98. št — S. Poštnina pavšalirana. P©sairs£sna šževiSke 1 D!n. V Ljubljani, v petek 28. aprjjj* ^922,, Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust §g$i nS||f airasfeS Hm* SRfis’! JBHWt 'St VV p,*čano rj0 r'u,’jnlna Uredništvo: Woltova ulica l/l. Telefon 360, Uprava: "^ g. Telefon 44, knjižnica &&*»*> Ljnbljao«, kopisi se ne vračajo, uijem je priložiti znamke za odgovor. . .■•,avuaatuaaf..,,Ja34g.,aw! cnMaiani ll. Rasps-ava © proraft,:^. dvanajstina MUSLIMAN DR. SPAI10 OSTRO OBSOJA DRŽAVNO GOSPODAR-STVO IN IZJAVI, DA BO GLASOVAL PROTI DVANAJSTINAM. Beograd, 27. aprila. (Izv.) Današnjo dopoldansko sejo narodne skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob enajsti uri dopoldne. — Kot prvi govornik nastopi dr. Mehmed bpano (levičarski musliman), ki pravi, da so muslimani že pred glasovanjem o ustavi naglašali, da ne glasujejo za ustavo zaradi tega. ker Smatrajo, da je ustava dobra, ampak zaradi tega, da država čimprej dobi osnovne zakone in da se razmere v Jugoslaviji čimprej konsolidirajo. Naglašali so, da določbe ustave ne odgovarjajo niti njim, niti njihovemu ^načaju in tudi ne njihovemu prepričanju. Pričakovali so, da bodo v prvi vrsti vsi stremeli za tem, da se izvedejo vsaj one določbe ustave, ki govore o enakosti in ravneprav-nosti vseh državljanov. To bi bila najbolj gotova pot, da postane popularna taka uredba države, ki ni imela pristašev v mnogih krajih naše države in ki je ponekod naletela na hud odpor. Sliko neenakosti nudi Hudi najbolj proračun, katerega dvanajstine se baš razpravljajo. Neenakost se najbolj opaža v plačah in dodatkih uradništvu. Ta razlika najbolj širi nezadovoljstvo. Plače je treba izenačiti. Isto velja tudi glede Plač duhovništvu poedinih ver. Doklade duhovnikom v Srbiji in Črni gori so velike večje, kakor one v Bosni in Hercegovini. Enako sliko nudi tudi proračun ministrstva za prosveto. Bosna se zapostavlja v vprašanju srednjih in osnovnih šol. Proračuna ministrstev za gradbe in promet ne predvidevata ničesar, kar bi moglo veseliti Bosance. To velja tudi za proračun poljedelskega ministrstva. Govornik bo o tem podrobneje razpravljal, ko pride na vrsto celokupni proračun. Kar velja za izdatke, velja tudi za državne dohodke. Dasi so pretekla že tri leta od narodnega ujedinjenja, nadaljuje govornik, še vedno ni izenačena davčna zakonodaja in neposredni davki. Vlada je začela postopno izenačevati trošarino. Govornik ne n:ore uvideti, kakšni stvarni razlogi ovirajo narodno skupščino in vlado, da se trošarina na žganje, ki velja v Vseh prečanskih pokrajinah, ne raz- širi tudi na. ostale dele države. Dr. Spaho obžaluje, da se v proračunu sicer zastopa stališče strogega varčevanja, da se pa na drugi strani zaradi nemarnosti poedinih državnih organov razmetavajo stotine milijonov. Kot najboljši dokaz za to veljaj katastrofa v Bitolju. Za naše centralne oblasti je značilno nepoznavanje razmer v poedinih pokrajinah države. Zadeve se rešavajo zelo počasi, ali pa sploh ne. Dasi so bili muslimani v vladi, so morali doživeti, da so bili muslimani v Sandžaku izrečeni pokolju. (Posl. Vukosavlje-vič: »Ni res! Vi ste nas ubijali! En poslanec je zaprt!« Poslanec Kor-kut: »Vem za aktivnega poslanca, ki je »ja+akoval« (šel med hajduke). Alco bi se malo bolj pazilo na resnično ravnopravnost in enakost državljanov, ne bi prišlo hrvatsko vprašanje v aktivno fazo, v kateri se danes nahaja. Nezadovoljstvo izvira v prvi vrsti iz te pravne in gospodarske neenakosti. Zaradi take vladne politike, ki se najbolje kaže pri razpravi o proračunskih dvanajstinah, ne sme nikogar iznenaditi odločitev centralnega odbora muslimanske stranke, da prekinemo z delovanjem v tej vladi. Dosledni odločitvi foruma naše stranke, bomo glasovali proti tem dvanajstinam, ker nimamo več zaupanja v vlado. — Govor dr. Spahe so prekinjali neprestani medklici radikalcev, demokratov in zemljoradnikov, dočim eo bili desničarski muslimani pasivni. — Nato govori neodvisni zemljoradnik Stevan Benin zlasti o slabi valuti. Govori tudi o nepravilni izvedbi agrarne reforme. Zemljo bi bilo treba dati onim, ki jo obdelujejo, in ne špekulantom. Zlasti kritizira izvedbo agrarne reforme v Vojvodini. Končno izjavlja, da bo glasoval proti dvanajstinam. — Poslanec Skoberne (Jugoslovanski klub) kritizira prevelike davke in zahteva izvedbo novih volitev. Izjavlja, da bo glasoval proti proračunskim dvanajstinam. — Seja je bila zelo živahna. Mestoma celi deli govorov niso bili razumljivi. Seja se je končala ob eni popoldne. Poraesreleit nastop srnami, ministra- NINČIČ SE JE POGAJAL Z ITALIJO NA LASTNO ROKO IN PROTI VOLJI VLADE. — IZVEDBA RAPALLSREGA DOGOVORA JE OGROŽENA. Beograd, 27. aprila. (Izv.) V političnih krogih se opaža gotova nervoznost, ker se je doznalo, da se je zunanji minister. dr. Ninčič začel na lastno roko in proti volji vlade pogajati z Italijo, tako da se je zdelo, kakor da se z naše strani ne zahteva striktna izvedba rapallskega dogovora, ampak da bi bila Jugoslavija nasprotno pripravljena Za gotovo popustljivost. Govori se tudi, da je tudi ministrski predsednik Pašič proti kakršnimkoli pogajanjem z Italijo. Vsa akcija ministra dr. Ninči-ča, zlasti pa pogajanja z Italijo v Genovi pomenjajo neuspeh, iz česar bo Govor angleškega premier: 18« VZHODNA EVROPA ŠE NI USTALJENA. — V GENOVI SE MORA SKLENITI RES PRAVI MIR. Genova, 27. aprila. (Izv.) Lloyd George je imel včeraj v Olimpiji velik govor, ki je napravil globok vtis. Med drugim je izvjal: Ne smemo se jeziti, ker konferonca traja že dva ali tri te*d-ne, pa še nima nobenega vidnega uspeha. Treba je veliko več časa, da se rešijo tako mnogostranska vprašanja obnove Evrope. Od Balta do Črnega niorja je ni meje, kateri se ne bi dalo oporekati. Vzhodna Evropa še ni ustaljena. Povsod preti izbruh vojne in sporov. Prave vzroke pomanjkanja varnosti je treba iskati v razmerah v Vzhodni Evropi. Narodi so tamkaj ta-korekoč v tekočem stanju, kakor zemlja, preden je dobila trdo in trajno skorjo. Težava, najti meje, ki jih bodo Priznali vsi narodi, pa je le ena izmed mnogih težav, ki tako resno ogrožajo mir v Evropi. Nekaj teh težav smo odpravili na konferenci v Genovi. Predvsem sta tukaj dva velika naroda, Nemčija in Rusija. Da naravnost po-Vem, nemogoče je trajno držati pod Pestjo s kakršnimikoli odredbami dva naš zunanji minister na vsak način moral izvajati posledice in odstopiti. Šele ko je dr. Ninčič opazil, da so ga Italijani spravili v zagato, se je obrnil do vlade in zahteval od nje navodil. Vlada je odgovorila, naj zahteva popolno izvedbo rapailske pogodbe. Genovska konferenca se medtem bliža svojemu koncu. Italijani so vsled napačnih metod našega zunanjega ministra dosegli, da vprašanje, ki je za nas največje važnosti, da se namreč rapalska pogodba ni izvedla, sploh še ni prišlo na razgovor. Dr. Ninčiča napada v Beogradu zlasti »Tribuna«. velika naroda, ki predstavljata dve tretjini Evrope. Kdor to misli, je slep. To je nemogoče, nesmiselno in blazno. Nemško-ruska pogodba je marsikoga presenetila. Jaz sem že zdavnaj pred tem svaril in rekel, da bo do tega prišlo in da mora do tega priti: gladujoča Rusija in jezna Nemčija se morata najti. Trenotno vladajo in triurnima jo zavezniki. Toda ako iz zmage postane tlačenje, ako nepravičnost oskrunja zmago, potem mora neposredno slediti osveta. Mi moramo biti pravični, plemeniti in viteški. L!oyd George želi, da se na genovski konferenci sklene res prvi mir, ker se brez njega ne bo moglo tukaj nič rešiti. Govornik obžaluje nato, da Zedinjene države niso zastopane na konferenci. Glas Amerike bi se dvignil nad spor narodov Evrope. Amerika bi bila zagovornik miru. Končno je Lloyd George pozval vse, ki so dobre volje, naj ne gledajo ovir, ampak naj skušajo doseči končni cilj. Sami moramo imeti vero in jo moramo vcepiti onim, ki dvomijo. Veličastno slovo senaft. ICiofača Ss Maribora. Maribor, 27. aprila. (Izv.) Senator ČSR Vaclav Klofač se je danes ob pol-štiri uri popoldne odpeljal s češkoslovaškim brzovlakom iz Maribora v Prago. Na kolodvoru se je sešlo mno-gobrojno občinstvo, da se poslovi od voditelja narodno-socijalistične stranke in borca za Slovanstvo in socijali-zcm. Ko je v spremstvu voditeljev NSS prišel na peron, ga je občinstvo prisrčno pozdravljalo. Pred odhodom vlaka se je od senatorja Klofača poslovil za krajevno organizacijo narodno-socijalistične stranke v Mariboru in obenem za mestno občino podžupan Roglič, za načelstvo NSS narodni poslanec Brandtner, za narodno-socijali-stično ženstvo gospa Schwarzeva, za Češkoslovaški klub g. Bureš, za Sokola in za legionarje profesor dr. Pivko. Pevsko društvo narodnih železničarjev »Drava« pod vodstvom g. Prem-rova, je zapelo najprej češko »Bili Čehove«, nato pa jugoslovansko »Slovenec, Srb, Hrvat«. Senator Klofač se je radostno zahvaljeval in je deputa-cijam podajal roke z vzklikom: »Na svidenje v Pragi na jubilejnem zboru češkoslovaške socijalistične stranke in v Ljubljani na Sokolskem zletu«! Ko se je vlak jel pomikat naprej, so z vseh strani mahali s klobuki in rokami v slovo senatorju Klofaču, kateri je od-zdravljal iz svojega kupeja, dokler vlak ni izginil v daljavi. SPREMEMBE NAREDBE O UPRAVNI RAZDELITVI DRŽAVE. Beograd, 27. aprila. (Izv.) Hkrati z navedbo o upravni razdelitvi države bo narodni skupščini predložen tudi zakon o izpremembi te naredbe. Kot prva točka bodo predložene tri zakonske predloge, in sicer: 1. Otok Krk se dodeli zagrebški oblasti. Otoka Pag j in Rab bosta sama odločila, ali hočeta priti pod zagrebško oblast. 2. Zakon predvideva, da se Mcdjimurje združi z varaždinsko županijo in z okrožji Koprivnico in Gjurgjevcem in tako tvori posebno oblast. Ta oblast bo sama določila, ali naj ima svoj sedež v Varaždinu ali v Zagrebu. Okraja Grubiš-no polje in Garešnica bjelovarske županije se dodelita osješki oblasti, ostali okraji te županije pa pridejo pod zagrebško oblast. 3. Zakon predvideva nadalje, da se Srem združi z Bačko. — Narodna skupščina bo še razpravljala o teh izpremembah in potem sprejela končnoveljavno odločitev. RUSKO-NEMŠKE TRGOVSKE ZVEZE. Moskva, 27. aprila. (Izv.) Vrhovni narodni gospodarski svet je potrdil novoustanovljeno rusko-nemško uvozno in izvozno družbo. Namen te družbe je obnoviti trgovinske odnošaje med Rusijo in Nemčijo. Pri družbi, katere osnovna glavnica znaša 150.000 rubljev v zlatu, je udeležena nemška tvrdka Hirsch et Spang, in sicer v isti izmeri kakor ruska državna banka. Ravnateljstvo družbe je v Moskvi. SILOVITI POTRES V TOKIU. VVashington, 27. aprila. (Izv.) Mesto Tokio je zadel včeraj zjutraj silovit potres. Vzrok je baje izbruh ognjenika Amasajame, ki stoji 10 milj seve-ro-zapadno od mesta. Veliko število domačinov je izgubilo vslcd potresa svoje življenje. Škoda na blagu je ogromna. Poslopje, v katerem je nameščeno ameriško poslaništvo, je poškodovano. Tudi v Jokohami je povzročil potres velikansko opustošenje. Ves kitajski del mesta je porušen. Vodovod mesta Jokohame je popolnoma razrušen. Borzn i poročila. Curili, 27. aprila. Berlin 1.81, Newyork 514, London 2274, Pariz 47.50, Milan 27.45, Praga 10.025, Budimpešta 0.65, Zagreb 1.875, Varšava 0.13, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.06S75. Berlin, 27. aprila. Dunaj 3.63, Budimpeški 36.35, Milan 1508.10, Praga 549.80, Pariz 2621.70, London 1248.40, Ne\vyork 281.64, Curih 5523.05. Praga. 27. apriia. Dunaj 0.565, Berlin 18. Rim 275.50. Budimpešta 6.85, Pariz 479.50, Londn 272.75, Newyork 51.40, Curih 1005.50, avstrjske krone 0.61, italijanske lire 272.50. Zagreb, 27. aprila. Devize. Berlin 25,30 26.50, Bukarešta 55—60, Milan 390—405, Newyork 72—72.50, Pariz 620—700, Praga 145—150, Švica 1300—1350, Dunaj 0.95— 0975, Budimpešta 9.50—10. Valute: ameriški dolar 65—o, avstrijske krone 0.95—o, češkoslovaške krone o—150, francoski franki 655—690, napoleondori 215—o, italijanske lire 390—397, Haši sui^anil ministri. Ako ocenimo državotvorni pomen posameznih ministrskih poslov, smo prt• siljeni prisoditi zunanjemu ministrstvu prvenstveno mesto. Delo nobenega dragega namere ni tako tesno spojeno s pozornostjo javnega mnenja in z držav• Ijanskim interesom, kakor ravno posel zunanjega ministra. Javno mnenje in državljanski interes se čisto naravno obrača predvsem na pozicijo države napravi sosedom in pa na vlogo, ki jo država igra v mednarodni politiki. Čvrsto in uspešno delovanje zunanjega ministra podpira državnost in pa nacionalno^ samozavest, nesposobno ravnanje pa razdira zaupanje v lastno državo in V njeno moč napram tujini. Radi lega je to ministrstvo največje važnosti za notranje razpoloženje naroda in javnosti do lastne države. Iz tega nacijonalnega stališča moramo Jugoslovani priznati, da nas usoda ni obdarila z velikimi zunanjimi ministri, ki bi se bili, vsaj v mali mert izkazali pri vodstvu jugoslovanske zunanje politike. Pomislimo na tiste prve mesece naše države, ko bi bili zlahka objeli Celovec in Gosposvetsko poljet Pravijo tudi, da bi si bili s sposobno diplomatsko agilnostjo lahko izvojevali premogovnike. Ali naj gledamo na zasužnjene primorske brate, na Trst in Gorico in na tiste sanje izpred vojne, ki smo jih gojili s temi kraji? Ali se naj z gnjevom in srodm domislimo tistega sramotnega molka, ki ga naše zunanje ministrstvo kaže napram neodrešsni domovini in njenim ponižanjem že četrto leto? Svoječasno smo zamudili Wilsonovo črto s Postojno in idrijsko kotlino! Nato so naši zunanji ministri šli na zloglasna pogajanja v Rapallu, kjer so podpisali znano pogodbo, s katero ubija Italija našo zunanjo trgovino in pomorsko veljavo, ki nam pritiče po prirodni legi ob Jadranskem morju. Nisi? podpisali čisto jasne pogodbe, z določenimi roki, z natančnimi točkami in z odločno voljo, da se ista nemudoma izvede! Potrebna so dolgotrajna posebnA pogajanja, ki jih pravkar preživljamo, da se pogodba sploh uresniči in da pri? demo z Italijo do končnih jasnih računov! Kadar mislimo na naše zunanje ministrstvo, tedaj se nadalje zavemo burne dobe, ko se je ustanavljala mala antanta, pri čemur smo igrali zopet tako podrejeno vlogo. In ta podrejena vloga je izhajala iz enostavnega neznanja, nesposobnosti in neagilnosti v koncepciji uspešnih zunanjepolitičnih nastopov, s katerimi se mora vsaka država, ki hoče nekaj veljati in ki zavzema tako delikatno mesto, kakor ravno Jugoslavija, uveljaviti v mednarodnem ravnovesju državnih sil. To, kar je dr. Beneš storil za Češkoslovaško, bi bil ravno tako mogel jugoslovanski zunanji minister in še z veliko večjo upravičenostjo! Kajit Jugoslaviji pritiče po njeni teritorijalni, pomorski, vojaški in nacijonalni moči,, ves drugače vpliv, kakor pa bratski češkoslovaški republiki. Kaj vse si je dovolila revna Ogrska na naš račun, kaj vse je uspelo kipe-. tarski Albaniji napram mogočni jugoslovanski državi! Habsburške avanture in italijanske provokacije v Dalmaciji, na Reki, na Koroškem, na Ogrskem so še v živem spominu. Sami neuspehi! Zato ni prav nič čudnega, ako ne izkazujI naše zunanje ministrstvo nobene aktivne postavke in da obstoja ves njen uspefi v razkrojevalnem učinku, ki ga je imela dosedanja brezuspešna zunanja por litika na javno mnenje in na njeno razmerje do države. Na genovski konferenci pa so se začeli najnovejši zunanjepolitični dogoditi, v katere se je zapletla tudi naša država. Pa ne morebiti v pozitivnem pomena besede: da bi se bila kakorkoli postavila s samostojnimi vidiki, da bi bita kakorkoli uveljavila kak zunanjepolitičen ali sploh političen talent v številnih gospodarskih, finančnih, prometnih in prav posebno v ruskoslovcmskih zadevah! Velika Rusija posega danes v evropske zadeve in proti slovanski materi, od katere zavisi vsa naša bodočnost, kaže naša država na genovskem zborovanja ravnodušnost in zaslepljeno nasprotovanje. To nasprotovanje do Rusije izliajti iz napačnega pojmovanja francoskega stališča do Rusije in Nemčije, ki je po« sledica reparacijskih potreb francoskega gospodarstva in opustošenih pokrajin severne Francije. Za Francijo je to prvobitno vprašanje. Za nas pa prijateljstvo Rusije in njeno varuštvo proti številnim zunanjim sovražnikom na vseh krajih naše države. Naj se misli o sovjetski Rusiji kakor se hoče. Iz nje se bo orga-nično razvila bodoča Rusija slovanske vzajemnosti, v kateri bo morala zavzemati Jugoslavija najodličnejše mesto. Iskati torej zveze z današnjo rusko vlado, pregovarjati, sporazumevali se, to bi bil edino pravilen nastavek starih čustev in vedno živih interesov slovanske politike, s katero so se oplojali naši očetje. Mesto blagohotne agilnosti — mrtvilo, podrejena vloga poslušalca: To fa naš sedanji minister zunanjih poslov! Mersseiacile s?«s£e slabega ravnanja z vojaki INTERPELACIJA O POGINU REKRUTOV POVODOM PREHODA ČEZ ALBANSKE GORE IN O PREPOVEDANEM ČITANJU »DOMOLJUBA«. — ODGOVOR VOJNEGA MINISTRA. Beograd, 27. aprila. (Izv.) Popoldanska seja narodne skupščine se je otvorila ob 5.15. Na dnevnem redu so interpelacije. — Kot prva pride na vrsto interpelacija zemljoradniškega poslanca Voje Laziča o poginu 30.000 rekrutov povodom prehoda čez albanske gore. Vojni minister general Vasic izjavlja, da ne more odgovoriti na to interpelacijo, ker je vse akte o tej stvari svojčas odstopilo vojno ministr-svo provizorični narodni .skupščini, ki je uvedla preiskavo. Interpelant Lazič pravi, da s tem odgovorom ni zadovoljen. Vojni minister je imel dovolj čas^, da si preskrbi potrebne podatke. — Za njim povzame zopet besedo vojni minister general Vasic, ki ponovi svojo prejšnjo izjavo z drugimi besedam. To da znak za vihar ogorčenja s strani zemljoradnikov. Pri glasovanju je sprejet predlog vojnega ministra, naj se to vprašanje stavi z dnevnega reda, ker manjkajo potrebni podatki. — Zbornica preide nato na drugo interpelacijo poslancev Brodarja in tovarišev (Jugoslovanski klub) na vojnega ministra o slabem ravnanju z vojaki. Interpelant izjavlja, da je prejel od redova Karla Gorjanca pismo, po katerem ga je pozval poročnik Slavko Farkaš id ga dal dne 12. februarja t. 1. zapret^ češ, da je državi sovražen element, ker je čital »Domoljub«. — Potem govori vojni minister gencrl Vasič in izjavlja, da ne trpi tak način postopanja z vojsko. Nato nastanejo v zbornici s strani opozicije taki prizori, da je predsednik primoran prekiniti' sejo za pdl ure. — Po zopetni otvoritvi seje izjav-? Ha vojni minister: Farkaš je Slovenec, sicer miren in razsoden, vendar pa je moral nastopiti proti redovu Gorjanca, ker je čital »Domoljub«, v katerem je bil objavljen članek, ki nazivlje vojsko »gjubre« (gnoj). Zaradi tega se je uvedla preiskava zoper tega redova in ugotovilo mnogo obteževalnih okornosti. Zbornica preide natp z večino gl&-. sov na dnevni red. POKOLJA V BELFASTU. London, 27. aprila. (Izv.) V Belfastu se nadaljujejo pokolja katolikov. % zadnjih dneh je bilo umorjenih 14 mož tri ženske in štirje otroci. Okrog oseb je bilo ranjenih in sto hiš zapalje^ nih. Nad 350 družin ie brez strehe. Senator Klofat v Mariboru 2e včeraj }e »Jugoslavija« objavila Kratko telefonsko poročilo . o bivanju senatorja Klofača v naši štajerski metropoli. Vendar pa je 2 ozirom na važnost njegovega prebivanja med nami potrebno pristaviti nekaj stavkov. Pred javnim shociom se je vršila skupna večerja v grajski kleti, ob karteli priliki je pozdravil senatorja Kk>-v imenu ptujske krajevne organizacije NSS ptujski podžupan g. Blažek s sledečim nagovorom: častiti senator, mili nam brat? V imenu krajevne organizacije ptujske, kakor tudi v imenu našega mesta Ptuja si štejem v največjo čast in radost, da ti smem kot našemu naj-večjemu in najboljšemu bratu izraziti naše najsrčnejše pozdrave, ter ti na našem ljubem slovenskem ozemlju zaklicati: Dobro nam došell Tvoj duh veje med nami sicer že več let in drevesce, ki si ga zasadil in gojil pri nas pred mnogimi leti, raste in se je že razrastlo v močno drevo, k> ga ne maje več vsak pihljaj vetra, vendar vemo, da tudi tokrat nisi prišel k nam prazen idej, ampak da boš tudi tokrat s svojimi krasnimi ideali in veliko svojo idejo zopet osrečil nas brate Slovence in jo zasadil v marsikatero plodno bratsko srce. Vsled tega pa želimo, da se počutiš med nami v lepi naši Sloveniji, tudi tukaj v naši obmejni postojanki Mariboru, prav srečnega in zadovoljnega, kot brat med brati in da poneseš s seboj iz naše ljube Slovenije v svojo tudi nam milo domovno najlepše in naj-krasneiše spomine. Pozdravljen torej najsrčnejše v naši sredini ti naš učitelj, naš največji in najboljši brati Slava ti!« Zvečer, kot že včeraj poročano, se Je vršil v veliki dvorani Narodnega doma, ki je bila do zadnjega kotička nabito polna, javen shod, na katerem Je senator Klofač izvajal svojemu ljubljanskemu govoru podobna načela narodnega socijalizma. Za njim je govoril narodni poslanec Brandtner, katerega so zborovalci burno aklamirali. V daljšem govoru je g. poslanec razlagal, kako potrebna je zveza med našo in češkoslovaško državo, katero goji jugoslovanska Narodno-socijali-stična stranka s tem, da je najtesneje združena s češkoslovaško Narodnoso-cijalistično stranko. Povdarjal je potrebo organizacije delavstva in inteligence na narodno-socijalistični podlagi k obžaluje one narodne stranke, ki pri poročajo delavstvu internacionalo, češ, da smo zdaj v narodni državi in da se vsled tega za narodnost ni treba več bati. Narodni socijalisti v Jugoslaviji smo ravno tako državotvorni, kot naši bratje v Češkoslovaški republiki iToda razmere so pri nas bistveno drugačne, kakor one na Češkem in če smo hoteli ostati zvesti načelom narodnega socijalizma, smo morali stopiti In ostati vse do danes v opoziciji na-pram sedanjemu vladnemu režimu, kar terega pa nikdar nismo in ga nikdar ne bomo istovetili z državo. Proti sedanjemu režimu pa smo vsled tega in samo vsled tega, ker smo resnično državotvorni in ker želimo boljšo in srečnejšo Jugoslavijo, kakor je Jugoslavija, ki so jo vstvarili današnji vlastodržci. Vere v boljšo bodočnost nismo izgubili, sicer ne bi bili v narodno-socijali-stičnih vrstah! Končuje: Naj živi Češkoslovaška republika, naj živi svobodna Jugoslavija, naj živi narodni so-cijalizem in naš voditelj in brat Vaclav Klofač. Govoru poslanca Brandtnerja Je sledil tako gromovit aplavz, da se tudi človek, ki je videl že nebroj lepo Milan Škoda: Družba. Sedeli smo v kavarni, družba kakor pavje perje na sraki. Bil je tam bivši c. kr. mornariški tointo, dr. Piff, strokovni učitelj Jereb, vladni svetnik dr. Repše in še nekaj gospodov ter jaz med njimi, kakor peto kolo pri gosposki kočiji. Kavarna je bila polna in natakarji tako zaposleni, da niso mogli redno donašati gostom naročenih časnikov, in si je moral postreči vsakdo sam, ako je hotel brati. Pomenkovali smo se o najrazličnejših stvareh, kakor pač ljudje, ki jih mestoma z vseh vetrov zavede skupaj v kavarno slučaj. »Gospod doktor,« je hotel začeti Jereb proti Piffu, a ta ga je prekinil: Jerebu je bilo nerodno, ostali so se spogledali, meni pa je lezlo na smeh. »Častitam! Doslej sploh še nisem vedel,« sem se brž okrenil proti korektnemu Piffu, čeprav sem že pred Časom bral v listih, da so se na merodajnem mestu moža usmilili in ga nastavili nekje. »O, malenkost! Saj smo domači ljudje in prijatelji,« je dejal glasno s pogledom na strokovnega učitelja, ki si je šel preganjat zadrego z lovom na časnike. »Veste, saj mi ni od tega«, je Šepnil potem, »samo takile majhni Ijur uspelih shodov, težko spomni na kaj enakega. Predsednik shoda Je nato res nad vse sijajno uspeli shod zaključil. Ta shod v Mariboru je jasno pokazal, da je ravno narodno-sodjalistična ideja ona ideja, ki je zmožna izpeljati našo državo iz težav in sedanjih nevzdržnih razmer, v katere so jo zapeljali ljudje, katerim so narod in njego-ve socijalne potrebe deveta briga. Upamo, da gremo boljšim časom naproti. Po shodu se je vršil v salonu gostilne »Maribor« prijateljski večer, kjer Je senator Klofač ostal pri animiranem razgovoru pozno v noč. Navzočim somišljenikom in prijateljem je Fakin Zorko v živih besedah naslikal vso živ-Ijensko veličino tega moža—apostelja in mučenika narodnega slovanskega socijalizma. Vse svoje življenje je ostal zvest svojim načelom in zatajil iih ni niti takrat, ko mu je bil nastavljen na prsi avstrijski bajonet in namerjena nanj avstrijska puška. Zato ne vidi v njem samo enega največjih slovanskih politikov, temveč predvsem enega najboljših in srčno najbolj dobrih slovanskih ljudi. Govoru-napitnci je sledilo burno pozdravljanje milega gosta, ki se je ginjen zahvalil vsem navzočim za dokaze velike ljubezni do njegove osebe in ideje, za katero se Je boril vse svoje življenje. Mariborski Čehi so zaigrali več instrumentalnih skladb in prednesli tudi več pevskih točk. V imenu Sokolstva je nazdravil senatorju Klofaču g. dr. Pivko, v imenu mariborskega socialističnega žen-stva ga. Švarceva, ki mu je izročila šopek v narodnih barvah in v imenu mariborskih Čehov g. Bureš. Vsi udeležniki na tem lepem večeru so odšli domov s trdno zavestjo, da so bili v družbi velikega ln dobrega človeka, kateri nima le ostrega uma temveč tudi zlato srce za svojega bližnjega. Upamo, da ne bo predolgo, ko ga bomo zopet pozdravili med seboj. Razdelitev na oblasti. V četrtek se je kralj peljal skozi Subotico, kjer mu je minister Laza Markovič predložil v podpis ukaz o razdelitvi kraljevine na upravne oblasti. Vseh oblasti Je 33 in sicer: 1. Beograjska s edežem v Beogradu; 2. Zagreška v Zagrebu; 3. Ljubljanka v Ljubljani K njej spadajo mesto Ljubljana, politični okraji Črnomelj, Kamnik brez občin Motnik, Trojane in Špitalič, Kočevje, Kranj z Jezerskim, Krško, Litija, Ljubljanska okolica, Logatec, Novo mesto, Radovljica, sodna okraja Brežice in Sevnica, občine Veliki kamen in Mrčna sela iz sodnega okraja Kozje ln sodni okraj Laško razen občine sv. Rupert 4. Mariborska oblast s sedežem v Mariboru. K njej spadajo mesta Celje, Maribor, Ljutomer, Ptuj, Prevalje, Slo-venjgradec, sodni okraj Kozje brez občin Veliki kamen in Mrčna sela, sodni okraji Celje, Vransko, Gornji grad, Šmarje, iz sodnega okraja Laško občina sv. Rupert, od polit okraja kamniškega občine Motnik, Trojane in Špitalič; dalje Prekmurje in celo Medji-murje. 5. Primorsko-krajiška oblast v Karlovcu; 6. Osiječka v Osijeku; 7. Sremska z Zemunom s sedelem V Vukovaru; 8. Bačka v Novem Sadu; 9. Podunavska v Smederevu; 10. Podrinska v Šabcu; 11. Valjevska v Valjevu; 12. Šumadinska v Kragujevcu; 13. Moravska v čupriji; 14. Požarevačka v Požarevcu; dje so radi domišljavi, zato sem ga preiškrtnih.« Brez obotavljanja sem mu prikimal in mož je bil očividno zelo zadovoljen. »Izvolite čašico konjaka,« mi je brž ponudil oddolžitev. »Ako je gospod ravnatelj tako — »Ah, kaj! Saj smo prijatelji. Jaz ljubim takt in sovražim ceremonije. Ali ni stvar tako v redu? »Vsekakor. Izborno. Povprašal je še ostalo družbo, Id je bila tudi zadovoljna s konjakom, potem pa je naročil. Vladni svetnik Repše je pogledal v časnik in se je nasmehnil proti Piffu: »Podreka, von Podreka je zlezel v peti činovni razred.« Ravnatelj si ie nervozno pogladil brado. »Nečuvenol Dovolite za trenotek, gospod vladni svetnik,« je hlastno' segel po časniku in se je ves zatopil v grozansko vest Dr. Repše je pobobnal s prsti po zimi, Jereb pa se je škodoželjno nasmehnil. Medtem smo dobili konjak in smo se hitro malo pogreli. »Dobra kapljica,« sem pripomnil tjavendan. »Resnično, gospod Škoda, prijatelj moj mladi, ta vest me je razburila. To je korupcija prve vrste, prosim!« »Potencirana korupcija,« «0 je skn- 15. Timočka v Zaječaru; 16. Niška v Nišu; 17. Vranjska v Vranji; 18. Kosovska v Prištini; 19. Skopska v Skoplju; 20. Bregalniška v Štipu; 21. Bitoljska v Bitolju; 22. Raška v Čačku; 23. Užička v Užicah; 24. Kruševačka v Kruševcu; 25. Zetska na Cetinju z B. Kotorsko; 26. Splitska z otokom Krkom v Splitu; 27. Dubrovniška v Dubrovniku; 28. Tuzlanska v Tuzli; 29. Sarajevska v Sarajevu; 30. Mostarska v Mostaru; 31. Travniška v Travniku; 32. Vrbaska v Banji luki; 33. Bihačka v Bihaču. Uredba določa, da se moreta dve ali več oblasti spojiti v eno večjo, ako ne presega skupno število prebivalcev 800 tisoč. O tem odločajo dotične oblastne skupščine. Za merilo prebivalstva je merodajno ljudsko štetje od 1921. V prvih petih letih odkar stopi ta uredba v veljavo, morejo se poedini srezi odzepiti od ene oblasti in priklopiti drugi, ako to sprejme samoupravno zastopstvo dotične oblasti, kateri želi srez pristopiti, in odobri ta pristop notranji minister s pristankom minstr-skega sveta. Po preteku pet let pa se more takšna sprememba izvršiti le z zakonom. Spremembo oblasti v Bosni in Hercegovini odrejuje oblastna skupščina z dvetretjinsko večino v mejah čl. 9. ustave. Okrugi, županije, okraji in kotari ostanejo, v kolikor jih ne izmenjuje ta razdelitev na oblasti. Naredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih Novinah« (torej z dnem 28. aprila. Vlada je poleg ukaza pripravila zakonski predlog o novi razdelitvi, da ga sprejme skupščina, ki naj tudi izvede spremembe, ki jih smatra za potrebne. Napetost med Fran-dlo in Anglijo. Današnja politika Francije spominja živo na vojno politiko Nemčije. Slepo se je Francija zagrizla v Versajsko mirovno pogodbo ali, da ji damo pravo In resnično ime, v Versajski diktatu. Niti za las ne mara odstopiti. In francoski državniki današnjega režima so tako občutljivi za Versajski diktat, da zabredejo v histerične izpade, če so samo od strani dotakne kaka država vprašanja revizije. Francozi pač čutijo, da je nevzdržljlv Versajski mir in da od vseh strani butajo valovi gospodarskega žavljenja v to svrho stavbo, ki hoče za dolgo dobo zatreti kipeče življenje sedemdesetmilljonskega naroda. Francija hoče nadaljevati politiko, ki so jo pričeli avgusta 1914 nemški vojaški krogi in ki je doživela katastrofo, kakaršne ne pomni zgodovina. In kljub temu nazornemu nauku ne spregleda današnja oficijelna Francija. Bojazen pred Nemčijo vodi današnjo francosko politiko. Poincarč, predsednik vojne Francije, je krmar te politike, ki jo je pričel tiger Clemenceau. Kakor v predvojni Nemčiji, tako se osredotočuje tudi v povoj. Franciji vsa pažnja okoli vojaštva. Zato tudi Franclja noče ničesar slišati o razorožitvi, ki je eden izmed predpogojev ozdravitve gospodarskega življenja. V Ameriki je imela Francija velike prijatelje. Toda Vashingtonska konferenca je odtujila ameriško javno mnenje Franciji vsled njenega militarističnega stališča. Vsled svoje nepopustljivosti v vprašanju revizije Versajskega miru in šal važno približati Jereb in Piff mu je bil hvaležen. »Res, edino primeren in še skoraj premil izraz.« Razburjenje je bilo splošno. »V takih razmerah potem seveda ni mogoče misliti na konsolidacijo,« je pripomnil nekdo. »Ah,« je zamahnil ravnatelj z nervozno kretnjo in se je premaknil na stolu. Tedaj je pristopical po kavarni proti nam sam gospod Podreka, — »von« je bil odložil v jeseni 1918. leta —, bled, suhljat »nekoliko upognjen, polizan in izmozgan, ves tip nekdanjih plemičev iz province. Lakasti čeveljčki so bili kakor vliti na noge in elegantna obleka je počivala na telesu kakor na lutki. »Poklon, gospoda,« je pristopil k nam in je z nosljajočim glasom vprašal po tem in onem. Dr. Piff se je brž dvignil in je v vsej svoji ravnateljski vznešenosti hitel pozdravljati prišleca: »Dobrodošel! Kakšno presenečenje! Ravnokar sem bral. Iskreno častitam in prisrčno me veseli tvoje imenovanje. Kakor da se je zgodilo meni, tako se počutim uzadovoljnega in poraščenega v tem trenotkv.« Podreka je kar žarel v blaženosti. Z nadihom demokratizma in ljudomi- vsied svojega militarizma postajajo tudi odnošaji med Francijo in Anglijo vediio bolj napeti. Bivši vojni zavezanci se pričenjajo umikati. Francija postaja vedno bolj osamljena. Izgublja vse svoje mnogoštevilne prijatelje, ki so med svetovno vojno sledile z gorečo ljubeznijo herojskemu boju proti nemškemu militarizmu. Francija hodi danes pot, ki jo je hodila predvojna Nemčija in'jo obdala s celim svetom sovražnikov, ki so končno stisnili Nemčijo. Kakor ni hotela popustiti Nemčija, tako noče danes popustiti Francija. Prišla je na Genovsko konferenco. Prej pa si je zasigurala pogoj, da se ne sme govoriti na konferenci o razorožitvi in o Versajskem miru, t j. glavnih vzrokih današnje gospodarske krize. Poleg tega ne smemo pozabiti, da je Poincare ob nastopu vlade jasno izjavil, da ni prijatelj konference. In mi vidimo tudi, da Francozi neprestano ogrožajo potek konference, kar povzroča vedno večjo napetost med Anglijo in Francijo. Nemško-ruski dogovor pa je spravil Francijo čisto iz ravnovesja. Predvsem je zahtevala francoska delegacija, da se pogodba anulira, ker ni v skladu z Versajskim mirom. Dolge in brezplodne debate se vlečejo radi tega v Genovi. Napetost med Anglijo in Francijo je vsled tega prišla do izbruha. Lloyd George je Narodni sodjalizcm v Dalmaciji. Kakor smo že poročali, se je v Splitu na velikonočni pondeljek ustanovila Narodno-socijalistična stranka za Dalmacijo. Kakor pred leti pri nas, tako je tudi tamkaj demokratski list »Život« hotel osmešiti tako ustanovni občni zbor, kakor tudi stranko in napisal je laž, da je k stranki pristopilo v Splitu samo 12 ljudi. To laž je ponatisnila zagrebška »Riječ« in po njej seveda z vso slastjo ljubljansko »Jutro«. Taka neresnična poročila pa so v gotovem oziru zelo koristna, ker so vsi, ki so prisostvovali ustanov obč. zboru na latne oči videli, da je pristopilo takoj po zboru k stranki 29 oseb, kar je razmeroma mnogo, ker jih je pristopilo že pred ustanov, obč. zborom precejšnje število in vsak dan pristopajo novi. Toda Narodno-socijalistični stranki niti ni do hitrega številčega napredovanja, temveč ji gre predvsem za trajen, gotov in soliden razvoj. Ker drugače bi se ji znalo zgoditi isto, kar se je zgodilo komunistični in demokratski stranki. Postavljali in napihovali sta se ti dve stranki z ne vemo kakšnim številom pristašev, sedaj pa razpadajo in ravno to razpadanje v zvezi s pojavom nove stranke strašno greni življenje gospodi okoli »Života«, »Riječi« in »Jutra«. Za predsednika NSS za Dalmacijo je bil izvoljen g. Oskar Tartaglia, ravnatelj splitskega »Novega lista«. NSS je pričela v Dalmaciji razvijati žilavo delavnost in pristopajo k nji po večini mali ljudje in inteligenca, ki je dosedaj stala izven starih strank. Demokratsko stranko zapuščajo zadnji pristaši. To ne trdimo morda mi, temveč to trdi včerajšnje »Jutro«, ki pravi, da so bili navzoči na zadnjem Obrtno pravo in zadruge Šele leta 1883 je predpisal obrtni zakon v VII. poglavju ustanovitev zadrug, kot obligatne skupine obrtnikov, ki izvršujejo samostojno ali kot najemniki svojo obrt Obrtne zadruge imajo zlasti namen; gojiti skupnost v po-vzdigo stanovske časti, pospeševati losti je nagovarjal zdaj tega, zdaj onega, in je ponovil od časa do časa: «Božja pota so nepreračunljiva.« Piff je vselej podčrtal: »Niti las ne pade človeku z glave brez njegove vednosti.« Konjaku so sledili likerji, ki jih nisem dotlej poznal ne po imenu in ne po okusu. Počasi se nas je začela vseh lotevati sladka ginjenost v objemu Bakhovem. Repše je bil sentimentalen in v skrbeh, kdaj dobe uradniki v Jugoslaviji uniforme. Posebno mu je bila pri srcu sablja. Jereb je mnogo govoril o umetniški obrti, ki naj bi bila vnanje znamenje notranje kulture. Piff in Podreka sta bila zatopljena v važno politično debato, ki je dosledno izzvenela v refren, da bi bilo pri nas naenkrat vse prav, če bi bil prvi minister zunanjih, a drugi minister notranjih zadev. Jaz sem se dolgočasil v vlogi strmečega občinstva in sem venomer brskal po možganih, kje bi našel tudi zase kak pameten in koristen predmet. Tedaj sem se domislil, da mi je pred nekaj dnevi pravil Piff, kakor je v Avstriji nekoč nagovarjal von Podreka mladega slovenskega literata, naj bi napisal patrijotsko pesem v čast hrabremu »cesarjevičevemu polku.« Hm, to bi bilo nekdaj! Pa sem kar začel. »Gospod minister,« seta oliuduc divi* spregovoril besede, ki so resen ®e* mento francoski politiki. Angleški ministrski predsednik J izvajal: »če gre za to, da se olira stari bojni duk, da se zopet ozive stara nasprotstva, potem bo Anglija končno cstala zunaj te entente. Poslednji dogodki so ohladili navdušenje angleškega ljudstva za entento z zavezana. Ako bi se med nami izvršila ločitev, potem bi me to odkrito užalostila Pred vojno, med in po vojni sem storil vse mogoče, da preprečim prelom. Celo na tej konferenci sem se gibal vedno v isti liniji. Toda potrebno je, da se ve enkrat za vselej: Anglija se bo postavila na stran onih, ki hočejo mir, vse-eno, kdo so in odkod pridejo. Anglija bo premagala vse ovire, ki jih bo našla na tej poti.« Tako odločno še Anglija ni govorila. Izredno napet je moral postati položaj, da se je poslužll Lloyd George tako ostrih besed. One naj streznijo Francijo. Glasovi francoskega tiska kažejo, da te besede niso ostale brez upliva. Bodo li pa imele kak uspeh, to je pa več kot dvomljivo, ker parlament in vlada stoje pod psihozo Versajskega diktata. Nevarnost preloma med Francijo in Anglijo je velika, ker Anglija ne more dolgo čakati. Svetovna politika je preložila svoje težišče na vzhod, ki se konsolidira ,dočim zapad razpada. shodu NSS v Mariboru po večin! demokrati. Ker pa so vsi, prav vsi poslušalci poslancu Brandtnerju pri njegovih izvajanjih proti demokratsko-radl-kalni sedanji vladi gromovito ploskali in aplavdirall, je jasno, da so demokratski stranki ušli zadnji njeni pristaši in se priključili demonstrativno Narodno-socijalistični stranki. »Jutro« — narodno socialistično. Tako bi človek sodil po pozdravnem uvodniku Klofaču. Toda senator Klofač je dotičnemu uvodničarju in z njim vred vsem demokratskim mladinom dal točen, jasen in oster poduk. Klofač je rekel: »V ostalem pa ni glavno program, temveč vse je delo, izvajanje programa, dejanja.« In kje so dejanja gospodje okoli »Jutra« v duhu programa narodnega socijalizma, ki ga dotlč-ni uvodničar lasti demokratskim mladinom? O so, so in da se ne pozabijo, jih nekaj gospodom »narodnosocijali-tičnim« demokratom ‘ pokličemo Y spomin. Gospodje okoli »Jutra«, ali ne veste več, da ste javno pisali in govorili, da spada delavstvo v anacijonalna socialdemokratsko intemacijonalo? Ali se še spominjate, kako je vodilni politik, duševni vodja demokratskih mladi« nov pred volitvami v konstituanto hodil po Sloveniji in javno pridigal, da naj delavstvo raje voli komuniste kakor narodne socijaliste. Lepa narodnost tole — in čisto Klofačevo pojmovanje socijalizma, kaj ne gospodje! In potem; zakaj pa vendar slepomišite?! Ponatisniti Klofačev govor v celoti, ljudstvo in menda tudi čitatelji demokratskih listov bodo že našli' kje vas prijemlje Klofač za ušesa, ker tega v svoji taktnosti kot gost pri nas ni sam povedal Saj njegova beseda je jasna dovolj. humanitarne, gospodarske ln vzgoje-valne smotre svojih članov, oziroma zadružnih pripadnikov. Pospeševanje humanitarnih interesov se goji potom ustanovitve zavarovalnih in podpornih skladov ali potom zavarovanja pri obstoječih zavarovalnih družbah. Gospodarski interesi se pospešujejo potom skupnih strojnih gnil Podreko, »jaz bi rad začel pisati verze.« »Imenitno!« »Toda, dovolite, kako naj rečem Vaše visoko preko vsakdanjosti stoječe pojmovanje umetnosti in ž njo spojenega patrijotizma —« »Globoka resnica,« me je prekinil Piff. »— me je napotilo in opogubilo, da se zatečem smelo pod vaše okrilje iH piosim blagohotne pomoči.« Podreka se je kar taliL »Po skromnih močeh sem vedno rad na uslugo, samo ne razumem vas prav.« »Takoj, prosim. Napisal bi epopejo valuti — ali vnanji politiki — ali notranji konsolidaciji. — Potem bi prosfl vaše blagohotne naklonjenosti v višjih instancah.* Podreka je nagubal čelo. »Znana mi je vaša naklonjenost nai-pram literaturi še Iz minulosti, ko ste upravično želeli od mladega literata patrijotske pesmi za polk »cesarjevičev «. ^ Nervoznost med vsemi. Disakord. »Oprostite!« »Dovolite — ! Naenkrat sem za mizo sam hi !• strokovni učitelj mi sedi nasproti in *» Prihuljeno smelia. Gospodarstvo. PoSitlžree vesti. Stran 9. obratov ali z izboljšanjem obrtnih iz-aekov, z obdržavanjem sirovinskih »Kladišč, potom skupnih prodajalnic, ▼zorcnih skladišč, posojilnic in z odpravo nereelne konkurence. Strokovno izobrazbo se pospešuje z ustanavljanjem obrtnega nadaljevalnega šolstva * razstavami izdelkov itd. Zadruga ima dolžnosti; vodi pravi-pregled članov in zadružnih pripad-skrbi za redno razmerje med podajalci in delojemalci z ozirom na ^°Van^e za c*e*0’ s^epa X1^ne P0" za redno učenje in opro-j. * Potrjuje učna izpričevala, posre-Uje za slučaj, če se učno razmerje iz ■““ftšnihkoli razlogov prekine, preskrbi ^jenca za slučaj obolelosti z zadostno ®SKrbo, nadzoruje obrtno šolstvo, posuje pomočniška delavska izpričevala, •gotovi pomočniku za slučaj obole-~sti zadostno oskrbo, skliče razsodišče ** poravnavo sporov med obrtnikom ™ delavskim osobjem, glede delavske-•*» učnega in plačilnega razmerja in »ravnava spore med zadružnimi člani, ©upravlja nedostatke, ki nasprotujejo •delnemu obrtnemu tekmovanju in sestavlja vsako leto obrtno Statistiko. Poleg tega imajo zadruge pravico, Obračati se na oblasti z nasveti in vložni za pospeševanje obrtnih zadev. Zadruge so torej zakonite stanovske Organizacije. Večkrat se ne loči obrtne stadruge od obrtnega društva. Obrtno flruštvo je snovano na podlagi društ-^ega zakona od 15. novembra 1867 št 134 in ima vse pravice in TOlžnosti društva. Društvo se lahko peča tudi s politiko in nima nikakega avtonomnega značaja. Obrtna zadruga je osnovana na podlagi § 106 obrtne novele od 15. marca 1883, ki je kot delna izpopolnitev zakona od 20. decembra 1859 drž. z. štev. 227 uveljavljena z obrtnim redom od 5. februarja 1907 drž. z. št. 26 v § 106 v 7. poglavju, oziroma z § 99 srbskega obrtnega zakona od 29. julija 1910. — Obrtni zadrugi je zajamčena zakonita avtonomna oblast m se od društva razlikuje v tem, da je zadruga obvezna, medtem ko je društvo prosta organizacija. Vsakdo, ki zvršuje samostojno ali kot najemnik kakšno obrt je obvezan biti član tiste zadruge, ki obstoja v dotičnemu kraju za dotično obrt in je obrtnik z obrtno prijavo že član pristojne zadruge. Obrtnik ne more izstopiti iz pristojne zadruge in tudi zadruga ali kdo drugi ni upravičen, sklepati o odklonitvi ali o izključitvi. Obrtni red pravi: kdor izvršuje v okraju zadruge obrt samostojno ali kot najemnik, postane že z nastopitvijo obrta — to je na dan prijave — član zadruge in ima s tem izpolniti vse obveznosti, član zadruge ostane vsakdo tako dolgo, dokler ni obrta odložil. Članstvo se more le zakonito pridobiti ali izgubiti. Zadruga je torej obligatna vez obrtnikov in za vsako obrt mora obstojati prikladna zadruga. V kraju, kjer ni pristojne zadruge, se učlani obrtnik tisti zadrugi, ki obsega okoliš predmetnega obrta. Iz tega je sklepati, da lahko za eno obrt, obstoja v kraju, samo ena zadruga- — Blaž Zupanc. Dnevna vesti. ~~ Prvi maj. Notranje ministrstvo je Olilo delavcVim oreranirnenam rrosla- To olilo delavskim organizacijam proslavi*.*- maja i omejitvijo, da se ne smejo Poulične manifestacije. i|| "T Policijsko ravnateljstvo opozarja $j( *astnike orožja, ljubljanskega policijah • okoliša, da morajo brez oziTa na to, le n*113]0 or°žne liste ali ne, prijaviti svo-uat i°^e do *• maj® l922 policijskemu rav-Javl 8 Pre(lpisano prijavnico. Nepri- * ri ° se k° v zmislu člena 3, zakona . 'ane 18. februarja 1922 Uradni list it. 30 ez ozira na to, ali ima lastnik orožni list ne, zaplenilo. y ~ Taksa za lekarnarje in zdravnike. ” Uradnem listu it. 42 je izšla naredba ®|rednje vlade, po kateri se morajo rav-Pfti vsi lekarnarji in zdravniki pri pred-PjSovanju, oddajanju in zaračunavanju Mravil. — Redukcija v naši sodni upravi. Te ®>i je bil predsednik ljubljanskega višjega lodišča g. dr. Kavčnik pri justičnem mi-•istru. Minister je odobril skoraj vse pred-fcidnikove predloge v zadevi redukcije •radništva, tako, da bo mogla sodna upra-** v Sloveniji nemoteno nadalje funkcionirati. ___— Draginjske doklade državnih na-*“«čencev. Delegacija ministrstva financ .Ljubljani sporoča: Finančno ministrstvo jL^dredilo z brzojavnim odlokom izpla-.^r.uSega obroka diference na zvišane IjS^njske doklade za dobo od januarja do tfcin Pttarca, t. j. še za nadaljnjih 45 dni. Si Je vprašanje končno povoljno reSeno. v°im državnim uslužbencem se ta di-'fc "ca nakaže obenem z okebnimi pre-L; 1 *a maj. Nakazilo diference za upo-lo 1 Ce se bo Pa za nekoliko dni zakasni-je do 1. maja t. 1. tehnično neiz- »«Uj1Vo Radi brezžične postaje v Ljubljani je lihi ka 'n obrna zbornica v Ljubljani violi. n* ministrstvo za pošto in brzojav na-2*Pno vlogo: Kakor doznavamo, obstoja telefonskem oddelku tukajšnjega pošt- ravnateljstva prejemna postaja za ??’°telegrafijo, ki prejema brezžične br-vIJaYe skoro vseh radio-postaj evropskega r®Otinenta. Ves ta materijal pa ostane nesoljen in neizkoriščen ter se ne da niti Jj^Podarskim inštitucijam, niti časnikar-na razpolago. Tako so vs denarni za-ji> kakor^tudi časnikarstvo navezani fon 3 Poročila, bodisi brzojavna al tele-j?**ka, ki prihajajo le z veliko zakasnitvi-p v Ljubljano, običajno po dva do tri dni ^.neje nego jih je prejela brezžična po-Radi tega prosi zbornica, da bi bla-• ministrstvo dovoliti, da se ta ma-L *Jal izkoristi na ta način, da bi se dajal Cd$vese"tom na razpo'a^° Proti primerni ’ k’ Pa vsekakor ne bi smela j*Scsati ono vsoto, ki se je časopisi v Jy®3šnjih težkih gmotnih razmerah zmot-..Plačati. Zbornica upa, da bo sl. ministi-»t.° ugodilo gornji prošnji in pričakuje •raznega obvestila. -7 Jugoslovanski gasilski savez je ^'enil na svojem zadnjem občnem zboru cu' 8ev r®1 z^et ju8°sl°vans'l »vo *e danes in vabimo k največji IJti Bratskim društvom se razpoši- ®*tk'V ®r‘h°dnjih dnel* natančnejši po- 7- Pomoč gladujočim v Rusiji. Na ini-j J*tivo okrajnega glavarja se je v Kočev-Veliki petek in na Veliko nedeljo s >j.^‘°vanjem učiteljstva ter srednje- m {Apkošolskega dijaštva vršilo nabiranje za gladujoče v Rusiji. Nabralo se je IjC^.kron, ki se izroče odboru za pomot, v~uiočim v Rusiji. V Mariboru se je pod yj.otektoratom okrajnega glavarja ustano-i),.°db°r, ki priredi I. maja »Ruski dan«. Oj avci bodo delali dve uri za rusko cleco, It' bodo dali plačo za dve uri, po in okolici se bo pobiralo. ra, Atelje »Helios«, Veličan Bešter ima SelT, vljene slike v trgovinah: Magdič, "'entner in Krišper. 5^»^ Vsemogočni minister. Minister za 6r in brzojav Miladinovič je dal S«z Yftdn,'te službeni avtomobil s šoferjem r4čn na razpolago svoji rodbini v Ruml, a 2.a bencin in olje je hotel imeti iz-Sttn.i1? iz državne blagajne. Ker se je ra-Gradnik Vukovič temu uprl, ga je za prsa in vrgel iz urada, ovsod bi moral tak minister izginiti, toda ®8 se take afere navadno »zabašurijo.« Praktični Nemci. Vojvodinski ,tr*hUjSo. sklenili, da pristopijo k tisti in bo imela y. bodočem parlamen- — Na naslov komande orožniške brigade v Ljubljani, ozir. celokupn. poveljm-ku v Beogradu. Orožniško moštvo Slovenije prosi pojasnila, ali je tudi ono deležno »zakona^ o draginjskih dokladah civilnih in vojaških državnih uslužbencev, upokojencev in upokojenk,« razglašeno v »Službenih Iovinah, kraljevine Srba, Hrvata in Slovenaca« štev 54, izdanih dne 10. marca 1922 (Uradni list štev. 27, z dne 21. marca 1922) in sicer zaradi tega, ker do-sedaj ni bilo govora, da je ta zakon veljaven tudi za žandarmerijo, in vsled tega tudi ni dobilo orožništvo nobenega poviška po tem zakonu. Pač pa je celokupni poveljnik žandarmerije odredil s svojim na-redjenjem z dne 20. 3. 1922, E. br. 460S, da imajo tudi oženjeni orožniki na podlagi čl. 46 in 47 gori citiranega zakona predlagati predpisane posebne prijave. Zakaj ta nepotrebna birokracija, če zakon faktično rii veljaven za žandarmerijo, ozir. če žan-darmerija ni deležna poboljška po tem zakonu? Morda si pa misli celok. poveljnik, da smo orožniki že s tem nasičeni, če se nam dovoli, da smemo predlagati v čl. 46 in 47 tega zakona predpisane prijave, faktično pripadajočega poboljška pa itak ne potrebujemo. 2e dalje časa opazujemo, da je poveljnik žandarmerije mnenja ž njim pa tudi vojni in notranji minister — da je orožništvo v Sloveniji deležno 5oo_ din. mesečne osebne in S din. dnevne družinske doklade, kakor jo dobivajo Srbi, a žali Bog, da ni resnica. V Sloveniji dobiva orožništvo samo 400 din. in 4 din. doklad. Prosimo odpomoči od strani merodajnih faktorjev. — Orožniki., — Kralj Aleksander — krstni boter. Sarajevski trgovec Jova Jagodič je naprosil kralja za kuma svoji prvorojeni hčei-ki Nadeždi. Kralj je prošnjo uslišal tei pooblastil generala Milosavljeviča, da ga je pri krstu zastopal. Za krstni dar je kralj nakazal 12.000 K. — Tudi Francija bo zastopana pri poroki našega kralja. Francoska vlada je obvestila naše zunanje ministrstvo, da bo zastopal Francijo pri poroki našega kralja maršal Franchet d‘Esperay. — Stric iz Amerike. V Splitu je dobil mizar Fr. Miloševič obvestilo, da mu je umrl v Ameriki stric, ki mu je zapustil 40 tisoč dolarjev, kar je ednako 3 milijonom dinarjev. — Neznan mrtvec. Dne 21. t. m. je prišel v Rašico nad 80 let star berač, ki je oble žrl na neki šupi. Ko je zvedel zanj župan Aleš, ga je hotel zapeljati v hiralnico v Ljubljano, toda starček je med potjo umrl. Neznan mož je bil baje pristojen v Preserje pri Borovnici. Pri njem so našli 35 Din. . . „ — Umrl je v Kranju upokojeni zitp-nik zlatomašnik g. Al. Kumer, star 79 let. R. i. p.! — Iz vlaka padel. Alojzij Lenart, 28-letni rudar iz Toplic je po nesrečnem naključju tako nesrečno padel iz vlaka, da je prišel pod kolesa, ki so mu zdrobila levo roko in ga težko poškodovala na glavi. — Iz ruskega ujetniltva. Pretečen! torek je dospel v Zagreb transport 20. Jugoslovanov, ki se vračajo iz ruskega ujetništva. Med njimi je več že oženjenih in so pripeljali s seboj tudi svoje žene. — Pobeg od doma. Dne 19. t- m. je pobegnila z Verda pri Vrhniki^ 50-letna slaboumna Marija Kariš, žena železniškega čuvaja. Proti kateri strani se je obrnila, s« doslej še ne ve. Uubliana. ■k Ljubljanske banke prvega maj« ne poslujejo. = Jubilej predsednika pevskega društva ‘Slavec«. Pevsko društvo »Slavec« priredi svojemu predsedniku Ivanu Dražilu povodom 30-letnega predsedovanja in imenovanja častnim članom v soboto dne 29. aprila ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Nar. doma časten večer. Vabimo društva, da se po svojih zastopnikih, kakor tudi članstvo, prijatelje, osobito pa stare pevce častnega večera udeleže. ss Egoizem in altruizem. Peto javno predavanje Zvonimirja Bernota, glavnega urednika »Napreja«; ‘O egizmu in altruizmu«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendai ne nad 10 minut. — Petek, 22. aprila 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Sedeži v 1. vrsti po S Din, v 2. do 6. vrsti po 2 Din, v 7. do 10. vrsti po 1 Din. Stojišča so par. n Kava se podraJi. S J. majem bo v ljubljanskih kavarnah cena črni kavi 6 K, btU j>* 8 kron* = O Makedoniji predava ga. Julka etrovič danes ob 8. uri zvečer v »Mladik!«, Šubičeva ulica. Vstopnine nikake. Vsakdo dobrodošel. »Splošno žensko društvo.« Ljubljanska policija in nočni mir, Čitali smo že večkrat v časopisih, da je stražnik odvedel tega ali onega na jo radi kaljenja nočnega miru in da je bit razgrajač, ker je le po ulici razgrajal, tudi kaznovan. V »Cukrarni« IV. nadstropju stanuje pa višji pol. stražnik _Krišjak s svojo laško, precej številno družino, ki pa se obnašajo tako, da civilne stranke, ki stanujejo pod njegovim stanovanjcem cele noš nimajo miru; celo ob 3. uri zjutraj se premetavajo stolči ali bogve kaj v njegovem stanovanju. Pritožbe so se radi kaljenja nočnega miru že predložile pol. ravnateljstvu, a ostale so brez uspeha. Vprašamo slav. ravnateljstvo: 1. Ali je res kakor trdi Krišjak, da sme v svojem stanovanju delati kar hoče? 2. Ali ni drž. policija tudi od države plačana, da skrbi za javen red in mir? Ali je zato, da kali nočni mir civilnim strankam v stanovanju? 3. Prosimo, da blagovoli sl. ravnateljstvo svoje stražnike itd. podučiti, kako naj se obnašajo v privatnih stanovanjih. 4- Zahtevamo pa odločno, da naj sl. ravnateljstvo da Krišjaku nalog, da od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj mora v stanovanju vladati popolen mir. Prizadete stranke LB. _ Sreča v nesreči. Desetletn deček tovarniškega delavca, Mihael Omerza sc je igral ob Sv. Petra nasipu in po nesreči padel v vodo. Bila je velika nevarnost, da utone, toda mimo idoči, ki so nesrečo takoj opazili, so dečka še pravočasno potegr-nili z vrvmi iz vode. V bolnici so mu potem odstranili popito vodo iz želodca, nakar je bil deček zopet zdrav. =1= § 104. Ko je višji policijski stražnik Andrej Pirh dostavil gostilničarju Jak. Jesihu na Rudniku neki plačilni nalog, Je51" je pa policaja pošteno nahrulil, češ, aa policaji iščejo siromakov po cesti, tatov«, pa v miru pustijo. Jesih je bil za to obsojen na 300 Din globe. — Policijske vesti. Aretirana sta bua dva Hrvata, namenjena v Ameriko, katera sta imela veliko srebrnih, zlatih in dolarjev v bankovcih. Ameriški denar sta imela všit v obleki. Eden je imel tudi ponarejen potni list. — Aretiran je bil v nekem ljubljanskem hotelu neki N. Gartner, ki je ukradel večjo vsoto denarja. — Ker je ukradel parfum, vreden 3750 kron, je bil obsojen Josip Svetlin na 2 meseca težke ječe. se Surov napad. Kuharica Terezija Kunstek je šla 17. t. m. iz Ljubljane proti Igu domov. Na Ižanski cesti pa ji pndr-vc naproti trije kolesarji. Zadnji izmed njih skoči s kolesa, nastavi odprt nož na vrat in zakriči: »Denar ali smrt.« Kunste-kova mu vsa v strahu mu brž ponudi denarnico, v kateri pa je bilo le 46 kron gotovine. To se je bržkone zdelo lopovu premalo, ker denarnice ni vzel, ampak zarobantil:‘»Izgubi sel« Nato se^ je vsedel na kolo in se odpeljal za tovarišema. Težkoče v mamiiakturni trgovlnL Tvrdka Friderik Jakovič v Celju je po bilanci pasivna za dva milijona kron. Vožnja po hodnikih za pešce. Zadnji čas se 5e pri nas razpasla grda brezobzirna razvada, da se kolesari po hodnikih, namenjenih pešcem. Tudi z drugimi manjšimi vozovi vozijo nekateri brezobzimeži po hodnikih. Isto ravnanje se opaža tudi po mestnem parku. Policija naj v takih slučajih strogo nastopa. Svinjska mast je v Celju poskočila v ceni že na 100 do 104 krone za kilogram. Sauliisplačsiialsc in orožnih. Maribor. Ljudska univerza. V petek diskuzij-ski večer o problemih filozofije. Gostovanje gospe Gusti Danilove v torek zvečer v drami »Pahljača Lady \Vindermere je privabilo mnogo občinstva v gledališče, pa vendar ne toliko, kolikor je zaslužil tak večer. Gospa Danilova je pokazala svojo res teatralično sposobnost, kakorlnih nismo vajeni v Mariboru. Želimo, da bi to odlično igralko še videli na našem odru. ... Javno tombolo priredi organizacija vojnih invalidov v Mariboru v kratkem. Odbor prosi dobrovoljne prispevke. Razkrinkani tihotapci v salonskih vozovih. Na južni železnici obstojajo že oQ nekdaj službeni predpisi, katerih se pa, kakor Se vidi, uslužbenci na progi ne držijo. Vsakemu, in če je še tako zanikern, je dobro znano, da je tihotapstvo še vedno prepovedano in kaznjivo. Samo višja uradnika južne železnice, gospoda Arko in Sui-gaj, sta gotove obmejne obrede iz spomina zgubila in se v prepričanju zibala, da je tihotapstvo v salonskem vozu, posebno po noči, dovoljeno. Zato sta v noči od.sl. na 22. aprila, vsak v svojem salonskem vozu, to neprijetnost doživela, da je carina v v Mariboru njih tihotapstvo razkrila. Prvi ra potu proti Dunaju je imel smolo z valutami. Še večja neprilika je dohitela na povratku drugega, z katerim so se nameravale vtihotapiti perzijske preproge. Gospoda Šulgaja opozarjamo, da se naj pri slični vožnji spomni, da je Maribor še vedno obmejna ostaja in se do preklica tudi salonski vozovi carinsko preiskujejo. Tudi naj ne da povoda k prisiljenim odpiranjem, da se potujoče občinstvo ne bo po nepotrebnem razburilo. Na dopis »Mariborska zloba« v Jugoslaviji« z dne 26. aprila 1922 si usoja odbor društva »policijskih nameščencev« podružnica v Mariboru priobčiti, da je bil ta dopis brez vednosti društvenega odbora poslan uredništvu »Jugoslavije« in da odboru ni bilo prej o tej nameri ničesar znano. Društveni odbor protestira proti v teni listu mu podtaknjenim nameram in žalitvam in bo v znak protesta danes sklepal, ali ima preložiti veselico na drugi dan, ali pa jo sploh opustiti, ker hoče absolutno preprečiti žalitve katerekoli ei bodi strr ke, oziroma politizarenje v društvu in to iz ozirov na društvo in na službo članov, — Odbor policijskih nameščencev, podružnica v Mariboru. Čitajo se vsepovsod pogoste^ pritožbe črez orožnike, kakor tudi pritožbe orožnikov o svojem položaju. V Beogradu v skupščini se celo govori, da je orožništvo neproduktiven element, na Hrvatsk%m jih smatrajo za morilce in ubijalce, v Sloveniji pa za strankarje. Informiral sem se pri več orožnikih, kaj je na vsej stvari krivo, saj vendar plačujemo vsako leto več dače in zvedel sem sledeče. Ljubljanska orožn. brigada šteje okros 1300 mož. Na tem teritoriju je bilo pred preobratom pod bivšo Avstrijo skupaj 18 računskih oficirjev in 10 računskih podoficirjev, medtem pa imamo sedaj 60 oficirjev, 100 podoficirjev in 20 ordo-nanc, kateri vsi ne vrse nobene zunanje službe, pa vlečejo nad eno petino plače. Moštva za službo je le za en bataljon, oficirjev in pri štabu sedečih pa za eno pukovsko komando. Ali je to primerno in potrebno?! Orožnik, ki vrši na postaji službo, dela samostojno kot prej, zbira gradivo za kaz. postopanje, vrši brezštevilne druge poizvedbe za vse oblasti, predlaga ovadoe in poročila, kakor vsak pol. komisar 9-ali 10. čin. razreda. Pa seve v bodoče ne bo več tako, če se bodo k orožnikom se sprejemali malodane analfabeti, niedtern ko je bivših orožnikov skoraj 80% z vec kot ljudskošolsko izobrazbo, potem bo seve moral biti na vsaki postaji oficir ali uradnik, ki bo vršil pismena dela. Kaj pa funkcije onih 60. oficirjev pri brigadi, katerih je le malo prav veščih orožn. službe ozir. poslovanja? Po danih nam pravilih bi morali ti oficirji skrbeti za pouk moštva, pa kaj ko se jih večina še le tega uči od starejših, preizkušenih orožnikov. Največ dela in preglavic daje baje orožniškim komandam, če morajo kakega orožnika kaznovati. Ce je storil orožnik kak malenkosten disciplinarni prestopek, izreče prvo obsodbo po dolgotrajnem študiranju spisov četni komandir, predloži isto s spisi vred v vpogled baomt, kateri isto obsodbo navadno spremeni ozir. poostri, nato romate obe razsodbi s spisi vred — »imam čast v nadležnost« — komandantu brigade, kateri tudi navadno najde obe obsodbi kot premili in izreče kot najvišji orožn. reprezentant Slovenije tretjo kar najbolj možno strogo obsodbo. Tako se zgodi, da je vesten, pošten in zaslužen orožnik radi malenkosti že poldrugo leto brez plače — dobi samo draginjske doklade — ker se mu odtegne ista takoj, ko pride y disciplinarno preiskavo!?! Reorganizacijo bi bilo izvršiti, da bi se nad polovico oficirjev in pisarjev od štaba premestilo ali k vojakom^ ali pa na postaje in slabiče odpustilo kuči. Vsak mož na postaji je dobil pred kratkim mesto obleke 20 dkg cunj in veliko podoficirjev zunaj so degradirali samo, da ne morejo doseči civilnih uradniških mest 11 Naj se torej merodajne oblasti in narodni poslanci zavzamejo, da bo konec tega moledovanja. Orožnikom se naj da vsaj toliko, da bodo mogli dostojno preživeti sebe in družino in potem se bo tudi mogla zahtevati od njih neoporečnosti Pika. Tennis-sekdja S. K. IUHJ« objavlja, da se vrši dne 28. t. m. ob 18. V P _ . Športne zveze. Narodni dom q* tennis-igralcev. Jako važen sestanek P_ zarja se, naj se udeleže sestanka V nis-igralci in bi se one, ki izostanejo^ nadno pri razdelitvi ur ne moglo vec vpo-števati za to sezijo. Načelnik. Koles. Ilirija v Ljublj. priredi T ljo dne 30. t. m. cestno dirko na progi Ljubljana—Kamnik. Start ob 3- uri popoldne pri km I. na Dunajski cesti, rnnoo prvih dirkačev v Kmanik okoli 3 ure 40 minut. Maksimalni čas 45 do sobote opoldne na naslov: _ Siskovic, kavarna Prešern. Prijavnina 1 dinar. Po*; nejše prijave brezpredmetne. Vsi ostau člani nedirkači in prijatelji športa se zberejo točno ob 1. uri popoldne pri mitnici na Dunajski cesti, na kar odhod » kolesi v Kamnik. Za slučaj, da se prijavi najmanj 25 oseb nekolesarjev, ki bi hoteli poleteti v Kamnik, je klub pripravljen preskrbe« autobus za vožnjo tja in nazaj. Voznina bo stala približno 60 kron za osebo tja m nazaj. Prijave za avtobus tudi na naslov ŠiSkovič, kavarna Prešern do sobote opoldne. V slučaju neugodnega vremena, ali pa dirkalne proge se tekma preloži na poz- nejši cas. Jugoslovanski kolesarski savez v Zagrebu priredi v nedeljo, dne 30. t. m. veliko dirko otvorenja na dirkališču v Zagrebu z sledečim vsporedom: 1. Otvoritvena vožnja 1800 m. 2. Juniorska za kolesarje 1800 3. Motociklistična do 3 HP 3600 m. 4. Medklubska za kolesarje 1800 m. 5. Se-niorska za kolesarje 1800 m. 6. Motociklistična od 3 do 6 UP 4500 m. 7. Glavna *a-ve-zna za kolesarje 4500 m. 8. Motociklistična najmočnejše kategorije 5400 m. 9. Tolažilna za kolesarje 1800 m. 10. Avto-mobilna dirka vseh kategorij 9000 m. Jug. koles, podsavez za Slovenijo Poživlja vse klube, da nemudoma prijavijo _ dirkače, kolesarje in motocikliste, kateri bodejo pri gori omenjenih dirkah tekmovali na naslov: M. Rieger, Zargeb, Mrazovičev« ulica 10. Ce!!«. Izdaja potnih listov. Okrajno glavarstvo v Celju razglaša: Od 1. maja t. 1. 1922 bo Izdajal in vidiral potne liste policijski oddelek okrajnega glavarstva v Celju, Vrvarska ulica St 1 In sicer za njemu pridobljeno območje, to \e: Mesto Celje In od občine okolica Celje. Kraji: Brez, Gaberje. Lava, Lisce in Zavodna. Stranke, ki stanujejo v navedenem okolišu, se poživljajo, da se v potnih zadevah od 1. mala 1922 naprej obračajo naravnost na »Policijski oddelek okr. glavarstva in ne več na okr. glavarstvo. Prijavni urad išče nekega Petra Hra-stenšek, ki ima zvezo s Hrvatsko banko v Zagrebu, Ivana Pavič, ki ima zvezo s tovarno slamnikov v Domžalah, nekega Ivana 2alej in veletrgovca Ludvika Kuhariča. Policija v Celju je aretirala nekega Jovo Carmina, kateri je z nekim oklicem skušal od dijakov izvabljati denar, rekoč, da namerava izdati v par dneh prvo številko dijaškega lista »Plamen«. Za stvar Je izvedelo gimnazijsko ravnateljstvo in zasledovalo zadevo. Izkazalo se je, da stvar in v polnem redu in da je pravo ime tega Carmina Ivan Urak, ki je posečal svoj čas ptujsko gimnazijo. Sedaj Ima priliko v zaporu premišljevati o izdaji »Plamena«. $&©r! in ftirlstika. Službena objava L. N. P, V nedeljo, dne 30. t. m. se vrše sledeče prvenstvene tekme: na igrišču šparta—Primorje ob 14. uri L. A. S. K.—Slovan. Sodnik gospod Kepec. Ob 15.30 Hermes—Svoboda Ljubljana. Sodnik g. Jerala. Na igrišču Svobode Moste: ob 14. uri Hermes rez.—Svoboda Moste rez. Sodnik g. Klemenčič. Ob 15.30 Svoboda Moste— Jadran. Sodnik g. Hus. Hanacka Slavia, Kromeriž-Ilirija 2:1 (a:i) Ilirija je v sredo nezasluženo podlegla Hanacki Slaviji z 1:2, četudi je bila skoro celo igro, posebno pa v drugem polča su v znatni premoči. Da Tezultat ne kaže te premoči je kriva napačna taktika napadalcev napram izvrstni in telesno močnejši obrambi gostov ter slaba forma nekaterih igralcev, zlasti golmana in leve zveze. Slavija je razvila mirno kombinacijsko igro. Posamezniki so povprečni igralci brez izvanrednih kvalitet, toda skupaj kot celota predstavljajo vigrano, prvpvrsv-no moštvo. Še boljši utis so-napravili Cehi vsled svoje popolne discipline in fair igre-Upoštevati je treba tudi, da so nastopili proti Iliriji po dolgotrajnem potovanju Ilirija je v nekaterih ozirih razočara, la. Notranji trio je bil brez strela na gol in manjkala je ona energična poteza proti golu, ki je odločila zmago nad Gradjan-skim. Krilci so v prvem polčasu, desni tu di v drugem jako slabo pokrivali. Med bri« nilci in golmanom ni potrebnega razumevanja in skupne igre. Branilca se očividnu nista zanesla na golmana, ki je daleC proč od nekdanje izvrstne forme: videlo se je da se naravnost bojita podati mu žogo, Zavest, da je v golu, na najodgovornejšem mestu, nezanesljiv igralec, napravi seveda nervozno celo moštvo, najbolj pa obrani' bo. Približno na mestu so bila le krila, desna zveza, levi branilec in v drugem polčasu srednji krilec. Igra v prvem polčasu ni stala ravno na visokem nivoju, obe moštvi sta rabili mnogo časa, da sta se vigrali. Ilirija si je dala vzeti tempo, ter je v svojo škodo posnemala počasno kombinacijsko Igro Cehov. V 28. minuti je ujel Pelan nenevaren center levega krila Cehov za golovo črto, kar je značilo prvi uspeh za Cehe. 6 minut nato je potisnil Oman slabo ohranjeno žogo mimo češk. golmana v mrežo (1:1). V 39. minuti so dosegli Cehi po desni zvezi lep, a nikakor ne neubranljivi 2.^ gol. Cel drugi polčas igra Ilirija na izenačenje. Pospešila je tempo in bila neprestano v premoči. Zadnjih 10 minut je bil češki gol zelo oblegan, toda ves napor Ilirij'e je bil zastonj. Večina strelov je ali zgrešila strel, ali jih je ubranil golman, dva strela sta se odbila tudi od gola, tako da je ostal rezultat 1, polčasa nespremenjen. G!e SAMICA, 361etna, z 6 letnim sinčkom, zdri.va, Svrsta, dobrega srca. rahločutne narave, cbrtnica, ti-govsko izobražena z malo trgovino, želi znanja z go »podom do 70 let v svrho ženitve in skupnega delovanja. Le resne ponudbe se sprejmejo pod »Tihi dom«, na upravo »Jugoslavije« do 15. maja. 787 SUKUO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trs 11- i teiiii! j ig-is ulii [si im tA takoj Ivan Zakotnik. A mestni tesarski mojster parna žaga v Ljubljani, ®Dunaiska cesta št 46 S0 Na debelo: Venci, šopki in cvetlice za neveste. Žico, svilen, krep, tefet in cigaretni papir Aba-die zlata znamka, Altesse, Golub, Stročnice št. 2 in 3. Cmilo Ia, II a. Razglednice itd. Oran - Papirnica Liljana, Mestni trg Številka 11. je kakor brez glave. Velika cvetlična vaza na mizi se je prevrnila, voda je popla’ Ma knjige in celo zaklopnico, ona — kakor da ne vidi škode. Knjige in stvari so padale na tla — ni se zmenila zanje. Nazadnje se je zrušila v velik blazi-njak, ki je stal tam zraven. ,Ovoj!’ je zahropla, kakor bi jo nekdo davil za vrat. ,Prej je bil tu. Kje je zdaj?’ — Rekla sem JI, da nisem videla ni-kakega ovoja, kar je bilo čista resnica. Opisala mi ga je natanko: velik platnen ovoj z rdečimi pečati. Prisegla sem, da ga nisem videla, ne takšnega. Nazadnje mi je morala verjeti. Toda najtežje je prišlo šele zdaj. ,Ali ste morda odšli iz sobe, vsaj za hipec, odkar sem vas pustila samo?’ je vprašala, up.iraje vame oči. Dejala sem, da nisem prestopila praga. Nato pa je sledilo vprašanje, ki sem se ga kar prestrašila: ,Mari je v tem kdo prišel?’ « »Oh, ljubica, upam, da se ti ni bilo treba rlegati!« »To zavisi od tega, kaj je po vaši sodbi laž,« je rekla gospodična Blackburneova. »Lažem se baš tako nerada kakor vi. Toda zadrega je bila strašna.« »Vsekako,« je pritrdila starka. »Vidite,« je povzela Ellen, da bi razložila svoj položaj, »prosila sem bila gospoda Sandsa, naj ne pove soprogi, da sem ga poklicala. Nato sem vzela denar, ki mi ga je silil v roko. C:lo mi je, kakor da sem se mu prodala, z dušo in telesom. Ko je stal pri mizi, je menda opazil tisti ovoj in ga vzel. Povejte zdaj, ali sem ga smela izdati?« »To je bilo nemogoče,« je zastokala mama. »Tudi jaz pravim tako. ,Ali je vtem kdo prišel?’ sem ponovila vprašanje gospe Sandsove. ,Mari mislite, da vam ne bi bila takoj povedala?’ Prosim; prvič je prišel gospod Sands že prej, ne šele v tem, in drugič nisem zanikala naravnost, ampak sem vrnila vprašanje za vprašanje. Povejte zdaj, ali sem legala?« »Resndice vsekako nisi povedala.« je odgovorila gospa Blackburneova, »toda zdi se mi, da si niti jaz ne bi bila vedela druge pomoči.« »Hvala Bogu!« je vzkliknila Ellen. »To sem hotela slišati. Potemtakem me ne obsojate?« »Čutim, da si ravnala z najboljšim namenom. In zdaj je itak, kar je.« »Da, kar je storjeno, je storjeno,« je pokimala mlzalka. XXIV. POOLAVJE. Rogerjev sestanek v klubu. Roger je tisti dan samotno večerjal v svojem klubu. Mnogo znancev ga je pozdravilo, ko je prišel, in preden Je minulo šestdeset sekund, je dobil šest vabil na večerjo. Zavrnil jih je brez obotavljanja. Napotil se je bil v klub, ker je hotel govoriti z določeno osebo. Sestanek si je izmislil, da je odpravil B -erley, zakaj želel je biti sam, večerjati pa sploh ni imel namena. Notranji glas mu je bil velel, da je v~“l zrnečateni ovoj z naslovom Justina 0’Reillyja. Pozneje se je zavedel, da je bila vsa smer njegovega ravnanja, od trenotka, ko je oiopil v sobo, do hipa, ko je ostavil dom, temeljito izgrešena. Vzlic prošnji gospodične Blackburneove bi bil storil bolje, .če bi se bil pokazal sepropi, ko je stopila v sobo. V tem slučaju zi zdaj ne bi moral beliti glave, kaj je v ovoju. Beverley, ko bi zagledala moža v tako usodnem trenetju, bi se bila gotovo izdala, ako je imela glede ovoja slabo vest. Ce je imela povsod skrivati ga, bi bila nehote priskočila in ga hotela vzeti. Ako pa ga je pustil 0’Reilly »z malomarnosti na njeni mizi ter se vsebina ni tikala nje, bi bil Roger po njeni nevednosti in njenem rav-norf^^u lehko spoznal, da je nedolžna. Na to, da bi se naknadno izpovedal ženi, češ, »skril sem se in vzel ovej«, ie bilo škoda misliti. Gotovo bi mu rekla: »Nisem te imela za tako nizkotnega, da bi kdaj vo-liJMil za menoj! Zakaj se nisi poka-2al. kakor se spodobi poštenjaku, namestu da si prežal iz zatišja?« (Dalje prih.) m alo®a klavirjev ln $iari|]2[ " -v«; mat mi MMgBagBBBM—«gr.*BBWsa naiboljših tovarn Bosendoi isr, Ehr a» Czapka, HSlzl, Schweighofer, Stlnfl Tudi na obroke. HUBAD, r< J. Dolenc Ljubljana, Hl!šerle*a ulica 5*^ • •••••••* * iSsrics ti****?-.*** Drobiž. * Orožje izza preseljevanja narodov so našli na otoku Alsenu. 50. m globoko je ležalo na tisoče sulic, ki so narejene deloma iz železa, deloma iz kosti. Se globlje so naleteli na lesene ščite, ki se popolnoma razlikujejo po obliki in po delu samem od doslej znanih ščitov severnih narodov. Dočim so prejšnje izkopljine v Nydamu in Thorsbergu kazale okrogle ščite s ko-vinastim nastavkom v sredi, so alsenski ščiti štirioglati z lesenim popkom na sredi. Tudi železne meče so izkopali. Zadnji čas vlečejo iz močvirja večjo ladjo ali čoln, čigar velikost se še ne more dognati. Okoli čolna so ležale živalske kosti, pa doslej še niso mogli trditi, od katerih živali so. * Izredne izkopanine. Ne daleč od Clertnonda Ferranda so pri kopanju odkrili galo-romansko kampnito rakev z ženskim truplom, ki je bilo videti popolnoma dobro ohranjeno, ki je pa pod vplivom Solnčnih žarkov razpadlo v prah. Pri na-daljnem pregledovanju in preiskovanju so našli še pet grobov, ki so bili polni važnih starinskih predmetov. Denar, vaze, orožje, toaletni predmeti, ženska krila, čevlji, da celo sadje, ki se ie komaj skrčilo ter vejica zimzelena, ki je bila lepo zelena se je našlo v grobeh. Strokovnjaki trdijo, da je to čudo posledica bližnjih mineralnih vrelcev, ki imajo v sebi dosti ogljikove kisline. Ta plin je težji od zraka ter je izrinil iz grobov zrak ter ohranil organične snovi razmeroma sveže tako dolgo dobo. * Neznani vojaki. V nelji francoski blaznici se zdravi že tretje leto šest vojakov, ki so za časa premirja dospeli iz nemškega vjetništva. Vojaki so blazni in prav nič ne vedo, kako se zovejo. Zdravniki so poskusili vse, da ugotovijo identičnost teh revežev, toda zaman. Sedaj se je sklenilo, da bodo vsi francoski časopisi prinesli fotografije teh vojakov, morda se bo tako našel kdo, da enega ali drugega spozna in se morda končno le posreči izvedeti kdo so in odkod. in kože divjačine sprejme v stroj, barvo jjj izdelavo krznarstvo IIOT* Ljubljani Gradišče 7 v ^ kupuje kože divjačine po naj višjih cena • ^ Sprejema moderniziranje. e22S3SiB3®eSKSSZSiSEa ©®® gSSMiflgSg 09 * postaje Zalog na pokopališče v Dev. Mar-v Polju. Zalog, dne 26. aprila 1922. Žalujoča rodbina Kralj* Hiti! in Sirile ..Jugoslavijo ■»••a Vekoslav Pavser Pavia Pavšer roj. Rižner poročena. Celje. Sevnica. SOLITOEH-JESCIO Mino orodje ALPAKA 3EKIO ALUM1NIUM Kuhinjski noži, iepnl noži, škarie, kladiva. kSešče itd. Razpošilja na]cene]e: RE1SNER & Co., ____________________ WIEN l„ Wlpplingerstr. 19. Išče se ZASTOPNIK za Jugoslavijo, kateri Je v stanu položiti kavcijo za komlsljonaino skladišče. /9 Smrekove, hrastove, ^ bukove, brstove, lipove, jesenove, mecesnove hlode kupuje po dnevnih cenah; Parna žasa Keršič Ljubljana. Sp. Šiška Telefon 180. Telrfon 180. J ^ ^ >©© :lQn9taia,Ht,BeHto „Luctillus“ £ dion. društvo za promet I preradbu mesa ® 09 • . ZAGREB Čislana 8. . ® Telefon 101. Brz. naslov: ..LUCULLUS", ZAGREB. ® ion Zl