnona za avstrijskega eks-eesurja v slučaju, da Wilspn obišče Vatikan. Istočasno so v ftvlci na delu agCntje avstrijskih, ogrskih in nemških klerikalcev, ki se trudijo ua vse načine, da pridobe na svojo stran katoličane v zavezniških drŽavah. Klerikalci pravijo, da se Je ueinfcki kardinal Hart* mann zojtcl sprijaznil z belgijskim knrdiSinlom Mercierjem, In da je klerikalna stranka v Pram-lji pripravljena |Ktinagati Karlu nazaj do prestola."
Kaj pravite ua to. dobre verne duAc, ki ste tolikokrat preklele ltalMburžanef Ali se vam ne sanja, da je tieka| strašno gnilenn v intemaelonall klerikalnega itopetija!
Na Irskem hočejo republiko — ali knkšnoT Takšno, da bi bil dublinskl kardinal njen Nevidni in dedni predsednik! Na ftpanskem podpirajo moimrhljo r vsemi Itirimi. Hrvolueija
PBOBVST*
in papež bo zopft "»vot>odcn človek " imkar lahko t<" oziroma poAlje koga v svojem imenu v Vernalllea, kar ne bo Francozom in Angležem kiiti najmanj ugajalo. Italija »matra, da im* r papežu dobro Ail»o proti t litim, Id naaprotujejo njenim zahtevam po anakilji jugoslovanskih daial.
Tako se kuha smola v mednarodnem klerikalnem kotlu za pravkar porojene otroke avobede in za prelepo devico demokra4-ijo.
Padec avtok racije ni dovolj. Ulavnik revolucije mora česati Ae (Ulje. Pasti mora tudi gobavi klerikalizem, ki je jheareča za v«e narode. Cerkev mora biti absolutno ločena od drŽave. Ako ne atore lega ▼ Jugoslaviji, je zaatonj govoriti o pravi avobodi in demokraciji t ^aši stari domovini To j« vedal dr. J. 1. Krik, Id jo dejal, da eden gte^tuih pogojev n*prodkjt Jngoalavije jo ločitev cerkve od države
Slovensko Repuhicansko Združenje.
Dopisi.
Clevel&nd, O. — Slovencem v Olevelandu naznanjamo, da ao vrši v nedeljo 29. decembra ob 2. popoldne javen trfiod v proatorih alov. Hocialiatičnega kluba v Narodnem domu. Občinstvo vabimo, naj ae ga udelefti v obilepi šte-
vilu
A. Bogataj, tajnik.
Dtvia, W. V». — Zelo veliko se je zadnja dva meaeca poročalo o influenci, pa te epidemije še ni konec. Pri nas je zelo divljala, a sedaj je že nekako pojenjala. Pri tukajAnjem društvu At. 8N-PJ. je le kakih par članov, da jih ni obiskala influenca."
' Razumljivo je, da so zadnji politični dogodki našli svoj odmev tudi med tukajšnjimi Slovenci, in da so pričeli z aktivnejšim delom za 8RZ. Znan rojak A. Z., predsednik ttfkajAnjega društva SN-PJ., se je lotil na<l)iranja podpl-aov za peticijo in prispevkov prid 8RZ. Koliko podpisov in pri' apevkov jc nabral, ne vem, pae pa vem, da je par možičkov prisililo svoje ženice, iti k nabirate lju, da so od njega zahtevale po-vrnitek prkpevka irt pa izbrisali je podpisu. (O tem je to Že tre t je poročilo. Ured.) Tu se ae ved no dobe ljudje, kateri so dobra paša za kakega fanatičnega av-strijakanta, ki hujska ljudi proti BRZ., jugoslovanski ideji itdlJ Med njimi bi se našlo tudi par herodežev, ki bi bili pripravlje ni umoriti mlado Jugoslavijo, če bi bilo kaj takega sploh mogoče. Koriček in Viljem bi bila' danes Ae mogočna vladarja, če hi J>llo v Avstriji in v Nemčiji nekoliko miljonov ve^i takih ljudi. T^dda M Karlovo in Viljemovo nesrečo ao tako redki, kakor pristni avstri jakantje med ameriškimi flloveh-ci. Tudi so med nami bele vrane, ki pravijo, da rajše "spadajo pod Taljana kakor pa pod Jugosla vijo." Nazadnje se jim bo pa 4e zgodilo, da ne boelo "spadali" nikamor. Na svetu so ljudje, kateri se dajo kupiti za kozarček Žga nja in tudi pri nas se'dobe. Ponu dite mu žganje, pa zahtevajte od njega, naj poje cesarsko foimno pokojne avstrijske monarhije, pa jo bo pel 14 dni akupaj, Če mu boste dajali za pijačo. Seveda niso taki elementi odločilni drugod, pa tudi pri nas ne. Ampak čim manjša je naselbina, bolj se ji po z^iajo toki madeži. Na belem žepnem robcu se madež mnogo bolj pozna In ga hitreje opaziti, ka|w>r pa na pr. na veliki rjuhi. Zato je treba madeže čistiti in jih od-stranjati. Z razširjanjem dobrega Časopisja in ustanovljen jem naših kulturnih in demokratičnih organizacij bomo odpravili take madeže iz naše javnosti.
Opazovalec.

* M«**. ALMI ODSOS:
Augnet Au«in, Mary Aniin, Filip Godbo, Frank Kerže, Martin V. Konda, IJtbin Kristan, Math. Pogorele, J. N. Rogelj, Anton J. Ter. bovec, Jože Zavertnfk.
Ivan Krelič, J. Kvartič, Jolko Oven.	"
curntiun odbor do »ov»oa komrnrunuhja:
Butte, Mont. — Mnogi naročniki imajo pri dostavljanju lista sitnosti, kodisi da ga prenehajo dobivati ali pa ga sprejemajo ne* redno. Nerednemu poslovanju po nekaterih krajHi Je (bilo krivo pomanjkanje iznčenih poštnih, d?* lavcev, ker so prejšnji odšli v armado. Dobe pa se tudi slučaji, kot ne je dogodil v tem mestu. Neki naročnik. Prosvete se je pritoževal. da ne prejema lista, dasi-ravno je nanj naročep, upravuiš-tvo pa je trdilo, da mu ita pošilja natančno na tisti naslov, kakor itn je ponla! naročnik. Prizadeti ne je končno obrnil na pismonoši-njo, ki je pojasnila, da ji je neka
eto nji
riAt^e
njen, namo naslov je -nepravilen. SMaj pa se mora ta oneha zagovarjati radi last It ve tujih p<išiljatev pre<l
Poročevalec.
oseba naro«'ihi. naj r Avstriji jim je dostavlja, ker je list bila katastrofa, pa so potisniti pulinotor v jetičn« pluča stare, crknjene mnnsihijc, la ju dvignejo naraj ua noge. Kaj hnčejoT
Italija ima tudi posebno karto v rokavu. Znano Je, da se je, italijanska vlada rsveials nsprem Angliji, l-YaWijl iil Rusijlv lastil J »>0*tnlm "n**01" po ved bi leta lHITi, ds papež ne bo imel ln>sede ua mirovni konferenei, ako bi silil tja llutki boljševiki mi pa objavili tajno pogodbo in bilo Je precej zadregr na zavezniških dvorih, papež je pa požrl grenkobo in molčal Ali dane«« m nekaj v redu ine«| Italijani in Francozi; kaj je ta "nekaj**, ne vemo, kajti med kupom rcani«* fln pripronto ljudsko čredo, h kateri spadamo tudi ameriški Slovenci, je debeto »ogrinjalo francoska eenmre. Resni« o bomo iivedeli šele tedaj, kadar bedo en-kre« v H bon objavili vse tajne d>p«^, kakor jih zdaj objavljajo v lUrtinu, Kaj bo kar hoče, toda mano je to. da je začela Italija stre-
Evaleth, Minn — Ne dolgo tega sem čital v nekem meaečulku vprašanje, de li je Minnesota popolnoma zaspala. To vprašanje je ravno v sedanjih resnih časih najbolj na me«tu In spodbuja vsakega naprednega tloveka. če le raz
poziv našega Časopisja sino se tu di mi zavzeli za nabiranje podpi soy na petfciji in nabiranje prostovoljnih prispevkov v prid SRZ Kakor''!*) drugft večjih naselbinah, smo tudi v naši naleteli na nazadnjaške ljudi, ki ne bodo naj-brže nikdar razumeli zakaj se je šlo. Taki ljudje se mi zde kot nekaki avtomatje ali živi fonografi. Fonograf ne misli ničesar in nekaj podobnega je tudi s takimi ljudmi, ki le ponavljajo, kar so ulišali že leta nazaj od drugih. To so sadovi vzgoje, ki jo je dajala blažena Avstrija našemu ljud stvu. Sicer, kdo bi se razburjal? Saj niso vsi naši ljudje taki. Ve čina Slovencev je prišla do spo znatijfi pozneje v življenju, kajti fekušnje, čitanje iVi opazovanje življenja in sistemov so jih privedla k spoznanju. Zato malo število nazadnje kov v raznih naselbinah ne dela tiste škode naprednemu gibanju, kot bi jo oni radi. Pač pa ta-korekoč naše progresivne Sloven ce Še bolj podžigajo k aktivnemu delu.
MW najzakrnjenejše spadajo vsekakor tisti, ki So imeli vedno obešeno na svtfjih , stenah sliko Habsburžanov, dokler se jim to zdelo splo-h varno. SHke so pozneje sicer sneli s sten, toda ostali so se nadalje habsburgovci v svo jih srcih in po svojem mišljenju Vse, kar ni bijo v prilog Avstro Ogt-ski hi Nemčiji, je bila laž. Vsa poročila, ki so bila ugodna za veznikoni, so toile le časnikarske lail, toda če bi jim kdo pravil o kakih čudovitih iznajdbah Nem ceV ali Avstrijcev, pa čc so bilo stvari še tako nemogoče, naši habsburgovci so vse verjeli. Taki ao Ijtfflje, katere se je pitalo vražami, ljubeznijo do cesarske kraljeve Avstro-Ogmke in svete vere. S temi 1'jud^ii bi Slovenci, niti ostali Jugoslovani nikdar dosegli svobode, če bi bili suženj sko vzgojeni ljudje v večini. Hva ložni pa moramo biti slučaju, da je pri njih doma velika ignoranca in se jih ne da porabiti v nobe-ttem organizacijskem delu. m
" f)uševno zaostalih ljudi med našim Ijudvivom se torej ni dosti bati, ker niso niti oddaleč \ veČini. Pač pa se pred nami na haja mnogo nevarnejši nasprot nik in ta "je italijanski imperializem. Če vemo, da je ta nasprotnik nevaren, zakaj torej ne mobi liziramo vseh sil našega naroda v boju proti najnevarnejšemu nasprotniku Jugoslavije? Ce so končno ttidi najhujši nasprotniki sli/, spoznali, da je bila tu organizacija ves Čas na odino pravem stališču, tedaj se je čuditi, kaj še mislijo bivši kraljevaši, ki se sedaj tako navdušujejo za republiko, jutri pa se bodo morda zopei za monarhijo. Vseeno, boj proti Imperialistični politiki Italije jc za slovenski narod natvažnejše vprašanje. Slovenci so otresli hahshurAke dinastije in tudi pomagali nemAkemu ljudstvu vreči prest<H Hohenzolerncev. Ker so se otresli teh dveh dinastij, s tem še nikakor ni rečeno, da je sedaj pozvana savojaka dinastija za vladarja Slovencem. To pa je treba vsMjveem iz apeninskega polotoka tudi jasno povedati. Kako naj ftiorimo to? Z organizacijo. Nekaj bodo storili Slovcnei v domovini, drugo pa storimo mi. Naše mesto je v Slov. rep. združenju, ki bi v Minncsoti bilo lahko mno-ao močnejše kakor pa je danes. Se je dela in vse, kar rabimo, jc iglavcev, ki bi ga opravljali. Dovolj časa ste imeli spoznavati, da lif z organizacijo SRZ. se morejo doseči uspehi. Ta organizacija je pod vodstvom v politiki skušenih mož, zato tudi ni delala taktičnih napak, kakrtr ste jih videli vse polno pri nasprotni organizaciji. Program SRZ. je še vedno tak, kakor jc bil v začetku In je sedaj ravno tako dober, kakor je bil takrat, ko je bil prvič objavljen. Vse nekaj drugega ste opazili pri naših nasprotnikih. Vse njihovo
John Brmenc, Jooeph Fritz, Joaeph IvanetU, J. JndaU, jTaa i j»aker, Anton lfotz, Frank Mravlja, Jacob Muha, BI H. Poglodij John Rezel, Joieph Steblaj, Frank Sava, Frank Udovič, Chariie Ve!
sel, Andrew Vidricb, Štefan Zabric, John Kalin, An Truger.	rj^:
Vsa pisma in denarne poiiljahre naj se paiil| naslov: Anton J. Terbovec, 2602 So. Millkrd Ave.,
Louii na sledeči
»flK>, I«.
šai s papfftvm, prlčrla je grotiti, da sklene komprornia z Vatikanom ume važnoat današnje borbe. Na
le pesek v oči njihovi zavedeni masi, katero so poleg tega vzgajali še v fanatičnem sovraštvu do vsega, kar je nasprotovalo mon-iarhistični propagandi. Sledov! t: vzgoje in ščuvanja se še sedaj kažejo. Hoteli smo prirediti vest-lico V prid SRZ., pa že so hiteli nasprotniki prirejati veselico ua ravno tisti dan, dvorano pa se najeli za šest mesecev naprej in tn srtno z namenom, da ham škodujejo. Kljub temu mi ne spimo, pa-č pa smo na delu. Kakor le omenjeno, nabrali smo precejšno število podpisev in svoto #8T.55, ki je bila poslana tajniku SRZ. Ker v Prosveti ne priobčujejo imen darovalcev, omenjam toliko, da kdor ne veruje, da jd bila svota odposlana na pravo mesto, se ime priliko prepričati, kjer bo videl kopijo vseh imen darovalcev in svote. Druga kopija pa je bila poslana tajniku SRZ.
Slovenci na Eevelethu so se pri čeli precej zanimati za dobavo dr žavljanskiK pravic. Nekaj roja kov se je zavzelo pomagati tistim našim ljudem, ki žefe vložiti pfcš-nje za drugi državljanski papir, to je, da gredo z njimi za priče brezplačno. Jaz yem, da je tu o* koli petinsedemdeset Slovencev ki lahko vjože prošnje za drugi državljanski papir. Požurite se, kajti zapomnite pi, da so glasovnice za delavce ene/ najboljših orožij za izboljšanje njihovega sta nja. Z glasovnicami odstavljatf in izbirate uradnike. Če nimOte volilne pravice, ste politično mrtvi.
J. A. Ambrožit".
Frederickstown, Pa. — Opo
zarjam članstvo društva Frede-ricksto\vn, Štev. 288 8. N. P. J. da se polnoštevilo udeleži redne seje, ki se bo vršila dne 5. januar ja ob 2 uri popoldne v Owls Hale. Na dnevni red pridejo točke ki . so zaostale zaradi epide mije. Volili bomo tudi odbornike ki bodo uradovali v letvi 191«.
Pridite na sejo in si izvolite odbor, ki bo odgovarjal s svojim delovanjem Željam večine član stva.
John 8kof, tajnik.
Oollinwood, 0. — Kljub števil-nemu moštvu elevelandske polici ,je se zadnje čase dogaja v Cle velnndu toliko roparskih napa dov, tatvin in drugih hudodelcev da postaja stvar U motorična. Dne 16. decembra je postal žrtev roparskega napada dobro znani slovenski gostilničar Frank Kle-menčič. Bilo je že proti polnoči In v salunu je bilo samo f* par piv cev, ko se odpro vrata in v gostilno stopi <bandit in zahteva: "Roke kviško!" Na obrazu je imel masko in v rokah dva samokresa. Gostje so vzeli stvar za šalo, toda ne tako ropar, ki je mis)il popolnoma resno in navzoči končno dvignili roke. Gostilničar Frank Klemenčlč se je mislil roparju izmuzniti v stransko sobo, kar je ropar opazil in oddal nanj strel. Pol ure pozneje je nmrl na potu v bolnišnico; Ropar ni odnesel denarja, kfr Je Klemenči-čev natakar roparja opazil rav-nt>, ko je natakar hotel vstopiti v gostilno, toda je takoj zaprl vrata za seboj In zlezel skozi okno na prosto. Pri tem se je precej pobil in povzročil nekoliko ropota, katerega je slišal tudi ropar, zato se mu je mudilo. Pokojni Klemen-čič zapušča osem sirot, kajti mati jim Je umrla pred desetimi meseci. Izmed otrok pokojnika je najstarejša hčerka, stara 15 let, katera je vodila vse gospodinjstvo In negovala mlajše sestrice in
bratce. Ko je umrla mati, je bilo najmlajše dete staro šele mesec
delo je bilo samo eno dolgo pojas-) dni Tne elevelandsko frsopisje
n jeva nje, tolmačenje in obrekovanje vsega, kar nI hoteli verjeti njihovemu "tolmačenjn.'* Dane* dobili, vidimo, da ao bila vso tolmačenja Pokojni Klemenčif je bil član
j# pisalo o tem brutalnem zločinu. Morilca seaj, ko to ptfem. le niso
društva Mir, SNPJ., društva Ita. ron Vega, organizacije Moose in podporni član pevskega društva Soča, ki je pri riiegovein pogrebu pelo žalostinke. Marsikatero oko je bilo rosno, ko je pred hišo ia. losti zaoril zbor Soče "Človek glej dognanje svoje ..." V cer-kvi je ta zbor zapel pesem "\a(j zvezdami", na pokopališču pa "Tiha zemlja g* ne drami". Ob grobu je'govoril predsednik društva Mir. SN-P.T. in ob tem h-lojnem, tragičnem prizoru, ko ho pokopavali očeta osniih otrok, ni vzdržalo solz nobeno oko. — po. ko j nik je bil doma iz Brega pri Sv. Vidu na Dolenjskem. Tu za-pušča brata in sestro ter osem o. trok, kakor že omenjeno. Ima tu-di več drugih sorodnikov in dru-prijateljev.
Nihče ne ve, kje ga doleti smrt in nihče ne ve, v kakem ntanju bo moral zapustiti ljnbrjene otro-čiče. Zato bi morali biti družinski očetje, kakor tudi matere Člani podpornih organizacij. 8 tem nudite vašim dragim vsaj nekoliko opore v borbi za življenje, da jim ni treba biti odvisnim od dobrodelnosti. Tudi se mi je zdelo lepo, če ljudje podpirajo pevska dritf. tva, če še niso njihovi aktivni Člani, kajti nastop pevskega druStra Soče je veličasten in tolažljiv r.a žalostna srea. ( ;
Nekaj ai pa vseeno drznem kritizirati in sicer avstrijske uniforme društva "Baron Vega" in av-strijski ;grb na- ameriški in slovenski zastavi omenjenega drui-tva. Tudi avstrijski način saluti-ranja ni na mestu pri Članstvu naših društev, kadar nastopajo v uniformah. Čemu ae sploh ne odstrani iz naših drufitev vse, kar spominja na oficijelno Avstrijo? Saj je tako ni več. Upam, da mi teh odkritosrčnih besed .ne ho ni-We štel v zlo, kajti izrekel sem jih z dobrim namenom in s tem ne nameravam žaliti nikogar. Kar žfclim, je, da se iztrebijo znaki Srednjeveške Avstrije iz našega društvenega in javnega življenja.
John Matjažih
«' » si .,. „, 11
Sublet, Wyo. — Dopis v Pro-aveti z dne 10. decembra iz te na-BelfcliV* jo želo razburil nekatere duhove. Pojasnil sem javnosti v omenjenem dojpisu gibanje za S. R. Z. v naši naselbini ter o zadr-žanju nekaterih Slovencev na-pjani SRZ. Ker nisem imel zanje pohvala, ki jo tako zelo žele, se sedaj jeze nad menoj i" M s0 fe' lo k mirovnemu sodniku (justiee of the peaee). Kaj so hoteli pri njem, menda tudi sami ne vedo. Amerika Vendar ne bo dajala zadoščenje ljudem, ki ao .bili v sren proti vsemu početju t* republike teku zadnje vojne. Ovirali »o kampanjo za podpisovanje vojnHi posojil, simpatizirali z gnjili« avstrijskim sistemom in habsburško dinastijo, sedaj ae pa *evedi jeze, ker so stvari Izpadle druf«; č», kakor^pa so si jih oni zamislili. Pravijo, da je maščevanje sladko. pa ga obetajo izvnšiti nad menoj.'POlagoma, bratci! Niste «e o-bmHl no pravi naslov, kajti v«a vaša obetonja in lelje po maiče-vanju <»e bodo zavrla našega vo« napredka, kajti nobene <*oklj« nam ne bodo obdržale našega volti drvi' naprej do je#a cilja: k svobodi vse človeške družbe. Spametujte se raj* Spoznavati napake nI slaba lJP nost. šc boljše pa je. če jih pešate tudi popraviti. 8 tem korW»-te aebi in ljudstvu. Čemu igrati vlogo zavor, ako ve«^. * ne boste uspeli.
NaaadnjaJtto r
obsojeno k smrti, In čim pr^J P°* »ine. boljše ho za človeštvo.
Med temi ljodmi ima tadijm j dnevnik Proaveta "debre telje. Znan mi je »lirfij. kn }f T ki rojak potegnil Pr<*vete» polt nega* predala, pa ga jf.P^ stoJMi rojak ogeroril s • w
<u jimaš ie tudi ti to p..____Pro-
«veto t" K j, tudi tebi ne bi škodi-lo mnog° več, kakor p« iz listov, ki prinašajo pridige in slike an-geljev skoai v«e leto. Zapomni hi da predstavljajo kitate I ji Prosve-\e irobraienejši in naprednajši del Slovencev. Ti bodo skrbeli, da w bo Prosveta rasftirjala in da M bo večal krog njenih čitate Ijev.
Prihodnja seja lokalne organi zarije filfcfc. se bo vršila dne 12 januarja. Kateri se zavedate zgodovinske naloge, ki jo vriti ta or ganicacija, se je udeležite in po inagajte pri našem delu.
Končno, kateri ne razumete po mena tfšktfliti stavkov tako, kot so pisani, se nikar ne jezile, kajt vašemu napačnemu razumevanju ni kriv pisee, nego tki i, ki ne raz urnejo, kar kitajo. Vidite, jaz ni sem prepirljive«. Toda če vidim, da se pri nas dogajajo stvari, ki ho nam škodljive in vredne obso je, si vzamem pravico- izrekati kritiko in sicer stvarno in pošteno kritiko. Ako ste vi drugačne (ta inuenja, tedaj se vsedit« k mi y\ in nam dokažite, kar imenuje mo posten boj in poštene disknzi je. Spoznajte to, pa vam ne bo treba prihajati na dan z grožnja mi o dejanskih napadih, kajti ta ke grošnje so smešne, nizkotne in kar jp glavno, postavljajo priza dete v še slaibfio luč. Pa brez za-
mere.
Mihael Selen.
Vesti iz stare dontfiie.

JUGOSLOVANSKI ČASNIKARSKI URAD.
WASH1NGTON, D. C.
(novice IZ 'SLOVENSKEGA NARODA'' OD 6. OKT. % L.)
Španska influeaoa je hudo ko-Kila v Novem Mestu. V mesecu Keptembru je španska bolezen sirašno kosila v Novem Mestu in okolici. Ni ga bilo skora/ dneva brez pogreba in obenem že enega ali dveh novih mrliče v — in to v malem Novem Mestu! Prve dni oktobra (ko je bilo pisano to poročilo) je bilo okoli 600 bolnikov. In kljub tej epidemiji je deželni šolski svet zaprl ondotne ošle samo za 14 dni, medtem ko so dole v okolici ostale odprte. V šmihel-ski dekliški ftoli je bilo precejšnje število gojenk bolnih in deklice BQ,vzlic. bolezni vedno hodile iz mesta v samostansko šoto. Dopisnik se hudo pritožuje vsled tega in vprašuje: Kaj res ne velja noben higijenfčni predpto več t Ali nam ni vzela vojna dovolj ljudi t
Is Radovioe pri Metliki pišejo: Tu razsaja ie od spomladi griža, posebno med mladino, pa tudi starejšim ne prizanaša. Nekatere muči po več tednov. Precej jih je že umrlo. Zadnjih 20 let ni bilo toliko smrtnih slučajev, kakor letos samo do sedaj. Griži se je zdaj še pridružila španska bolezen, ki tudi zahteva sVoje Žrtve. Dne 12. okt. so ležali na mrtvaškem odru mati, hlči in zet, poalednji "slepi Martin", ki je ravno pred 20. leti po nesrečnem naključju oslepel in potem s čudovito vdanostjo pre-našal udarec, dasi je s svojo rodbino živel v veliki bedi; zapušča Aest nepreskrbljenih otrok, ki vsi bolehajo za isto tboleznijo. 8ko-raj ni več hiše, v kateri bi ne i-ineli bolnika. Po nekaterih hišah pa leže kar po trije, pet do šest. In to v čami najnujnešega dela, ko je treba oskrbeti ozimino, pospravljati pridelke in pripravljati drva in dru«o, pa tudi v vinogradih nekateri še niso pobrali. Dežuje neprestano, grozdje gnije in odpada, delavcev pa ni dobiti za noben denar. Zdravnika ni v bližini nobenega. Kako pa naj prihaja sem iz Črnomlja v toliki •Iraginji, ko je treba plačati za voz samo v Metliki do semkBj 40 kron in še več t Zdravniška pomoč je nujno potrebna.
Bledeči vojni vjetnflri se ni*o vrnili iz Rusije in domači do danes zaatonj poizvedujejo po njih t Jotžef Zveržina iz Htolnika pri Kamtolku; Janez Žontar iz Akof-je lx)ke; France Cegnar. ki ne je dalj časa nahajal v Donski guber-ulji; Janez Kegler; V. J. Baon; Jožef firlogar iz Mirne peči; Ja kob Zevnik iz Mavtčiča pri K rs njn. Vsi ti Hlovenci so bfli vjeti v začetku vojne In pnurti so 4* H unije v letih 1914 in 1015. potem pa ne več.
Mad 100.000 OMb je na Hrvat nkem bolnih na spolnih boleznHi Kaj nam pon.sga Jngoalavija, če ne ljudstvo ne bt» varovalo te ka-gel , ' •
*u Usniku. Škoda se ceni do M tisoč kron.
V Idriji »o v septembru št raj kali rudarski delavci, ker jim rudniško ravnateljstvo ni preskrbelo zadastne aprovizacije in ker »o bili za sedanje razmere preuia-ko plačani. Ravnatelj je bil vse-neniškega mišljenja in za -loven ske delavte ni imel nobenega srca.
Hovo odvetniško pisarno je o
tvoril v Ljubljani, Sodna ulica 6 dr. Juro Adlešič.
Umrli so v Ljubljani: Fran rabjan, krojač, 42 let. — Ana Ca rman, kovačeva vdova, 85 let -- Ivanka Lampič, kontoristinja, 20 let. - Marija (lalič, šivilja, 26 let. — Martin Žabnikar, pekov sin, 3 in pol leta. — iS. Vestiiu Marijana Oadež, uaiuiljenka, 31 let. — Sofija Šloser, hči tovarni-skega mizarja, 6 let. — Ivan Pe nič, trgovčev sin, 18. mesecev.— Josip Antrata, sedraošolee, 18 let.
—	Valentin Telavetz, železniški sprevodnik, 50 let. — Antonija Kržin. tiskarn, vlagalka, 16 let.— Jerneja Ravnikar, učiteljica, 21 let. — Marija Kramar, žena 1r, gov. uslužbenca, 42 let. — Fran Pelko, mitniški preglednik, 39 let. —Janez Knofler, bivši slikarski pomočnik, 82 let. — Pavel Magdi*, trgovec in posestnik, 48 let.
—	Marjeta Pelko, zasebnica, 69 et. — Fran Baloih, ključavničarski vajenec, IT let. — ftimon Po-gačnik, železn. uslužbenec, 50 let.
Matija Stmeelj, hiralee, 74 let. •— Uršula Lovše, zasebnica, 78 et. — 8tanko Pavlin, železa, as-pirant, 18 let. Fran Doljak, železničarjev sin, 9 meseeev. — Valentin Omejc, hiralee, 62 let. — Ciril Metod Božič, železničarjev sin, 4 in pol leta. — Viljemina Feder. man, poddesetnikova hči, 1 mesec. — Anton Kržin, posestničin sin, 9 let. — Josip Jankovič, sin tobač. delavke, 9 let. — Klka iferkun, hči častniškega namesti nika, 18 mesecev. — Eleonora vovačič, gojenka trgovsk. tečaja, 15 let. — Ivan Guljkar, dela v-več sin, 4 leta. — Marijana Schwacfc, vdova vseučiliškega profesorja, 74 let. — Marija Zev, nik, bolniška devica, 28 let. — Anton Zadnik, sin tobač. delavke, mesecev. — Franičiška Prosen, železničarjeva Žena, 43 let.
Umrli v Ljubljani. — V prvi polovici oktobra je umrla dav-carjeva vdova Marija Hedlak, da-lje Julija Dragan, soproga mestnega učitelj«, in gdč. Olga Bav-čer, stara komaj 18 let.
Raastave v Ljubljani. — V drugi polovici okt. je bila v paviljonu R. Jakopiča umetnostna razstava. Razlezenih je bilo mnogo lepih slik. Razstave se je udeležila večina slovenskih umetnikov in znani hrvaški umetnik prof. T. Krizman je prfreljal večko zbirko slik M grafik. — Dne 7. okt. je bila v risalnici "Mladike" razstava slovenskih narodnih ročnih del in narodnih noš. Mnoga slo-venska hifta si ni upala dati iz rok dragocenih narodnih sporni-nov, ali kljub temu se je zbrala izredlno bogata zbirka prelepih najfinejše vezenih peč (okoli 80), avb, čepic, celih noš, otiračev, prtov, predpasnikov in pasov. Posebno znamenita so nekatera
pb08vbti
gubila", kulise ao bile v fijjrfTjj p*8goduje smrti. Vsi sloji H
šem stanju, oder se je "pokuril itd. A mladina *e m astrašila dela ne teiav hi danes ae lahko reče, da obstoji v Litiji aToveiutko gledališče. Že igra "Deseti brat' je pokazala, koliko je aknrtih ta lentov v Litiji in med Slovenci nploh. Vsi začetniki so bili prav dobri. Za zdaj se je ustanovil dra matični odsek pevskega društva "tipa", ki si je nadel nalogo po možnosti prirejati igre vso zimska sezono
Mar. — Posest niči Ivani Hro-vatovi v Rebru pri Novem Mestu in Frančiški Glavanovi ter Onto. nu Hrovafu je naredil požat* 29. ♦»eptembra 18.000 kron škode, ■ljudski odar" t Trsta je»rat. širil svoje delovanje v tem smislu, da bo poleg javnih predavanj prirejal tudi poljudna predava-nja in učne tečaje v mernu, zlaati pa v tržaiki okolici. "Ljudski o-der" si je pridobil v to svrho iz-bornih sotrudnikov.
Prijeta tatinska družba. ~ Na mariborskem glavnem kolodvoru so prijeli tatinsko družbo, ki je * radi a po železniških vlakih med Zagrebom in Mariborom. Večinoma so to stari znanci policije in sodnije. Načelnik druibe je neki Kodrič.
Boroevtoev «in vpisan ta N«m-
oa. — "Slov. dospodsr" poroča,
da je bil sin hn*aškega feldmar* šala Boroeviča. ki je obiskoval vojaško realko v Mariboru in je 28. sept. utonil v DraAri, vpisan za Kemoa!
m
SAMOPOMOČ.
idrijska dela, k| hi bila kras tudi največji svetovni razstavi. Vstop, nina na razstsvi je bila ena krona za osebo.
Povodnji in ggodaji mag. —Prve dni oktobra je bilo na Kranjskem zelo hladno vreme in tudi delne povftdnji vsled velikega de-ševja. Ljubljanica je tako nara-sta, da je tekla voda čez zatvor-niče. Temperatura je v splošnem tako padla, da je bilo treba le skoraj zimske obleke. Saj pa tudi ni bilo čudno, kajti ko »o ne 6. okt. megle nekoliko razšle, je imel Krim belo odejo. Tudi Ktirenšček in drugi enaki griči no bili po kriti s snegom. Dobili m ga do volj tudi gorenjski velikani. Pre bi valut vo, ki ni imelo za zimo sko. raj še nič pripravljenega, je že obupavalo in s strahom gledalo V temno bodočnost.
Slovansko gledališče v Litiji— Dne 5. okt. no v Hokolski dvorani v litiji vprizorili igro "Rokov-njači " Pred kratkim se je tam igrsl igrokaz "Deseti hrat" in si-rer dvakrat pri nabfc* pol"' rani To je doka*, kako žejno je Ijndntvo dnševnega razvedrila. Diletantje no takorekoč iz nič in iz la«tne iniciative imtvarili slo-vensko gledslišče v Liliji. Hokol-*ki dom Je »lošil a«! začetka mo-
JUGOSLOVANSKI ČASNIKARSKI URAD. WAsmWOTON. D. r
Ljubljanski "Domoljub" je objavil 27.-VI. sledeči oklic za narod za ohranhev naše mladine: "Slovenci, Hrvati in 8nbi! Približuje se 5. julij, naš na-rodni praznik.
Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih Žen za sirote, akcijski odbor Sred. Zent Odbora v Zagrebu pošilja zajedno $ Družbo sv. Cirila in Metoda ter akademsko omladi* no narodu ta poziv, da se letos proslavi narddni praznik v vseh naših pokrajinah z nabiranjem v korist gladne dece. • Slovenci, Hrvati, Srtnl Nebrojna velika bremena tlačijo danes naš narod. Izgublja se narodna kri in imetek. V grenki sedanjosti gledamo na lastne yči, da preti glad uničiti deeo, temelj naše bodočnosti.
Zahtev dobe, v kateri tivtmo. zahtev l>odočnosti naše je, da u-čininio vse za očuvanje našega plemena, za spas svoje krvi, A1i naj bo tujec proti nam pravičen, če to sami nismof Ali se nas naj on usmili, če nimamo sami tega čuta napram sebi T	'
Ali naj gledamo prekrižantti rok, kako nam umirajo cele pokrajine, kako na uaehlih grudih matere izdahne nedolžno detef
Odgovornost M vsako nošo to-ta, ki umre od gtadn ali njegovih posledic, naj pade M dušo onim, ki to nkrtviH I* ponor, pa, tudi na onega, ld bi m fcfafco odtrgal od tvojih nst, pa toga note storiti N« dan 8. julija dokažimo, dk jip v našem sreu dovolj me*ta za vso našo široko domovino in za vse njeno trpljenje. Ujediniino se ta dan v ljubavi Hi požrtvovalnosti.
Slovenci, Hrvati in Srhi! Vaša je narodna dolžnost, da položite na narodni praznik svftj dar za naše deee. Deca vas prosi za to. Ne okrenlte glav, ko upirajo sirote v vss svoje oči, polno solz In prošenj!
Vsak Slovenec, lfrvat l»r 8rb,j vsaka naša žena mora ta dan položili svoj df r sa boljšo bodočnost našega plemena in naše domovine."
"Slovenski Narod" pa je objavil 6. oktobra sledeči oklic:
"Svetovna vojna je jasno de-kszsls. da so skrajno birokratom urejene organizacije sa tlsole ljudskih potreb popolnoma odrekle. Birokratize« je poosebljana suhoparno«! brez duha in srca. Proti njemu je nastalo tekom vojne polno organizacij, ki mo vzraslr is ljudstva sam*, gs. Obnesle so se sijajno, kar jih upravljajo ljudje, ki gle dajo pred «eboj živo življenje, njegove eahieve hi potreb/. Opo zarjamo le na dve veliki napravi, na jugo«lovan«kem ozemlja, rt organfeoeijo " Dobradeln«»«i'' v Ljubljani »n na delo. Id ga je zs
razredi našega troituenegs naroda' so udelešeni pri tej akciji, ki gre za tem, da obvaruje naš najdra*-ju zaklad, naše otroke, preti is črpanjem telesnih sil. p
Slovensko pleiue Jugoslovan« kega naroda ne sme zaostali za Hrvati in Srbi, ki ao že darovali na stotisoče za ohranitev jugoslo venske dece. Dne iu ti. oktobra naj vsakdo dokale, da edinstvo jugoslovanskega naroda ni lefcaes pomembna fraza, temveč da je vir žive solidarnosti.
Samopomoč je naša rešitev. Kdo se briga sa našo deco, kateri je pobrala vojna očete in pognala matere v obup! Mar tiatU ki so /spočeli vojno? Tem je zapuščene, stradajoča mladina deveta brigs, toda nam ne sme biti, mi sami jo moramo ohraniti. , ,, |
in ti. oktobra naj dokaŽeta, da cenimo sami sebe višje} kakor nas cenijo naši sedanji gospodam ju.
Odbor %m žena za siročad."
a
ruska
hiterven
odloUna
V1N0IJA JB
Pariz, 2«. doc. -r- Po več dneh vročega debatiranja in prerekanja v časopisju o vprašanju Hu sije izgleda zdaj, da vojaške In. tervencije v Rusiji ne bo to zimo In morda nikoli. Kauiavto intervencija ao se zavezniki odločili podpirati protiboljševiškc e-ernente v Rusiji iu na ta način podreti boljševiški režim v Moskvi.
Zavezniški diplomat je so še ne-, kaj dni v zvezi z gotovimi ministri prejšnje ruske vlade, med katerimi je knez Jurij Lvov, nuj-bolj privlačna OMebnost. V njemu so zavezniki našli "srednjo pot" med boljševiki «in nazadnjaškim carizmoiu. Kntenta hoče moralno in- materijaluo podpirati razne protiboljševiške vlade v Rusiji in s tem uvesti "vočno obleganje" Leninovega režima. Razlogi, da so zavezniki opustili križarsko vojno zoper boljževike, so po mnenju konservativnih pariških listov sledeči: "Zavezniki ne marajo naložiti vojakom, ki so dovolj izmučeni od štiriletnega voj. skovanja, novo bojevno butaro, k*,teri odločno nasprotuje dober del prebivalstva v zavezniških državah,M
Omenjeni "del prebivalstva" so organizirani delavci. Marcel Cat hin je pisal pred nekaj dnevi v glasilu franertrke socialistične stranke "llumanite", da je no-rost misliti, <l/i bo velika armada porazila ato miljonski narod. Intervencija v Rusiji bi imela rav-no nasprotni učinek: zanesla revolucijo v zavezniške države., ttocialiati zahtevajo obenem, da mora Francija takoj demobollsl-rati armado.
Knez, Lvov je dejal v intervju-vu, da bi armada 200((MK) mož IsJi-ko premagala boljševike. Po njegovem mnenju mora Rusija ostati republika.
Slifiaska Martin
tTsiaaovijtsa ». aprila
Pidpirii JNNti |
v šia. anaia (
•umn vtaivi ssar—as bo. lawndali ave, ohioaoo, u.imom
v UPI A V NI ODBOBt Pvsšssšatki Joka Togri«, bos t»0, La BaU«, DL I. Podprsdsedailt i J. Bratkovi«, B. F. D. 4, Bos N, Olrsrš, (au. n. Pod}>r.d..<tniki JoAof Kokolj, MM Bviag At«., Bo. Oklsaga, UL Tajaikf Jaka Vtrd.rbar, «f0| Bo. Uws4alo Avs^ Oklsago, Ui BkgaJaik« Anion J. Torkovo, P. O. Bos 1, OUova, DL Softaalkari Joka Molok, 40M W. Blat Bt, Okloago, DL
NAMOBNI ODfiBKi	4
1 V
t
|jf
Jsts AnbrtiliA, Bm Ml, Osaon.hurj, Pa. Paal Bolgar, MM Bo. Karlov Ato., Okioa«* DL
POBOTNI ODBBKt Anton Hrast, Bos 140, Oasoasksrg, Pa. Jofto Badliok, Bos «3«, Bmitkton, Pa. BuOoU Plotorlok, Bos «M, BvUgoviUo, Pa. Jakok HlklavftU, L. Bos I, Witlo«k, Pa. M. PttroTiek, 14818 Balo Avo., Cottlnwoo4, a
UBBDNIK PBOBVBTBi
Jolo lavsrlalk.
n
m

VBHOVNIIDBATHZKI F. J. Kava, M. D., 8808 Bt. Olatr Avo., Olovolaaš, Okla. V8B DBHABNB ZADBVB IN BTTABI, ki aa tllo> gL tprotnnga ošbom la S. N. P. J. aaj so pollljajo aa asslovi
JOHN VBBDEBBAB, IM7-88 Bo. Uwa4alo Avo^ Oklsago, DL PBITOŽHE OLRDK (UBNlBALNBOA POSLOVANJA ao MšUjaio aa aaalef JOtB AMBBOllO, Bos I8L, Oaaokskarg, Pa. PHloško propirljlve vaoktao, ki sto jlk roUU prva la šragal potiijnjo aa aaslevt
ANTON HBABT, Bos 110, Oanos.borg, Pa.
▼•I DOPISI, vaapravo, šlaskl, aasaaalla tU. aa <,PvssvotoM as pošiljala aa asslovi
UBBPNIftTVO ••PBOBVBTB", 8M7-88 Bo. Uvraiala Avo^ Okloago, Dl VBK TTPBAVNIAKH BTVABI, aaro«alaat oglasi, aa pollljajo aa aaslovi tTPBAVNIŠTVO "PBOBVBTB", 8807-58 Bo. Uwa«alo Avo., OklMge, DL T koroapondoa«! s tojnlltvom B. N. P. J., arošalltvoai la apvavalMvM Proivoto" ao rabilo laioa arsdalkov, marvo« aapiUto aaslov, ki jo ta aa ako leUto, 4a bo vsaka stvar klim rošoaa.
RAD BI IZVBDBL
za svojega strka John RtraXtš^ar doma ix Kota pri Igu Ktudcnei« na Kranjskem. Pred nekaj leti rival je v Clevolandu, Oblo. Kad l»i izvedel tudi xa mojega prijnte-ja Tony Tratar, pred dveml leti je nahajal nekje v Ca^son mkc, Minn. Cenjene rojake prosim, te kdo ve r.a njih naslove, da ml to nasnani ali pa ta bosta sama čltsls la oglas, naj se mi pri-' avlta. Moj naalov je: Brank Kra-M, 870 B. Park 01., Butto, Mont.
drobne imozbicbkb VBBTI
«
' — Poslsnika Anglije in Fran-eije sta zahtevala v Madridu, da morajo fciti kgnani vsi Nemei ir. španskega Koroka.
—	Is Berlina poročajo o veliki stavki premogarjev v ftlezijl. Za Stavko so odgovorni ■psrtskovel.
Zaplenjeno premošenje biv-šega nemškega ksjserjs ne eotil na 2!iA mlljonov dolarjev vrednosti. ,	'
—	K ne« Konra<i von lfohenlo-he-Hchillingfuerst, »dvšl mlnistr-ski predsednik v Avstriji In po zneje <>««arskt namestnik v f r-stu, je zadnji tedeti nagloma 11-mrl na lovu.
—	V Barceloni na španskem so bili v torek ve^Ji Itgredl rned re-pulila ni iu monaHilsti. Policijski načelnik je bil ubit,
—	27S.000 fran<uskHi vojnih v jetnikov se je še vrnilo iz Nem-lije domov.
blHftaetk veo Aas za vojaško bol- poM od»»or WffW šena
nico in pozneje za "ksnanm" J ^ ^ZZZmfe^I IT droms m vojaško deUrfUiea. Jn-|na delo od*mra HIIH šens, M
Bolgarski krvni U\
JJ »AMRvrro Bumo
katerega aiaajo vlivatj vsi ^ani v d mlini od Malega deteta do stare matere. Morali bi ga Imeti f vsakem domu. Dobro sdravllo sa preklad. Dala Itvrstfto, eaMuja 6Uto kri, zdravi vaša abisti šrova In štabi šelodee. Pošljemo vsakemu po pošti en zavoj sa #129 In 6 zavojev pa sa $000 Heslov jot fl H. Von Hrhliek, JW.I«-»,t M/.rv« Prodne t s Co. Ko. t, tfarvsl Bldg
Poftar BB BMm je ®nK*il rna go- tirom, «	r ,	jagaslovanokil. otrok o-'nt.b,^h, Pa.
.podarska poslopja trgoveu Jane- ventar In garderoba se je pa«-
Pomotltc svolc znan|e v naravoBlovlu.
Narava asai dajo »nogo rasllia, i katarlmi jo aiogoto sdravttl vasas ko-losaL Jli lama v nalogi tov vaspoll-Ijaas vassevfstao suko vastliao, svotja, lagodo la koroatao, toka, ki Isvlrajs Is vsak šalov svota, Pililo po sioj kros-plaval esalk. Sajlga "Mali doas&J ■dravaik", ki tlsss asmo 88 analov, hit me opisa jo veliko Itn vito rasllia la •inj« nasvot, ia kalnm kelssal Is kako saj rabijo. No ošlalajto, aarošllo takoj to ponfiljtvo knjigo.
MATU. PBSMB,
P. O. Bos 772, Ottf Hnll Btn., Nov Tork, V. T,
■ >III mnon m,—---
POTRBBUJBM HI ANO OOftPO-DINJO. ,
Sprejme se v alušbo šena ali dekle v starosti od 25 do Hfi let aa vsa hišna in gospodinjska dela, pri vdovcu s štirimi sinovi, ki pa so io vsi odrašlenl iu delajo ra* sun onega najmlajšega, kateri ml pomaga^ sedaj doma pri hišnih de« lih. Dobra pla^a pri dobri drulbi-nI r.a pridno šenako. Sprejme ae Slovenka ali tudi Nemka, Pišite sa pojasnila na naslov t Luoaa Vo* Ur, Br., P. D. Boz 171, Roslyn, Waah.
Krojača
na Bly in okolici m prlporo«ava ia krojaško delo not« obleka, simska suknje, Blatenje, krpanj«, llkiBje, barvanja, moško, šanske io otrošie obleka. Btno v ivssl i najboljšim Drj Oleaning ia Dft Hooao druibo. Naša dalavnlaa je ? bivflem poštnem aradu.
J OB KOMATAB, BBd
JOKU TBBAH Oompaaf, BLT, 1HNN.
NAPREDEK
"Proaveta" piše sa blagostanje ljodatva. Ako 80 airtajaš 8 njenimi idejami, peAfiraj trgovce, ki oflašajo v Proevotl. — V salogl imam m M vsakdanje potrebMI ne po smerni oenl.
ANTON ZORNIK, Hmmkl+P*.
dr. koler
slovenski Bdravnlk 638 Pcbb 4vtn PtMMV|l| Ni
u. mUiimc t kontek. hm InTfuUl Z kri Mo (5% M
k|||||a aa BdUtop^ | >


.rU«»<«, IkrofL ki rmUm|« v«! V klKMS I
IPRBJMB SB slaidajB ▼ kol-nišaiao. Zklaaita m prt: UmiM$f Valiay HospiUl, Sewiokley, Pa.
Doktor B. F. Mullln
"Apcclsllsl" Ml rwth A ve.,
antainitetist
Jas
I «t)oltat m movosoo v I KSrsvka M voš kal 88 Isl MoAko la loaske. OMmvtt aosi fs aa liatlt la tlnnto onnk la aiaroai lili vaa. T ašmvljosje raealft koM Um« aajrošjo Iskašaje. BeMm 80» mo oaJkolJAa ašmvOa. teaai saj-kolJM nloktrttal slroj aa prolakavg aja, H«a kaloroga ao vMi Ohl* »aše tolo kol sa telesi. K SMal ijnšjn oš kUss la šalol, «a jlk vta. Bšfavlai la
wmmm
■ man« k wool bel k pviJoioMa. Ufšm	MtHHOiimir. VM*t|im»a MioMOta.

Ameriške vesti.
PREDRZEN ROP PRI BELEM DNEVU.
iw*t. »tsnovnik V narodu«-/M vojtt-
kkm /JhciiUu, je prebil 84 Uri . Zdaj ur je pO tolikih letih »aiuovanja ol»niJ z	mi*.
IJzzie Dumfee,
ZASLIŠANJ* 0 NEMA KI PROPAOANDI PRED SENATNIM ODSEKOM
Ohkago. 111. — V pri/*« velike k* M* vila kupe« v in velike ljudske množico im ulieah v notranjem mestu *o Al i rje 4»un<lit je oropali dri* milja rja M one Iralsona /m $100,000
diamantov lu draguljev,	, J -	tt . ,
Sodijo, da je I »a m'n i polieaj »t Beeker, namestnik driavnega Clueago Suving* banke ob«itreliipravdnika v Ne* Vorku n pri-eno ga bandita, ko ao roparji bepo vedo vol, kako je nerafrka vla-
Wa*hington, D. C. — Pred naiiiim odsekom je pHHl Alfred
Žali n plenom.
i da v Berlinu izdelala načrt *a
no naali ljudi, katerim mo bile prodane delniee in ua katerih ni Idlo zveznega -kolka.
MORILEC NI HOTEL VIDETI MATERE PRED EKEEKU
CUO
New Tork, M. T. — Ko *o Ja-
eob Cohenu, profearjalnemu pretepaču, na predvečer eksekueije povedali, da je priaJa njegova mati, da se poslovi od njega, je dejal;
"Pošljite jo proč. Brez prijateljev sem živel do acdaj in brez njiii hočem tudi umreti."
1'ohen je uatrelii policaja Samuel Kosenfelda, ko g* je zaaarii pri eealnem ropu.
Po izvrRenem ropu je detektiv-j propagando v Ameriki, aki ftef Jame« h. Mooney naročil; Izpovedal je o svoji preiskavi,
avojini podložnim, da pogledalo,i ki jo je izvriil za francosko vl*fl	_
kje ae nahajajo Walter Htevena, ^ v zadevi Bolo pa*e.	mimJhitfli nw
Jame* Drfaroll, Martin Kiek, ,m,-| Ho1o |)aill j, prejH »lM^'1^1^™
LADJEDELNICI Wa*hin$toat D. 0. — Poročilo j mitičnega departroenta o ladje-delniei na Hog Islandu ^e bilo ob-javljeno na prit>oročilo predsed-nika Wilaona, ki ga je aporočil po brezžičnem brzojavu. Preiakava ; nI dognala zločinskih manipulacij, ampak priporoča, da razaodisče odloči, kaj je bilo pri gradnji lad-jedelniee preveč zaraČunjeno in kaj naj vlad« zahteva od stavbe-nikov.	' ^
Spiaal Josip Jurčič.
(Nadaljevanje.)
Videti je bilo,, da je Marijan nalašč tako. oprezoval. da »ta sla 1 jo vre in njegova tovaraiea preeej naprej. To je menda Lovre tudi o-pazil, zakaj postal je naenkrat nekako tih,in ni'odgovoril na vprašanje, ki mu ga je Marička ravno zastavila. Ne more ne naravnost reči, da bi bil ravno ljubosumen,
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
' iJ-"- 'fl {t* l	•
SREČNO NOVO LETO
• rit nt vijem "l'ro»vftf" — iu	n<i |,„ «,„1,,,
■ li manj poulovali v zadnjih o&aiili letih. --si«
FRANK SCURICH, Rcaltor— Notary Public,
BRIDGEVILLE,	PENNSYLVONIA.
V om- i M vm*iu rojakom
kateri »o pri meni ve«
govori veneta deklica dalje. —*'A. naj bosta, kjer hočeta, menda i-mata pomenite, ki jih midva no smeva sliSati. Zato ju nočeva moti
T
znan pod imenom "Big Slx", ker „rnl*|M.ga denarja, da kupi "Paso odgovorni za ropa raki napad rjH Journal," Bolo je bil* kasneje dne 27. januarja t. 1. pri <lrn«u- oknekutiran v Kraneiji kot izda-Ijaraki tvrdki lleller-l(oae. Po- |;|1(M, K femU je dodal, da je ee-
zakaj poznal je Mani«o in ji za - ** z<1aj «va n» vrhu. fllejte, kako upal, ali obšel ag je vendSr ntlcij1*!* ** P« deželi. Vidite tam-
veljnik detektivov pač sodi. da eniniati tolovaji kot Hpeeialiati v svoji rokomavliaraki olirti izvtie vae vlome in rope pri draguljarjih. Iralaon ae je razgovarjal z ne-
la nkeija bfla navadna prevara nemške vlade, ker "Pari* Jour-nal" ni »premenil »voje taktike iDipnim 1-VniH'iji.
Mr. IJe«'ker je čital dokumente,
kim kupcem glfde eA,e nekega JJ-j^ ^ <}Q]omt p^atrigli britaki atavilega Iiatka, ko ao in.rno vsto- ^fa ^ jo biU nftm|kfl 6pi.
pili lil i rje bandi4je.
Dva ata pomolila Hamojcreae ako-zi mrežo, ki je delila proator v <lva dala. "Boke kviško in atopi naprej, pr ,,. .a du&a," je aiknil .lian-dit, ki je atal najbližje.
"Bolj hitro, če ne, ti izpilinem, možgane." je pristavil bližnji ban- "^LT*!?^ 41« in aplezal prek mreže.
"Drži roke kviiko in ne »lej nn«/' Je k oaornim glaaom rekel bandit, ki je ukazoval četvoriei. Sage I je t rokami v žepe Iralaona in iz njih privlekel dve fikatljiei. V eni ao bili dragulji, vredVii *7.r>(. 000, v drugi |>a diamantni prstan) \ v red tu wt i ^5,000,
Iralaon je proail bandite, naj mu vrnejo zanj vredne meitjiee, ki inimajo vrednosti za bandite. Ban-d H je ao ga ualiaali, toda ukazali ao
jonaža organizirana 6e pred voj no v Berlinu, ki ja imela namen vplivati na »vet v vojnem Ča*u. Sodelovale ao podružnice nem-akili liank in koloiiijalne trrdke. da oatanejo prijateljake razmere pram Nemčiji. vg«! Netnaka vlada je akuHala kupiti v maju 1914, tri meaeee pred izbruhom svetovne vojne, "Tele-graph iNew» AKency" 1 Jflav-nim at a no m v Bagdadu, da iiri nemško propagando.
Hr. Ba«'ker je nadalje pričal, da je Trana Oeean New« agon-elja poftiljaja brezžične brzojav-ke, ki ao imele namen vplivati no ljudstvo v Južni Ameriki. Pripovedoval je Ae o drugih časni-Iv h rakih agenturah, ki »o vplivale
čuden čut.
"Kaj »te tako naglo obmolknili, gospod Kva« 11' ga Vprafta Ma-rička.
4'*Siij veste, da se človek včasi kaj apomni in ae tako nehote zamudi. LTpam, da mi boate oprOBti-li to razmišljtmost, /iaairavno vom, da ni lepo, če »e v vaSi druSčini kaj takega primeri. Kaj *te me že vpraSali?"
"S^ma aem že pozabila. Pa vam menda vendar niso moje prejanje beaede zbudile tega spomina, ki mora (biti kaj poaebnega. Ali se ne
le ono belo cerkvico na hribu t
"Vidim."
"Tn potem poglejte majhno rta Icto."	;
"Tam ate vi doma. gospodična, ne?"
"Doma pač, ali rojena sem v mealn. torej sem meščanka, čeravno je malo mestnega na nični. Oh, tam pri oni eertcviei je tudi moja mati pokopana. Kaj bi*dala, ko bi bila zdaj tukajle med nama Iju-•ba mamica. Kadar k nam pridete, vam bom pokazala grob." ' "Ali jc že dolgo tega, kar vas
Pozabiti ne sinete; moftki radi p<». zabijo avoje obljube."
"Tega pa ae vendar ne veste h lastne izkušnje?"
(DaJJ«)
USLUŽBENCI ŽIVILSKE U-EAVE BODO ODPUACEKl. Wa»hin^too, D. O. — S prvim januarjem bodo raapuftčeni ■ vai' državni, okrajni in lokalni UviU akl odbori. Prostovoljni delavci ostanejo, dokler predsednik \Vil-son no razpusti žMNke uprave.
Delo živ i lake uprave se tukaj znižuje. (>tfe*ek za konzerviranje živil je ie razpuAčen, v podučnem odseku je pa znižano fitevilo nastavi jencev, ki jzvrfiujejo fte potrebno dalo.
ame vedeti, česa ute ae ravno do- je zadela ta bridka izguba t"
mu. da gre v soaedno narrisonovo( na javno mnenje na Portugals. piaaiW in odpre blagajno, ki je kem in Apanakem.
par minut preje odae).
"Ne poznam kombinacije, lila gajiia ni moja," je proail Iralaon,
Njegove izpovedi ao odkrile malo novega, kajti ameriško časopi-aje je obdelalo nemško propagan-
"Odpri, če ne, ti i/pihnem mo-,f|0	Ol»6irno v.času vojne.
itgane," j»« oaon10 zavove<l«l ban-	i ........
litaki ftef. "I" bi jem te" in pHtktiil AKER POUVJBOA SVITA PO
j«* aamokrea im njegovo aeuee. Po par trenotkih, ki ao ae Iralaonuj Kdeli večuoat. je pa pristavil: "Mislim, da ai govoril rerfnipo.,"
Po teh beoedah ao zvezali kupea lil Iralaona, zadnjemu ao vzeli ae uro iu petdeAet dolarjev. Priporo-čili ao njima, uaj ae zadržita mirno lu icginili so na hodnik.
Komaj ao liaiaiitje priall do dvigala, ae je vrnil llarrison, ki je atr-rucl, opazivSi, da ao luči ugaanene. "Kaj ae je zgodilo!" je zaklical.
$10,000.
Chicago, 111. - Majhna brzojavka pripoveduje, da nameravajo Združene države kupiti otok Taloga, ki Se nahaja pred vhodom v Panamski prekop v Paelflba. Ta otok mlalijo utrditi, da bo sinili za obraml»o prekopa.
Pa pogmlbi iza leta 1903, lalikm Združene drtbive kupijo vsak «vet v bliftini panamskega prekopa, ki
P	jt. potreben za njegovo obrambo.
".lini. hiti, daj znamenje, oropa- Z(|||: ^ vrAr pogajanja za nakup Iti smo," je viknll Iralaon,	' 1(Mfll
m o«
tega sveta.
Marnson je planil tia hodnik in ,,01,K,U<1 RWV#r0> Mo pH..e Ijlieath "Ho,mrli, roparji,; |>n|(, yMndmc dvitve plačati $16, p ilpi it e jih.	tMtO.(KK) za svet. Na otoku se naha
V drugem nadatopju je čakal
bandile «7-letnl .bančni polna j Herman llanneman. Prvi baiuHt je auiuknil mimo njega, drugesa je pa s samokresom udaril po glufi. t dareckje bil preslab in bandit je zheial ua atopnjlee,
Uyau, ki vodi dvigalo, Hii bil o-Imroften. Ustaviti je hotel bandit«, dani ravno je potegnil velik aamo-krea. Silen udarec po čeljuatlli je imloAil Hyana ua tla. Medtem je prihitel alari policaj, pomeril ban-«||tu v lirlM»t, ko je bil pri vratih, in sproftil. Videl je, da ae je bandit »•potekel, tiaia izginil je v ljudski mnoJtiri na uliei.
Policija je biln kmalu na mestu, it o predrznih roparjih ni bilo * I u -ha ne »duha.
ŽENA UBITA PRI TOCAJSKI MIZI
# Evansvill«, Ind. — :ifi.frtni*
Tharlea .1. Houali je ubil mrs. ("h. Hh^mood, ieno bivšega aaluuar ' /d. Policija sodi, da je bila 0cnu ubita \ prepiru.
Il«»ii«aii je Shenvoodovl /riti po veda I. da je njen <oprou nezvest

ja meateee" Tahoga, atarejAe kot mealo Panama, ki ga pa prebival-cI ne marajo prodati. Otočani po-mtjajo la drug svet naprodaj, ki je napol divjina in zahtevajo za a ker $10,000.
Otok je dve milji in pol dolg in eno miljo Mrok in meri pribli fcno 1,000 akrov. Vlada ima na otoku 2e aauatorij In ker tudi vas ni na prodaj, je jasno, da zahte vajo #10,000 za a ker sveta.
Zanimivo je, kako hitro se svet podraži, če allftijo. da ga bo kupila vlada. V rhieagu je preeej sveta na katerem žive ljudje, ki bi bili skrajno zadovoljni, če bi jih postavili pod kap in jim plačali $10,000 za aker sveta. In Chicago je mlljonsko mesto. Jasno je. da la<1 niki zemljiač na otoku Ta-hoga Apekulimjo a svetom in zahtevajo pretirano eeno.
NajboljAe bi bilo, Če bi sedanju mirovna konferenca aklenila tak mir, da odpadejo fortifika-c i je pri vseh mo*"*Mh potih. To bi nnjbitreje spnmetovalo otofa-nc, da bi aker »vHa ponudili po $I<M) me»to po $10.000 naprodaj Oobro bi bilo. Ha ae do*enc o-
M0KTAHA POSTAVE SUHA DRŽAVA.
Halon«, Mont. — Država Monta-na postajne prohibicioniatična ob jjolnoči dne 30. decembra. Ko I7 ginejo salnni, pojdo t njimi tudi slikpvita naprava, ki je dajala poseben značaj življenju na zapadu, kajti v letih naseljevanja je salun igral važno vlogo v socialnem Življenju na zapadu.
Ko je bil'/.apad odprt naseljevanju in ao pričele dohajati procesije našeljnAov na zapad, je prifiel t njimi tudi aaloSj. Streha iz plAtna, deska prek dveh zabojev kot to-lajska mira in salun je bil dograjen tako daleč, da ho si žejni Ijn.lje asi I i žejo, ki ho prihajali, da ob-tttlijo zapad.
SAlunarjl so navadno olmgateli, toda toča ji ao živeli trudapolno Življenje, ki ao aervlrali pijačo rudarjem, kravjim pastirjepi, ovčarjem in Živinorejcem. Poleg atekle-•nič z opojnimi pijačami mo ležali težki samol<re*i, nabiti a kroglami, da je lahko točaj segel po njih. če je bilo potreba, v'
Kravji pastirji so po večmeeeČ-nem ^ivanju v preriji, z denarjem v žepu In atreljaje na vae atrani ob zgodnji uri naznanjali svoj prihod v mesto. PrHili so kot vihar in se u-atavili pred aalunom. Včaai so,pri vezali svojo ponije zunaj, zgodilo ae je pa tudi, da ao prijezdili na njih v salun. Bili ao dobri dnevi^ «a aalunarja, toda točaj je moral hiti velik diplomat, da je preprečil z mimo beaedo pretepe in atiflja-njo. Kadar.so pričeli pokati revolverji. so fiile mirne besede za-
maSi.	' *
Salunom je sledil profesionalni igralec za denar s avojlm orodjem njemu pa lastnik pleaiič, ki je privlekel s sabo avtomatičen in hre -ačajoč godbeni instrument. Oba ata pa apailala k saluuu, kakor rokava k sukSiji.
V zdajšnjih časih ao bili v večjih" mestih tudi moderni salnni z dragoceno opravo. Mnogi a«t luna rji ne IhkIo zaprli svojih prostora* ampak bodo prodajali neopojne
mislili?' '
Kvas je bil zopet malo v za4ie-gi. Hotel se je že nekaj malega ulogati. Deklica pa, ki je vonj u-prla svojo bistro oko, je menda to opazila In haglo dejala: "O, le vidim, ^la je kaj takega, česar ne poveste radi. Nečem vas nadlegovati, Izvedela bom pa že ae, da le enkrat tanje spoznam vas iu vafie dvomljive razmere. Čakajte, takoj ko pridemo doli v grad, bom prijela Manieo; ona ima bister pogled, gotovo vas je že promotrila in vem, da sva toliko prijateljici, da vas bo izdala."
"Tako! Vi verujete, da imam ja/. kake dvomljive razmere?"
Verujem ravno ae ne, ali zdi ho mi. Pa vse pride na beli dan, kar se zgodi. Če pa pravim dvomljive. na smete to besedo ume ti v slabel^ pomenu. Ja/. nisem tako w-<•011.1 miSt
beui pome la 4iot vi, čljjjti, am
ne ztiam beaetli pre-ampak govorim, kakor mi na jezik pride."
ata pač onadva ostala TM
"O, komaj osem 'let sem bila stara. I*a, gospod Kvas, nič veliko me ne smeste izprafievati o tej reči, si<-er bi vam. naredila tako za-bavo, da bi#e začela jokati."
In ros se deklici pokaže pol *ol~ žice pod bistrim očesom.
"Prav trd človek bi moral biti, ko bi vam kaj takega zameril, kar kaže blago srce. V tej reči se solz ne sinemo sramovati. Kdaj pa vas smem obiskati!"	J
"Veselilo bo očeta in mene, kadar pridete. Jaz sem vedno domft iti oče tudi malokdaj kam gre, posebno zdaj poleti, ko HO ljudje zdravi. Le kmalu enkrat pridite. Vsaj danes teden, če vam prej ni ljubo.'
"Porabil bom to vaai prijazno povabilo, seveda, ako vaiega go-spoda očeta ne nadlegujem."
"Lepo vas prosim! fle menite, da na mojp besedo še ne morete k nam, vas bode fle oče povabil. Po-ttf£ pa morate ostati md^beseda.
KašeU
RPiM*
taganad-
r h tako
rad m napritekovano pota vi in <*td-jaraddiSsfiaaaprihifi. OdltniU ga • kakim dobrim zdravilom, pred-no m nt ukortni v valam Utm: Vzemi ta »ploino znano zdravilo xo-per kalaU »a to je:
Severa's
OAIMRI #Atl 1
(Ssvtrov , ti od
lota 1881
ki je odpravi
jpri vtaki e pri valam
i. ali lakaraarju.
hitro itto Dobit« g»
21 in
DR. JOS. V. GRAHEK
edini slovcntiki zdravnik in ranocclnik v Pcnnsylva-niji. Zdravi vae otročje, ženske in možke bolezni. Uradne ure so: 10 ure do 2 ure popoldan, "elephone Cedar 2388 843 E. Ohio Street, N.S.PITTSBURGH,PA.

i
Z ognjem in mečem.
ZGODOVINSKI ROMAN.
:: Poljski spisal 8ienkiewiwk». — PoalovenU j Podr avski.
Slrdll j« aa kana k I pH*»r in SUvr- j fN jf |n0f ,nktj oto,,ini	cf.
matiova jo pustila H\ojrtra »opr« ga Po nekaj durli hi* jo vrnila. Hoit«h jr bil na brani in htam»Mi-nju pri Nhenvnodot ib l>»n jm ulnrnt |M»\r»tku jf \ Sbrr^n ih1u\o pivui«*o in lena mu jr nat«»-«*Ua pijano. \a»»t«l j«> prrpir HoiihIi jr (Mitrgnil Miinokrr* in <•<! dal »trrl na Hherwoo«lo\o, Ui jo jr na m«'»tII ubil. Na t» jr «m|«IuI i* it In «trrlr na Shrru	ki
pa	cilj.
ALI RES STARI LJUDJE »TAJAJO OTtOCJP
PO
Maruon lnd
I irorff t' Ki
kl se je pojavilo fte v voaki drftavi. ki je pONtala auha.
Z odpra\fi salunor pride v državi kakih 1,000 Ijmli ob delo. Čeprav nekateri oodljn. da večinoma oatanejo vai v nlnltd, ker IhmIo tfv #111 v "Hanjih Hiilnnih nropojnr 'pijačo * i * . i NAJVIŠJI DIMNIK NA BVNTU DOKONČAN. Anaoonda. Mont. — Tukaj «o m« m Mining kompanlje. v hotelu {dovriili naj vi; ji dimnik na sveto. MortiM>nu. Obtoiena nta, ds nUla ki je viook WC» čc\ljev in en pa-pls«'alrt davka. Tradnlkl no laple- ler in pol. Zunanji premer miaia nli tudi /n prildiinn 81,000,000 pri tleh Hfi iVvljev. notranji T" drlni«' Vladni
no H\rta nav*fi»r In kdo ja nje
u«>v laMtnlk. Mogote bi tudi taka
preiskava rnttala eeno.
DVA PTIČKA STAOIVISNLA V
Chteairo. IU. — Z\-en»i davčni n-j
»ndniki ho prijeli A. K. Minaina in IJ \ Prttita, prnUrdnlka i« pod-predalnika Ameriran Mreproof-
(Nadaljevanje.)
Potoma ro bili videti sledovi roparjev. Tuintam ai videl požgane naselbine, kvišku štrleče dimnike, pomaiidrano aetev, zlomljena drevena iu poloni -I jene aadovnjake pole« koč. Na cesti so ležala por lep; rjrknjenili konj človeaka trupla grdo rnzinc -aarjena, modrikasta in zabuhla. Nad njimi je krotila tolpa vran in krokarjev, dvigajoča se s hru-pou iu vrilčem prod ljudmi. Krvavo delo Hmel-nii-kega se je odkrivalo v vsej svoji napoti očem; težavno je bilo uganiti, proti komu je dvignil avo-jo roko, ker je laslna njegova očetnjava jefala pred vsem pod tefco sninosti.
V Mlejevu ho srečali /oprt tatarske prednje slraŽe, ki so gonile nove tolpe vjetnikov. llorodi-We je bilo požgano <!o tal. Na kviftko je molel samo zidani (Cerkveni zvonik in star dob, stoječ uredi trga, pokrit h strašnim sadom. Na njem je viselo vrč mladih zidov, obešenih pred tremi dnevi. Tu je bilo pomorjeno tudi dokaj plemstva iz Konoplan-ke, -Staroaela, Voeovjce, Italakleja in Vodaeeva. Trg sam je bil prazen, ker so možje odžli k Hmel« niekcimu; ženske, otroci in starei pa so zbežali v bosto pred pričakovanim prihoddtn vojske kneza »leremije. V, Horodiaea je odrinil Skretnaki na Smilje, Zabotin in Novoselee proti Čeh rimi; vstavil se je na polu le toliko, da so si konji nekoliko odpočili. Drugega dne opoldne »o dospeli v <V hrin. Vojaka je mestu airer prizanesla ter so le nekatere lii*e bilr razsute, med njimi hiia Caplin-tikega do tal. V mestu je atal podpolkovnik. Naoko-
Seveda a prohibieij« pride tudi » ^ ^ n8j™ovitfJfc maščuj«. Ni'ae dalo si tlhoupaiveis opojnim. pU^orf« ,.n. M,uvH<rti> ua<( 1msl novire.
lopalw in pri njem tisoč nrolojeov; toda on in mo pijače, sen-lrali jedila, imeli ijmlo-	kftkor vsi pi^hivalei so živeli v najverjeni
kegljttča in blljardne mize. f wtnihu kf,.H4> W|j (>IT)M (Ja raak hipdo-
Ni se dalo si-
pouvMeti. K<1«» trosi te novire, mlkod prihajajo: mogoče pa je bilo. da ao izvirale iz straha, povsod se je ponavljala gOvoriea, da kne* Že veala po Siali, da je bržčas žr nad Pnjepnoni, da je po-ŽgclTaajntbu e, posekal preblvalre v llorisu. Zato je vsaka bližajoča s»» trojia je*derev aH |M*rev, po-^.ročevala neizmeren strali. Cloupod Skretimki radovedno p<isluiuil ta poročila; /nkaj veilel je, ko bi ravno ne bila resnična, vendar močno zabranjn-jejo rarSfrjcnje vstaje na Zadnjepm, katrro je držal kneK |hi»1 svojo oblast jo.
Skretnaki bi bil rad izvedel kaj gotovej*oga od Naokolopalra; pa pokazalo w jo, da podpnl * kovnlk sam enako x drugimi ni \edel ničesar o k nem ter bi bil od Skretnakoga *am rad Izvrdel kakih n«»% io. Kor ko bili potegnjeni na t^^tran roke vai bajdaki. čolni in ran»*e. tndi begnnrl z ns-»prtitnega brega niso prihajali v f>brln.
čevljev.. Dimnik m« dviga uradniki izjavljajo, da thooiko igalnieo za rudo.
iz v a«
Skretuski se ni dolgo časa bavil v Cehrinn. Ukazal je, naj ga prepeljejo na nasprottii brejr Na to ae je brez odlaganja napotil proti Bozlokom. Ker je bil zagotovljen, da se kmalu prepriča, kaj se je zgodilo s Heleno, in upajoč, da se je redila in, skrila s strino in kneeiči v Ljubnem, okrepčalo, se mu je t udi zdravje. Presedel je torej i. voza na konja, ter «bsež usmiljenja podil Tatarje, ki so smatrali svojim gospodarjnn; zato se njegovemu povelju niso smeli upirali. Dirjali so, kakor bi jih kdo podil ; za njimi s« je dvi<ral oblak prahu izped konjskih kopit. Puščali so za seboj selilča, prists-ve in vasi. Kraj je bil pust, elovefika bivališči prazna tako, da dolgo niso areeali živo duše. Naj-brže so se pa tudi vsi skrili pred njimi, tuintnm je ukazal gospod Skrctuski iskati po sadovnjakih, lešnikih, po polju in po podstrešjih, pa niso nič naali.
&elc za Pohreiianii je zapazil eden Talarjev človeško bitje, ki *i ja iprii&adovaio, da bi se skrilo v trsieju nad Kahamlikom.
Tatarji so skočili k reki; eez nekoliko minut pripeljejo pred gospoda Skreluskeg« dvojo ljudi ]iojx)lnoma nagih.
Kden je bil starec, drugi vitek, petnajst ali iteatliajatleten fantalin. Oba sta ae tresla strahu In nista mogla dolgo rasa spregovoriti besedi« «' "(VIkod sla"" vpraša ju gospod Skretn^i "Nisva od nikoder!" odgovori jUaroe. "Jaz hodim po pronjačenju — s teorbano in ta mulee me spremlja."
"Odkod prideta sedaj, iz katere v#al? U kritosrčuo povej, nič se vama ne zgodi!'*
"Midva, gospod sva hodila po Vaseh; tu p« naju je nekair"eori" (zlod) oropal. Škornje sva imela dobre, pa jih je vzel, kutmi dobri. —• 1»«di ti je vzH. suknji po usmiljenju ljudi dobri, — tml« nje je vzel in eelo teorbano nama ni pustil."
44 Vprašani te bedak, iz katere vam pridel?" 44 Ne vem. gospod. Berae sem. Pa tudi nS«* sva. Po noči rmrzujicva, po dnevi pa is^eva tianil I jenih ljudi, ki bi dali nama obleko in himne, zakaj, gladna sva !"	"
4'Čuj torej ataree! Odgovarjaj na m. kar te vprašam, sieer te ukažem obeaiti.M '4Ničeaar ne vem. goapod!" Bilo je očitno, da je bera«1 naumi) ne odgovarjati. ker ni znal, kdo je ta. ki ga izpra*uje.
44 AH si bil v Itozlogih. kjer stanujejo kne*i«'i Knrčoviči *"
"No veni. gospod
44Obesite ga!" .zakriči gimprd SkretuskL 44 Bil stMI goapod. bil!" odvrne Korač, ko vidi da tn ni več »ala.
Kaj ii videl tam?" 44Bila h tam prwi petimi dnevi in potem sva V Brovaiklh slmnla. da so tje priili viteei 4* Kskfcni vi(ezl?M
44Ne vem. gospod! Kni pravijo da UM. d™7' pa da Kozaki."
(Wa4»l)«rMj«t	. -Ar','