V sredo in saboto izhaja in velja: celo leto . 6 for. 20 kr. v Pol leta . 3 „ SO „ n Žetert leta 1 „ 10 , mesec . . — „ «0 „ Po poiti: celo leto . 7 for. 60 kr. i pol leta . 3 ,, 80 , > Žetert leta . 2 „ — „ n mesec . . . . -- „ 70 „ X 4 Oznanila. r i Za navadno dvestojšho ‘versto so plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru Za vsak list mora biti kolek (štempeij; zu 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. flt. til« V Celovcu v sredo 14. novembra 1866. TCĆSlJ II« Meseca decembra ^začue „Slovenec*1 trikrat na teden izhajati in sicer v torek, če ter te k in saboto. Kdor ga hoče vnovič prejemati, naj pošlje za mesec december 90 kr., stari gg. naročniki naj pa priložijo naročnini za prihodnje leto 30 kr. Lepo tudi prosimo, naj vsak naročnik na danesnjem ali prihodnjem listu svoj nad-pis pogleda, da zve, kako zastran naročnine stoji. Kjer ni ničesar zapisanega, plačano je vse; kdor je pa kaj dolžen, vidi zapisano, do kterega časa da je plačal in naj sam iz-rajta, koliko je na dolgu. Prav serčno prosimo, naj se zaostali dolg naročnini za 1. 1867 pridene ! V r e tl n i s t v o. Kaj so nemškutarji naši res hvale vredni ?! Vrabci na strehi žo čivkajo, da je skrajna doba, naj bi se znolranje homatije in zmešnjave avstrijanske zarad narodnih in ustavnih zadev vendar enkrat poravnale in Av-strija se rešila iz sedanjega negotovega stanja, ki jej nit življenja grize. To pa je Popolnoma nemogoče, dokler koli ne bodo vsi narodi avstrijanski ne samo na papirji, snapak tudi v resnici, v djanji ravnopravni Postali, enake politične in narodne pravice 8' zadobili, da bi tako cesarjeve besede : „Vsem enake pravice, vsem enaka bremena** — resnica postale. Avstrija, kakor&na-je zdaj, ko smo vw poklicani, pa le eden ali dva izvoljena,''hiun.jn boleha, če sc prav davki množijo, ko zvezde na’ nebu. Naj je kdo učen kakor hoče, ako tega ne spozna, je slep na duši in na telesu ! — Vsak pravi Avstrijan, ki želi, da Avstrija obstane, ne pa da pogine, — bo torej po svojej moči pripomogel, da bi nula Avstrija ta svoj glavni namen dosegla* vse narode svoje srečne in zadovoljne storila in tako vendar enkrat začela celiti hu{le udarce dosedanje krive vožnje državnega bfftda „Avstrije. Ako pa ni v takem stanu, da bi sam v ta namen kaj pripomoči mogel, vsaj bo miroval in nesrečne Avstrije po starem krivem potu v pogubo ne tiral. Stari, krivi, pot pa obstoji posebno v dosedanji nadvladi ali hegemon niji nemški in madjarski (ddloma tudi poljski in italijanski) nad Slovani in Romani, kterih prevzetni hegenjonisti tfočejo spoznati za sebi enake, ravnopravne brate, ampak jih hočejo po vsej sili v takem nevrednem stanu obdržati, v kterem nimajo skorei nobene veljave, dokler se ne ponemčijo ali pomad: jari jo. .v, v____ V takem neugodnem, nenaravnem stanu , ki je poklicu Avstrije popolnoma nasproten, nahajamo se med drugimi tudi mi Slovenci. Mi nismo nikjer izvzeti, v nobenem patentu, v nobenej diplomi, ki obeta in zagotavlja ravnopravnost narodno vsem avstrijanskim narodom. Imamo torej popolnoma pravico do ravnopravnosti narodne. Ali kaj se godi ? Od ene strani nas stiskajo Nemci, od druge Italijani, od tretje Madjari in vrh vsega tega nagajajo nam še v sredi med nami nezvesti odpadniki naši — nemškutarji in lahoni, ki nam ne privoščijo obstanka in svobodnega razvoja narodnosti naše. Med temi odpadniki slovč že nekaj časa na Kranjskem posebno Tržičanje. — Da zatejevanje svoje narodnosti in svojega maternega jezika že samo na sebi ni lepo in hvale vredno, tega mi menda ni treba dokazovati. Pa če bi tržiški in drugi nemškutarji in laškutarji le sami za-se za nemščino in laščino se potezali, jim ne bi toliko zamerili, ampak rekli bi jim : Dobro, ako nočete biti naši, bodite Nemci, Italijani, Furlani ali -— kar koli vam drago ; samo ska-žite tudi nam to ljubav in pustite tudi nam pravico, biti in ostati to, kar smo — pošteni Slovenci, zvesto vdani Bogu, domovini in ce-sdrju svojemu, kterim se ne sme gledč narodnosti nobena krivica goditi niti v cerkvi niti v šoli niti v Uradu. Sam vrag peklenski ne more tajiti, da bi mi pravice do tega ne imeli po božji, natorni in zdaj tudi po cesarski postavi. Tudi je celemu svetu znano, s kolikim veseljem je naš narod glas sprejel, da bo v naši slovenski deželi naš slov. jezik t&ko veljavo zadobil, kakoršno imajo drugi j.e^jki po druzih deželah. Ko nam ni to hitro obveljalo, delali smo prošnje in interpelacije , nabirali smo podpise in pošiljali deputacije, z eno besedo — razun sirovih, nepostavnih demonštracij storili smo vse, kar je bilo potreba, da se je splošna želja naroda našega po vsestranski obvelja-vi našega jezika na znanje dala; lehko rečemo, da razun kake ponemčene prismode je bil vsak pošten gospod kakor tudi vsak kmetič v najrevnejši bajtici za obveljavo jezika našega: samo Tržičanje s peščico dru- Besednik. 1 Zadnji dnevi avstrijske vlade v ji Mantovi. il Iz prijateljskega pisma. (Dalje) Proti trem popoldne marširajo italski v°)aki, obdani od neštevilne množice ljud-stva, v mesto. Pred njimi stopa vojaška ban-*ja brodskega graničarskega regimenta, ki jo “'la odredjena, da jih spremlja. Igrala jc 8amo slovanske marše, ki so Laškim kaj Podobni in so množico še bolj k ukanju in tiskanju razigrali. Vsa okna, koder se giblje ^pregledna truma, so napolnjena ženstva in rifok, ki z rutami mahajo in laške vojake z ^prestanimi „Evviva** pozdravljajo. Gromoviti uk in vrisk ljudstva že za minuto no Prestava in se vali kakor mogočna reka Proti ulici „Pradella**, kjer se naša banda pojavi in vojake pri glasovih laške polke „Mi-taneze** mimo defilirati pusti. Tiho in mo-Sočno stopa puško na rami najpred kompasa kanonirjev, širokoprsnih mož zagorelih *‘c, za njimi kompanija šibkih minerjev, potem mestna narodna straža sč svojo zastavo in nazadnje trop Garibaldincev. Zadnji obojni brez orožja. Noben vojak se ni ogledoval, se ni oglašal tisočerim pozdravom in klicem ukajoče-ga mosta. Vsi so stopali resnobno in pokojno kakor neme podobe. Njih častniki so bili do nas kaj prijazni in uljudni ter so nas iz vrste pozdravljali in bližnjim rokč”* podajali. Da jim jo bila poslana vojaška banda (godba) naproti, to je celo mesto z veliko radostjo napolnilo in nam mnoge naklonilo. Zatcgadel si pa tudi le čul enega spred drugim hvaliti našo posadko, in njeno moško pa mirno obnašo. Celo popoldne do pozne noči uka in vre ljudstvo po ulicah; mestnjani si prizadevajo, kar vsak najbolj more, pogostovati došle italske vojake in častnike. Narodna straža patrolira brez orožja po mestu in skrbi za red in pokoj. Čeravno je bilo vse do zamika navdušeno in veselo ; čeravno je po vseh večili laških mestih na tisoče postopačev in nimaničev, ki vsako priložnost v svojo korist obračajo, vendar ni bilo najmanjšega nereda in razžalitve. V našo kavarno, tako imenovano oficirsko, dohajali so čredč se po dva, po trije narodni stražarji, da bi se nam pri vesoljnem gibanji ljudstva kaj žalega ne storilo. Kjerkoli je kaka ukajo-ča truma blizo postala, koj je planil stražar k nji in jo razgnal kakor piš jesensko perje. Od 7. do 11. okt. smo bili, kakor si ravno čul, vkup v posadki z italskim tehniškim oddelkom. Dogodbe tega časa naj kratko omenim. Laški oficirji so radi dohajali k nam v kavarno in so bili kaj priljudni in izobraženi možaki. Kompanija topničarjev je bila ravno ista, ki se je pri napadanji na naše trdnjave v Bogoforte 17. julija udeleževala. Pravili so nam, da so mislili, da je naša posadka imenovanih trdnjavic dvakrat močnejša, kakor pa jo res bila ; da so 17. julija od štirih zjutraj do desetih druzega dne nekaj črez 28.000 votlih nabitih krogel v Borgoforte zmetali. Koliko so ljudi in orožja zgubili, tega nam pa ni htel nikdo povedati. Samo to se je reklo, da so pri prvem napadu 5. julija vsega več zgubili, kakor pa pri drugem 17. julija. Kolika da je bila naša zguba, to pa so dobro vedeli. — Oficirji in prostdki nas mimogrede pozdravljajo, Tudi našim je bilo zapovedano po starej navadi laške oficirje pozdravljati. 8. oktobra dobi narodna straža orožje, t. j puške z bodali in prevzame straže na mnogih mestih. Čeravno so še v svojej obleki bili in le plavetno-rudeče obrobljene kapice na glavi imeli, vendar se koj poznajo in zarad moškega obnašanja jako čislajo. Kedar so se straže menjale, je to mestnjane kaj zelo veselilo, da so naši vojaki narodnim stražarjem imenovane straže z vso vojaško čestjo in pozdravljanjem izročevali. Moj hišni gospodar, eden najimenitnejših mest- zib nemškutarjev so delali z rokami in nogami, in si na vso moč prizadevali ne samo za ohranjenje nemškutarije v Tržiču, ampak tudi zato, da bi obljubljena in zagotovljena ravnopravnost narodna, kar se Slovencev tiče, povsod le na papirji ostala in da bi slovenščina v svojej lastnej deželi pod oholim gospodarstvom tuje nemščine in italijanščine še dalje zdihovala, revno životarila in hirala tako dolgo, da bi na zadnje od velikega zla poginila. Vsak pošten rodoljub, kakor tudi vsak pravi prijatelj Avstrije je to postopanje tržiških nemškutarjev in njihovih pajdašev koj od začetka pomiloval in obsodil, ter ga še vedno pomiluje in obsoja; kajti ono je razžalilo vse prave Slovence, a ohrabrile v^c nemškutarje in odpadnike in kolikor toliko pripomoglo, da v vedno veče davke zapleteni ravnopravnosti narodne in pravega ustavnega življenja v Avstriji še dan danes milo pogrešamo Kdo bi si po vsem tem mislil, da imajo še visoki gospodje nad to nemškutarijo toliko dopadanje, da so še letos v Tržiču Tržičane in njihove nemške „liedertaflerje" v neraškutariji potrdili in velikodušno obdarovali? Pokazali so sicer ti gospodje že z obdarovanjem ljubljanskih filharmoničnih Tevtonije sinov, kam da jih srce pelja, ali da so v stanu reči : „Es freut mich, meine Herren, dass Sie sich an die leitende Cultur halten,, — tega bi si človek vendar mislil ne bil! Noben pravi Slovenec nemške kulture ne sovraži, ampak jo hvali in občuduje, ker je res visoko stopnjo po-polnamosti dosegla ; ali noben pravi Slovenec ne bo s tržiškiini nemškutarji potegnil in želel ali celč prosil, da bi ga strla, zadavila in poteptala. Nemška kultura je razun njene nenravne in brezbožne strani res poštovanja vredna, ali tako ljubeznjiva vendar še ni, da bi se narod slovenski iz ljubezni do nje dal zatreti. Zakaj neki ? Saj mora vsak razumen človek priznati, da je omika obče blago vseh narodov svetfi in da je ona zdaj tako malo na Nemce navezana, kakor malo je bila nekdaj na stare Grke in Rimljane. Ne moremo torej pritrditi, da bi imeli Nem ci „leitende Cultur11 v rokah ali da bi celo, kakor nekteri Slovenci cilindraši sanjajo, nemščina in kultura sinonima ali istopomemb-na bila, ker vemo, da so Francozi, Angleži in Italijani ravnotisto ali pa še višo stopinjo omike dosegli, ko Germanije sinovi, dasi ravno besedice nemške ne znajo. Zato je abotna misel, da se moramo mi Slovenci ponemčiti, ako hočemo omikanim njanov, videvši po končanem prejemu poveljnika odlazeče naše straže, prostega grn-ničarskega koprola, kako je podal svojo desnico za slovo svojemu tovaršu, poveljniku narodne straže, bil je do srca ginjen in mi je sč solznimi očmi pripovedoval ta prizor. Opazil sem tudi, da noben lašk vojak ne hodi vkup z Garibaldinci, ktere neki zelo črtč, pač pa z narodnimi stražarji in tudi z našimi vojaki. Po uličnih voglih so prilepljeni oglasi italskega kralja Viktorja, podpisani od ministra Ricasoli-ja in na znanje dani od mestnega župana de Bagno. V teh oglasih se ostro grajajo neredi v Veroni in v Benetkah, hvali pa se moško in pametno vedenje Mantovancev. „Nespodobno je, se pravi dalej, za svoboden narod žaliti poštenega neprijatelja, ki se ravno pripravlja zapustiti naša mesta in naše kraje1* ; tudi so toži, da je pač v vsakem mestu nekaj ljudi, ki pc vsej sili hočejo pri vsakej priložnosti nered in zmešnjave delati. 10. oktobra odide prva polovica naše posadke v treh oddelkih po železnici iz mesta. Graničarji gredč po železnej cesti na Nabrežino, drugi pa morajo po cesti na Tirolj-sko. Ne pri tem ne pri drugem odhodu prihodnjega dne se ni čula žal-beseda proti našim vojakom. Vsak oddelek se je postavil v red na prekrasnem Virgilijevem tergu in odšel po končanej vojaškej molitvi proti kolodvoru. Civilnih ljudi je bilo čisto malo nazočih. - 366 — narodom prištevam biti, marveč omikati in izobraziti se le moremo in moramo na podlagi naše slovenske narodnosti ravno tako, kakor so se Nemci, Francozi, Angleži in Italijani na podlagi svoje nemške, francoske, angleške in italijanske narodnosti omikali. Znanje tujega tudi najizobraženejega jezika človeka samo na sebi ne stori omikanega, in nemški kmet, ki se ni v šoli ali sam posebej izobrazil, je, če mu prav nemščina gladko teče, ravno takč zabit in neveden ko slovenski. Zavoljo tega torej, da ne pustimo naroda poneinčevati in si prizadevamo za povzdigo in vsestransko obveljavo na-šega domačega jezika, nismo sovražniki omike, ampak še le pravi prijatelji njeni smo, se ve da prave, naravne, narodne omike, ne pa tiste, ki je nenaravna, nemogoča in ki se narodu našemu tako malo prilega, ko bezgovo perje svilnim črvičem za hrano ! Tista kultura, ki nam tega ne privošči, ni „leitende11, ampak „wiirgende, mordende Cultur11 in ne vem, kako bi imenoval tiste može, ki nas ž njo tako skrbno osrečujejo. (Kouec pride.) Avstrijansko cesarstvo. STa Dunaju dnč 10. nov. *-« (Cesarjev prihod. Ofinančinem minister* stvu. Be k. Vladni dnevniki po krajcarju. Vlada in Slovenci.) Po tritedenskem potovanji se je včeraj zopet vrnil presvitli cesar v svoje glavno in prestolno mesto Dunaj ; povsod, kjerkoli je bil, tolažil je uboge prebivalce in kolikor mogoče tudi rane celil, ki jih je ljuta vojska bila vsekala. Na Češkem, Moravskem, Šles-kem in Niže-Avstrijanskem, povsod bil je njegov sprejem sijajen, in marsiktera govorica gre zdaj od ust do ust od njegove prijaznosti in ljubeznjivosti do svojih podložnih. Tudi Dunajčani so hteli svojega cesarja, ki se je od samaritanske poti vrnil, sijajno sprejeti. V ta namen so se mestni župan Zelinka s vsemi odborniki, deželni niže-avstrijanski poslanci in drugi gospodje podali na mejo niže-Avstrijanskega, ondi cesarja pozdravit ter ga svečano v mesto spremit. Pa tudi mesto se je okinčalo in ker je cesar zvečer ob 7. prišel, bile so kaj sijajno razsvitljene ulice, po kterih se je cesar peljal, posebno pa severni kolodvor. Ljudstva je bilo vse živo, da bi pozdravilo Vsi pa so se zadržali pošteno. Ta dan sem še omahal vse ulice celega mesta in se prepričal, da v Mantovi ni kočice, ki bi svoje tribojne zastave izpostavila ne bila. Ce šteješ v Mantovi le štiri tisoč hiš, bile ste prejkone na vsakej hiši poprek najmanj po a ve zastavi, kar je gotovo malo, ker imi večina hiš po šest do petnajst večih in manjših zastav ; če dalej ceniš vsako zastavo premeroma po 10 gold, (tudi najniža cena), tako je potrošila Mantova samo za tribojne zastave osemdeset tisoč goldinarjev. Lepa glavnica, ki je pa vrh tega v resnici morebiti še dvakrat tako velika! 11. oktobra odide druga polovica naše posadke iz mesta po tem redu, kakor prva. Tudi tč nikdo ni žalil. Zvečer tega dne pride vrsta tudi na bolnike, ki so bili v Gorico namenjeni. Bilo jih je nekaj črez 95. V bolnišnici jih je ostalo samo sedem nevarno bolnih. Za oskrbljevanje zdravniške službo ostaneta še dva naša zdravnika v Mantovi tako dolgo, dokler tudi naši tehniški oddelki in priprega svojih opravil ne dovršijo in vsega gradiva iz mesta ne spravijo. Le-t6 bode trpelo kake tri nedelje. Za celi ta čas dobivajo častniki, uradniki in zdravnika razun svoje plače tudi še posebno dnino, vsak po svojem stanu. (Konec pride.) svojega vladarja. Ni bilo sicer čuti navadnega navdušenega pozdravljanja in veselega kričanja, pa vendar se lahko reče, da so Dunajčani dostojno sprejeli premilostlivega cesarja Franca Jožefa I. — Tudi finančino mini8terstvo je zdaj tako rekoč svoj program razglasilo po „W. Abendpošti“, kakor je že to poprej državno in vojaško mini,-sterstvo storilo. Finančini minister nam v svojem razglasu pred vsem veselo novico pripoveduje, da se ne bode več državnic izdalo, kakor jih je po patentu od 20. sept. dovoljeno bilo; gledalo so bode, da se dohodki povišajo; da se vsaj enkrat deficit od pravi in se Avstrija zopet okrepča itd. Tudi se oznanuje, da se bode proračun za prihodnje leto po ustavnej poti pretresovaf in da se bode vse o finančinih zadevah odkritosrčno razglasilo. Mi srčno voščimo ministru, naj skorej srečno izpelje svoj namen, dobro vedoči, da so dobre finance poglavitni temelj krepke države. — Dr. Anton Bek, dozdanji vredni k vladinega dunajskega lista — Slovanom sploh pravičen mož, je izvoljen od cesarja za ravnatelja cesarske dvorne tiskarnice. — Vlada namerja zdaj po vseh deželah namesto dozdanjih vladnih časnikov, kakor „Laibacheru, „Klagenfurter", „Gratzer Zeitung“ itd. svoje posebne časnike izdajati, Ti vladni časniki bodo v deželnem jeziku pisani in I krajcar veljali. Brž ko ne dobimo tudi mi Slovenci tak dnevnik, ako ne dveh ; samo to ni še znano, kje se bodo tiskali. V misel se menda jemlje Ljubljana in Gorica. Ako vlada tč vresniči, bode nam vendar zmiraj še potreba neodvisnega političnega časnika; kajti ne vč se, kako misli vlada z nami ravnati. Po mojih mislih „Slovenec11 ne bode nikakoršne škode pri tem trpel. Kakor za gotovo slišim, je vlada trdne volje, slovenski živelj, kjer je z italijanskim v dotiki, braniti in Slovence kot ščit proti laškim napadom okrepčati. Znabiti naša vlada vendar še enkrat pravo pot zadene in tudi nam zmiraj zvestim Slovencem pravična postane! Pa naj se ne boji samo Lahov, tim-več tudi Nemcev, kterih glava in srce vedno visi proti — Nemčiji! Dežele notranje-avstrijanske. /'■* 1* Celove«. (Beustovo delovanje; -L tretja tiskarni ca; — „Kreuzer-blattelni;11 kmetijska šola; nemš-kutarjenje; tolmači.) Že se čujejo glasovi, kako krepko misli g. Beust delovati. Njegova perva in največa skerb bode za Nemčijo, kakor je od nekdaj bila. V ta namen bode poskušal Prusijo izolirati ali na mizino postaviti, zraven pa snovati in kovati zvezo južno-zapadnih nemških dežel. To zvezo so že jele uradne novine priporočati in naša „Klagenfurterica“, ki se je sicer političnih begunov bolj bala kakor h — č sv. križa, prinesla je one dni celč celi govor nemškega prognanca Blind-a, ki kliče nemške brate, naj si proti Pruskemu napra-sijo „južno zvezo^-Đa se pa tudi znotrej nemški duh bol-^zivlja in razširja, misli g-Beust nekaj zunanjih^ Nemcev v svoje mi-nisterstvo poklicati. Se celo to so pretresa, da g. Belcredi skorej pojde, ker Beust noče mirovati, predno ni glava in duša celega ministerstva. Da pa to lože in gotoveje pojde, išče si Beust podpore po časnikih. Zatorej je menda tiskarne zadeve že v svoje roke vzel, in tudi Nemci in Madjari si napravljajo nove časnike. Znani Nace Kuranda se bode neki spet v novem centralističnem časniku ljubeznjivo oglasil, madjarski časnik „Debatte“ pa naznanja, da je dobil dovoljenje in pravico napraviti si samosvojo tiskarnico. To bode živo delovanje v nemško madjarskem, dualističnem duhu ! Da ga pa živi in ognjeni Poljaci pri tem blago-nosnem delu ne motijo, dobojo menda tudi oni lepe in imenitne svoboščine; kajti bere »e po časnikih, da g. Beust spoznava v Avstriji le tri narode: po njegovih mislih bivajo v Avstriji Nemci, Madjari in Poljaci. Tako se ta operacija čudno razvija, da bojo še Hervati proti dualizmu težko kaj opravili. Oktrovali se jim bodo novi, Madjarom prijazni nadžupani, oktroval se jim bode nov volilni red, po kterem dobi madjaronska aristokracija v deželnem zboru več glasov, še celo na Dalmacijo se menda ni pozabilo. Iz Dunaja se je prašalo, ali bi Dalmacija ne bila morebiti volje, z Madjarijo neposredno se zvezati in zediniti. Res vse te novice, ki jih donašajo časniki, so jasne priče, da g. oeust ne misli svojih rok križem deržati in đa nas Slovanov, če je le polovica teh novic resnica, čakajo čudni in imenitni časi. Pa Človek — in tak umerljiv človek jejrtudi Velikonemec Beust — obrača, Bog pa obwne ! ~~ „Debatte" je dobila svojo tiskarnico za svoj časnik. V Celovcu smo prosili za novo tis-harnreo, ki bi tiskala vse knjige družbe sv. Mo-hora, „Sl. Prijatla11, „Slovenca11, „Glasnika", pCvetje" in „Draupost", pa odbilo se nam je po vseh stopinjah. Imamo torej drugo toero za Madjare, drugo pa za Slovane : iiQuod licet Jovi, non licet bovi" ! 9. nov. je pa naš mestni odbor sam v izvanrednej seji skorej enoglasno sklenil, da je tretja bskarnica našemu mestu živa potreba! — Tudi mi Slovenci dobomo ministerski „Kreu-*erblattl“ in menda še celo dva. Res prevelika skerb za nas uboge Slovence! Naj si visoka vlada le napravlja svoje liste, kolikor rada, pa to tirjamo, naj se ravna, kakor drugi ubogi vredniki, po danih postavah. Naj plača kolek, naj vloži kavcijo ali sastavo. S vesti smo si, da bojo deželni zbori Vis. vlado zarad takega obnašanja poprašali ia prijeli. Naj pa se godi, kar hoče, svobodnih in neodvisnih časnikov vlada spodjedla in zadavila ne bo; po naših mislih hode to še le pomagalo, da si tudi mi SIot ! Venci kna nos na vrat oskerbimo neodvisen 1 »dnevnik." Lopar mecenatov in ob novem letu že ga imamo v belej Ljubljani; „Slovenec" — kot dnevnik more le v Ljubljani ' 'shajati. - -Kmetijska naša šola se je odperla ; govorila sta pri tej slovesnosti gg. dr. Burger 111 tajnik Baumgartner. Koliko prav za prav •a šola učencev šteje, tega ne moremo na koko zvedeti. Večkrat smo svojo misel in Željo izrekli, naj se prav veliko mladega 8veta za to šolo oglasi. Pa dozdeva se nam, ’ j!a jih ni 32 učencev, kakor je „Klagen-' krterica" one dni na vsa usta zatrobila. Menda je žalibog le naša prava, ko smo ? r®kli, da jih je Te 11--12 učencev. Zakaj *• »Celovčanka" molči! ? — Brali smo one dni 9 P° graških časnikih, da je bila v Gradcu s >' slovenskim obtožencem slovenska obravnava 9 “rez tolmača. Ako ravno je „Klagenfurte-f fica« Dage mestnjane s tem počestila, da jih 1 jsvversto sirovihdivjakov postavila, rekoč, da 1 |e »Slovenec" v Celovcu tako samočen kakor 3f SVoi j J|°lj slovensko ;f: kr! oje dni Robinson, vendar je meBto naše kakor Gradec. Imamo tu-slovensko cerkev in pridigo, — vsak ,'govec in kerčmar tirja od svojih služab-a: Mkov in zlužabnic, da znajo slovenski jezik, 6 'J' cela najbližnja okolica našega mesta je ®'°Venska. Vsega tega v Gradcu ni; in ven-j j1 se tam obravnuje pri sodniji po sloven-’? Jki brez tolmača, pri nas pa po nemški s cl °liaačem! Ali ni to čudno? a. . Iz npodnje rožne doline. (U čiteljs-f'shod.) Kakor razne novine naznanjajo, ki >Ski učitelji ne spe, — povsod se pridno pitajo in obhajajo po postavah učiteljske V ?hode ali konferencije. Tudi v Kapli smo , kleli tak shod 30. oktobra in se pomenko-9jl ^ali zastran teh le vprašanj, ktera pa le po ®rhu navajam. a . Pervič zastran keršanskega nauka, — j^gič zastran učiteljskih počitnic in tretjič Vstran pregovorov. Zastran jezika je bilo i .Ukazano, naj se pervo prašanje reši po »J kvenski, drugo po nemški, tretje se pa 11 ^iteljem na voljo pusti. Vsi učitelji — 8 jih — 367 — je— so ae kaj moško odrezali in niso leper-vega vprašanja rešili po slovenski, temuč tudfi pri tretjem so jo prav umetno zasukali na slovensko. Prav tako: Živili! Jezik, v kterem smo se pri posvetovanju pogovarjali, bil je slovenski ali pa nemški, kakor je potreba nanesla. Po dokončanem shodu povabili bo nas č. g. dekan Čuden k obedu, pri kterem smo bili kaj dobre volje. Hvala č. g. dekanu, ki si tudi pri vsej svojej bolehnosti toliko za šole in učitelje prizadevajo in trudijo. Bog jih nam ohrani še dolga leta! Iz slov. goric. — Lj. (Kako se ura-d u j e ?) Ne morem si kaj, da ne bi po „Slov." širokemu svetu neke čudne pa žalostno prigodbice iz naše uradnije naznanil. Nemila sploh nam je prikazen, da vkljub obljubljeni ravnopravnosti še vedno imamo večidel nemške uradnike, kteri naš domači jezik prav malo ali pa celć nič ne čislajo ter se vedno med seboj le po nemški pogovarjajo. Nagodi pa se večkrat, da morajo nektere stavke ali pa besede prav originalno zapisati in zarad tega jih po „domače" izraziti. Tako se je tudi pripetilo našemu g. okrajnemu predstojniku samemu, da jo moral neko ustmeno sporočilo popisovati, v kterem je umirajoči oče svojemu sinu travnik sporočil rekoč: „Ta travnik pa „naj ima" moj sin J. za šolske stroške". Vsak še tako priprost Slovenec ta izrek na tanko razumi. ra kaj mislite, kaj je zapisal naš g. predstojnik? Na mesto „naj ima" se mu je poljubilo zapisati „neima", in tako je ubog dijaček mnogo mnogo sitnosti imel preden, so mu travnik v potsest zapisali. Zgoditi se je smelo to še le tedaj, ko je g. predstojnik drugim uradnikom modrovaje razodel, da izraz „ne ima" toliko pomenja kakor „naj ima“. — (sicl?) — Dokazuje nam spet žalostna ta prikazen, kako potrebno bi bilo, da dobimo domače uradnike, ali pa, da se taki gospodje vendar enkrat domačega jezika do dobrega nauče. Res skrajni čas je že, da sebe in druge sramote in škode obvarujejo ! \ IJublJnnl 7. nov. L—č. (Kaj j e z našim glediščem? Resna misel v prevdarek.) Nobeden ni, da se prav po pravici reče, kaj prida pričakoval tudi za letos od našega gledišča, kar se tiče slovenskih predstav; zdaj tudi vidimo, da jih skorej gotovo ne bode prav nič. Kdor to stvar resno prevdarja, ne bode se temu čudil, kajti nikakor še ni vse opravljeno, ako se gleda le na besedo kacega glediščinega vodja, ki je rekel, da hoče tudi slovenski igrati. Njemu bi bilo morebiti še jako drago, ako bi to lehko izpeljati mogel, ker bi gotovo našel svoj račun. Treba je še kaj druzega ! Treba bi bilo naj pred dobrih igralcev, — ti pa se ravno težko najdejo, ako se ne bode ustanovila ta reč tako, kakor je pri druzih narodnih glediščih, kteri imajo svoje lastne »fonde" in pri kterih imajo tudi igralci nekako zagotovljeno službo. Ako bodemo tedaj hoteli imeti dobro narodno gledišče — za slabo ne maramo! — nastopiti bodemo morali isto pot, po kterej so se ustanovila narodna gledišča drugod. Pa tudi pripravljati bode treba na vse strani potrebnih moči in iger; skrbeti nam bode treba, da se ustanovijo šole za glediščne igralce in da dobomo dobrih iger. Najboljše šole pa so pri naših družbenih okoliščinah diletantiške družbice, ktere tako veselo napredujejo po raznih čitalnicah. Kaj, ko bi si napravili iz teh posameznih moči eno veliko društvo po iz-gledu češkega narodnega društva glediščnih diletantov ? Koliko koristnega bi se dalo na dan spraviti s tako zedinjenimi močmi, in storjen bi bil tudi velik korak naprej k tako zelo zaželenemu narodnemu gledišču. V resni prevdarek podajam to vsem rodoljubom, posebno tistim čitalnicam, ktere že imajo take diletantiške družbe. V prihodnjih listih iz bele Ljubljane hočem to stvar na tanko razložiti ter predložiti načrt, kako naj bi se to vresničilo. ■z IJufolJane 10. nov. A. B. (Knezo-škofijska konzistorija in naše šolske zadeve.) Znan je gotovo še vsem čitateljem prediog dr. Bleiweisa zarad osnove ljudskih in srednjih šol, kteri je pa v lanskem deželnetn zboru žalibog —ali prav za prav j hvala Šmerlingovemu volitnemu redu — ostal v manjščini. Tudi še ni tako dolgo temu, kar je tako imenovana konzi-storijalna okrožnica budila mnogo hrupa po vseh slovenskih časopisih. Marsiktera kriva misel našla je tačas pot, in na vso slavno konzistorijo letel je sum, kakor da bi ne bila pravična zmernim, potrebnim in skoz in skoz pravičnim zahtevam o prenaredbi naših šolskih zadev. Danes pa lehko naznanjam veselo novico, ktera nam ob enem kaže, da pravični in nepristranski možje še niso izumrli. V konzistorijalnej seji 8. t. m. je namreč izrekla velika večina čestitih gg. svetovalcev, namreč 10 proti 4, da se popolnoma sklanjajo z omenjenim predlogom manjščine deželnega zbora. Ravno ta manjščina je podpirala v dež. zboru svoj predlog s tako tehtnimi dokazi, da ne more biti proti njemu nikdo, kogar strast ni popolnoma neobčutljivega storila za pravico. Nadjamo se tedaj za trdno, da ta važni sklep ne bode ostal brez nasledkov ter da se kmalo vre-dijo naše ljudske šole tako, kakor zahteva pamet in pravila pedagogike. Veselo nado nam daje tudi to, da imamo pričakovati o tej zadevi tudi zanaprej od slavne knezo-škofijske konzistorije popolne pravičnosti in nepristranskega presojevanja stvari, ktere so tolike važnosti za naš narod. Kinalo bodemo pa tudi, ako Bog da, iz naše ga deželnega zbora slišali druge glasove, kakor so bili oni lanske večine. Saj ima vsaka stvar svoj konec! Do tačas pa še po trpimo ; če smo že tako dolgo čakali, bodemo tudi še to lehko pričakali! — Imena tistih štirih gospodov, ki so pri konzistoriji glasovali proti Bleiweisovemu predlogu, nam sicer niso znana. Pa lehko jih zadenemo; vsaj so trije znani po celej deželi, na četertega pa tudi vsakdo lehko pokaže, kdor ga bolj na tanko pozna : Ni vse zlato, kar se blišči! Iz Kobarida, 6. nov. (Nagli ca ni dobra), rekel je menda nekdaj polžek, ko se je zvernil črez poleno, na ktero je sedem tednov lezel! To polževo modrost si je menda tudi naša Avstrija k sercu vzela, kajti nikjer ne kaže hitrosti. Nočem praviti, koliko lepega blaga je ostalo v Rovigu, Veroni in v drugih beneških terdnjavah, ktero bi se bilo lahko o pravem času ra Avstrijsko prepeljalo; nočem praviti, da septemberski manifest že leto in dan na „prosti poti" čaka, da bi so narodi srečali ; — le to povem, da so Italijani že ob celi naši meji finančine stražnike postavili ter za vse stvari, ktere se iž njih dežele izvažajo, davek odločili, preden so naši v tej zadevi le korak storili. Se le včeraj smo videli perve stražnike. Zdaj pa le glejte, Čedajci in Videmci, s čim bote kurili! Speljali smo vam sicer v poslednjih tednih veliko, preveliko derv, ali vedite, da od sedaj ni več „prosta pot." To je pa tudi prav, da se izvažanje derv nekoliko ustavi! Preveč so naši ljudje sekali in na Laško vozili. Marsikteri hrib, ki je bil pred nekaj leti še močno obraščen, kaže zdaj skorej gola rebra. Kako lahko je bilo nekdaj derva dobiti, danes pa so tako draga, da je zima za manj premožne hiše pravo gorje! Kaj še le bodo zanamci doživeli, ako se gozdi, kar jih je še, ne ohranjajo? Skrajni čas je, da visoka vlada, kteri gre skerbeti za blagor, ne starših, ampak tudi mlajših ljudi, nekoliko ustavi izvažanje derv ter da pospeši izrejo mladih gozdov! Kolikor hitrejši, toliko boljši ! Na Krasu. (Kdor trka, temu se odpre!) Pravil sem Vam v Ljubljani, kako krepko in slavno se naš znani rodoljub g. dr. L — č. poteguje za postavne pravice našega slovenkega jezika. Vložil je namreč za neko slovensko stranko pri sodniji tudi slovensko tožbo. Sodnije po vseh treh sto- pinjah niso hotie slovenske te tožbe sprejeti in navajale znane puhle dokaze. Vse je torej bilo že kakor zgubljeno, -- pa kaj, slovenski naš junak le ne miruje in si išče novega pota, po kterem misli spodbiti neveljavne in nepostavne dokaze sodnijskih uradov. Napravi tožbo in jo pošlje naravnost k mini-sterstvu za pravosodje. In glejte! Pravica se mu pripozna; visoko ministerstvo podere odloke vseh treh sodnijskih stopinj in zaukaže, da morajo vse sodnije tudi v slovenskem jeziku pisane tožbe brez obotav-Ijenja prejemati. Sodnijsko ministerstvo pravi takole : Ukaz pravosodnega ministerstva od 17. marca 1862 v štertem odstavku izrečno sploh zaukazuje, naj se pri sodnijah tistih okrajev, po kterih Slovani prebivajo, v slovanskem jeziku pisane vloge sprejem-ljejo. Ta ukaz ne dela nobenega razločka, ali te vloge kazenske, pravdne ali nepravdne reči zadevajo; dozdeva se torej, da se na vsak način morajo v imenovanih okrajih tudi slovanske tožbe in vloge v pravdnih zadevah sprejemati; kar se višej nadsodniji in vsem podložnim sodnijam naznanja, da se po njem ravnajo41. Slava visokemu ministerstvu pravosodja ! Mi Slovenci pa se učimo, kje imamo pomoči iskati in kaj storiti, ako nam cesarske uradnije take pravice kratijo, ktere nam je podelil in zaterdil sam pre-svitli cesar- Slava pa tudi tebi, d. g. dr. L—č, ki se nisi dal v kozji rog vgnati in nam pokazal novo pot, ki nas pelje do narodne ravnopravnosti ! Ptuje dežele. Pruska. Deržavni zbor se bode kmalo sklical, zavezni ali tako imenovani severni parlament pa menda koj po novem letu. Bismark neki na vso moč dela, da bi prej1 ko mogoče zaželeno zavezo napravil. — Derž. zboru misli vlada predložiti dva nasveta, in sicer o odgovornosti ministrov in o povišanju kraljevih dohodkov. — Na Ha-noveranskem se hode skorej oklicala postava zastran splošne vojaške službe. — Saksonski kralj Janez se je že vernil v Draždane, kjer je bil sprejet z velikim navdušenjem (zdaj ga vabijo tudi v Berlin), hanoveranski kralj Juri pa se misli na Angleško preseliti, kamor ga je kraljica Viktorija povabila. — Avstrijski poslanec pri pruskem kralju je grof Wimp fen. —-Pruska vlada si neki tudi zdaj na vso mod rizadeva, da bi se prej ko mogoče močno rodovje napravilo in kje kaka naselbina pridobila. Govori se, da se pogovarjajo za otok „Formozo11 v kineškem morju. To je gotovo, da Prusi zdaj ne bodo počivali. Rusija. Poroka so je kaj sijajno obhajala. Razun pruskega bil je tudi angleški kraljevič — naslednik pričujoč. Močno se tudi govori, da se je pri tej priliki tudi pru-sko-ruska zveza ustanovila, kor je kraljevič dva veljavna generala seboj vzel. — Ruski časniki še vedno kaj strastno pišejo zoper Avstrijo, Poljake in zdaj tudi zoper papeža, ki je oni dan v svojem nagovoru carju človečnost in prizanašljivost priporočal. — Kar je pa posebno čudno in pomenljivo, je to, da je ruska vlada romanskega kneza že pri-poznala in da ga mislijo oženiti z znano cesaričino Leuchtenberško, — kar nam vse jasno kaže, da ste si Pruska pa Ruska kaj dobri in prijazni. Turčija. Nič se še ne more zagotovo zvedeti, kako je kaj s Kandijoti in kakšna osoda jih zanaprej čaka. če je pa to res, kar se iz Carigrada poroča, splavalo je spet vse upanje boljše prihodnjosti po vodi, ker Sultan neki noče nasvetovanih reform odobriti. Pa če bi jih tudi na videz poterdil, dvomimo zelć, ali bi jih njegovi namestniki v življenje vpeljali, ker le-ti imajo natanko gledati na Mohamedov nauk, po kterem je kristjan — pes. Tudi Egipčani so dobili ne- — 368 — ko ustavo, pravijo da zato, da bi namestni kralj lože kaj denarja na posodo dobil. Zvit mož 1 Italija. Kralj Viktorje 7. t. ra. v Benetke prišel in sijajno sprejet bil, — Iz Beneškega bodo 16 starešin ali senatorjev izvoljenih. — Vlada je na rimsko mejo 60.000 vojakov postavila, da bi vsakoršnim homatijam v okom prišli. Francoska je Koreji, ki stoji pod kineškim varstvom in kjer je bilo letos več francoskih misijonarjev umorjenih, vojsko napovedala. — Vlada si na vso moč prizadeva, da se prej ko mogoče armada po sedanjih potrebah uravna in pomnoži. Zel6 se tudi od vojske pogovarjajo. — Nekaj ladij je dobilo povelje 28. t. ra. na Rimsko odriniti, da franc, vojščake domu pripeljejo. Amerika. Skorej pri vseh volitvah so Johnsonovi nasprotniki t. j. radikalci zmagali. Njegova tedaj ni obveljala. Pri vseh notranjih bojih je pa to najbolj veselo slišati, da se je deržavni dolg v kratkem spet za več milijonov znižal, kar naj bi tudi drugod posnemali! Hazne novice. *** Iz Ljubljane: Telovadska šola južnega Sokola, ktere se udeležuje lahko vsakdo, prične se 12. t. m., brezplačna šola za rokodelce in obrtnike pa v nedeljo 18. t. m. in sicer vsako dopoldne za pomagače, popoldne pa za učence. *** Sokolski večerni shodi, kterih je bilo dozdaj štiri, so prav lepe tedenske zabave, pri kterih se mnogo podučnega in kratkočasnega gradiva spravlja na dan. Tudi so prostorne Virantove sobane popolnoma pripravne za take shode. — Nadjamo se še mnogo veselih večerov od naših vrlih Sokolov. *** Tukajšni knjigar g. Oton Wagner je sprožil prvi misel za velikansko bla-godarno loterijo, ktere znesek je namenjen udovam in sirotam v zadnji vojski padlih vojakov. Srečke, kterih bode 120.000 po 50 kr., začnejo se izdajati prihodnji mesec. Od cesarskega dvora je zagotovljena pod-vzetniku podpora bodisi v dobitkih ali v denarju in že sta darovala v ta namen cesarica Karolina Avgusta 600 gld., in nadvojvoda Albreht 50 gld. * Bivši danski minister luteranski škof Monrad se je bil po dansko-pruski vojski v Avstralijo preselil, premoženje svoje pa pri nekem londonskem bankirju založil. Ker je le-ta nedavno na boben prišel, jo tudi Monrad vse zgubil in je zdaj tamkaj v nekaj štacuni kupčijski strežaj. čudna osoda! * Od 1. jan. do 31. avg. t. 1. je prišlo v Novi Jork 170.833 ljudi iz Evrope. * Govori se, da bodo na Predilu in v Naborjetu veče terdnjave napravili, zlasti pa da se bode T e r b i ž, od koder peljejo ceste na Kranjsko, Goriško, Laško in spodnje Koroško, dobro vtaboril. Prav tako; pred vsem pa gre vendar le skerbeti in gledati na to, da se Slovencem na vso moč na noge pomaga, ker terdnjave niso edina in dostojna bramba! * V zpodnji ziljski dolini sta se oni dan nekemu posestniku dva nedavno kupljena vojaška konja na poti splašila. Voz se je prekucnil in gospodar tako nesrečno padel, da bo komaj obvisel. — Nesreča vendar nikdar ne spi! * O slavnem našem T e ge t h o fu se čudno reči govore. Ni davno, kar se je pisalo, da pojde z znanim amerikanskim kapitanom Fox-om, ki je bil one dni na Ruskem, v severno Ameriko, da tamošnje brodovje bolj natanko ogleda, — zdaj pa se že po vse drugo poroča, namreč to, da si ga je p r u *-k a vlada pridobila in v službo vzela, da napravi nemško pomorsko vojno. Kaj bo neki res ? * V Zagrebu se delajo priprave za ustanovitev „umetnijskega društva." 24. okt je bila v ta namen seja pod predsedništvoffl dra Su bo tič a. Kakor hitro se 20 udov oglasi, prosila se bode vlada, da dotičn« pravila poterdi. * Razbojnika Ud manic a še vedno nimajo. Klati pa se menda zdaj okoli Topolovca, kjer čaka 1000 gld., ki jih je naročil nekemu tamošnjemu kupcu pripraviti, č« ne pa bo ves Topolovec požgal! Pri Požo-g i pa tako imenovani bosanski tolovaji hudo razsajajo. Unidan so prilomastili k ne-kemtUpopu (gerškemu duhovnu) blizo Požeg« ter mu vse pobrali, ženo njegovo pa so ni stol položili in jo z žarečim ogljem pekli tako, da je revica strašne bolečine terpel* in bo javeljne še kdaj zdrava. — Zakaj vendar ondotna gosposka bolj krepko n8 noge ne stopa ? Saj se pri takej varnost nič ne more početi, in kaj si morajo tuj1 ljudje misliti o tej deželi, kjer že toliko časa tako siloviti roparji razsajajo ! * Cesar je slavnemu Palacki-tu p*1 poklonu te-le besede rekel: „Vsegdar m® do naj pri jetniši spomin tistih dni, ki jih je n« Češkem preživel, kajti povsod vidi gorečnost in resnobnost, s ktero si vsi od kraja, viši kakor niži, za občno blagostanje prizadevajo.“ — To je vendar kaj lepa pohvala ! * V Ter s tu, je kakor piše „II. Primor jan", razpisanih 10 zdravniških služb-— Ondotnim zdravnikom je menda vendar treba, da znajo slovenski jezik! Ravno tl list tudi naznanja, da so letošnji pridelki okoli Tersta pičli. Grozdje bilo je hud° bolno in krompir je tudi zel6 gnjil. Nadalj« natn pove tudi novico, da bode vlado oi 1. decembra t. 1. izdajala na svoje stroske laški časnik. To nam kaže, da vlada Šf podpira laščino na jadranskem morju! Kaj' ko bi se spet čez nekaj let laško vprašanj« vnelo ? Da se to ne zgodi, treba je na vs« moč podpirati Slovence. Duhovske zadeve. Kerška škofija: G. Jan. Pl e š u šn gre za provizorja v št. Peter pri Taggenbrun11 g, Franc Vrabl pa za kaplana v Mol' nico. Č. g. Leder Jan. gre za kaplana' št. Jakop v zgornjem Rožu, č. g. Wild1' part Rajm. pa v Terg. L jub 1 j an s k a š k o t i j a: G. Lorefl( Mencinger gre na Golo za farneg* oskrbnika, g. Jan. Oblak pa v JHarije & ekspozita. — Umrla sta: G. Jan. Z 1 ob n i*1 duh. v pokoju, in g. Andrej Mulej lok«' list v Želimljah. R. I. P.! ___________________________________ Loterija. Krade«, 7. novembra: 95 35 51 5« 30. Prihodnje srečkanje je 21. novembra 1861. ______________________________________________* Dunajska borsa b°/0 metalike 6% nacijonal 1860 derž. posoj . Bankine akcije Kreditne „ London . . Novi zlati . Srebro 13. novembra 1866- . 59.40 . 66.40 . 79.80 . 716.— . 151 20 . 128.1° . . . 6.1° . 127.— Lastnik K. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Boži«. Za tiikamo F. pl. Kleinmajerja odgovorni vodnik B. Bertechinger.