j^ja vsak dan
in praznikov,

nedelj
teued daiU eacept Saturdajn, Sunday» and Holidejrs.
PROSVETA
v	i	♦
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
-VEAR XXXV.
Cena liata Je $6.00
Uradniški la upravniiki prostori: S607 South Lavrndak Ava.
Office of PubUeation: 2967 South Lawndala Ava.
Tu lep h on«. Rockvell 400«
^^^.'IZou^r^ iSTc^S S Ž^rcTj^ CHICAGO 23. ILL.. PONEDELJEK. 17. DEC. (DEC IT). 1943 SubacrlpUon $0 00 Yearly STEV.-NUMBER 252
annnnianaa lu«	__.a	• • « >
Aeceptanca for malllng at spccial rate of postage provldad tor In aectlon 1102. Act of Oct. 3. 1917, authoriaed on Juna 4. 1919.
adja Scharnhorst potopljena; !isenhower bo vodil invazijo
Ru$ke kolone se vale proti Vitebsku, nemiki vojaški trdnjavi, kljub močnemu odporu s strani sovražnika. Napadi nemških oklopnih kolon na ruske pozicije pri Korostenu zdrobljeni.—Kanadske čete osme britske armade prebile nemško bojno črto pri Ortoni, ameriške pa so zasedle višine v bližini ceste, ki vodi v Rim.—Bombardiranje japonskih baz na Novi Britaniji se nadaljuje
| LONDON. 27. dec.—Enote brlt-bojne mornarice, ki ao tmljale zavesniškl konvoj na v Murmanak. rusko luko. ao potopile 26.000-tonsko »ko bolno ladjo Scharnhorst bilki v bližini Stvarnega rta, glasi komunike. Kolike čla-posadka Je utonila komuni-ns omenja. Domneva ae. da i js ns ladji nahajalo okrog 1461
cov in moš. (Uradna nemika čaanlška agen-DNB Ja prisnaia potop boj-lsdje eno uro po nasnanllu tke admiraliteta. Nemci ir-Lfo. da Ja bila ladja potopljena i ljuti bitki, kl aa Je razvila po adu aa savesnUld konvoj. IB pravi, da ao bile ladje, kl spremljali konvoj, težko po-ovana.)
To la bila največja brltaka js na morju od potopa Black a, nemika bojne ladje. 27. L 1941. /Severni rt, kjer se •ila bitka, leži v bližini nor-ja obrežja. Nemci Imajo še i bojni ladji, Id sla Tirpiis ln »aau. Poveljnik enot brli
London, 24. dec.—Kolone ruske armade, kateri poveljuje general Ivan C. Bagramjan, prodirajo naprej proti Vitebsku, nemški vojaiki trdnjavi, kljub močnemu odporu s strani sovražnika. Poročilo iz Moskve pravi, da so Rusi zasedli več vasi in naselbin in dospeli do točke, Jci je oddaljena samo deset milj od Vitebska.
Moskva omenja ljute bitke med Rusi in Nemci na ozemlju pri 2lobinu, važnemu železniškemu križiiču na severozapad-ni strani Gomela. Rusi so odbili nemške naskoke na svoje pozicije, razbili 56 tankov in u-bili 1500 sovražnikov.
Na fronti pri Korostenu, 85 milj zapadno od Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, so Rusi zdrobili napade nemških oklopnih kolon. Sovražnik je izgubil 27 tankov in 800 vojakov.
Konjenica in čete na smučeh igrajo vodilno vlogo v ruskih operacijah in prodiranju proti Vitebaku preko močvirja, gozdov in jezer. Radio Berlin je
mm	uuv ui jcaci. *v«uiu	uui., j,««. p.,	v..
bolne ufoinaitttt IcHar-ne-jpriznal prebitje nemške bojfrtl t*7vr4Mfc*suJf pomanjkanje od
Roosevelt apelira na stavkarje
Protest proti odloku vladnega odbora
Hyde Park. N. Y„ 27. dec.-Predsednik Roosevelt je apeliral na jeklarske delavce in kompanije, naj skrbe, da bodo tovarne operkale in producirale jeklo na podlagi starih pogodb, dokler ne bodo nastale razlike Izravnave. Apel je sledil naznanilu, da je okrog 100,000 jeklarjev zastavkalo, ko je potekla veljavnost sklenjenih pogodb.
Plttaburgh. Pa.. 24. dec.—Možnost stavke v jeklarski industriji se je pojavila, ko je jeklarska unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, naznanila, da je mezdni odlok vojno-de-lavskega odbora ustvaril resno situacijo tik pred potekom veljavnosti pogodb med unijo in 500 kompanijami. V tovarnah teh kompanij je uposlenih okrog 350,000 delavcev.
Izjavo, ki omenja možnost stavke jeklarskih delavcev,, je podal Philip Murray, predaednik unije in CIO, ko je odbor naznanil, da ne more podaljšati pogodb. Unija zahteva zvišanje plače.
"Stališče vojno-delavskega od-bora, prav za prav nekaterih ČU-
padle ln potopile ladjo Scharn-je bil admiral Bruce Pra-
Hyde Park. N. Y„ 25. dec.— 'redsednik Roosevelt je v svo-govoru po radiu na botični čer naznanil, da je bil general wight D. Eisenhower izbran za vrhovnega poveljnika zaveznikih armad, ki bodo invadirale ipadno Evropo. On je razkril, se nahaja 3,800,000 ameriških vojakov onstran morja, da se*bo levilo povečalo na pet milijonov do 1. julija prihodnjega leta R" da skupno število moških in tnsk, ki so pod orožjem, znaša
milijonov. Ko je predaednik govoril, je ondon naznanil, da bo general «nai d Montgomery, poveljnik »nit bntske armade, poveljev^J, ritskim četam pod Eiadhhower-na zapadu. Slednjega bo •dil kot poveljnik zavezniške »rožene sile v Sredozemlju fneral Henry Maitland Wilaon.
poveljnika zavezniške aile v ^iji je bil imenovan general «r<,ld Al< xander. Rooseveltov govor je bll oddaji1 v vse kote aveta in trajal je pol ure Predsednik je povedal ljudstvu dorpa in vojakom na JJ^njih bojiščih, da bo general A Spaatz, poveljnik sme-riikt N talske sile v severni Afri-P' v 'dil bombne napade na "»meijo. Da^a jc nagUail po-r,!n ^i*orazum med Ameriko, Britanijo, sovjetako Ru-Kitajska Amerika in Ve-hy" 'i' i Unija sta zagotovili ge-•»tiil;. Kaiieka, vrhovnega pocuka kitajske oborožene aile, ljudstva Daljnega vzho-r»a d ločila o obliki vlad. J< ponaka poražena. Na ki konferenci je bil do-'"Hn sporazum • Stall-Churchillom glede mas-" »da na Nemčijo. Gene-«r hower bo kot vrhovni '"k zavezniške invazijake ' fTia^al Ruaiji v naporih.
< dj & /drobitev Nemrl-* ' '»eranaki konferenci »o ' >eni tudi načrti za to-rofcitcv Nemčije, da ne >"1 KnoaU Imela prilike za *«IK Nacizem ln pru •J *ri»em bosta popolno-
Črte na tej fronti v več krajih in da je rusko poveljstvo zagnalo nove pehotne in oklopne kolone v bitke.
Dopisnik londonskega lista Daily Express poroča iz Stockholma, Švedska, o splošnem u-miku nemške oborožene »ile s severne ruske fronte. Nemci odhajajo iz krajev na južni strani Leningrada v baltiške državice. Te bodo morda postale druga fronta. Dopisnik trdi, da Nemci priznavajo potežkoče v operacijah proti sovjetski oboroženi sili, "ki ,je neizčrplji-va".
Zavesniškl stan v Alšku, 24.
dec. — Kanadske čete osme britske armade so prebile nemško bojno črto pri Ortonl in so-vražnik drži zdaj le ozek pas ocemlja ob Jadranskem morju, se glasi naznanilo. Poročilo, ki pa še ni potrjeno, pravi, da so Kanadčani zasedli Ortono.
Oddelki pete arperiške armade so zasedli višine v bližini ceste, ki vodi v Rim. Francoske čete »o zavojevane v Ijutlh bitkah z Nemci pri Filignanu za posest gorskega prelaza.
Ameriški in angleški letalci bombardirajo nemške pozicije pri gori Cavalli, tri milje severo-zapadno od Venafre. Zavezniška letala so metala bombe na nemško brodovje v bližini Zadra, italijanake hike v bližini Dalmacije, In pri Elbi. Samo dve za-vezniški letali ata bili izgublje ni v operacijah.
General Dwlght D. Eisenho-wer, vrhovni poveljnik zavezniške aile v Sredozemlju, je iz
ko b, let,,,
Sorr
w y
pArj
tir ,
bl,. >
kili r
taif „
b v
govornosti," je rekel Murray. "To je provokaclja, ki izziva odpor in jezo jeklarskih delavcev."
Unija zahteva zvišanje plače za 17 centov na uro, garancije glede minimalne tedenske plače in plačltev vsote odškodnine onim delavcem, ki izgube zaslu žek kot posledica omejitve produkcije ali pa zapiranje tovarn.
Adamič vidi moinost balkanske federacije
New York, 24. dec—Louis Adamič, pisatelj in avtoriteta o balkanskih zadevah, je na shodu, ki se Je vršil v Carnegiejevi dvorani ob desetletnici požara v nemškem parlamentu, omenil možnost usUnovitve federacije balkanskih držav z vlado, katera bo spojila načela Švice, Amerike in Sovjetske unije. Na shodu je govoril tudi Earl Browder, tajnik ameriške komunistične stranke. On je dejal, da je bla tenje komunistov glavna ovira, da Amerika ne izvaja v polnem obsegu zunanje politike, osvoje ne na teheranaki konferenci.
Cez pol m
jona beguncev v ameriki
Državni department objavil poročilo
POLITIKA rODPR. TIH VRAT"
VVaahlngton. D. C- 24. dec.— Amerika je dala aftvetje 580,000 beguncem iz zuiupijih driav v zadnjih letih po poročilu, ki ga je pravkar objavil; državni department, Večino i teh tvorijo židje.
Poročilo bazira na doslej neobjavljenih dejsUin, nanašajočih se na problem« beguncev. Breckenridge Long pomožni državni tajnik, je 4*1 dovoljenje za objavo izjav prič, ki so nastopile pred kongresnim odsekom za zunanje Mdeve, ko je ta vodil Ujna saeliŠunja. Kongresnik Sol Blooro, demokrat iz New Yorka in nafelnik odseka, je bil informiran, da objava izjav prič ne bo ogrlžaU programa pomoči begMMtm.
Značilno je dejstvo, da je A-merlka odprla vrata beguncem in da ameriška vl^da sodeluje z mednarodno oifpnizacijo v naporih v prilogi beguncem. Long je pri zaaliŠanju pred kon grešnim odsekom orisal rezultate ameriško-britake konference Hamiltonu, Bermuda, ki sa je vršila v zadnjem aprilu. Na tej je bll sprejet feključek glede uatanovitve posebne komisije za rešitev evropskih Židov, žrUv nacijske ptn^kuclje. Za-lAelMa i^LpoUei u ključen v resolucijo, kstbro je predložil kongresnik Vili1 Rogers, demokrat iz Calif orni je. Slično resolucijo je predložil v višji kongresni zbornici senstor Guy M. Gillette, demokrtt iz Iowe.
Long je rtskril, da begunci prihajajo v Ameriko na podlagi kvotnega sistema in kot obiskovalci. Več sto tisoč Jih je prišlo iz Nemčije, Avstrije in drugih dežel v letih od 1033, ko je Hit-ler prišel ns krmilo Nemčije, do izbruhs sedenje vojne. Long Je povedsl, da državni department izda povprečno sto vizumov dnevno. "Amerika," je rekel Long, "Je edina di žela na svetu, kl nudi zavetje .tujcem Iz sovražnih držav,"
Vprašanje prizna-nja bolivijske Me
Tajnik voJUIm Junte naznanil aratacija
Domače vesti
ČUn Slavije umrl
I Chicago.—Dne 84. t. m. je umrl John Repovsh, star 63 let in član Slavije št. 1 SNPJ. Truplo leži v Žefranovem pogrebnem zavodu, 1941 W. Cermak Rd. Civilen pogreb bo jutri (torek) ob treh popoldne ls. kapele na pokopališče Woodlawn Memorial. Druitvo Slavija bo imelo danoa (pondeljek) ob osmih zvečer izredno aejo v navadnih proatorih. .
Is Clevelanda
Cleveland.—Dne 21. t. m. je umrl Prank Sušteršič, star 52 let in rojen v Lipšnjah pri Grahovem na Notranjskem. Do pred krstkim je bivsl v Lloydellu, Pa., kjer je bil član društva 60 SNPJ. Zapušča ženo, sina pri vojakih, hčer in aestro.—Dalje je v bolnišnici umrl Anton Dra-iček, ki zapušča sina, hčer in dva pastorka, oba pri vojakih.—Nadalje je pljučnici podlegel Peter Smrdel, stsr 75 let In doms Is Lokve pri Divsči. Zapušča ženo in deset odraalih ainov ln hčera. —Pokojni Frank Hribar, o čigar smrti smo poročali zadnji teden, je bil star 54 let in doma is Lip-šenj pri Grahovem na Notranjskem. V Ameriki je bil 32 let in tapušča ženo, dva sinova in brsU.
Nov grob v Olrsrdu. O.
Girard, O.—Dne U. dec. je umrl Jsmes Rscich, sUr 55 let ln rojen v Drnovem pri Krškem ns Dolenjskem. Bil je člsn društvs 40 SNPJ in zspušča ženo, sint pri vojsklh ln tri brstrsnee,— V bolniški poeUlji so A. Jančar, B. Lovšina, J. Lopsnjs, J. Ro-vsn in A. Lozier; zadnja dvs, čeprav te mlsds, sU bila operirane. Članstvo jim želi hitregs okrevanja.
** Is Pennsylvan!Je -Vandling, Ps.—Dne 18. dec. je umrl Bernsrd Košir, sUf 40 let in rojen v Msrtlnjl vssl pri Sv. Lovrencu ns Dolenjsksm. V Ameriki je bil 31 let ln zepuščs ženo, dvs sinovs (obs pri vojs kih) in štiri hčere.
Člkaška vest ,
Chicago —Tomaž Cukale, znani pevec, je bll pozvan v službo bojne mornsrice. Odšel je 20. decembre in pustil doms Ženo in sinčka.
Petrov^ vlada se ne bo podala
Nemci odredili izpraznitev obrežnih krajev
Kafofc Egipt. 24, dec,—Ubežna vlada jugoslovsnakega kralja Petra je vrgla rokavico partizanom in zavrnila napade na svoje legslno stališče, naeno ps je poudarila, da si bo ails genersla Mihajloviča borila na strsni zaveznikov do konca vojne. Partizane je označila sa slepsrje In vsiljivce.
Beaednik ubežne vlsde je v resgovoru s poročevalcem smeriške čssnlške sgenture United Press izjsvil, ds bo ta vlada Ig aorirala Titovo deklaracijo, da mora kralj Peter ostati zunaj Ju< goalavije, dokler ljudstvo ne po ve svojegs mnenja glede monarhije. Tito je naznanil tudi od vsetje vseh prsvic Jugoalovanaki ubežni vlsdi.
"Vlada bo stsls odločno ns svojem sUlišču," je rekel besed nlk. "Titovi psrtizsni in nihče drugi nas ne more usUvitl in preprečiti isvrševsnjs naših dolžnosti v o^gh nsšegs ljudstvs ln ssvesnikov. Sli amo v vojno ns Strsni ssvesnikov in borili se bomo z njimi vred naprej. Za vozniki lahko pomagsjo, komur hočejo. S pomočjo ali brez nje bo naše ljudstvo še nadalje borilo."
Besednik Je odgovoril onim, kl so obdolžili Mlhsjlovičs popu ščanjs v borbi, s deklaracijo, ds so mnogi possblll, "ds sd je naš odpor proti invaderju pričel pred dvems ln pol letoms, ko nismo videli ss vozniških bojnih leUl v zraku in ne tankov ter vojakov ns nsM zemlji." v "
London, 24. dec.—Poročs se, ds so Nemci odredili mesno evakuacijo civilistov is krsjev v 230 milj dolgem pssu ob dslmsttn-skem ln črnogorskem obrežju, ds preprečijo psrtlzsnsko pomoč zavezniškim vojakom, ki bl se skušsll Izkrcati v Jugoslsviji.
Rsdio Berlin je oddsl poročilo is Zagrebs, da je Titove partl-zansks sils isgubils 10,000 mož v bitkah z Nemci v vzhodni Boe-ni, dočim so nemike isgube znašale le 106 ubitih, 335 ranjenih ln 17 pogrešanih vojakov.
bombniki so ponovno bombar dirali Berlin. Napad je sledi bombardiranju nemških oporišč v severni Frenciji in Holandijl. Bombe so padale na Gilze-Rijen in Merlimont, prisUniščno mesto, 19 milj južno od Boulogne Pearl Harbcr. Ha val L 24. dec — Bombniki ameriške armade in mornarice ao v napadu na ja-ponake pozicije na Maršalovih otokih opazili sovražno brodovje okrog dvajset ladij, ki bo akcijo, da prepreči
------ -	-	morda šlo v .
Javil, da je upal, da bodo zavez-,okufJfcdjo	oiokov ^ za-
------------V vezniški sili Brodovje Je biki
niške armade prej dospele v Rim kot je možno v sedanjih okolnostih. zaeno pa je naglasil. ds je kampanja v Iulijii do-sti prispeveU k zavezniškim vojnim naporom
"Najmanj TJ nemških divislj, ki bi lahko operirale na ruskih frontah, je v Juliji," )e dejal "Zavezniška invazija luUje Je vredna cene v materialu in iz-: gubah Ameriška armada je;
odkrito v bližini Kwajaleina. o-toka Maršalove grupa
Ameriške leteče trdnjave eo vrgle nadaljnjih 152 ton bomb na japonske baze In pozicije na Novi Britaniji Bombe ao porušile več vojaških objektov tn zanetile ogromne požare
DrugI roji ameriških bombnikov eo bombardirali Wevek. Je-ponsko mornerično bazo na se-
Wsshington. D. C« 24 dec,— Držsvni Ujnik Cordell Hull Je naznanil poevetovanja z repre-zenunti ameriških republik gle da priznanja novega režima v Boliviji, ki Je priiel ne krmilo po uspešnem puču, Doslej so bile izmenjane le Informacije.
Predsednik BOvegS bolivijske-gs režima, ki Je strmogUvil vle-do predaednika 1'enarande, je major Gualberto VllUroel. Hull je namignil, da bo Amerika priznaia novi režim le v slučsju ugotovitve, da mao sovražniki zaveznikov provmirall puča. 1 Enn<|ue De Lo/ada, ki Je bll imenovan za repiesanUnU Bolivije v Waahinyt'*u, Je dejsl, da |e nov* režim iberslen in da ga bo ameriški leda pri/naU On Je doslej delal sa Nelaona Rockefeller je, koordina-torja medamerlških zadev
U Pas. Bell vije. 24. dec-Ge-, net a I ril Ujnik vojaške JunU Je naznanil aretacije več članov klike "Le Kosca" potenUtov, ki ao grmadlll dobi/ke, izkoriščali delavce in srednji sloj. Uat La Celie, klaailo vojaške
Izraz "new deal" zastarel
Washlngton, D. C., 24. dec -Bela hiša ie v neprikrito vai Ije republikancev nasnanila, da Je Roosevelt UJevil, ds isras "new deal" Je zasUrel, da več ne predsUvlJs administracije in da ga Je treba nadomeetili z drugim. Harriaon E Spangler, načelnik osrednjega <xlbore ra-publikanske stranke, Je Uko podal izjavo, da je Roosevelt za vrgel svoj raztrgan z*ak In da je zdaj uverjen, "da leopard lah ko spremeni svojo barvo,"
okupirala Neapel, britska P® i verovzhodnem obrežju Nove Junte. pravi, da >e sUbilneat no-važna vojaška leUllšča pri fog-	Tn Je bil že tretji na- ve vlade popolna in da vlada
. pad na to bazo v zadnjih šestih mir po va^J deželi Paaivni od-
Angleški,Sneh	pr. pnHi vl.li )e bil setrt
London. 24. dec
Nemci obesili 16 hrvaških talcev
Bern, ftvlce, 24. dec,—Poročila Iz BudlmpešU listu Neue Zuer cher Zeltung f>ravl, da so Nemci obealli 16 hrvaških Ulcev v Za grebu in se Uko maščevali /a partizsnski nspad ns skladišče munlclje v Hozriicl Mad žrtvami so bili trije profesorji, dvs bivša UJnika ministrstva komunikacij In dva uradnika hrvaške čaani-ike agentura,
General Marshall konf eriral z Rooseveltom
Waahtngton, D C , 14 dec — General George C Marshall, šef generalnega iUbe, Je takoj po prihodu v Waahington odšel v lltolo hišo, kjer Je konferiral s predaodntkom Rooseveltom. Marshall se |e udeležil konference v Teheranu, Perrlja, potem pa Je obiskal ameriške čete na pa-nfičndi otokih
Partizanska misija v Italiji -
Apel za vrnitev jugoslovanskih ladij
Kslvo, Egipt, 24 dec,-Maršal Tito, poveljnik jugoalovanske osvobodilne srmade, Je s dovoljenjem generala Henryja Mait-landa WiiM»na, poveljnika zavezniške oboruiane sile ns Srednjem vzhodu, poslal vojaško misijo v Italijo. Prej ja TiUi a|iali-rsl ns zsvesnlke, naj Usoča vae jugoslovsnake bojne ladje in parnike, kaUre Je zaaegla Italija 1. 194), njegovi provisorlčnl vladi. Dalje Je apeliral, naj mu dovolijo organiziranje jugoaio-vanakih vojnih ujetnikov v Ita-lijl za boj proti Nemcem pod njegovim vodstvom.
Izročitev ladij in parnikov ter organiziranja vojnih ujetnikov bo predmet dlskuzi) med Titovo misijo in zavesntki Doznava se, da Je general Wilaon že v septembru priznal TlU kot poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade Takrat ja Wilaon posUl v Jugoalavljo brigadirja Fltzroyja Macleena
Partizanska vlada Je zdaj odredila obvesno vojaško službo v oavobojenih krajih Ti so podvrženi vsi rnoški od 16 do &0 leta, Titov glavni sUn porode, da eo partizani v ofenzivi na Hrvaškem In v Boanl Tito Je bil Ifhenovan za vrhovnega zavezniškega poveljnika v Jugoslaviji in ima Uene zveze s čUnl britake, ameriške in ruske vojaške misije.
federalna vlada bo prevzela železnice?
Justični tajnik Biddle dobil navodila
NAPORI ZA ODVRNI. I s TEVSTAVKE
Waahlngton, D. C.. 24. dec.— Predsednik Roosevelt je storil korske sa vladno prevsetje železnic, če se bodo nsdaljnji ns-pori sa odvrnitev splošne sUvke isjslovili in bo potrebna taka drsstlčns akcija. Po raagovorih voditelji bratovščin ln repre-zentsnti železniških kompanij v Beli hiši glede lsrsvnave konflikta je Roosevelt instruiral federalnega justičnegs tajnika Franciaca BiddU, naj pripravi potrebne papirje glede vladne zssege železnic, ni pa določil datuma akcije.
Roosevelt je posvsrll predstavnike obeh grup pred posle-diesmi in nsglssll, ds mora biti konflikt izravnan, da sa odvrne stsvks, ki bl ogrsžsls zmago in življenja amerlžkih vojakov, Voditelji dveh bratovščin — spremni kov in strojevodij — Ur re-presentsntje kompenij so Ukoj sprejeli Rooseveltov predlog glede arbitraže, dočim so ga bratovščine kurjsčev, i s prevodnikov in kretni&rjev zavrnile. Ns posnejši konferenci s voditelji petnsjstlh drugih bratovščin in unij, katerih člani 99 99 Izrekli ia oklic sUvke v snsk protesta, ker Ja bila sahtevs ss zvišanje pleše zavrnjena, je RooeeveU tudi predlagal Issav-navo ko^lkta Upanje ja ša, da se bo našel ishod in ds bo sUvka odvrnjens.
Vlsdna zasega železnic, Če bo odrejene, bo posnemanje skcije Wllsonove administracije v prvi svetovni vojni. Okrog 900 železniških sisUmov bo prisadetih. Ti uključujejo želesnioe prvsga, drugega in tretjega razrede. IsvseU bodo le one želesnioe, ki jih fiosedujejo prlvstne rudniške kompanije.
Roosevelt lahko odredi sasego železnic nš podlagi vojne oblasti, kaUro je dobil od kongreaa On kot vrhovni poveljnik ameriško oborožene aile lahko sase-že železnice, tovarne, rudnike in vse druge neprave, v katerih bi prekinjanja dela ogralalo sme-tiike vojne nspore.
Nemci groze vojnim ujetnikom
Zavezniški letalci pridejo pred »odiUe
London. 24. dec.—Po nacijih kontrolirana rsdioposUJs v Oslu, Norveške, je nasnenlU, da bodo ujeti ameriški in brltaki letalci poetavljeni pred sodšiča kot vojni siočlnci. Nobene nemika avtoriteta nl biU citirane v zvezi r deklaracijo, ds ae bodo naclji mašcevsil nad ujetimi ameriškimi in bnukimi letalci raradi ekaekucije treh nemških vojaških Čaatnlkov v Harkovu, Rusljs,
Radijsko poročilo trdi, da obravnava proti Nemcem v llai kovu Je bila <»novana na podlagi, da so posamezniki odgovorni sa vodstvo vojne in storjene zločine. To načelo Je bilo odobreno na konferenci med predsednikom Rooaevaltom, premi-erjefVi Churchillom in premier-jem Stelindm v Teheranu. Perzije
t Male j naprej sa bomo držali Uheranake deklaracija,- Je rekel govr>rnik na norvešhi radio-pOataji. Nemčija bo poeUvila vae vojne zločlnoe pred sodišče ln s tem poanemela zavezniška metode Ujeti letaki bodo kaznovani v smislu teheranska de-I k la raci Je."
PEOSVETA
PRO SVETA
THE EMLICHTEMHEirr GLASILO Ol LASTITIMA HOIUICE IAIODR PODPORME
o! .D<J

K S&7 * m pol teta; M loosftaa tha Oaltod Mm (eaeept CM ucmo nd Cook Couafr r Jt

poatljaJalj« V
Glasovi iz I naselbin
imtotaasfti PROSVETA K57-M So. Law»dale Av«. Chicago ti
OT TKE FEDEHATED PUM
Datum v oklepaju na prinar (December Sl, lMl), polef ^ _ na naalrmi pomeni, de vam je s tem datumom potekle naročnina, v;te jo pravočasno, de »e vem lit ne ustavi____
Juznjaika "demokracija*
Južnjaško "demokracij (v južnih državah Amerike) Je pred dnevi najlepie označil senator Ed Smith iz South Garoline, kateremu pr;jvijo po domače "Cotton Ed," ko Je izjavil v zbornici: "Imam svoj program, ki gs bom zagovarjal do svoje smrti in ta je—lojalnost do ustave, lojalnost do pravic posameznih držav in lojalnost do prednosti človeka bele kože."
Senator Smith se šteje zs demokrata in kristjana. Pri politikih sUre lole ns Jugu sts demokracija in protesUntovsko krščanstvo eno in isto. Tsjna organlzsdjs Ku Khix Klan, Id Je bila porojena ns Jugu in ksters ie danes tamkaj terorizira črnce in organizirane belopoltne delsvce, ims ns prvem mestu svojegs programa: "Belokožni protestsntje nsj vlsdsjo Ameriko"—in Cotton Ed se strinjs s tem.
Kadsr senator Smith poje o svoji lojslnosti do federalne ustave, se leže. On Je lojalen le napram onim točkam ustave, ki ščitijo njegove interese. Po civilni vojni je predpisans večina držav sprejela dvs ustavna amendmenta, kl dajeta zamorcem državljanske prsvice. Južnjaške države niso nikdsr odobrile teh dveh amend-mentov in ie danes Ju ne izvajsjo, kakor Ju izvsjsjo vse ostale držsve. TskŠna Je Smithovs "lojalnost" do ustave v celoti. Ds potlačijo volilno pravico zamorskih državljanov, so držsve ns Jugu sprejele volilni dsvek. Kdor plača U davek, im* volilno pravico; revež, ki ne more plsčati tega davka, nima volilne prsvice. Ns U nsčin je na jugu oropanih volilne prsvice ns milijone držsv-ijanov, črnopoltnih pa tudi belopoltpih. TsmksJ voli le msjhns manjšina in belokožni protestant je so trsjno ns krmilu. Tskina Je južnjaška demokracija! Zato pa je senstor Smith Uko odločno za prsvice posameznih držsv.
Kadar čttamo in slišimo o demokratih na jugu, o "solid Democ-rstic Southu," je treba le, da se spomnimo ns cigsna, ki je rekel: "Svski cigsn po svoje gospon .. .M Cotton Ed, 0*Daniel lz Tesasa, kukluksarji, linčarji in osUll tirsnl ns jugu so demokratje po svoje. V Kanadi imajo liberslce, ki so faktično klerikalci, ns drugI strsni pa imsjo konservativce, ki so po političnih nszorih Uko daleč prad "liberalci," ds so se letos sami krstili za nspredne konservativce.
Ts psrsdoksa ni omejena le na Združene držsve in Kanado. Tudi v Evropi in drugje stoje sUri politični in socialni pojmi na glavi.
Poglejte komuniste. Pred revolucijo v Rusiji so bili boljševiki —socialni demokratje, kakor v drugih deželah. Po revoluciji je Lenin prekrstil boljševike na komuniste. Tskrat so bili boljševiki odkriti in so rekli lopati lopaU. Odprto so se norčevsli iz demokracije in jo zaničevali, kakor sU jo kasneje zsničevala Mussolini m Hitler. Ker so rsčunsli, ds bo v nekaj letih zavladala komunistična dikUtura po vsej Evropi in vsem svetu—je demokraciji, besedi kot ideji, odzvonilo. Le plesnjivci, deksdentje ln strahopetci so se ie držali demokracije ra..
Poglejte danes. Komunfrti nočejo vač biti komunisti nikjer! Tudi sopotniki nočejo vač biti sopotniki. Užaljeni so do kosti, če jih tsko nazivai ln sekltnjajo te, da niso komunisti, ds niso sopotniki—no, sir, za nobeno ceno ne!—kakor da se sramujejo tegs naziva. Kljub temu, da nočejo bit« komunisti ln na sopotniki, govore in pišejo do pičice Uko, kakor komunisti in sopotniki! Nsmesto tega onsegsjo, ds so—demokratje. Njihov komunizem, komunistična diktatura je danes pri njih demokracija!—
Kako naj to razumemo? "Svaki cigan po svoje gospon!" Cotton Ed je po svoje demokrat, klerikalci v Kanadi so po svoje liberalci, komunisti so po svoje demokratje—ps tudi lUlijanski fašisti so po ■voje demokratje In jutri bo Francisco Pranco po svoje demokrat! —In če se bi zgodil čudež, da Hitler osUne po vojni ie živ, bo tudi on oo svoja demokrat'
Ce pa bo vsakdo demokrat, kdo bo še aristokrat, avtokrat. dikUtor? Kako naj ie razlikujemo pravega demokrsU od potvar-jalcev*	^^ "
Razlikujemo jih lahko po-dejanjih. Ne po besedah, po uatme-nlh ln tiskanih izjsvsh, temveč le po dejanjih. Po njihovih delih!
Cotttm Kri se razgali in pokaie, kaj je. kadar koli predloži v nenatu nov zakonski načrt za nobijanje demokracije, ali kadar glasuje za podoben načrt drugih.
To velja tudi za kanadske liberalce, ki dosledf* pobijajo vae, kar )e res liberalneffa Prav tako velja tdj za komuniste, ki dosledno silijo vedno v <»pro*!;e ln v vodstvo, čeprav so povsod manjiina —ki dosledno teroru.rajo večino, bodisi z Užnjivo propagando, intrigami ali nasiljem
Prav uko velja to za poratane faiisU tn naciste, kl bodo jutri demokratje. ki na ne morejo nikdar zaUjiti svojega značaja in avoje taktik«* Tudi oni se vedno usti ju jejo v ospredje povsod
hočejo biti voditelji, novsod tntrigfrajo ln rovaffyo—tudi nJim vedno in povsod namen posvečuje sredstva.
Dane« amo v konfuzni dobi, kn ne smemo dati dosti sli nič na %am« besede toliky več važnosti na moramo polagati na dejanja čine. na dek. l«e n«, delu ie treba soditi demokrate In •demokrate"'
l»env»k,acija taktika ln princip, je v bistvu samo ena. pa naj se r.tmaia na politiko ekonomijo ali socialne odnose Kdor vam go-ven o m k« 'svoji" demokraciji, vas vleče
Kadsr guvotimo o alab< demokraciji—imamo v mislih slabe de rnoMe ne oa demokratične ide|* in principa Slabi demokratje istldemokraije so krivi, da demokracija tu pa Um propada ali tpl Kajti demokrn« tja ia v ljudeh-ljudje so demokracljs« Demokracija je dobra kadar Je večina hudi demokratična- zrela In spo-sobna ta demokracijo, to ja sa kooperacijo, toleranco ln svobodo
Vabilo ta Silvestrom zabavo
Taap—Ul. Pa—Društvo 106 SNPJ bo tudi letos priredilo SU~ vestrovo zabavo 31. dec. zvečer. Kakor vsako leto, tudi leto« plavijo vsi Člani in članice vstopnino, če se veselice udeleže ali ne. Vstopnina bo za vse enaka— 50c—in člani bodo pUčali to vsoto z aaesmentom meseca januarja. Prosim člane, da upoštevajo u sklep društva.
Vsi člani in članice ste vsblJeni, kaktr tudi drugi Iz okolice, da se c£ete&te te veselice. Imeli bomo dobito godbo in dobro postrežbo, da se bomo lahko dobro zabavali s prijatelji in znanci ter skupno počakali novega leU v upanju, da prinese težko zažclje-nl mir vsem narodom. Torej vas vse Še enkrat vabim na našo veselico In želim vsem članom SNPJ Ur Čitoteljem Prosvete srečno novt) leto.
Marr Polaak, Ujnica.
Malo o tem ta
McKaasport Pa__Bližajo se
božični prazniki ln novo leto. Upam, da bo jrrihodnje leto bolje kot je letošnje, da nastane mir in da se našf fantje srečno vrnejo domov. Jaz sicer nimam sina na fronti, vseeno pa razumem, kako matere žalujejo za svojimi sinovi, Žene za svojimi možmi.
Brala sem dopis o žgancih— kako jih naši otroci zameUvajo. Jsz mislim, ako bi jih imeli naši vojaki Um kje v Afriki ali lUliji, da bi se jih ne branili. Naši otroci si Uhko izbirajo, ker so doma pri materi, katero nategujejo, češ, daj mi to in to, jaz ne bom jedel tega in tega. Jaz imam tri otroke in eden od njih tudi žgance rad je. Včasih si mislim, kako je bilo v stari domovini v zadnji vojni, kjer tudi žgancev ni bilo dovolj. To pripovedujem časih tudi otrokom, toda ne za popadejo, pač pa pravijo, da je "old f as h ion." <
Ampak lahko tudi tukaj do tega pride, da bo še žgancev primanjkovalo. Sedaj ie že malo sls bo, tods to še ni nič, dokler imamo dovolj kruha; samo mess je bolj mslo, pa bo že šlo, samo da ne bi bilo slabše.
Samo pomislimo, koliko naši vojaki trpijo na fronUh, kjer je zima ali pa neznosna vročina. Nimajo strthe, v kakšnem grabnu čepe in pazijo, da jih ne zadene kakšna granaU ali krogU. Zraven tega ao pa mogoče še lačni, premočeni in premraženi, toda morajo vse potrpeti.
Pa tudi naš civilni narod dosti trpi. Neksteri delsjo sedem dni ns teden, pa če je delo potrebno ali ne. Tudi dosti žensk dela v naši okolici v fabrikah in so precej zadovoljne z delom. Neka-Uri so proti Umu, da bi ženske delsle v tovarnah. Ampak če ni zadosti moških, zakaj bi tudi ženske ne pomagale, saj Imajo prav tako roke in razum kot moški, samo tiste moči nimajo kot moški.
Dobila sem pismo od prijateljice Mary Rak iz FonUne, Cal.
vse v cvetju in tudi delo ae lahko dobi. Zdaj ni treba nikjer dolgo čakati na delo, ampak ko bo zopet prišla depresija, potfm bo pa zopet povsod enako, pa bodi tu aU tam
Danes, ko to piiem, je pri nas precej mrzlo To je naravno v Um času, ali za naše noge je bolj slabo, de nimaš pointov za čevlje. Za nas stare je že, ker pa-zimo na obuvalo, ali naši šolar-čki pa morajo biti bolj pri miru; ne morejo ae uko drsati po ledu kot so se prejšnja leU. Pa saj tudi mi nismo imeli več pameti, ko smo bili otroci; to je otroško lje. Upam, da drugo zimo
bo že dosti čevljev, kakor jih je bilo prej. Vsem čiUUljem ProsveU vesele praznike!	' France« Vodopivac. 347.
Dobrot« rudarja Butfta. Mmt—Mi moški, ki garamo v majni, smo res veseli, ker se vrtimo na desno in levo z našo vrtaiko za $7.75 na osem ur. Naj bo star ali mlad, komaj čakamo, da odložimo orodje. Ali s tem naše delo še ni končano, kajti ko se nehaš vrteti z vrtel-ko, potem moraš nabasati luknje s tisto smrdljivo robo, čije glas je—bunvbum.
Ali predno prideš do dvigsla, s katerim U dvignejo na dan, f>a U že prehiti tisti "bum-bum" z dimom in plinom, Uko da si ves omagan, ^ prideš ven na zrak. In ko prideš domov, se zgrudiš na sedež ves zbit in Uko utrujen, da ne veš, ali bi počival ali jedel. Ko sc vležeš, da bi spal, se pa zopet obračaš na levo in desno, ker te lomi krč vso noč. Zopet tako* utrujen vsUneš tri zopet zgrafoU svojo vrtal ko-ple-salko, da se z njo zopet vrtiš levo in desno osem Ur'za borih $7.7\ Blagor onim, katerim je sreča miU, da lahko' poslušajo škr-jancka, ki pod milim nebom žvr-goli svojo »sem in sč veseli belega dne. NaAič pe poje tako lepo, pač pa—br rt,. Zato ga tud5 imenujemo l4bžij". Mogoče bo kdo rekel, dk se samo Šalim. ' toki !tal$ft je MTdMoJtn na vešala. Predno so ga obesili, pokličejo duhovnika, da se izpove svojih grehoVl Ko pride duhovnik in ga nagovarja, naj se Izpove svojih grihov, da bo videl paradiž, se ItSltjkn odreže: "Psdre, pojdi ti na gavge, pa boš ti videl paradiž." Enako tudi jaz pravim: Kdor mi ne verjame, da se nam tako godi v majni, naj gre sam v jamo in poskusi U špas.
H koncu dopisa pozdravljam vse Članstvo SNPJ in žel'm vsem srečno novO leto, Prosveti pa mnogo novih naročnikov.
Anion Žugal. 207. _
ia je Šla tja na obisk, zdsj pi' po zahvaljujem
mi pile, da bo kar Um osUU, ker ja Uko lepo in gorko. Pravi, da tam ni nič zime, da je zdaj
mm
Sheridan, Wyo. Poročati moram, da je 6. nov. za vedno zaprla oči moja lena Teretija Pod-gomik, ki jt bila 39 let čUnlca društva 83 ABZ. V Um me*tu je malo Slovencev, samo sadem družin nas je, toda vsi spadajo k SNPJ. Tf so mi pomagali v Uj žaloatni tiri, za kar ae jim le-
| Posebna hvaU pa hčeri Johna Posnarja, ki je poalaia telegrame vsem štirim sinovom, ki so
raztreseni po vsem Pacifiku na fronti proti Japoncem. Štiri dni smo čakali, da bi kdo prišel, ali ni bilo nikogar. Najbrže niso dobili telegramov, kajti telegram nazaj je hodil tri tedne. In vojakov najbrže tudi nečejo žalo-stiti s takimi vestmi.
Pokojnf je imela lep pogreb in hvala vaemu občinstvu. Rojena je bila v Šmarati, fara Stari trg pri Ložu, po domače Kravar-jeva Reza. Zapušča štiri sinove —Louisa v Avstraliji, L»ofU v Novi Gvineji, Eddyja v Porha-lerju (?), Tonyja y Alaski. hčer Rozi v Spokanu, Wash sestro v Sharonu, Pa., tri sastrične—eno v Clevelandu, drugo v Pennsyl-vaniji in tirajo v Minnesoti, kakor tudi bratranca v Minnesoti.
Mirno počivaj, draga soproga! Dobra si mi bila vseh 36 let in pozabil te nt bom do groba.
PramogazSki poklic Je trd
Balllngham. Waah__Precej je
bilo že napisanega o premogar-skem težkem delu, o stavkah plačah itd. Oni, ki niso nikdar delali pod zemljo, nimajo pojma o tem delu. Mislijo pač. da je težaVno samo zato, ker je pod zemljo. Toda to je velika zmota, kajti večina premogarjev sploh ne mara delati na površju, če ima le količkaj primeren prostor za zaslužek. Slab prostor je tam, kjer je voda, slab strop ali preveč kamna, ki ga ne smeš meUti s premogom v voz. Pogodba je, da moraš nakladati čist premog.
V	kovinskih rudnikih, kjer sem tudi delal, ni kontraktneg* dela. Plačo imajo od šihU. Vsakdo ima svoje delo. Majnar na primer vrta in odstreljuje, "muck-er" (nakladalec) naklada rudo in potiska vozičke do stresllni-ka (skip), timberman postavlja opore, trackman *ol2«a tracnice
V	picmogorovih je kontraktno delo. Plačan si Od količine premoga, ici ga naložiš. Seveda so tudi v premogorovu kompani jski delavci, plačani od ŠihU—motor mani in njih pomočniki (trip Siders), vozniki, Umbermani, trackman i in še drugi—v mehaniziranih maineH jtudina kladal
ci premoga. V m^JnaH, kjer še delsjo po starem sistemu, mora jo kopači prembga tudi sami po-kidati tračnice in pfertavljati opore; kompanijski dčlajo tata dela le poglavrfih prehodih ali "entrah".
Mi slišimo, da se je premogov ns industrija že precej mehanizirala, to je, da stroji nakladajo premog. Tukaj v Bellinghamu se Še dela po starem sistemu— vse na roke razen vrtanja, ki pa tudi ni na elektriko, maj*več na zračni pritisk. Vrtalni stroj drž« v rolti, kar pa Je ža slabiča težko delo, če vrta navzgor. Tukaj tudi ne spodrezavajo premoga stroji kot to delajo na splošno po mehkem premogu.
Tukaj izpodkopavajo premog s krampom, seveda le pri steni od stropa do Ul in vsaj lest čevljev globoka—čim več, tem več premoga boš odstrelil. Ponekod izpodkopavajo premog s krampom tudi spodaj—majnar se vle-že ln izpodkopava ln se nič ne boji, da ga bo podsulo, kar pa bi si tu ksj v Bellinghamu nihče ne ti psi. Tudi elektrike ttifcsj ne rabijo razen na glavnih "entrah" za luči in pogon pihalnifca (fkn) —je preveč plina po prostorih, drugič pa tudi ne morejo rabiti strojev, ker so opore
Hoo««vel!
kajti drugače bi prostore kmalu zasulo.
Po majnah se torej dela različno. Majnar, ki pride iz drugih krajev, se mora tukaj vse na novo učiti. Ko je dnevno delo končano, si moraš zapomniti, kaj moraš prinesti drugi dan in vie to naročiti. Misliti moraš na orodje, poaebno na krampe, ker U zmiraj.rabiš in so vedno topi.
Po končanem delu se majnarji zberejo na določenem mestu, kjer čakajo na umeo trip", da jih odpelje ven. Med tem časom, ko čakajo, pa pride za (o določeni delavec s knjigo, v katero zapise maj nareka naročila za dinamit ali smodnik, j>atrone (caps), katerih rte dob« več kot dittet skupaj, gumij aste cevi (če ima* pokvarjene) sa VOdo ali zrak, vrtalni stroj (Če imaš pokvarjenega) in žico za streljanje. Pozabiti tudi de smel javiti, če im*$
PONEDELJEK, 27. DFm^
fj^ »Pravici
vso krivdo nase vzel .'a n.SP
Proti meni, dom, „,, lastni nn nagajal V stare* ^ JU K nisem nikdar tako neg. počutil. Ali videl vml m*m suno j« Matura ^ di <frugi, nekaten celo ^ ° duhi m petolizci, kar pa ,' -«em bil nikdar. Ta zavest" J ne^hzujemaupr,,^
Kazen je bila ta, da^" ilovil, kajti sem "pr.znal- ■
»em nakladal "dirtv coal" 1 nU je te "lay o«" za nedoi" cas. Sel sem vsak dan v um vpraiat za delo. S tem sen m pričal suphi, da nisem lenuhi
"mis-aiot", kajti vfasih w tudi da mm pripravljen deliti'
to pripeti, da iUgejo. Imaš sti.
se vsi naboji ne tudi druge sitno-
Kaj, in koUV) ratnih stvari moraš nesti s seboj, to je od um, kjer se "men trip" usUvi, do SVo-jega prostora, kjer delaš. Včasih si z razno ropotijo Uko obložen kot ribniški reletar v starem kraju—moraš imeti lopato, dva ali tri krampe, sekiro, žago, ba-ro, zagozde, težko kladivo in ie drugo ropotijo—"loading stick", "pin stick" za "duinmies", tri po štiri čevlje dolge verige, posodo za olje za "jack hammer" (vrtalni stroj), škatlo za dinamitrte pa trone, vrečo za dinamit, škatlo za žeblje in še druge stvari. Am pek je že vsega tega dovolj, da ai vaak dan obložen do utrujenosti, ko prideš na prostor
Vae te stvari rasen vrtalnega stroja moraš imeti svoje. Navadilo Jih prodaja kompanija— seveda za proflt, kar ti Odtrga pri prvi pedi in tebi le malo orta-ne. Imeti moraš tudi jermen za baterijo in čelado. Olje za vrtalni stroj da kompanija, kakor tudi žeblje, tračnice in opore Vse drugo pa moraš sam plačati. Navadno znašajo ti stroški do dveh dolarjev na dan. Povedal še nttfcih, da mortiš naročiti tudi les opore, kar naroČiš
ta.
ibU
šiht; si Ul
vozniku ob kbneu mernem mestu visi ven kreda, da vssk majnar i še, kaj potrebuje drugi dan.
re so devet do enajst
ge, tračnice lesene ali _______
potem rabiš prige bi "lijgne". Tako moraš vedno paziti, da kaj
rijifc-LU	•
ne pozaois.
Na plačilni dan ti odtegnejo za naročene stvari, za unijske pri sptvke, za zdravnika, kovača, da vek za socialno zaščito in druga V času depresije je ie polno persekudj od strani boasov in flre bossov, ki pridejo dvakrat na dan v tvoj proator in se vedno vsajajo, če«, to in to nisi pravil ao naredil, t Če nimaš vie pripravljeno za streljanje, pa gre naprej in ti ostaneš brez premo* ga. Zato vsak majnar skrbi, d« hiti z delom in da ima vse pri* pravljeno za streljanje. Imeti mora prostor podprt po predpisu, zaseko ob sUni najmanj šest čevljev globoko, luknje izvrtane in "zatempane" po predp*<m ih tudi Voz mora biti nalo&en; ako ni, voznik ne čaka in gre naprej, ti M pa izgubil "roundhflBHH Za zdrave in močne ljud! delo
J« J*
Ht za sled-jiartner
ni Ultb težko, slabiče in
njem primeru ima9BI toliko več dela. Tudi čez mene io "klkali", dasi sem si prizadeval na vae načine, da bl ugodil partnerju, ampdk vseeno Je tel in ae jedi, M, da bi moral
ra^ m M	anin
rn ono napraviti. Radi takega partnerja sem bfl tudi pozvan pred "supva" ha govor, češ, da aem nakladal ka-men s premogom. (To dela sUvno vsak pramogar, ker drugače enostavno ne sasluH sa sol.) ftttnioa pa je bila U, da me au-per ni maral. MlaUl je, da in preveč "smsr njegovo neunijsko maino in najraje bi ase btt pognal. MoJ partner je bil sUr delavec v majni in super ga je imel aa d»bre#i delavca. Ampak U "dobri" majnar je v jezi, ker niaem volj hitre naložil sačel ttadati In ni nič pazil na —vae je smeUf vkal©, ti ha U način kmalu polna peVm ao pa vid«
vmes. Pogledtfo na "ček" in Bfla jemoja
Pfiddm ven, _ fdn v urad A'
*** **fln-
U način sem odsluževal kaze Po dveh mesecih mi je zope: nu lostno dovolil, da se vrnem! delo.
Od takrat pa se je preobrni UobU sem drug prostor in dn gega partnerja. Slo Je vse bol se. Deset l#t sem delal v ti majni, todk ker bi me bilo i eko lonalu ubilo, sem dejal: dovot Čudno, nikoli nisem šel v m.)ji v strahu, da me bo ubilo ali n habilo, po tistem dogodku *em šel več rad in čez dva as seca sem pustil delo v m«ja Imel sem ves dolg poplačfn nekaj prihrankov. To j? vzrok, da mi ni bilo sile.
Pod zemljo sem garal 28 let kaj imam zdaj od življenj Sam sem. Le za koga se naj n čim? Mar aa sina, ki je| "Kaj mi mar tvoi dolg— ga sam." Yas, plačal sem ga sedaj mi to več ne dela nregfc
Srečno novo leto vsem čitak 1 jem Prosvete!
Oeoege Gornik, m
O belih vranah la drafaa
Menvoe, Mk*.-Zadnji^fl smo v tevarni, kjfr sem upoils delali pet dni Dobili smo "bonu«" po $30.30. TojeH mojem življenju, da seml bonus od družbe. Seveda^ sti, eii je bolje kot nič. I
Nekoč sem slišal, da v Dakotir neka družba, km zlati rudnik, plača bonus I leto in da vsak delavec dobi do $1000. To je veliko vecl amo mi dobili. Zelo malo jel jetij na svetu, ki bi dela plačevala bonus, ne glede milijonov delavci nagr kapitalistom s svojim delom, družbe, ki dajo "Christmas nus", so bele vrane med kal li§ti. Večina družb imaH kako držati delavce k tlo da so vedno "broke".
Nekoč sem delal v Milwa Ju in slišal, da so delsvd p ki družbi dobili purana predi žičem. Večina družb bi g perja od piščancev ne dala, so lakomne na densr Tel ške družbe so bsš takega! kot "farji", ki od siromainih Uvcev na profesionalen« vlečejo denar, nato jim p« tiste čarovnlške pildke kot kako potrdilo ali dokaz, dal ie sfradali.
Čudno je vse to na tej! sti SOmlJi, ds se človek dal pati* po človeku za denar Za sen nI* ljudje potrošijo*« de copakov. Ce bi vse il 11, bi bilo dovolj denarjaJ
porabil v dobrobit | ljudstva, da bi lahko človeku primerno. mMko j* na svetu zidovja. koristi nobenemu drUvcu« Stoji m štrli proti nebu norčevalo is lizunov. češ.g|
a vi amemski ns I _iite v smradljhih k kjer je vse polno nesnsrl nic, uii, podgan ln dragg česa Vi ste do krajaH^ la^UUMiil tajedslci
m nabite trebuhe
od -revnih na ^ik«
g jžgfcd krsl^l bfkvHml
la ti- aav^Jati
da je
k*
Pi
(Dalja as S.
,	w m - ■
PONEDELJEK, 27. DECEMBRA
Težave jugoslovanske
vlade v
Napisal Victor M. BUnsiock
Kauo, 10. decembra (ONA). Kapad. katerega je izvršila jugoslovanska vlada v izgnanstvu na Titovo začasno vlado, je povzročil odstop enega člana vlade Božidarja Puriča, ter je razvnel ostre spore med različnimi jugoslovanskimi strujami in sku pinami. ,	t
Borislav Amdjelinovič, ki je postal meseca oktobra minister pošte in telegrafa, takoj po švoji odpustitvi iz italijanskih zaporov, je preteklo sredo podal svojo odstavko. Vest o tem je bila objavljena včeraj.
Borislav Andjelinovič, ki je bil nekdaj nastavljen v Washingto-nu kot ataše za časopisje, ni hotel podati nobene izjave glede svoje odstavke, toda znano je, da se je njegovo nasprotstvo proti vladi predsednika Puriča in njeni politiki še poglobilo zaradi napada na Tita.
Njegov cilj jč'bil, da doseže razširjenje vlade v Izgnanstvu zedinjenje vseh jugoslovanskih narodov. Znano je tudi, da je zelo nesrečen, ker mu je bilo nemogoče pomagati Jugoslovanom, ki se zdaj nahajajo v Italiji, katerih število znaša baje približno pet tisoč oseb. Akoravno Hrvat je Andjelinovič vendar znan Jcot goreč zagovornik vojnega ministra Mihajloviča.
Bivši minister financ Milan Martinovič pa je obsodil napad na Tita kot "škodljiv" v resničnem interesu jugoslovanskega kralja samega.
Istočasno se je zdaj razširila v Kairu vest, da bo ban Hrvaške Ivan Šubašič najbrže kmalu prispel iz New Yorka v Kairo, in sicer radi svojega imenovanja za jugoslovanskega člana komisije za italijanske zadeve. Jugoslovanski uradni krogi poudarjajo, da je Šubašič sprejel to imenovanje iz rok kralja samega in ne od strani vlade, s katero je bil, vedno v nasprotstvu.
IstoeaaOo poročajo* da je Konstantin Fotid* jugoslovanski ambasador v VVashingtonu, na svojem potu v Kairo, kjer bo poročal svoji vladi:o pofatajau-' •• ♦
Pološij po ustanovitvi
Titova vlade
Kairo, 8. decembra (ONA).-Predsednik Roosevelt se jf sestal z jugoslovanskim kraljem Pe-irom in predsednikom Božidarjem Puričem, katerega vlada v Kairu se ravno zdaj nahaja v velikih težavah radi novih političnih komplikacij.
Peter in Purič sta videla predsednika Roosevelta, ko se je nahajal tukaj na konferenci glede Kine, a Purič ga je obiskal po-! novno po objavi provizorične partizanske vlade na domačem ozemlju Jugoslavije.
Vsa vprašanja glede bodočnost' jugoslovanske vlade v izgnanstvu, ki so že povzročils več vladnih kriz zaporedoma v teku samo letošnjega leta, so postala ^aj So neizmerno težja zaradi dejstva, da se je ustanovila neodvisna vlada pod vodstvom ge-n*ra)a Tita (Josip Broz) in dr. Ivana Ribarja.
Por macija te vlade generala
a "»kakor rti prišla popolnoma nepričakovano, pač. pa je bil marsikdo presenečen radi tre-
notka, ki je bil izbran za njeno ustanovitev, namreč na predvečer velikega zavezniškega poskusa, da se s skupnimi močmi stre Nemčija. Ni popolnoma izključeno, da ne bi Tito na koncu koncev priznal jugoslovansko kraljevsko dinastijo. Tukajšnji opazovalci so močno opazili dejstvo, da nova vlada kralja sploh ni omenila in govori sama o sebi le kot o začasni vladi tei upo-rabljaja izraz "delujoči" člani za vse svoje ministre.
Jugoslovani, ki so nasprotniki Puričeve vlade, nas zagotavlja-jo, da ima Tito že pripravljeno drugo izjavo, s katero bo proglasil Jugoslavijo za republiko. Predstavniki opozicije, ki so bili pri kralju Petru o priliki week-enda, so mu nujno prigovarjali, naj poskusi doseči sporazum s partizani, predno vse. možnosti za to ne izginejo.
Ti krogi poudarjajo, da je prvi predpogoj za to, da se iznebi generala Draže Mihajloviča kot vojnega ministra. Potem bi bilo potrebno reorganizirati vlado na tak način, da bi bili v njej zastopani tudi taki politiki, v katere bi partizani mogli imeti zaupanje. Vendar pa je treba priznati, da je zelo dvomljivo, da li se bo sploh dala izvesti taka reforma vlade v izgnanstvu, da bi mogli patrioti, ki v notranjosti Jugoslavije na domačem ozemlju nadaljujejo svoj odp<?r, imeti vanjo zaupanje.
Prijatelji -dinastije, ki pa so nasprotniki Puričeve vlade, bi najraje videli, da pride do sporazuma med Titom in kraljem, in sicer na osnovi tega, da bi kralj priznal Titovo vlado za svojo ter se podal v Jugoslaviji, da se mu pridruži.
Britanska vlada za sedaj svojega stališča napram Jugoslaviji ni spremenila. Britanija še nadalje priznava kralja Petra kot vladarja Jugoslavije, njegovo Vlado''pa kot legalno, zakonito vlado.1 po zdaj tudi vprašanje diplomaličndga prlpoznanja Titove vlade še ni postalo akutno, ker partizani sami še niso stavili formalne zahteve za tako priznanje. Prav lahko pa je, da se bo v kratkem pojavilo vprašanje glede priznanja 'de facto'.
Puričeva vlada ima očividno namen, da brani svojo pozicijo ter noče napraviti nobenega koraka za sporazum s Titom. Oni, ki to politiko obsojajo, izražajo svoje pomisleke, češ, da bo kralj postal tako povezan z usodo Mihajloviča, da bo končno usoda dinastije same popolnoma odvisna od tega, kaj bo z vojnim ministrom.
Britanci so vedno smatrali, da je kralj eden od redkih stebrov stabilitete in edinosti V tem trojnem srbsko-hrvaŠko-slovenskem kraljestvu ter tudi ona centralna točka, okoli katere velja po vojni nanovo sezidsti to državo. Ako postane kralj preveč zapleten v notranje politične spor«, bo njegova važnost v tem pogledu močno trpela.
Bolgarija in lnvasljs Bslkana
London, 8. decembra (ONA).— Poznavalec razmer na Balkanu, kl je pred kratkim zapustil Bolgarijo, poroča, da bi se moglo zgoditi, ds preide vseh 28 divizij
bolgarske armade na aaveznišku stran, ako predvidevajo one vojaške operacije, o katerih se je odločalo v Teheranu, tudi izkrcanje ruskih čet na bolgarski obali Črnega morja.
Bolgarija, o kateri se je brez vsakega dvoma mnogo govorilo na sestanku Roosevelta, Churchilla in Inonuja, zdaj prituh-njeno čaka kaj bo; zagrabila bo vsako priliko, da se izogne aktivnemu, resničnemu vojskovanju na strani osišča.
Ta politika kabineta Dobri Bo-žilova ni osnovana edino le nu dejstvu močnega, Rusom naklonjenega mišljenja bolgarskih narodnih množic, temveč tudi na vedno bolj trdnem prepričanju, da je Nemčija izgubljena ter da ne velja nadaljevati te izgubljene igre.
Ta stran v mišljenju vladajočih bolgarskih krogov je z največjo jasnostjo označena v najnovejših ukrepih, s katerimi si oblast prizadeva pomiriti razburjene duhove v državi. Nekateri časopisi opozicije so dobili dovoljenje, da do gotove meje izražajo svoje pomisleke in svojo kritiko. Dvojica koncentracijskih taborišč je bila zaprta, pri čemer je bilo precej političnih ujetnikov zopet izpuščenih na svobodo.
Ta politika pa je aktivno opozicijo zelo ojačila. Tam se zdaj vrše priprave na vstop v akcijo. Najmočnejša opozicijska skupina "Fronta domovine" ima vsak dan več privržencev, ki se nabirajo iz vseh ljudskih, demokratičnih in Rusom naklonjenih krogov. Ta stran deluje deloma odkrito, deloma na skrivnem, podtalno. Cilji pa so čisto podobni ciljem jugoslovanskih partizanov—pregnati iz Bolgarije vse osišču naklonjene in nacistične elemente ter potem ustanoviti ljudsko vlado.
Največja naloga Fronte domovine je, da se pripravi na treno-tek, ko bo treba nastopiti. Prvaki tega gibanja sd prepričani, da bodo zunanjepolitični dogodki prinesli pravo priliko. Med te* mi možnostmi se nshaja tudi iz-1 krcanje ruskih čet v Varni ali Burgasu, izkrcanje Anglo-Ame^ rlkancev na južnem Balkanu alt pa prihod ruskih vojakov v Ru-munijo.
Bolgarska armada najbrže ne
bo storila ničesar, dokler so Nemci še dovolj močni, da bi se mogli maščevati. Toda prišel bo čas, ko bodo zavezniki s skupnimi silami udarili na Balkan .. .
Preganjanje ruškega civilnega prebivalstva
London, 30. nov. (ONA).—Bežeče nemške armade so prignale v baltiške države ogromne množice ruskih civilistov.. Mnogo od teh umira od gladu, trpljenja in pomanjkanja.
Švedsko časopisje je mnenja, da bodo Nemci pustili te Ruse na licu mesta, kadar se bodo morali umakniti lz baltiških prcvinc. Malo verjetno je videti, da bi vlekli s seboj še večje množine tujega preblvalstvs, ak" se bodo morali še nadalje umikati. Poljski list Dziennik Polski je mnenja, da je nemška namera, ki leži za tem preganja-i,jem, da se čim bolj mogoče ott žkočl Rusom obnovs njihovega opustošenege ozemlja.
Ali ste naročeni ne "Prosvato"? Podpirajte
svet liat!
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje i S. strsni)
zakaj delam, ker vse zspravlm za vozne listke, ampak temu nI tako. Za vozne listke nisem potrošil še nobenega dolarja, dasi sem se že prepeljal na stotiaoče milj sem in tja. Kar zaslužim, je dovolj, da gre za Jedačo in druge vsakdanje potrebe, ne pa, da bl plačeval za prazen nič. Saj te tudi tovorni prepelje brez voznega listka.
Izkušnje starega naaeljenca či-tam z zanimanjem, ker so opisane zanimivo ln jedrnato, da te kar privzdigne, ko čitaš. Kot se vidi Prosveta s vsakim dnevom postaja bolj zanimiva, ker prinaša take vrste spise, ki so za nas delavce najbolj na mestu. Slike te povesti ti padajo pred oči kot bi bile šive. Meni se zdi kot bl jih videl na platnu v gledališču, vse lepo uvrščeno, korak za korakom.
Vee priananje in čast temu starčku, ki ae je toliko opogumil in napisal to zanimivo črtico. Zdaj komaj čakam prihodnjega dne, da dobim zopet Prosveto v roke. Čestokrat grem tja do mostu dva bloks od mojegs stanovanja in tekam pismonošo. Čim ga zagledam ln on mene, takoj izpuli Prosveto in mi jo da, rekoč: "Zdaj boš spet deležen syojega razvedrila, jutri ml pa povej, kako se povest razvija." Drugi dan mu vse razložim in mož je zelo vesel. Kot raavi-dim iz pogovora, bi tudi on rad Čital to povest v angleščini.
Frank Kroll.
Popravek
Livingston. Hi—V Domačih vesteh Prosvete z dne 15. dec. je od tukaj vest, da je družina John Lesiko dobila hčerko prvorojen-ko in da je mati hči Johna Gosenice. Pravilno bl ae moralo glasiti, ds je hči Johna Oorenza, blagajnika nalaga druitva. V mojem poročlhi o letni seji v isti številki je pa iftojc ime spremenjeno v "Johano" in "tajnico". (Za pomote je kriva nerazločna pisava.—Vred.)
John Wtd»ar. tajnik št. 98.
O staram fjrtelleoe« ln drugo,
Sest Helena, Mont.-Življe-njepis starega izseljenca s zapade je veliko bolj aanlmiv, kakor so Tisoč in ens noč in drugi romani, katerih sem mnogd pre-čitsl in ki so večinoms lari-fari. Je pač tako na tem pukljastem svetu. Nekaj ljudi je srečnih, drugi so pe nesrečni.
Preči tal sem tudi knjigo, katero je za letos rszpoelale Prosvetne matica, smpsk nobene nove povesti nI v tej knjigi. Imam koledarje ln revije, v katerih so bile te povesti origlnslno netis-njene, torej zame niso te povesti nič novega.
) Pri nas je še vfdno mnogo fantov, toda tekih, ki imamo že pet sU šest križev na plečih. Mladi so nas zapustili. Odšli so na vse strsni svete z armado strica Sama in upam, da se vsi povrnejo sdrsvl in veseli, teko de ne bo več tukaj takegs mrtvila in se bo zopet slišala kaka pesem v nočnih ureh, cuprev le nspol kranjska" ln napol anvvtkan-
04 W*e n.
*> konšaeirall v~Kaim.
Je bila vaa
Tukaj se dela s polno piro ln tudi plača ni danee preslaba, toda denar, kakor so rekli v Itrljl, kar v roki skopni in po plači je Uko, kakor je bilo pred plač«.
Drugih novic tukaj nI Srečno novo I sto!—Aa ten Mlbalčtč.
Vseslovenski odbor

* *

Ruski volakl prodirajo proti aepedu akoal Duhovščino, mesto. Is katerena ao bili Nemci lagnanl.
London, 17. decembra (ONA). V Londonu posluje zdej vse-slovanski odbor, v katarem pa Poljaki nHo zastopani. Polja-kom je bil sporočen poziv, da se pridružijo.
Novi odber, katerega načelnik je Prokop Masa, predaednik << škosloveflMga državnega sveta, je Imel ta teden svojo prvo sejo ter je posle! pozdrev vseslovsn skemu kanfraau v Moskvi Poslal je ti^kjeslaniee predsedm Im BeneOTn zunanjemu mini etru Molotovu e Miki «")•" sko-čehoslovaškr pogodbe ln tu| di čestital jugoslovanski osvobo-
Letno poročilo
urada sa emlgracllo ln naturalliadjo
V svojem letnem poročilu, zaključenem s 30. junijem 1048, je komisar Earl G. Harrlson posebno pouderil nepričakovano količino vojnega dels. Tu spodaj je naštetih nekaj del, kl jih je ta urad opravil.
Isprašanlh je bilo več ko l,-000,000 ljudi, kl so prišli v to deželo, največ preko mej ia Kana* de ln Mehike.
Obmejne straže, kakor tudi straže ob morju in notranje atra< že, so obšle več ko 10,000,000 milj, da bi preprečile utlhotap-ljanja in nedovoljen vhod v Združene države.
Zadnjega marca je vojno taj« ntštvo preneslo na ta urad dolž-nost varstva lJudi-9000 tujih državljanov, ki so tu internirani.
Naturaliairalo se je 318,983 no-vih državljanov, od katerih je 37,474 vojakov in 52J74 prejšnjih državljanov aovrašnih dežel.
Pregled nad 80,000 oseb la Kanade, Mekaika in ia Ksribeljsklh krsjev, ki so prišle sem, da tu pomagajo v rasnih krajih dešele Komisar Harrlaon je rekel, da je naturaliziranje navadno delo tega urada, toda tudi tbgš obseg se je med tem časom povečal.
Rekel je, da ae je pokazalo, kako velike koristi prinaša dr-šavljanstvo onim, kl niso tu rojeni ter so se sato potrudili ln sami pospešili proces naturali-zacije, posebno v slučajih vojakov.
Velika frlja tujcev in pritlak vojnih oblasti zs čim prejšnjo naturalizacijo so privedli do U-ga, da je ta urad Izdal 281,594 spričeval o naturalizaciji clvlll siom in 37,474 vojakom sedaj tu iu Izven dežele. To število naturalizacije Je največje od leta 1007. ln tudi je uapeh v tem, da se je selo skrajšalo opravilo la^a dela, ki se je praj vleklo is jeta v leto.
Iz poročila se tudi vidi, da je bilo naturaiizlranih 52,274 sovražnih državljanov, od ksterih je ssmo 93 bilo zsvrnjenih. Zraven tega Je še 147fili prošenj as državljanstvo, kl pri kraju leta niso bile še rešene.
Toda, dokler je delo s naturalizacijo tako obilno, Jf bilo šte vilo emigrantyv najmanjše v zadnjih 80 letih. Tujih državljanov, ki ao se priselili sem zs stalno, ja bilo samo 23,725 in od Uh je bilo la 9045 sprejetih po kvoti, kaUre pa znaša 153,774 NeemlgranUklh dovoljenj je bilo izdano 81,117,
Zraven Uga velikaga povečanja dela ln kljub vaemu se ja v tem času pačln delovanjs ieor-ganizlral—posebno administracija. Vae delo se je sedaj razdelilo štirim uradnikom, kateri so Osrsvnost odgovorni komisarju. S Um ae je p<»pešil potek Ur Je bilo ns U način rešenih mnogo prošenj, ki so čskeU dolge me-ce, Ravno Uko so popi svil! razne uredbe, ki se nanašajo na njihovo delovanje ln so tudi za čeli Izdajati mesečne publikacije z Informacijam! za uradnike m di age zainteresirane urade
V komlUju imajo avoje pred sUvntke naslednji narodi Cehi, Ukrajinci. Hrvett. Srt* Sloven et, Slovaki in Bolgari.
In državljanatvo, po kateri je zmanjšal število oddelkov z 22 na 16. Pet glavnih okrajnih uradov v kontinentalnih Združenih državah-Mlaml, Cincln-natl, New Orleans, St. Psul in Salt Lake City—je bilo odpravljenih ali pa združenih z drugimi in eden nov ustvarjen (v At-lan t i).
Ravno Uko ao bili odpravljeni okrožni uradi v Porto Rlcu ln Hawail na ta način, da so bUl pod' Jeni uradom v kontinentalnih Združenih državah; Atlanta sedaj ravfla s stvarmi Porto Rlcs in Virglnskl otoki ln San Fran clsoo s stvarmi Hawallev.
Glavni uradi so torej sedaj po pravem številnem redu sledeči:
1.	St. Albuns, Vt.
2.	Boston, Mass.
3.	Ne* York, N. Y,
4.	Pfaltadelphla. Pa.
8. Baltlmore, Md.
8. Atlanta, Ga.
7.	Buffilo, N. Y.
8.	Detroit, Mich.
9.	Chlcago, IU.
10. 8pok»ne, VVaah.
ir. Kanaaa Clty, Mo.
IX Seattle, VVaah.
13.	San Pranclaco, Calif.
14.	San Antonlo, Teaas
18. El Paao, Texas
18. Los Angeles, Calif.
V svojem letnem poročilu pra vi J. Kdgar Hoover, direktor federalnega urada sa preiskavo, da Je od 7. decembra 1941 do 30. junija 1943 bilo vaega skupaj 14,432 tujih državljsnov sprejetih v ameriško državljanstvo. Od Uh je bilo 5027 vzeto |>od varstvo v zadnjih 12 mesecih. Pripomnil je tudi, da so tujci še vedno pod strogim nadzorstvom FBI; 492 civilnih obtožb je bilo predloženih proti onim, kl so se bavlll s deli, kl so nevsrna za vojne napore, Tem so bila odvzeta sprl-čevala o ameriškem državljan* stvu, Od teh je 75 slučajev pred državnimi federalnimi sodišč! U dežele, t
Več ko 200,000 ljudi—od katerih polovica Živi mestu New Vorku—je dobilo državljanatvo v laku zadnjega leU, Ja rečeno v poročilu, kl ga ja Izdalo juatično tajništvo po uradu za emigracijo ln državljanstvo, Priredbe v čss t novim državljanom ln novim volilcem so bile v 490 krs-jih, ki sa nahajajo v 44 državah u dežela in na naših oUiklh.
Največ Uh svečanosti ja bilo pod geslom "1 sm sn Amertcsn," na dan državljanov, kl Je 18. ma> ja. Od 19.19, ko Je U praznik bil prvič atavljen, ja bilo samo leta 1941 več proslsv kot Ugs leta.
S pionirskim delom šol In s
e tulcih U drtsvUsnatve
Geografi/ne mej« oblasti služ* -brnih uradov za emigracijo in državljanstvo so spremenjene po novem redu Od sedsj nsprej bo polovico ljudi drla v U dežele spadalo pod druge obUati
To odredbo Je Izdal Earl G. Harrlaon, komisar sa emigracijo
Igralka Ava
pomočjo in sodelovanjem mnogih civilnih ln drugih patriotskih ustanov je U dan državljanstva bil rea sprejet od vsega ljudstvu. t
Sole so Igiale poaebno veliko vlogo v proslavah, tega leta. V več ko 150 okrajih so bile sveče-nostl v šolskih dvoranah; zrsven so še bile pod njih pokroviuij-stvom prirejene svečanosti v 100 drugih prostorih. Sodelovala so šolska pevska društva. Bilo je 80 parad. Šolski nadzorniki so tudi sodelovali s okrajnimi odbori in s mestnimi predstavniki.
—Common Council—FIls.
Razmere na HrvaŠkem
Stockholm, 14. dec. (ONA).-PoročlU popotnikov sllksjo Hrvaško kot deželo smrti, kjer v okupiranem In osvobojenem delu vlada tako strahovito pomanjkanje, da major hrvaške armade ne more živet! od svoje plače.
I^at Nya Dagllght AUehanda poroča, da morajo častniki In uradniki prodajati svoje pohištvo, da ss preži ve; odrasli ljudje so iagubili povprečno 13 do 13 kg U«e. Obed v gostilni sUne na stotine dinarjev ali kun. Posebno težke so razmere v prestolnici, Zagrebu, ki Je blokiran od gerilcev.
Ta blokada je povzročila, da gredo vlaki porasi in čiato neza-n šaljivo, Civilno prebivalstvo se sme sploh U malo posluževati Železnic, ki osUJajo pred vsem na ruspolago Nemcem. Plaee je
Ctoval ia Budimpešte v Zagreb, |r vzame v normalnih čeaih 8 ur. Zdaj pa je trajalo potovanje 38 ur. Eno uro od Zagreba je moral vlak počakati do jutra, ker so se pokazali gerilcl v bližini.
Vlak! vozijo pred lokomotivo po več vagonov polnih kamenja, da bl Uko preatregl! udar eventualnih napadov.
Poljsko-raske razmere
London, 15. decembra (ONA). —Zavezniški krog! proučujejo možnost, ds bi ss usUnovtla komisije strokovnjakov, kl bl po-megala razrešiti ruako-poljski spor. Londonski Times prinaša uvodnik, v kaUrem nsglsšs U lisi, da so nepristranski strokovnjak! na rszpoUgo ln bi moral jx>dpis rusko-čehoslovanške pogodbe Poljake spomniti na U, da je zdaj prišel prav! trenoUk za to.
Informacij glede vprašanja, dsll so bili primerni strokovnje-kl ponujen! Rusom In Poljskom nI znano, toda edini strokovnjaki, o katerih vemo, de sa neha-Jsjo v Angliji, ao oni, kl ao pomagali začrUti znano linijo Cur-zona po prvi svetovni vojni.
Lord Curzon, angleški su nanj! minister, Je leta 1920 potegnil črto, ki se razlikuje od črta Molotov-Ribbentrop iz le-U J9.I9 Poljsk! pa so damarka-ciJm odklonili ter so napadi! Ruse, ki so ravno Ukrsl Imel! polne ,*jke s svojim! notranjimi zadevami ln meščansko vojno
(ODPORNA JEDNOTA
Isdaja svaie publikacija In še lisi Preeveie se bertUi. agitacije svajik društev In šla nsj re In ee pvepe-gende eeojlh UaJ. Nikabar pe
|w>r nih
gsalssetjs Ima abišajna
glasila. Taeef la aesnanila organUael) la njih •e ae pešlljeje lista

VVAR STAMPS
decemrua
PROSVETA
ROUGH GOING FOrflFTH ARMVS WOUNDED
GUSARJI
piščalk, drdranje kakor vel ure. Po vea dan, po vso noč pa nag do pasu stojiš pr«l p* in obračaš z železom žeja žeja in vsi udje so kakor z \ lji pribiti na tebe Tedaj 0fc tiš, da imaš dušo. Duša je lostna. Včasi preklinjaš, se t raš, razbijaš s pestjo. To j* več duša. To je zavoljo tega, vidiš, kako stoje eni v mrzli i ci, drugi se pa na solneu grej Toda enkrat človek vse izve ne te jeza na svet. na ljudi, senco in solnce. Zakaj vsi i sužnji, kar nas je, smo vsi nji ..."
"O, ti ljuba domačija!" kriknil Jurij.
(Dalje prihodnjič.)
CLAUDE FARRERE
odgovora sc mu je urezala v spomin za ves čas življenja. Kralj je namreč rekel:
"Vedno me veseli, da vidim hrabrega plemiča, ki je tako plemenito branil čast mojega orožja in slavo francoskega imena proti vsem • mojim sovražnikom."
Nekaj časa na to kralj nadaljuje:
'Torej to je oni korzarski junak, o katerem ste mi pripovedovali? Zares, junaško izgleda. Pa je le to vse tudi resnično, kar ste mi pripovedovali o čudežnih junaštvih, ki jih je izvršil? Ni li vaša skromnost nanj zvalila nekaj junaštev, ki bi se morali po pravici pripisovati vam?"
To pot je Tomaž razumel besede zapovedni-ka eskadre:	-
"Pri našem križanem Izveličarju, nikakor, veličanstvo! Rad prisežezn na vse to! Kapitan lahke in slabotne fregaŠffip ta gospod tukaj napadel tri velike holanAs|r linijska ladje. Dve sta pred njim pobegnil/tretjo je p* zavzel in zažgal. Na to je svdib hlastno fregato v spravil zopet nekoliko v red^ asj je bila, Jbakor mi sme vaše veličanstvo ver^ti, precej^sdela-na, in se je potem brez oktopnja vrntfrv največji bojni metež, d« nam pomaga in da nas reši, gospoda d« Harteloire in mene. Strela me naj ubije, če ni. vsaka beseda Uko resnična, kakor jo povem."
"Ne dvomim o vaši resnicoljubnosti," odgovori kralj. "Zelo me je ps veselilo, da ste mi ves dogodek še enkrat opisali."
In pogleda Tomaža. Ognjevitost tega vladarskega pogleda stori, da klocnejo Tomažu kolena in da mu vsa kri zapolje k srcu.
"Gospod," nadaljuje kralj in je tokrat obrnjen, k Tomažu, "gospod, vem da ste premožni in ds vas ni vodil pohlep po nagradi. Želim vam izkazati vse spoštovanje, ld ga gojim do vas. Povejte ml, gospodine, ali ste do danes plemeniti?"
Zaman se trudi Tomaž, da odgovori. Besede mu zastajajo v Izsušenem grlu. Le z glavo zmaje in pri tem pozdravi nemo, kakor je videl delati gospoda de GabareU vsakokrat, ka-dsr je odgdvarjal na kraljeva vprašanja
"Torej ste plemič od tegs trenutka dalje," prdVi kralj.
In pomigne enemu svojih gospodov, ki stoje razoglavi za njim. Ts stopi naprej, se prikleni skoraj do tal in nudi njegovemu veličanstvu pergsmenten zvitek, ki gs kralj vzanje in lastnoročno nudi Tomažu.
"Ns koleno!" aašepeta gospod de Gabaret Tomsžu še pravočasno, in Tomaž v svoji vedno rastoči zmedenosti poklekne ns obe koleni namesto ns eno samo.
"Plemstvu v čast se spodobi," pravi kralj, "ds se tako hrabri možje prištevsjo njemu in ne ljudstvu. S tem vsm izročam plemiško pismo in vss imenujem za svojegs kapitana, ds ne boste v bodoče imeli drugega gospodarja razen mene. Vse drugo prepuščam vsm. Zavedajte se, ds je odvisno edino le od vas samih, da se ne ustavite na Uko lepi poti k slavi, kajti naša marina zelo potrebuje dobrih zapovednikov eakadre, kakor je to bil gospod de Gabaret do včeraj in potrebuje tudi dobrih getieralnih lajtnantov. kakor je U gospod odslej."
Gospod de Gsbaret se umakne za dvs koraka, da se more pokloniti še nižje kskor doslej. In ko izvršuje ts svoj poklon, zsšepeU
Tomsžu:
"Zahvalite se! Zahvalite ae kralju!"
(Dalje prihodnjič.)
(Se nadaljuje.)
Med tem pa se ne pustite motiti, smpsk svobodno ogledujte to krasoto . .."
Z višine terase zares obvladala pogled vso prostrano rsvsn, ki nudi res nsjlepši in naj-razkošnejši pogled, kar si gs moreš misliti, široka reka se pretaka v srebrnih vijugsh, in Tomaž izve od gospoda de GabareU, da je U reka sama Seina, ki moči obzidje Psriza. Ono-stran se dvigajo nsd neko šumo zvoniki, in dalje v isti smeri prikrivs gosto zaraščena šuma ono veliko mesto, v katero je dospel Tomaž pred dvems dnevoma in od ksUregs je ie danes akoraj pijan, ali omamljen. Tako ga je zmedlo veliko mesto v svoji nerazumljivi razacžnosti in s svojim nepojmljivim šumom. Zares, niti med Sain Malom in Zapadno Indijo ni razlika večja, ko med njegovim domačim mestom in tem ogromnim Parizom ...
Naenkrat začuti Tomaž, kako mu odleU vse misli iz glsve, kakor trop splsšenih galebov, kadar poči strel z ladje. Gospod de Gsbaret gs je žlvshno zgrabil zs rame in mu rekel vsemogočno besedo: "Krslj!" Kralj!
Nehote sname Tomaž svoj klobuk. Zapovednik esksdre je že rszogUv.
Sijsjen, tods nagel sprevod se bliža iz grs-du. Tu so konji, ksrose, sluge, rsznovrstns množica ljudi, ki se žuri in ki nekako obkroža skupino rszkošno oblečene gospode, ki korska ns čelu, zs njo pa nekoliko streleev in Ulesnih stražnikov. Rdeči plašči z vezanimi zlstimi križci se leskeUjo, zlato v našivih in vezeninah blešči. Tomaž gleda, kakor zamaknjen, odprtih ust m izbuljenih oči, in zdi se mil, kakor da je solnce predrlo sive obiske in posijalo po vsem parku in grsdu.
Ves sprevod je sedsj dospel do tersse. Tomaž že razločuje poedine obrsze. Med dvor-niki, ki stopajo nsprej, razloči postsvo, ki je večja, sijsjnešs in veličsstnejšs, ko drugi. To-msž vztrepeU, ko spozna vzvišene poteze, pro-dlrno oko in ponosni nos. Tq je krslj, čisto takšen, kakor ga vidiš ns zUtnlkih ali na ali-ksh, ns ksUrih je nssliksn in ki jih je Tomaž večkrat ogledoval, ne da bi se mu bilo Ukrat le ssnjslo, ds ga doleti kdaj izredh* čsst, ds vidi od obličja do obličja vzvišeni original teh slik, ki jih ljudstvo Uko časti.
Krslj se približuje. Gospod de Gsbsret se po-stsvi ob robu tersse in pomigne Tomsžu, ds se vstopi zrsven njegs, ker bi bil sicer TomsŽ v svoji zmedenosti osUl sredi pots ter gs zsprl krslju. Nič drugegs ne moti popolne tišine, ko škripsnjc zmrzlegs peska pod koraki prihajajočih. Noben dvorjan ne zine besedice. Niti ptice v gozdu se ne oglsšsjo, kskor ds so tudi one umolknile samega spoštovsnjs.
Ns šest korakov rszdslje od krsljs izbere gospod de Gsbsret prsvi trenutek in se prikloni, Tomsž, kl se je bil vežbal tudi v tem, stori enako. Toliko prisotnosti duha mu je še osUlo, da se je spomnil, da mora v vsem na-Unčno posnemati vssko kretnjo gospods de GsbsreU, če se noče pregrešiti proti etiketi. Krslj ps položi zelo vljudno roko ns klobuk v pozdrav ter se usUvi.
Vse drugo je ostalo Tomažu v spominu, kakor oddaljene, neresnične ssnje, ki se Jih spo-minjs sicer zmedeno, toda neizbrisno živo . Gospod de Gsbaret naslovi na kralja svoj po-zdrs v. Od njega ni Tomaž razumel niti besedice Ko pa kralj odgovarja, je razumel Tomaž vsak zlog, kakor da ae mu je sluh nepričakovano povrnil, in vsaka beseda kraljevega
IR BiAaiKS, members of Lt Gen. Mark Clssk*s fifth Array ln Italjr, earrj a woundad buddjr dowa I slopas of llount Camino. now ln Allied hands. Itghttog over torraia too roufh even for mulss, '« man had to earrjr their srounded down by difflcult and dangsrous pa ths, as well as carry up aH n snd food. Slsnal Corps rsdtophoto.
VICTORV VERSES
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S JCJ>J„ DA TISKOftpE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vsa pejssnils dajs vodsteo tUum Caaa šmarna, unijsko dslo pm m*
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TELETOM ROCKWELL 4S04
s oa dehe na fteljo tudi vaa nstmens pojesnlls CHICAGO. **-*-
Deset povesti
MAftMC GETS HIS JAP AT TARAWA
Anton Novačan ČAMARJEVA KRČMA
(Se nadaljuje.)
"Vrgla ga je ir hiše." je pojasnjeval hiteče Juriju, "danes dopoldne ga je /spodila Vse je na sebe ptepiaala njegova stara, njemu pa je kuratorja pimtavila. Zdaj sc ravsata m grm ta Bije ga. kadar je pijan, da je včaai krvav in opraskan, he-he-hc . . . ln ic nekaj." tu je Carnar zami-/al t enim očesom, "pravijo, hehe he .
"Tu bo i>a tinta dolu.a Jo/.a-fat," je \pil Zadmgar. "tam bo pra\ u a
'Tam ne bo nu '" je zamrmral Luk., ki m mogel sliiati o smrti m koncu ' Tam se bodo le posvetovali m konec obhajali. Tu ho najhuje kadar /atlsneš oči tn te prime železno pri srcu . . Tisto l*» poglavitne reč, /ndnju
rsolo deaarjs sU kl »e vate Ustnina
Z obis/a mu je l/ginilo vse veselje, saiert in nabori na licih mi se mu poglobili. t(ul>e na čelu ae stisnile \ gosto mrejo Zamislil se je in pilotil glavo v dlan.
"Jorafat Jojaft'" )»• tulil Zad-nigsr.
t
t
\ \
\
C