Pesniška zbirka Pesnica Neža Andrejaš predstavila zbirko pesmi Mozaik mojih misli Cenejše vozovnice IJPP Pripravili smo pregled novih cen vozovnic IJPP Portret meseca Po dolgoletnem soustvarjanju obcine se poslavlja Vika Kreca Zgodbe naših mokrišc Po koncanem natecaju odprli še razstavo likovnih in fotografskih del Razmišljate o nakupu nove ali zamenjavi stare, dotrajane peci? O tem, kako imeti najucinkovitejšo porabo? O obnovljivih virih energije? Velikih prihrankih? Pustite našim strokovnjakom, da poskrbijo za vas v celoti: dobava, montaža, zagon in nastavitve novega kondenzaci­jskega plinskega grelnika. Storitev na kljuc in doživljenjs­ko vzdrževanje vašega ogrevalnega sistema! ZAKAJ MI? Ker si zaslužite le najboljšo kvaliteto storitev in opreme. Naše reference pa si lahko pogledate tudi na www.loren-line.si. NUDIMO TUDI Kvalitetne servisne storitve, hitro odzivnost, doživljenjsko vzdrževanje za plinske peci in Loren Line - pravi naslov za prave rešitve! Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo obcine Trzin . Na naslovnici Pogled s pticje perspektive na grad­bišce Doma zašcite in reševanja. Foto: Dušan Kosirnik Glavna in odgovorna urednica: Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Majda Šilar Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Žana Babnik, Katja Rebolj, Matjaž Erculj, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Jožica Trstenjak, Milica Erculj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozovic, Miha Šimnovec Avtorji fotografij: Zinka Kosmac, Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Nina Rems in drugi Lektoriranje: Mirjam Furlan Lapanja Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do torka, 5. marca 2020. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja prispevkov. Obcina Trzin Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Srcnost Bil je obicajen delovni dan, ura nekaj cez pol deve-to, ko sem na blagajni v trzinskem Sparu pozdravila blagajnicarko z obicajnim dober dan. – O, prvi ste, ki ste me danes pozdravili! je bila pre­senecena. – Res? Saj imate odprto že dobre pol ure! – Ja, tako pac je. Smo že vsega navajeni ... Le nekaj dni zatem se me je ob obisku gledališkega abonmaja za otroke dotaknil pogovor z eno najbolj prizadevnih trzinskih kulturnic. – Lepo, da sta prišli! Danes nas caka odlicna predstava pionirjev slovenskega kamišibaja. – Škoda le, da nas ni prav veliko. – Da, res. Že vec let skušamo ugotoviti, kako to, da niti zveneca imena trzinskega obcinstva ne pritegnejo bolj. Pa je naš program prav tako kakovosten kot pri sosedih, v prestolnici … Dva razlicna prostora, dva razlicna položaja, a vendar je obema skupno isto: kultura. Na slovarskem portalu Fran je pod tem geslom zapisano: »skupek dosežkov, vrednot cloveške družbe kot rezultat clo­vekovega delovanja in ustvarjanja, zlasti umetniškega; pa tudi lastnost cloveka in družbe glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih nacel, norm, pravil pri vedenju in ravnanju«. Trzinci smo lahko ponosni na visoko raven ljubiteljskega umetniške­ga ustvarjanja, ki ga v obcini negujejo številna društva, ustanove in posamezniki. V tokratnem Odsevu pišemo o izidu pesniške zbirke Nežke Andrejaš, opozarjamo na razstavo likovnikov in fotografov Zgodbe naših mokrišc in porocamo s prireditve ob slovenskem kul­turnem prazniku. V središcu pa je pogovor s sveže upokojeno višjo svetovalko župana Viko Kreca, ki je vec kot 30 let sooblikovala Trzin in njegovo podobo (tudi kulturno). Kultura je poleg skupne zgodovinske zavesti, jezika in teritorija ena izmed temeljnih sestavin oblikovanja naroda in narodne pri­padnosti. Naj zato kultura ne bo le odmaknjena resnobna forma, rezervirana za umetnike! Naj bo tudi prijazen pozdrav socloveku, uvidevnost do drugih med vožnjo z avtom, opazovanje lepot narave in njeno varovanje, predvsem pa se zavedajmo, da je kultura ustvar­jalnost, ki je v vseh nas – v kakršni koli obliki že. Kultura je srcnost, ki jo je treba negovati. Tanja Bricelj, glavna in odgovorna urednica Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice Medobcinski inšpektorat in redarstvo Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 Obcinske novice Predstavili Trzin na sejmu Alpe-Adria Od 29. januarja do 1. februarja je na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani potekala že 31. osrednja turistic­na sejemska prireditev v Sloveniji, Sejem turizma Alpe-Adria. Manjkali nismo niti Trzinci. V okviru Turisticne zveze Slovenije z vec kot 150 lokalnimi skupnostmi in društvi smo se tudi letos prijavili clani Turisticnega društva Kanja Trzin in na sejmu sodelovali v cetrtek, 30. januarja. Že drugo leto je bil naš razstavni prostor v Stebrni dvorani, kjer so stojnice opremljene z lesenimi zabojcki, ki obenem dolocajo velikost razstavnega prostora. Pred sejmom je bilo veliko usklajevanja o velikosti prostora in številu vstopnic, in ker smo le delcek tega mozaika, sta Turisticnemu društvu Kanja pripadli dve loceni lokaciji. Na eni smo predstavljali obcino in društvo, na drugi pa so rezbarji in vezilje razstavljali svoje izdelke in obiskovalcem prikazovali dolgotrajno pot do koncnih izdelkov. Po dolgoletnih izkušnjah se je pokazalo, da ni pomembno, koliko dni Rezbarji in vezilje so se predstavljali na posebni lokaciji. smo na sejmu prisotni, ampak šteje, da z dušo predstavimo svoj kraj. Zato je tudi letos z naše stojnice dišalo po znanih klobasah. Obisko­valci so se ustavljali, okušali in poslušali zgodbo o trzinskih klobasah, ki so potovale celo na dunajski dvor k Mariji Tereziji in dobile ime kranjska, zakaj ne trzinska, pa je že druga zgodba. Med pogovorom so si ogledali in vzeli s seboj lepo pripravljen predstavitveni material, se zanimali za obcinski koledar prireditev in si z zanimanjem ogledovali in pohvalili domiselno predstavljene prireditve turisticnega društva. Letos smo poseben poudarek namenili spremembi datuma in vsebini Sejma v Trzinu, ki bo že 18. aprila v sodelovanju z našim Športnim društvom in v cisto drugacni preobleki. Cas je tudi tradicionalno sejemsko dejavnost povozil in odlocili smo se, da se ta dan zabavamo in ne kuhamo. Prav to smo promovirali zadnji cetrtek januarja: zunaj je sijalo sonce, notri pa je naša veteran-ska folklorna skupina Trzinka razgrela ozracje s plesom ob harmoniki, pa ceprav jim je navihani Šentjernejski petelin motil koreografijo, obi-skovalci pa niso vedeli, ali sodi zraven ali ne. Poleg tega, da smo uspešno promovirali obcino, smo obiskali so-sednje stojnice s kulinaricno ponudbo, opravili številne pogovore in predali mnogo povabil na naš sejem. Naporen sejemski dan smo torej dodobra izkoristili, kar bo zagotovo vidno že na aprilskem sejmu. Saj smo vendar prostovoljci iz Trzina! Dunja Špendal, foto: Matjaž Erculj Zacela se je gradnja Doma zašcite in reševanja V cetrtek, 24. januarja 2020, se je zacelo zares. Delavci Gorenjske terem bo v naslednjih mesecih zrasel nov Dom zašcite in reševanja. gradbene družbe so opravili zakolicbo in zavarovali gradbišce, na ka-Na delovišcu za zdaj predvsem ropotajo bager in tovornjaki. V našem kraju Na cesti strpno in previdno Januarja se je na trzinskih cestah zgodilo vec prometnih nesrec: dve sta se zgodili na trzinski obvoznici, ena pa na križišcu Trzin Mlake. V vseh treh je nastala le materialna škoda, vzrok pa je bil v enem primeru nepri­merna varnostna razdalja, v drugih dveh pa neprilagojena hitrost. Policisti so v letu 2019 zaznali porast prometnih nezgod v primerjavi z letom prej, in sicer so lani na obmocju obcine Trzin obravnavali 41 prometnih nesrec, pri cemer sta se dva udeleženca hudo telesno poš­kodovala, enajst ljudi lažje, druge prometne nesrece pa so se koncale zgolj z materialno škodo. »Kot vzrok prometnih nesrec je na prvem mestu neprilagojena hitrost, sledijo neupoštevanje pravil o prednos-ti, neustrezna varnostna razdalja in premiki vozila,« so pojasnili na Policijski postaji Domžale. Pri tem policisti pozivajo vse udeležence cestnega prometa, da so med vožnjo strpni, previdni in upoštevajo pravila cestnega prometa. »Pri voznikih namrec še vedno ugotavljamo povecano uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, neuporabo varno­stnega pasu in uživanje alkoholnih pijac. Opozarjamo, da je v pust­nem casu voznikom med vožnjo prepovedana uporaba tistih obraznih pustnih mask, ki ovirajo pregled nad okolico.« Strah je odvec Policisti s policijske postaje Domžale so nas ob tem obvestili tudi o prebežnikih, ki so jih pred kratkim zajeli v Industrijsko-obrtni coni. Poja­snjujejo, da Trzin ni del migracijskih poti, zato je strah odvec. »V torek, 4. februarja, smo policisti na obvestilo obcana intervenirali v Industrij­sko-obrtni coni Trzin ter v priklopnem vozilu tovornega vozila turških registrskih oznak izsledili štiri migrante, državljane Afganistana. Doda­jamo, da policija redno spremlja tok migracij, vendar ne kaže, da bi bilo obmocje obcine Trzina umešceno na pot gibanja oziroma prevažanja migrantov v ciljne države,« so sporocili s Policijske postaje Domžale. (tb) Vec pozornosti za Gozdno ucno pot na Ongru Že nekaj mesecev je minilo, odkar so ob vznožju stopnic na Onger ob ulici Za hribom postavili usmerjevalno tablo, ki obiskovalce Ongra opozar­ja na gozdno ucno pot, ucil­nico v naravi za izkustveno ucenje. S tem in z ureditvijo razgledne tocke, postavljene nad starim kamnolomom, so še nadgradili projekt, ki sta se ga lotila Obcina Trzin in Zavod za gozdove Slovenije, krajevna enota Domžale, z gozdarjem Janezom Muši-cem, vkljuceni pa so bili tudi Planinsko društvo Onger, Turisticno društvo Kanja, Osnovna šola Trzin in Medobcinski Muzej Kamnik, kot sourednica in aktivna vodnica po Ucilnici v naravi pa nepo­grešljiva trzinska naravovarstvenica Maja Brozovic. Kot je pojasnila Ana Movrin, višja svetovalka župana za okolje in prostor na Obcini Trzin, so že predlani na pobudo Turisticnega društva Kanja pot prijavili na razpis Naj tematska pot Turisticne zveze Sloveni­je in od ocenjevalne komisije dobili potrditev in spodbudo zlasti glede nacina vodenja in spoznavanja okolja s pomocjo knjižice Ucilnica v na­ravi – ucna pot Onger. »S prej omenjenimi ustanovami in društvi ter s sodelavci smo na skupnem sestanku pripravili izhodišca za nadaljnje delo. Ponatisnjena je bila knjižica Ucilnica v naravi, pripravili smo izo­braževanje za vodnike za vodenje po gozdni ucni poti Onger in Jefac­nikovi domaciji, lani pa smo zaradi boljše dostopnosti dodali še tablo pri izhodišcu ob Osnovni šoli Trzin in nekaj smernih tabel,« je pojasnila Movrinova in dodala, da bo na razgledišcu v pomladnih mesecih pos­tavljena tudi nova klop, v nacrtu pa je še postavitev razgledne table. Pot so lani konec leta povezali s projektom LAS Od mesta do vasi, ki pred­stavlja zanimive tocke v sosednjih obcinah pod rašiškim hribom. Tako so pri oznacevalnih tablah drevesnih vrst postavili tudi stebricke s QR­-kodami, s katerimi so dostopni osnovni opisi drevesnih vrst iz zloženke, pri izhodišcnih tablah pa si obiskovalci s QR-kodo lahko prelistajo tudi elektronsko obliko zloženke. (tb) Obcinske novice Izlov tujerodnih želv in invazivne vodne rastline Lani smo v okviru projekta LAS Zgodbe naših mokrišc opravili izlov in odvzem tujerodnih želv in tujerodne invazivne vodne rastline pontederije iz Frnihtovega bajerja v Trzinu. Frnihtov bajer, razprostira se zahodno od naselja Mlake pri Trzi-nu, kljub umetnemu nastanku pomembno bogati biotsko pestrost gozdnega obmocja. V njem nastaja prehodno barje z znacilno bar-jansko vegetacijo, hkrati pa je to pomembno mrestišce za dvoživke. Bajer je tudi primerno okolje za ogroženo mocvirsko sklednico, edino sladkovodno želvo pri nas, ki smo jo lani opazili na obmocju Blat na skrajnem jugovzhodnem delu naše obcine. V bajerju pa so žal tudi tujerodne in invazivne vrste, med njimi vod­na rastlina Pontederia cordata in želve rumenovratka, rdecevratka in zemljevidarka. V projektu Lokalne akcijske skupine Zgodbe naših mokrišc smo si postavili cilj: zmanjšanje njihovega števila. Lani poleti je Jure Felicijan iz Društva za želve Slovenije nekajkrat prišel nastavit pasti za želve, vanje je najpogosteje ujel ribe, ameriške somice in šcu­ke. V zacetku avgusta mu je uspelo uloviti le en primerek rdecevratke, samice, velike 19 cm in težke 1136 g ter po oceni stare okoli 25 let. Somice, ki so tudi invazivna in tujerodna vrsta, je odstranil, šcuko je vrnil v bajer, želvo pa je odnesel in naselil v zagrajen ribnik, kjer zanjo skrbijo v skladu z naceli za invazivne vrste. Odlov tujerodnih želv je dru­štvo izvajalo kar štiri mesece, strokovno ga je spremljala tudi predstav­nica Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Pontederija se pojavlja le na omejenem rastišcu na zahodni strani bajerja, a je s koreninskimi spleti na gosto razrašcena proti dnu jezera. Lani jeseni je Jure v so-delovanju z Obcino Trzin poskr­bel tudi za rocno odstranjevanje te vodne rastline. Povedal je: »Pontederijo nam je s skupnimi mocmi uspelo v enem dnevu po vecini odstraniti, vse ni šlo zara­di globine ribnika.« Letos jeseni je nacrtovana še odstranitev preostalihrastlin,predvsemsta­rih koreninskih spletov, in to na mehanski nacin iz colna. Hkrati je predvideno zmanjšanje po­vršinskih delov enega rastišca gojenega lokvanja, ki je tudi in-vazivna in tujerodna vrsta, in sicer prav tako iz colna v bližini nastaja­jocega nizkega barja. Upamo, da bomo s projektnimi akcijami pripomogli k vecji biotski raznovrstnosti tega obmocja, da bo bajer namesto invazivnih in tuje­rodnih vodnih rastlinskih vrst poleg že prisotnih razlicnih vrst šotnih mahov spet naselila barjanska vodna združba širokolistnih dristavcev in navadne mešinke. Želimo si tudi, da bi bil bajer dom za ogroženo domaco želvo, mocvirsko sklednico, ter vec vrst dvoživk. Maja Brozovic in Jure Felicijan VABILO Vljudno vabljeni na predavanje Jureta Slatnerja s predstavitvijo njegove knjige Mesojede rastline, lepotice in zveri v ponedeljek, 2. marca, ob 18. uri v Dvorani Marjance Ruci­gaj v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12f v Trzinu. Med zgodbami o naših mokrišcih so še posebno zanimive tiste o mesojedih rastlinah. Te niso doma samo v tropskih pragoz­dovih, Slovenija je po številu vrst celo zelo bogata z njimi. Na obmocju obcine Trzin najdemo kar štiri vrste, to je skoraj polovi-ca vseh vrst, ki uspevajo pri nas. Vse mesojede rastline živijo na mokrišcih, prav na tistih krajih, ki jih ozavešcene obcine zadnjih nekaj let že varujejo pred melioracijami in gradbenimi posegi. V Evropi je ohranjenih manj kot 20 odstotkov takšnih habitatov. Na predavanju bo avtor predstavil zgodovinski pregled in naj­novejša spoznanja, saj so mesojede rastline zanimive tudi za raziskovalce razlicnih podrocij znanosti. Podal bo najosnovnejše napotke o njihovem gojenju. Ob koncu lanskega leta je izšla njegova knjiga, prvo delo o mesojedih rastlinah v slovenšcini, ki jo bo mogoce tudi kupiti. (mb) V našem kraju Mokrišca navdih tudi za slikarje in fotografe V cetrtek, 6. februarja, so v avli Centra Ivana Hribarja premierno odprli likovno in fotografsko razstavo del z natecaja Zgodbe naših mokrišc. Natecaj je izvedla Obcina Trzin skupaj z Zavodom RS za varstvo narave v okviru istoimenskega projekta LAS, v katerega so vkljucene tudi obcine Medvode, Vodice in Mengeš. Prav v Mengeš bo razstava odpotovala po 14-dnevnem gostovanju v Trzinu, tako da si jo lahko vsi, ki ste jo tu zamudili, znova ogledate pri sosedih. Odprtje razstave so prijetno popestrili trzinski šolarji in vrtickarji ter mladi harmonikar, na njem pa je spregovorila tudi Andreja Škvarc, predstavnica Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Pouda­rila je, da ob varovanju sicer ogroženih mokrišc pogosto govorimo o njihovi naravovarstveni vlogi, manj pa o tem, da so tudi vir navdiha in sprostitve. »Mokrišca nas varujejo pred sušo, cistijo pitno vodo, so življenjski prostor za živali in rastline, manjkrat pa poudarimo, da so pomembna za cloveka zaradi preživljanja prostega casa in ucenja, pa tudi zaradi ustvarjalnosti. Današnjega dogodka sem vesela prav zato, ker ta razstava poudarja bogastvo mokrišc s podobami, ki so družbi manj poznane,« je poudarila Škvarceva in se zahvalila sodelujocim na obeh natecajih. »Hvala, da ste obiskali naša mokrišca in ujeli te trenutke, ki ste jih doživeli, saj tako s svojimi deli to lepoto delite tudi z nami obiskovalci!« Postavljavci razstave so likovnim delom namenili prostor v spodnjem delu avle, medtem ko so fotografije dobile mesto na galeriji. Motive so slikarji iskali predvsem v rastlinskem svetu in pejsažih mokrišc, med 17 prispelimi deli so le tri ujela na platno živalski svet. Prav nasprotno pa so fotografi v objektiv raje lovili živalstvo ob mokrišcih. Na natecaj je prispelo 17 likovnih del in 70 fotografij 15 avtorjev, od katerih so jih odkupili 20. Zmagovalki natecaja sta Barbara Rabic s sliko »Mokrišce Hraše Medvode« (ak­ril) in Vanesa Bezlaj s fotografijo »Pogumni korak male bele caplje«, ki jo je avtorica posnela v Hraških mlakah. Ena izmed glavnih zvezd razstave je bila drugouvršcena fotografija dolgolistne rosike, ki raste na samo 16 rastišcih v Sloveniji. Naj se marsikomu zdi še tako neverjetno, je eno izmed njih prav v Trzinu. Gre za zelo redko mesojedo rastlinsko vrsto, ki je drobcena in zato v nevarnosti, da bi jo nepoznavalci nehote ogrozili, zato njene lokacije seveda ne gre razkrivati. Tretje mesto na fotografskem natecaju je pripadlo Eriku Jurmanu, ki je v Hraških mlakah v objektiv ujel »Velikega spremljevalca med odlaganjem jajc«. Pisno pohvalo je poleg Slatnerja za »Dolgolistno rosiko« prejel še Lojze Burja za fotografijo ob Cegven­škem bajerju, »Jutro ob bajerju«. Na likovnem natecaju sta se ob zmagovalni sliki Barbare Rabic na drugo mesto uvrstila akril na platnu »Vodni drsalec« na Cegvenškem bajerju Alojza Burje, na tretje pa »Regica«, akvarel Bince Lomšek. Pri tem omenimo neljubi spodrsljaj, ki se je pripetil podeljevalcem, ko niso imenovali oziroma posebej poudarili zmagovalcev natecaja niti treh prvouvršcenih na likovnem natecaju, kar so v nadaljevanju sicer sku­šali popraviti, a grenak priokus je ostal. »Mislim, da bi si tudi likovniki zaslužili, da se jih imenuje. Na likovni natecaj je prispelo 17 del, od katerih so jih kar 12 prispevali clani Likovnega društva Mengeš, pa niso bili niti omenjeni,« je v imenu osmih prisotnih mengeških likov­nikov izrazila njihovo razocaranje Leonida Goropevšek, predsednica omenjenega društva. Društvo svoje kakovostno delo dokazuje tudi s prvim mestom na Zlati paleti, tekmovanju Zveze likovnih društev Slovenije. Ker bo razstava še gostovala tudi v drugih obcinah, imajo organizatorji dovolj priložnosti, da spodrsljaj popravijo. (tb) V našem kraju Prešerni praznik kulture s Prešernom na odru Na predvecer kulturnega praznika je v dvorani Kulturnega doma v Trzinu potekala obcinska prireditev, ki so jo tokrat pripravili clani Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin z gosti. Ustvarili so preplet recitalov, pevskih tock, nastopov odlicnih glasbenih izvajalcev in poucne vsebine, skozi katerega so povezovalke iz vrst Ženske­ga pevskega zbora Trzinke krmarile z ravno pravšnjo mero spoštljivosti do slovenske kulture in prešernosti, kakršna bi bila všec tudi najvecjemu slovenskemu pesniku, ki mu je kulturni dan posvecen. Po zacetni Zdravljici in nekaj besedah o slovenski himni so si mikro­fon izmenoma podajali recitatorke, glasbeniki in pevke. Recitatorke Trzinke so interpretirale pesmi Franceta Prešerna in pesem neznane­ga avtorja Muza in škof, napisano ob zdrahah pri postavitvi Prešerno­vega spomenika. Z roba odra je predstavo spremljal France Prešeren, bolje receno njegova podoba, ki ji je postavo posodil Silvo Batis. Odlicna Maruška Vuk na klavirju in stari znanec trzinskega odra, har­monikar Blaž Klopcic (oba iz Glasbene šole Lartko), sta s svojimi nas­topi harmonicno dopolnila ubrano petje Trzink, ki so poleg nekaterih pesmi iz svojega že znanega repertoarja zapele tudi Prešernovo Pod oknom z znanimi verzi »Luna sije, kladvo bije«. Posebno naklonjenostobcinstvaje požel Koncertniansambel ustnih harmonik Sorarmonica. Izvedli so Vecerni ave Antona Foersterja, Me-nuet iz Serenade za godala Benjamina Ipavca, navdušili pa z Igral sem na orglice in Na Golici Slavka in Vilka Avsenika. Prav tako je obcinstvo namenilo mocan aplavz solistu Milanu Kuferšinu, ki je ob harmoniki Blaža Klopcica zapel Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi. Zanimiva popestritev programa je bilo glasno in ropotajoce »ofira­nje« veteranov Folklorne skupine Trzinka. Z njim so prikazali obicaj, ki je bil v navadi za casa Prešerna, ob tem pa predramili obcinstvo in že kmalu na zacetku nakazali, da proslava ne bo povsem obicajna. Nav-sezadnje to dokazuje tudi dejstvo, da so gledalci ob koncu prireditve v dar dobili suhe fige in spominsko kartico s podobo Franceta Prešerna in zadnjo kitico Zdravljice. Kot je v Trzinu že v navadi, sklepno dejanje gledalcev ni bilo samo ploskanje, ampak za njim še odmikanje stolov ob rob dvorane in druženje ob kozarcku. (tb, Foto: Tanja Bricelj) V našem kraju Predstavitev pesniške zbirke Neže Andrejaš Pesem je tista, ki mnogim pomaga, Mozaik mojih misli da lažje prenašamo, kar življenje nalaga. To je odlomek pesnitve Moje pesmi, ene izmed treh njenih najljubših pesmi, ki jih je Neža Andrejaš prebrala na predstavitvi svoje pesniške zbirke Mozaik mojih misli. Predstavitev pesniške zbirke je bila 3. februarja v Dvorani Marjance Rucigaj pod pokroviteljstvom Društva upokojencev Trzin. Pogovor z Nežo Andrejaš je pripravila Helena Ogorelec, ki je vodila in povezovala program. Najprej so pevci mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Žerjavcki s pevovodjo in citrarko Neli Zidar za­peli vencek narodnih pesmi. Nato je voditeljica skupaj z Nežo Andrejaš predstavila njen življenjepis in delovanje po upokojitvi. Neža je clanica Društva upokojencev, dolgo let je pela v pevskem zboru, deluje tudi v Kulturno-zgodovinskem društvu Rusalka v Zalogu. Svoje pesmi je objavila v dveh zbornikih, ki ju je izdalo Društvo upokojencev, pesmi objavlja v reviji Vzajemna in na portalu Pesem.si. Za društvo Can-karjeva brigada je napisala vec partizanskih pesmi, za kar je prejela priznanje Ivana Cankarja. Navzoce je presenetila Nežina vnukinja Pia, ki je pogumno in zavzeto prebrala njeno pesem Plahi zajcek. Zatem so njene pesmi predstavile tri recitatorke: Ada Lovše - Mušic, Olga Stopar in Jelka Moravec. Pevovodja Neli Zidar pa je zaigrala na citre in zapela pesmi Moj rodni kraj in Naj bo pomlad. Nežine pesmi so izredno custvene in prepletene z mnogoterimi iz­kušnjami iz njenega življenja. Pesnica pravi, da jih piše za razvedrilo in tolažbo. Iz njih vejejo modrost, vcasih nasvet drugim ljudem, zlas-ti mlajšim. Velikokrat je prisotna želja po lepših, prijaznejših odnosih med ljudmi, saj je kot otrok doživela prevec gorja. Program so nadaljevali pevci Društva upokojencev z Nežino pesmijo Žerjavcki, ki so jo vzeli za svojo himno. Voditeljica Helena je na oder povabila predsednika Društva upokojencev Zorana Rinka in ga prosila, da pove vec o nastanku zbirke. Razložil je, da v Društvu upokojencev spodbujajo kulturno delovanje clanov in želijo, da se njihova dela ob-javijo in ostanejo zapisana tudi za prihodnje rodove. Glede na veliko število pesmi – Neža jih ima vec kot štiristo – je pesnici predlagal, da izbere sto svojih najlepših pesmi. Zahvalil se ji je za sodelovanje, ji cestital ob izidu zbirke in zaželel še veliko zdravih, uspešnih in ustvar­jalnih let. Prav tako se je zahvalil vsem, ki so z denarjem pomagali pri izdaji zbirke, predvsem Obcini Trzin, podjetju Ortosana in podjetju Ne-žinega zeta Marjana Kavcica, ter naštel nekaj krajanov, ki so denarno podprli zbirko. S hvaležnostjo je omenil vse, ki so kakor koli pomagali pri izidu zbirke, posebno zahvalo je namenil voditeljici Heleni za njen trud in izpeljavo programa. Na oder je bila povabljena tudi podžupanja Obcine Trzin Nuša Repše, ki je avtorici cestitala za izid zbirke. Neži so cestitali še predstavniki Kulturno-zgodovinskega društva Rusalka iz Zaloga. Voditeljica Helena je za konec prireditve napovedala nastop pevske­ga zbora, ki je zapel pesem Kam le cas beži. Zahvalila se je Neži za predstavitev pesmi, vsem nastopajocim, govornikom in obiskovalcem. Vse prisotne je povabila na zakusko in podelitev zbirke, ki jo je Neža lastnorocno podpisala. Besedilo in foto: Majda Šilar V našem kraju Ofirali so Antona 16. januarja so clani Turisticnega društva Kanja Trzin pripravili vecer, na katerem smo se lahko podali v pre­teklost in podoživeli znano šego, ofiranje. Potekalo je na Jefacnikovi domaciji in je bilo namenjeno svetemu Antonu, zato so ga poimenovali kar Antonov dan. vem življenju. Na predvecer pred godovnim dnem so se sosedje zbrali in odšli proti slavljencevi hiši. Že prej so zbrali predmete za ropotanje, s sabo pa so povabili tudi harmonikarja za glasbeno spremljavo. Pred vrati so se ustavili in zaceli ropotati ter slavljencu zaigrali podoknico. Igrali so, vse dokler slavljenec ni prišel iz hiše in jih povabil naprej na prigrizek in pijaco. Clani Turisticnega društva Kanja Trzin, folklorna skupina Veterani, so zelo lepo uprizorili celoten freh. Ropotaje so prišli v izbo Jefacnikove domacije in zapeli vošcilo prisotnemu godovniku Antonu – Tonetu. Po tradiciji, kakor se spodobi, je sledila še odlicna pogostitev z doma-cim kruhom iz krušne peci. Dunja Špendal, predsednica Turisticne­ga društva Kanja Trzin, nas je z zgodbo popeljala v že tradicionalno praznovanje nesnovne kulturne dedišcine in ohranjanja šeg in navad. Spomnila nas je, naj ne pozabimo vaških obicajev, naj jih ocuvamo in predamo zanamcem. »Antonov vecer prirejamo že kar nekaj let, lan­sko leto smo se posvetili sv. Antonu Pušcavniku, saj je bila vcasih v Tr-zinu skoraj pri vsaki hiši mesarija ali pa gostilna in prav omenjeni sve­tnik je zašcitnik mesarjev. Še zanimivost, ofirali so le moški, ženske in otroci pa so praznovali bolj neopazno,« je še povedala Dunja Špendal. Besedilo in foto: Nina Rems Poredna Vivi napolnila trzinsko dvorano KUD Franc Kotar je prvo februarsko soboto na domacem odru gostil glasbeno monokomedijo Teatra King Kong »Poredna Vivi«. Žgeckljiv in humorno obarvan dramski tekst je delo Mateja Mijatovica, ki je predstavo tudi režiral, simpaticno Vivi pa je izvrstno odigrala igralka, šansonjerka in voditeljica Lara Jankovic. Kakšna je zgodba in kdo je poredna Vivi? Gre za izpoved prostitut­ke Vivi, ki se je za tak poklic odlocila iz povsem prakticnih razlogov. Lahko bi postala kar koli drugega, vendar delo najrajši opravlja leže in doma, kjer je sama svoja šefica. Lara jo je v intervjuju revije Vklop/ Stop opisala takole: »Polna je primorske odprtosti, vrocekrvna, z burjo v laseh. Pa seveda brez dlake na jeziku. Edino, kar ji zamerim, je to, da raje pije viski kot vino.« Sama pa se je pesmijo predstavila že takoj na zacetku predstave: »N kuham, n pjerm, n cistm, ne puspraulam. Taka sem ku sem, se nikoli ne pretvarjam. Za dober šold nredim usje. Pod blazino štjem evrcke ...« Pozneje je še pojasnila: »Sm puštjena držaulanka, k skrbi za dobrobit sodržaulanu. Državi placavam dauke in poštjenu dejlm. Nebedn mi n mure ocitt, da imm nuoge u lufti! Ma ja no, sevejde jh imm, ma strogu profesionalnu!« Simpaticno poredna Vivi nam je v predstavi pravzaprav razkrila svojo dušo, ki jo je moc­no zaznamovala neuslišana ljubezen do homoseksualnega sošolca. V poldrugi uri je razpredala o razlogih za svojo odlocitev, vlekla vzpore­dnice z drugimi poklici in nas humorno popeljala skozi svoje življenjske prigode. Ob tem se je veckrat prelevila v druge like, ki so jo tako ali drugace zaznamovali. Igralka jih je odlicno izrazila z igro in uporabo razlicnih slovenskih narecij in bosanšcine, kar je predstavo še poživilo. Sicer je Vivi vecji del govorila v pristni primoršcini, zacinjeni s socnimi italijanskimi kletvicami. To izkušeni igralki, ki je poskrbela za prevod izvirnega besedila v primorsko narecje, sploh ni povzrocalo težav, saj je rojena Ajdovka. Ves cas predstave so gledalci, ki so do zadnjega koticka napolnili dvorano, uživali v odlicnih preobrazbah iz ene osebe v drugo, enega narecja v drugo, enega jezika v drugega in ene pros-taške prigode v drugo ter se glasno smejali njenim duhovitostim. No, vcasih tudi nekoliko bolj kislo, saj se je na humoren nacin dotaknila številnih življenjskih resnic in mimogrede opravila s predsodki ljudi. »Ma u žulejni ti noben ekonomski faks n pomaga nec, ce nej u tjebi malu ene fine omikane putance ...« pravi Vivi. Jankoviceva pa je na svojem Facebookovem profilu napisala: »Vivi vm sporoca, de tku ku u komediji tudi u žulejni nej prow nec važnu, kolk j dougu, ampak a j duobru odigranu!« Tanja Jankovic V našem kraju 30. obletnica prve slovensko-ceške odprave na Kilimandžaro Ob koncu leta 2019 oziroma zacetku leta 2020 je minilo trideset let od prve slovensko-ceško odprave na najvišjo goro Afrike, Kilimandžaro. Odprava trinajstih ljudi, med katerimi je bilo dvanajst Slovencev (Trzincev) in en Ceh, se je na pot podala 14. decembra 1989 in se vrnila 10. januarja 1990. Dogodek ob obletnici, ki sta ga vodila Biserka in Aleksander Cicerov, tudi sama clana odprave in izredno dejavna planinca, je pote­kal v prostorih Simps`Sa v Industrijski coni Trzin. Cetudi so bile fotografije, prikazane na dogodku, posnete približno dvajset let pozneje, ko sta se zakonca Cicerov znova lotila tega vzpona, so se ob njuni pripovedi vsi prisotni clani tedanje odprave z zanosom spominjali vzpona na afriškega prvaka v letu 1989. Clani odprave so pristali v Nairobiju, kjer sta jim bila v veliko pomoc odpravnik poslov v Keniji, Miro Grozdanovic, in dopisnik RTV Slovenija, Vojko Plevelj, sicer tudi Trzinec. Ceški clan odprave, Vladislav Jirásko, bi skoraj ostal brez vizuma, a so to prepreko odpravili. Tako so se najprej odpravili proti vrhu gore Kenje, saj je Miro Štebe, ki je Kili­mandžaro premagal že v letu 1987, predlagal ta vzpon, da bi se telo lažje privadilo na višinsko razliko. Odpeljali so se proti naselju Naro Moru, izhodišcu za najbolj priljubljeno pot na Kenjo. Cesta iz naselja do narodnega parka je bila prevozna, zato so lahko nadaljevali pot skozi džunglo, ki pa zaradi posekanega drevja ni vzbujala vtisa pristne divjine. Po Mirovih besedah je bolj spominjala na eksoticen botanicni vrt. V kampu McKinders na višini 4300 metrov so obcutili prve znake višinske bolezni, zato so prilagodili prvotni nacrt vzpona in se po vzpo-nu naslednji dan vrnili v tabor. Odlicno razpoloženje v skupini ni pojenjalo niti ob vzponu na Kili­mandžaro. Tudi tokrat so se planinci vecinoma vzpenjali skozi poraš-ceno pokrajino, kjer so srecevali povecini prijetne, odprte in nasmeja­ne domacine, ki so rade volje izmenjali besedo ali dve. Etapo prvega dne so koncali v taboru Mandara na nadmorski višini 2727 metrov. Naslednji dan jih je pot popeljala do postojanke Horomba, kjer so pre­živeli prav poseben božicni vecer. Pobožicni vzpon so zaceli zgodaj, da bi z najvišje tocke uživali ob razgledu na cudovit soncni vzhod. Ker so Gilman`s Point dosegli prezgodaj, oster veter pa jim ni lajšal poti, so se odlocili za zgodnejši sestop. Miro, ki se je že dve leti poprej povzpel na Kilimandžaro, ni pa še dosegel najvišje tocke, vrha Uhuru, se je zavedel, da te priložnosti morda ne bo vec dobil. Tako se je na podlagi prejšnjih izkušenj in poznavanja terena odlocil, da vendarle izkoristi priložnost in se povzpne do najvišje tocke. Pridružil se mu je tudi Aleksander, s katerim sta po slabi uri dokaj lahkotne hoje dosegla tocko, po kateri sta hrepenela, vrh Uhuru. Tam sta zmagoslavno dvig­nila roke in si ogledala soncni vzhod, ki ga nikdar ne bosta pozabila. Besedilo in foto: Barbara Kopac Spominska plaketa Aleksandru Cicerovu Aleksander Cicerov, eden iz-med organizatorjev januar­skega srecanja ob trideseti obletnici prvega slovensko--ceškega vzpona na Kiliman­džaro, je lani decembra za svoje delo med drugim prejel tudi najvišje priznanje Pla­ninske zveze Slovenije, spo­minsko plaketo. Z njo mu je Planinska zveza priznala klju-cen prispevek k planinstvu. Aleksander, ki ga je najbolj zaznamovala vodniška dejavnost in je med svojim dolgoletnimplaninskim delovanjem prejel že številna priznanja, si je z zavze­tim vodenjem odprav Planinske sekcije Pravniškega društva Ljubljana, številnimi odpravami v tuja gorstva ter predvsem s pri­zadevnim delovanjem na podrocju planinstva in gorništva ob svoji sedemdesetletnici gotovo zaslužil posebno priznanje. »Seveda je obcutek krasen, ko dobiš takšno pri­znanje, saj to pomeni potrditev, da dejansko stopaš po pravi poti, da zares opravljaš dobro delo,« je ob tem povedal Cicerov. Aleksan­der, iskrene cestitke! (bk, foto: Barbara Kopac) Aktualno Novi vlaki pred poletjem Na nove vlake bomo Trzinci ocitno še nekaj casa cakali, kajti iz Slovenskih železnic nam ni uspelo pridobiti odgovora o tem, kdaj tocno naj bi ti vlaki zaceli voziti skozi Trzin. »Novi vlaki naj bi zapeljali po kamniški pro-gi pred letošnjim poletjem,« so nam odgovorili, ceprav smo v nekaterih virih lahko zasledili, da bo to aprila, v drugih pa celo februarja. So pa v družbi SŽ Potniški promet potrdili, da bo šlo za enopodne dizelske motorne vlake vrste Staedler FLIRT, in s tem ovrgli upe, da bi skozi Trzin vozili dvopodni vlaki, saj ti zahtevajo elektri­fikacijo proge. Tudi ta je casovno še povsem nedorecena. frastrukturo že potekajo. Kamniška proga je prenove najbolj potrebna in naša želja je, da bi bila prenovljena med prvimi, vendar terminskih planov prenove žal še nimamo,« odgovarjajo pri Slovenskih železnicah. Zdaj na kamniški progi vozi vlak DMG serije 713, ki ima 128 sedežev. Ob prometnih konicah vozijo vlaki v sestavi dvojnih garnitur, tretje garniture pa zaradi stanja infrastrukture, tudi prekratkih peronov, ne morejo prikljuciti. Novi FLIRT bo sprejel 338 potnikov (12 sedišc v prvem razredu, 159 sedišc v drugem razredu in 167 stojišc), z izvlecno stopnico bo gibalno oviranim potnikom omogocal lažji vstop in izstop, v vsaki garnituri pa bo tudi prostor za najmanj deset koles. Sedeži bodo udobnejši, vecji bo razmik med njimi, na voljo bo dostop do spleta, v prvem razredu bodo na voljo bralne lucke, prav tako bodo na voljo odlagalna mesta za prtljago. V vsaki potniški garnituri bosta Pri Slovenskih železnicah pojasnjujejo, da bodo novi vlaki omogocili po dve stranišci, vsaj eno bo prilagojeno gibalno oviranim. V prvem ra­ vecje udobje potnikov in za približno tretjino vec potniških mest, vendar zredu bodo na voljo mizice, vsi sedeži na vlaku pa bodo imeli dostop do pa se hitrost potovanja ne bo veliko spremenila. »Radikalnih sprememb 220-voltne elektricne vticnice, kar bo prišlo prav predvsem za polnjenje zaradi nizkih hitrosti na infrastrukturi in enotirne proge (križanja) za mobilnih naprav. V vlaku bodo na informacijskih zaslonih prikazovali po­ zdaj ne bo. Glede na sedanjo infrastrukturo je tudi uvajanje dodatnih staje, datum, uro, številko vlaka in smer. Vsi vlaki bodo opremljeni tudi z vlakov omejeno. Uvedli bomo vlake z manj postanki in vlake na krajši videonadzornim sistemom in samodejno klimatsko napravo. relaciji. Pravo širjenje ponudbe bo mogoce po prenovi proge, kar po­ meni dvotirnost in elektrifikacijo. Pogovori o tem na ministrstvu za in­ (tb, foto: Arhiv Slovenskih železnic) Kozerija o trzinskem nakupovalnem vozicku Trzin je bil svoj cas dalec naokoli znan po svoji sekirici. Z njo so se poistovetili tudi mladci, ki so nekdaj v casu veselic morebitne spore radi urejali s pestmi – malo zaradi tradicije in navade, malo zaradi re-kreacije in nikoli pojasnjenega dejstva, da lepa dekleta ljubijo barabe. A sekirica je izgubila svojo priljubljenost in novi casi so prinesli nov priljubljeni predmet poistovetenja za trzinsko mladino. Tako se je na vrhu obcestnega reklamnega panoja na osrednjem trzinskem križišcu znašel … nakupovalni vozicek! Kmalu so ga odstranili. – Lej, k ga ni vec! – A ga bomo spet? – Itaq, a je problem … – Veš, da neee. – Smo ga že enkrat, ga pa lahko tud zdej … – Ampak … – Kaj je, model, kaj te matra? – Stari, naumo ga mogl dat na fejs, niti na insta … – Faaak, pa res … – Pa dobr, dejmo ga vseen gor! – Ne mormo, bodo vedl, da smo bili mi… – Pa ne na insta, ampak gor … Na vrh panoja, no! – Samo da ne bo kakšen kaj zinil. – Niti slucajno! – My lips are sealed! Amikus, podjetje, ki ima v lasti reklamni pano na križišcu pri tr-zinskem Sparu, cez nekaj casa znova odstrani nakupovalni vozicek. Mladci se kmalu spet izkažejo s timskim delom in ustvarjalnostjo, da ne omenjamo vsesplošne zabave. 12 | Odsev — Glasilo obcine Trzin – Haha, spet so ga skinli! – A maš evro, da ga damo spet gor? – Itak … Dej, zalaufi do štacune. – Mam ga! – To bodo v pondelk spet gledal! – Pa pomagi mi mal, da splezam gor. – Hej, a misliš, da bi šlo lažje, ce ga privežemo in potegnemo gor? – Ma daj, kaj bi komplicirali … Zacne se gradnja Doma zašcite in reševanja. Amikus odstrani reklamni pano in vrne vozicek na svoje mesto. Mladi trzinski vozickarji že išcejo nov oglasni pano. Trzinska dekleta zaljubljeno zrejo v njihove mišice. Aktualno Ceneje in z eno samo vozovnico za vse Od prvega januarja letos lahko kupimo cenejše enotne mesecne in letne imenske vozovnice za integrirani javni potniški promet (IJPP). Te vozovnice veljajo za prevoz tako z avtobusom kot z vlakom, in sicer pri vseh prevoznikih, ki opravljajo javni prevoz potnikov v našem kraju. Najpomembnejša razlika glede na neimensko enotno vozovnico, ki so jo uvedli že sredi lanskega leta, je, da je vozovnica neprenosljiva in predvsem cenejša. Pri nakupu se je treba izkazati z osebnim do-kumentom, na voljo pa sta le mesecna vozovnica, ki velja od prvega do zadnjega dne v mesecu, in letna, katere veljavnost je 12 mesecev od meseca nakupa. Druge vrste vozovnic so še enkratna, dnevna in tedenska enotna vozovnica, mesecna in letna vozovnica pa je lahko tudi prenosna in ni izdana na ime. Vec si lahko preberete na spletnem naslovu https://www.ap-ljubljana.si/splosna-enotna-vozovnica-ijpp/. Najbližje prodajno mesto, kjer lahko kupite tovrstno vozovnico, je po­slovalnica podjetja Arriva Alpetour v Domžalah (Ljubljanska cesta 82, delovni cas od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure), na voljo pa so tudi na blagajnah železniške in avtobusne postaje v Ljubljani. Ker mnogo Trzincev odhaja na delo v glavno mesto z vlakom ali avto­busom, objavljamo primerjavo cen omenjenih vozovnic na relaciji Trzin– Ljubljana. V tem prispevku ne pišemo o subvencioniranih vozovnicah in znižanih vozovnicah za upokojence, ampak le o omenjenih vozov­nicah IJPP. Pri tem omenimo še to, da bo za upokojence javni prevoz od letošnjega poletja naprej brezplacen. Za obmocji Starega Trzi­na in Mlak je najcenejša mesecna vozovnica za vlak (40,96 €), najbolj uporabna pa mesecna imenska vozovnica IJPP (59,80 €), ki omogoca prevoz z vlakom in vsemi avtobusi, ki vozijo skozi Trzin. Ob nakupu letne imenske vozovnice so torej mesecni stroški za obmocje okrog postaje Trzin indu­strijska cona 31,20 €, za obmocja drugih trzinskih postaj pa 39,87 €. Velja torej pošteno premisliti in se morebiti odlociti tudi za to možnost. Nekateri ponudniki letnih vozovnic omogocajo tudi obrocno odplacevanje in Trzinci imamo to sreco, da lahko izbiramo med vec možnostmi. S tem pa projekt IJPP še ni koncan, v ta sistem je namrec treba vkljuciti tudi ljubljanski mestni potniški promet, kar nameravajo pristojni urediti v prihodnjih letih. Javni potniški promet se torej pocasi le izboljšuje, kma­lu pa bo šlo tudi hitreje, saj potniki že z nestrpnostjo pricakujemo nove vlake. Med prvimi progami, po katerih bodo zapeljali, bo tudi kamniška. Besedilo in foto: Miha Pavšek Pregled cen vozovnic na relaciji Trzin (razlicne avtobusne in Avtobusna*/železniška postaja železniške postaje)–Ljubljana (glavna avtobusna/železniška avtobusna postaja Trzin indu­ avtobusne postaje Trzin vas/ postaja) strijska cona// železniški postaji gasilski dom/ dom/Mlake // Trzin industrijska cona in Trzin železniška postaja Trzin Vrsta vozovnice – prevozno sredstvo (prevoznik) Mlake enosmerna vozovnica – vlak (Slovenske železnice) 1,28 € 1,85 € enosmerna vozovnica – avtobus (vsi avtobusni prevozniki) 1,80 € 2,30 € razdalja v km – CENA, KI JE OSNOVA ZA IZRACUN TERMINSKIH IJPP VOZOVNIC (5–10 km) (10–15 km) mesecna vozovnica – vlak (Slovenske železnice) 40,96 € 59,20 € mesecna vozovnica – avtobus (vsi avtobusni prevozniki) 57,60 € 73,60 € enotna mesecna vozovnica na kamniški progi – vlak in avtobus (Slovenske železnice) 63,00 € 80,50 € mesecna neimenska prenosna enotna vozovnica IJPP – vlak in avtobus (vsi prevozniki) 57,60 €** 73,60 € mesecna imenska neprenosna enotna vozovnica IJPP – vlak in avtobus (vsi prevozniki) 46,80 €** 59,80 € letna imenska neprenosna enotna vozovnica IJPP – vlak in avtobus (vsi prevozniki) 374,40 €** 478,40 € * Vkljucene niso avtobusne postaje na obvoznici, razen Trzin industrijska cona. ** Cena velja le za obmocje, ki ga pokrivata železniška in avtobusna postaja Trzin industrijska cona. Pri osnovi za izracun z drugih trzinskih postaj se upošteva višja tarifa (eno­smerna vozovnica za avtobus). Opomba: Ob uvedbi nove vrste vozovnic so se stroški za nakup znižali na 26-kratnik enosmerne vozovnice (prej 32-kratnik), cena letne imenske vozovnice pa se izracunava enako kot do zdaj (z 8-kratnikom mesecne), ker pa je osnova za izracun nižja, je cenejša tudi letna vozovnica. Pokukajmo k sosedom Desete bralnice v znamenju poucnih knjig Zadnjo sredo v januarju se je v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah slavnostno zacel jubilejni, že 10. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ga prireja založba Miš v sodelovanju s šesti-mi knjižnicami soorganizatorkami, med njimi tudi s Knjižnico Domžale. V okviru festivala, ki bo potekal vse do majskih dni, se bo po vrtcih, šolah, knjižnicah in v drugih ustanovah na razlicnih koncih Slovenije zvr­stilo vec kot 80 festivalskih dogodkov, v katere bo vkljucenih vec kot 7000 sodelujocih. Osrednja nit letošnjega festivalskega dogajanja je branje poucne literature, posebna pozornost pa bo letos namenjena festivalskim dnevom v okviru posameznih splošnih knjižnic. Poleg Knjižnice Domžale so soorganizatorice še Knjižnica Cirila Kosma-caTolmin,goriškaknjižnicaFrancetaBevka,Mestnaknjižnicaincitalnica Idrija, Kosovelova knjižnica Sežana in Mariborska knjižica. Vsa dogajanja v ospredje postavljajo pomen in lepoto branja, o poucnih knjigah pa so zadnjo januarsko soboto razpravljali na strokovnem srecanju v Knjižnici Domžale. Mladi bralci se bodo v okviru festivalskega dogajanja poucnim knjigam posvetili s prebiranjem in poustvarjanjem, lahko pa bodo sodelo­vali tudi na literarno-ustvarjalnem natecaju. Otvoritveno prireditev je vodil Boštjan Gorenc - Pižama, na njej pa je gostil slovenski ustvarjalki dr. Tino Bilban in Nino Mav Hrovat ter le­tošnjega festivalskega gosta iz tujine, madžarskega avtorja Róberta Farkasa, ki je ustvaril poucno slikanico Moja prva knjiga o vesolju. V pogovoru so se med drugim dotaknili pomena branja poucnih knjig, ki so v zadnjem casu spet bolj v ospredju, saj s svojo poucno vsebino na sodobnejši in vizualno bolj všecen nacin osvajajo (tudi) mlade bralce. V okviru festivala je izšla še vecjezicna slikanica Nine Mav Hrovat Posluh, jazbec gre, ki jo bo založba Miš podarila dolocenim skupinam otrok. (tb) Zelišcarice obiskale najvecjo farmacevtsko zbirko Zelišcarice Društva Lipa Domžale smo januarja obiskale najobse­žnejšo farmacevtsko-medicinsko zbirko v Sloveniji, Lavickovo zbirko. Zbirka obsega 402 knjigi in 500 predmetov ter od leta 1986 domuje v poslovni stavbi podjetja Lek v Ljubljani, ustvaril pa jo je Bohuslav Lavicka, lekarnar ceškega rodu, ki je leta 1909 prišel na Gorenjsko in v Tržicu odprl svojo lekarno. Davor Poljanšek, skrbnik Lavickove zbirke, nas je popeljal skozi edinstveno zbirko, ki obiskovalcu ponudi celovit vpogled v razvoj far-macije. Na ogled sta hišna lekarna v obliki kovcka in homeopatska lekarna v obliki knjige. Posebnost zbirke sta tudi dva lista latinske izdaje Biblije, ki naj bi jo tiskal izumitelj tiska Gutenberg. Gre za edini primerek listov Gutenbergove Biblije na Slovenskem. Razstavljena so še dela Galena, med dragocenimi knjigami dela Horacija in Cice­ra, pa tudi originalne izdaje francoskih literarnih klasikov Racina in Corneilla. Za nas sta bila še posebno zanimiva knjiga svete Hildegar­de, misticne vizionarske zdravilke iz 12. stoletja, in herbarij zdravilnih zelišc. Lavicka je številne eksponate zbiral vec kot trideset let, med drugo svetovno vojno pa bi bila zbirka skoraj izgubljena. Bohusla­va Lavicko so nacisti julija leta 1942 ustrelili kot talca, ker je vodil lekarno in pomagal ljudem. Celotno zbirko so nameravali z vlakom prepeljati v Nemcijo, vendar so partizani pred mejo odklopili vagon, v katerem so bile knjige in farmacevtski predmeti (pincete, mož­narji, posodje). Leta 2002 je Slovenija na pobudo takratne Lekove uprave Lavickovo zbirko razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Zbirka danes predstavlja zgodovinski preplet medicine in farmacije ter neprecenljivo dedišcino velikega cloveka, lekarnarja Bohuslava Lavicke, ki je spoštoval zgodovino, se iz nje ucil in jo oh-ranil zanamcem. Marinka Kopac, foto: Mimi Miklavcic 14 | Odsev — Glasilo obcine Trzin Na CSD o osebni asistenci V zadnjih dneh januarja so na domžalskem Centru za socialno delo (CSD Osrednja Slovenija vzhod) predstavili možnosti, ki jih od zacet­ka leta 2019 omogoca Zakon o osebni asistenci. Pomoc z osebnim asistentom v obsegu najmanj 30 ur na teden lahko uveljavljajo ose-be, stare od 18 do 65 let, ki zaradi invalidnosti potrebujejo pomoc pri opravljanju dejavnosti, povezanih s samostojnim življenjem, vklju-cevanju v okolje, izobraževanju in zaposlitvi. V Obcini Trzin sta dva upravicenca do osebnega asistenta. Tina Drnovšek, koordinatorica invalidskega varstva in osebne asi­stence pri Centru za socialno delo Osrednja Slovenija vzhod, je po­udarila, da osebna asistenca omogoca invalidni osebi veliko vecjo varnost, hkrati pa se razbremenijo družinski clani in izboljšajo odnosi v družini. Obiskovalci predstavitve, med katerimi so bili predstavniki invalidskihorganizacij,zdravstvainpredstavnikiobcin,pasopoudarili, da se na terenu srecujejo z najtežjimi stanji pri starejših od 65 let. To so predstavniki centra potrdili in pojasnili, da naj bi to urejeval zakon o dolgotrajni oskrbi, ki pa še ni sprejet. Za vec informacij o varstvu invalidov in osebni asistenci se lahko obrnete na domžalski Center za socialno delo na e-naslovu gp-csd.osvzh@gov.si, ali v casu uradnih ur po telefonu na številko 01 7246 370, ali pa pišite neposredno koordi­natorici Tini Drnovšek na e-naslov tina.drnovsek@gov.si (tb, foto: Tanja Bricelj) Šola • Društva Varna raba svetovnega spleta Svetovni splet je postal naša resnicnost, še bolj pa resnicnost naših otrok in mladostnikov, ki nove medije brezskrbno uporabljajo. Zato je pomembno cim varnejše brskanje po njem tako na racunalniku kot na pa-metnem telefonu, da se izognemo morebitnim nevšecnostim in težavam. Da se nekoliko ozavestimo o teh vprašanjih, so v šoli 16. januarja po koncanih govorilnih urah pripravili predavanje na temo varne rabe spleta, poimenovano Vzgoja za internet. Poucno predavanje je vodila Maja Vreca, ki je zaposlena v Akademski in raziskovalni mreži Slovenije (ARNES), hkrati pa je dolgoletna sodelavka Centra za varnejši internet SAFE.SI. Predavateljica je v uvodu predstavila projekte omenjenega Centra: www.safe.si in www.varninainternetu.si (oba za ozavešcanje o pravilni uporabi interneta in novih tehnologij), www.spletno-oko. si (tocka za anonimno prijavo nezakonitih vsebin na spletu) in Tom telefon 116 111, ta je namenjen vsem, ki se na spletu znajdejo v težavah. V nadaljevanju je predstavila nekaj spletnih prevar (ribarjenje oziroma phishing, sumljive nagrade, lažne spletne trgovine in izsilje­valske viruse), ki prežijo na nas na spletu, družbenih omrežjih ali jih dobimo z elektronsko pošto. Opozorila je tudi na našo šibko tocko – premalo zapletena gesla. Dobro geslo je namrec sestavljeno iz velikih in malih crk, številk in znakov ter oblikovano tako, da si ga lažje zapomnimo. Poleg tega naj bi za vsako aplikacijo imeli svoje geslo. Znanje je v naših glavah. Na spletu so le informacije ali dezinformacije! Med drugim je predavateljica spregovorila še o medijski (ne)pi­smenosti in opozorila, da ne smemo verjeti vsemu objavljenemu na svetovnem spletu. Svetovala je, kako preveriti verodostojnost neke informacije ali fotografije. Opozorila je tudi na sledljivost in vdor v našo zasebnost. Brskalniki, kot je Googlov Chrome, namrec med upo­rabo nenehno beležijo zgodovino obiskanih spletnih strani, vsebino vnesenih informacij v spletne obrazce, shranjujejo uporabniška ime­na in gesla, celo podatke o placilnih karticah in podobno. Za varno in zasebno uporabo je predlagala spletne brskalnike DuckDuckGo, StartPage, vticnika Ghostery in Privacy Badger in spletno pošto ProtonMail. Omenila je tudi družbena omrežja, kot so Instragram, FB, Youtube, Snapchat, FB, Messenger, Viber, WhatsApp, in opozorila na neprimerne vsebine, ki jih uporabniki na njih objavljajo. Pri tem lahko kaj hitro pride tudi do virtualnega nasilja, ki ima neprimerno vecji doseg in je neizbrisljivo. Zavedati se moramo, da vse objavljeno na družbenih omrežjih oziroma spletu ostane tam za vedno – tudi ce vsebino pozneje izbrišemo. Ob tem je predavateljica dodala: »Ce za storitev nisi placal, nisi stranka. Si izdelek, ki ga prodajajo.« Pa si to res želimo oziroma ali se tega sploh zavedamo? Še vec, ali znamo o tem podrocju pravilno svetovati našim otrokom in predvsem kakšen zgled smo jim? Nikakor jim ne smemo prepovedati uporabe interneta, treba pa jim je postaviti casovne omejitve in se o varni uporabi spleta pogovarjati z njimi. Vendar spomnite sebe in njih, da obstaja tudi življenje brez spleta! Besedilo in foto: Tanja Jankovic Razlocna in pravilno izgovorjena beseda Vsi, ki uporabljamo besedo za sporazumevanje, govorjenje v manjših skupinah ali njeno podajanje pred vecjim številom poslušalcev, bi radi, da so naše besede razumljive. Da bi izpopolnili védenje o pravilni izgo­varjavi in poudarkih, smo clani župnijske Karitas in župnijski sodelavci medse povabili našega igralca Pavla Ravnohriba. Z veseljem se je odzval našemu vabilu in tako se nas je 16. januarja v župnijskih prostorih zbralo lepo število poslušalcev – tudi iz Domžal, Jarš in Mengša. Pavle Ravnohrib je povedal, da je za pogovor v dvoje pomembna govorica srca – pozornost do sogovornika. Za podajanje besedila pred vecjim številom poslušalcev (branje beril v cerkvi) pa sta pomembna poznavanje vsebine in seveda pravilno, razlocno in primerno pocasno branje – kar je predstavil z dobrimi primeri. Ustavil se je pri razlicnih narecjih, za katera pravi, da niso nic slabega, ce se nepravilno poudarjene, se pomen besedila popolnoma spremeni – tudi tu so bili primeri prav zanimivi. Govoril je tudi o tremi, ki se – tudi pri njem – pojavlja pred nastopi. Na strokovnem in prijetno hudomušnem predavanju smo osvežili zavedanje o pomenu govorjene besede. Za vajo smo dobili vadbene liste. Z redno vajo bodo naše besede še bolj razlocne in razumljive. Na koncu smo zadovoljni ugotovili, da je bilo predavanje koristno in bi ga bilo dobro še kdaj ponoviti. uporabljajo le v domacem okolju. Precejšen del predavanja je namenil pravilnim poudarkom pri izgovarjavi posameznih besed. Ce so besede Anica Batis Portret meseca Vika Kreca, dolgoletna sooblikovalka trzinske lokalne skupnosti Dolgo je soustvarjala mozaik našega kraja Ko sem bila pred leti prvic pri njej, me je pozdravila kot staro znanko. Joj, od kod se že poznava? Pa me je spomnila na svoje dobro sodelovanje z mojim ocetom Martinom v casu nekdanje krajevne skupnosti in za-celi sva se pogovarjati, kot da se poznava že od nekdaj. Zgovorna in zabavna Vika Kreca je namrec že dolgo del našega kraja. Sicer ne stanuje v Trzinu, je pa že dvaintrideset let del trzinske lokalne oblasti. Tod naokoli pozna vse in vsakogar. Veliko ve in je neizcrpen vir podatkov o delovanju naše obcine in njenih projektih. Po novem pa se bodo morali njeni sodelavci znajti brez nje, saj se je januarja pridružila upokojencem. prvotnem delu naselja so se modernizirale ceste z javno razsvetljavo, plocniki in drugim,« se spominja Vika, ki je ponosna, da je imela pri­ložnost sodelovati tudi pri preoblikovanju krajevne skupnosti v obcino. »Najpomembnejša pobudnika ustanovitve samostojne trzinske obcine sta bila (zdaj žal že pokojni) takratni predsednik krajevne skupnosti Tone Ipavec in Jožica Valencak. Trzin se jima je za ta prispevek k napredku Trzina vsaj malo oddolžil, ko jima je podelil naziva castni obcan oziroma obcanka. Obcina je zacela delovati s 1. januarjem 1999, ceprav je bila konstitutivna seja že v decembru 1998.« Vika pravi, da je bilo vredno, saj smo po njenem mnenju Trzinci tako dobili edinstveno priložnost sami ustvarjati svojo zgodovino, dolocati prednostne naloge in cilje glede na to, kje smo in kaj bi radi dosegli. Ob tem pa poudarja: »V tem malem Trzinu bi bilo treba preseci strankarsko pripadnost ter izkoristiti intelektualni potencial posameznikov, ki se v lokal-no samoupravo še niso vkljucili, pa bi s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami lahko Trzinu samo pomagali. Društveno življenje v Trzinu je v polnem razmahu, vendar bi bilo treba dolocenim skupinam še zlasti zaradi starajocega se prebivalstva nekoliko vec po­magati.« Z novo organizacijsko obliko in novimi sodelavci so se spremenile tudi njene naloge in odgovornosti, ki se jih je z veliko vnemo lotila. Preucevala je pravilnike, odloke in uredbe. Kljub suhoparnosti ji ni bilo težko, saj se jih je lotila kot prebiranja knjig. »Najprej sem bila sodelav­ka za delo obcinskega sveta in druge zadeve. V letih od 2005 do 2007 sem bila svetovalka župana za finance in proracun, nato sem eno leto spet 'servisirala' obcinski svet. Zadnjih deset let sem pokrivala podrocje civilne zašcite, obrambe, varnosti in drugih zadev. Kot sem v šali veckrat dejala, je bil vecji poudarek na drugih zadevah. In teh je bilo dokaj veliko: od predajanja informacij javnega znacaja, priprave odgovorov na novi­narska vprašanja, skrbi za nacrt integritete in arhiviranja pa do obcinske­ga programa varnosti, oglaševanja, upravnega poslovanja z urejanjem obrazcev, organiziranja vsakoletnih obcinskih cistilnih akcij in še bi lahko Vika v družbi svojih dveh vnukov (Foto: lastni arhiv) Za uvod se je sicer gostobesedna Vika takole predstavila: »Ce nas ženske vprašate po starosti in teži, bomo raje kot težo razkrile starost. Rodila sem se pred 57 leti, otroštvo sem preživljala na Duplici pri Kamni­ku. Kmalu po koncani gimnaziji sem se zaposlila in porocila. V letu 2004 sem na Fakulteti za management pridobila naziv diplomirani ekonomist. Z možem imava hcer in dva sinova ter tudi že dva vnuka. V Jaršah smo si zgradili hišo, v katero smo se vselili pred cetrt stoletja.« Poklicna pot jo je najprej zanesla med varuhe javnega reda in miru, takratne mi­licnike. Ko pa je rodila drugega otroka, se je po nekaj letih opravljanja nevarnega dela na terenu odlocila za spremembo. Maja leta 1987 se je zaposlila v takratni Krajevni skupnosti Trzin, kjer je opravljala razna administrativna dela, pisala zapisnike sej in podobno. Njen edini stalni sodelavec je bil domacin Ivan Novak, ki je bil vse od ustanovitve krajevne skupnosti leta 1972 pa do upokojitve avgusta 1998 tajnik Krajevne skupnosti Trzin. »Takrat je bilo v Trzinu vse zelo drugace kot zdaj. V tistih letih se je v kraju intenzivno gradilo kanalizacijsko omrežje, v tako imenovanem Portret meseca naštevala. Še posebno sem ponosna na to, da smo s pomocjo zuna­njega izvajalca uspešno uredili varstvo osebnih podatkov v skladu z evropsko uredbo GDPR. V letu 2018 mi je bila za­upana tudi naloga tajni­ce obcinske volilne komi­sije in menim, da sem to nalogo uspešno opravila. Povsem pisan na kožo mi je bil projekt LAS-a Zgodbe naših mokrišc, ki sicer še ni koncan in ga je prevzel moj sodela­vec Aleksander Ilic.« Pri delu je Vika sodelovala s številnimi Trzinci, ki so želeli delovati in še delujejo v dobro svoje­ga kraja. Številni moji znanci o njej govorijo s presežniki, podobno pa zagotovo menijo tudi drugi. Na vprašanje, kako je bilo delati z obema županoma, mi je diplomat-sko odgovorila: »Verjamem, da je Trzin od obeh županov prejel najboljše. Nekdanji ima zaslugo zlasti pri tem, da je 'osamosvojitev' izpod nekdanje domžalske obcine potekala kar najmanj stresno in da smo dokaj hitro sprejeli vse odloke in pravilnike, potrebne za samostojno delovanje obci­ne. Takole z levo roko je pripravil prvi proracun obcine, s pomocjo analize SWOTspisalobcinskestrategijeterneštetoodlokovinpravilnikov.« Sme­je se je pristavila: »Pri desetprstnem tipkanju mi je bil kar konkurenca. V tistem casu je bilo poleg vsebine pomembno, kje stojijo locila in kako se pravopisno kaj napiše.« In nadaljevala s primerjavo: »Ce smo pod prejšnjim županom delovali nekoliko z razdalje v odnosu šef–zaposleni, pa lahko zatrdim, da je zdajšnji župan timski clovek, prvi med enakimi, in da smo bili dobra ekipa. Zaupal nam je, nas znal pohvaliti in tudi pokarati, ce smo kdaj kaj storili narobe. Z njim je bilo veselje delati.« V casu službovanja v našem kraju je doživela veliko zabavnih in manj zabavnih pripetljajev, a nobenega ni želela omeniti. »Kakšne posebno zabavne anekdote se takole ne morem spomniti – ce se je že, pa ne vem, ali je ravno za javnost. So me vcasih hecali, kdaj bom napisala knjigo o Trzinu, pa sem jim vedno odvrnila, da cakam, da jo najprej napiše prvi župan. Še cakam. Lahko pa da jo že piše, knjigo namrec.« Skozi leta si je natancna in dosledna ekonomistka pri delu v lokalni samoupravi pri­dobila veliko izkušenj, ki jih je delila s svojimi sodelavci. »Necesa pa se v življenju nisem naucila. Pravijo, da nasvete daješ samo takrat, ko te za to nekdo prosi. No, jaz sem jih delila, ce so me za to prosili ali ne. Vedno pa sem jim polagala na srce, da so v Trzinu oni zaradi ljudi in ne ljudje zaradi njih, da delujejo na oceh javnosti ter da jim je obcinski denar zaupan in da morajo zato z njim gospodariti bolj skrbno kot z družinskim proracunom. Saj to znajo in zmore­jo!« Upam, da so si ta njen dobronamerni nasvet zapomnili in resnicno delujejo v dobro vseh nas. Vcasih se sprašujemo, ali to res drži, kajne? Vika je torej po dolgih letih predanega dela razdelila svoje delovne obveznosti med tri zdaj že nekdanje sodelavce in zapustila naš kraj, na katerega se je v teh letih zelo navezala. »Kot cisto sveža upokojenka se za zdaj še sprašujem (lahko da bo pozneje kaj drugace), le zakaj vsi upokojenci stokajo, da nimajo casa. Dan ima še vedno 24 ur, ne manj in ne vec, in od vsakega posameznika je odvisno, kako si bo prosti cas raz­poredil in kaj bo pocel. Kaj na recem? Za zdaj je fenomenalno, saj cas ni moj gospodar. Le zakaj so vcasih zaposlenim ob odhodu v pokoj sodelavci podarjali uro? To je pa res najmanj, kar potrebujem! Prostega casa je obilo. Kmalu se bo zacelo delo na vrtu, saj rada vrtnarim, rada kaj dob­rega skuham in tudi pojem, rada se družim s prijatelji. V posebno veselje, takole za mojo dušo, so mi peka kruha in drugih dobrot v krušni peci, moj »živalski vrt«, ki trenutno obsega osem kokoši in pet zajcev, pa sprehodi v naravi, planinarjenje, kolesarjenje in plavanje. Z možem rada »pobeg­neva« na podaljšani konec tedna v Prekmurje, na dopust pa v Turcijo,« mi zaupa in za konec doda: »Vesela sem, da sem v teh letih spoznala ogromno Trzink in Trzincev, in nemogoce je bilo, da bi se ob odhodu lahko poslovila od vseh. Z vsemi vami sem se v Trzinu pocutila dobro, z vami in za vas mi je bilo lepo delati. Zahvaljujem se vam za priložnost, za vse dobre stvari, ki smo jih naredili drug za drugega, zlasti in v prvi vrsti pa za Trzin, za lepe trenutke, ko smo se družili, za smeh in solze, kajti slednje nas notranje bogati in naredi takšne, kakršni smo. Ponosni bodite na Trzin, na to malo tr-zinsko obcino. Jaz sem. Vedno! Srecno Trzinu in srecno vsem vam!« Enako želimo, draga Vika, tudi tebi in tvojim. Tanja Jankovic Na akcijah odstranjevanja invazivk, ki jih je v imenu Obcine organizirala, je Vika Kreca po navadi tudi sama poprijela za delo. (Foto: Tanja Jankovic) VABILO Spoštovane obcanke in obcani! Vljudno vabljeni, da se srecamo na literarnem veceru, na kate-rem bomo spregovorili o prihodnosti slovenske kulture. Literarni vecer bo v cetrtek, 27. februarja, ob 19. uri v Dvorani Marjance Rucigaj v Trzinu. Vstop je prost. Društva Pregled leta 2019 v Prostovoljnem gasilskem društvu Trzin Za uspešno delovanje društva smo pomembni vsi, tako gasilci operativci kot tudi veterani, mladina in drugi clani. Radi recemo, da na mladih svet stoji, zato bom pregled lanskega leta zacel z našo prihodnostjo, gasil­ sko mladino. Lani so se naše ekipe udeležile vec tekmovanj. Na gasilskem kvizu na Viru so februarja sodelovale dve ekipi mladincev in dve ekipi pionirjev. Prav tako so se maja štiri ekipe udeležile gasilske orientacije v Morav-cah. Mladinke in pionirke so se uvrstile na regijsko orientacijsko tekmo­vanje v Štangarskih Poljanah, na katerem so junija mladinke pometle z vso konkurenco in se s svojo zmago uvrstile na državno tekmovanje, kar je najvecji uspeh v našem društvu do zdaj. V septembru so mladinke Ema in Eva Nemec ter Lara Pevec na Kopah dosegle odlicno enajsto mesto na državni ravni. Ekipa mladink se je udeležila tudi kviza Študa. Teh rezultatov ne bi bilo, ce ne bi imeli tako pridnih mladih clanov in cla­nic ter odgovornih mentorjev, ki zadnjih nekaj let redno vsak ponedeljek ob 17. uri s srcem delajo z mladino. Še posebej hvala Jožetu Kajfežu in Andreji Kosirnik, ki sta lani najvec ur posvetila delu z mladimi. Otroci in mladinci so opravili skoraj tisoc ur, mentorji pa 450 ur. Gasilci operativci se vsako leto izobražujemo, imamo interne vaje, sodelujemo na sektorskih vajah, zadnja leta pa tudi pripravimo in iz­vedemo vecjo vajo v domacem kraju. Lani je pet clanov opravilo tecaj za pripravnika, štirje clani tecaj za operativnega gasilca. Opravljenih je bilo vec tecajev specialnosti: en gasilec je opravil tecaj gašenja notranjih požarov modul B, en gasilec tecaj posredovanja ob nevarnih snoveh, dva gasilca tecaj za vodenje vecjih intervencij, dva gasilca tecaj reševanja z višin in iz globin, en gasilec pa je obnovil licenco za sodnika na gasilskih tekmovanjih. Izvedli smo tudi interno vajo za gašenje notranjih požarov v za to prirejenih modularnih zabojnikih. V njih se ustvarijo razmere, na kakršne lahko naletimo tudi ob pravih požarih. Skupno smo za izobraževanja namenili 1423 ur. Operativni clani smo se udeležili vec gasilsko takticnih tekmovanj. Ekipa se je udeležila tekmovanja v Rogaški Slatini in branila zmago iz prejšnjih dveh let, vendar se ji tokrat ni uspelo uvrstiti na zmagovalni oder. Z dvema moškima ekipama in eno žensko smo se udeležili še medna­rodnega tekmovanja v Medulinu na Hrvaškem, ženska ekipa je v svoji konkurenci zasedla odlicno drugo mesto. Prav zaradi številnih izobraževanj in tudi tekmovanj lahko ucinkovito posredujemo v intervencijah. Lanismoposredovali kar devetinštirideset­krat, od tega smo petkrat posredovali pri požarih, devetkrat pri prome­tnih nesrecah, dvakrat pri nevarnih snoveh, triintridesetkrat pa smo opra­vili tehnicne intervencije. Tu je bilo najvec posredovanj zaradi vremenskih ujm. Prav lani junija je ob neurju in poplavah prvic v zgodovini društva deloval štab, ki je razporejal enote po prizadetem obmocju. Zaradi ob-sežnosti ujme na trzinsko-domžalskem obmocju smo za pomoc zaprosili Gasilsko zvezo Mengeš in Prostovoljno gasilsko društvo Crnuce. Da delo operative poteka kar se da ucinkovito, je odgovorno poveljstvo (poveljnik Marko Kajfež, namestnik poveljnika Dušan Kosirnik, podpoveljnik Gašper Pevec). Skupno smo lani opravili za 614 ur intervencij. Tudi veterani so ves cas pomagali pri delu v društvu in so naša trdna opora pri vseh dogodkih. Pomagali so pri pripravi Florjanove nedelje in veselice, na sektorski vaji, pri izvedbi regijskega mladinskega tek­movanja, dnevu odprtih vrat. Hodili so na pogrebe podpornih clanov in clanov sosednjih gasilskih društev. Lani smo tako v društvu skupno opravili kar 6189 ur prostovoljnega dela. Vsako leto poskrbimo, da dokupimo potrebno opremo zaradi obrabe ali poteka roka uporabe. Lani smo dokupili nekaj kosov skupne zašci­tne opreme in osebne zašcitne opreme. Veliko pa je odvisno tudi od nepredvidenih stroškov oziroma potrebnih popravil opreme. Cim manj je potrebnih popravil, tem vec sredstev lahko namenimo za nakup nove opreme. Za uspešno delovanje društva je odgovorno predsed­stvo (predsednik Borut Kump in podpredsednik Uroš Mušic). Društva • Kultura Dogodki v januarju Z novim letom so se zvrstile tudi novosti za gasilce. V zadnjem tednu januarja se je koncno zacela dolgo in težko pricakovana gradnja doma zašcite in reševanja, v katerem bo del prostorov namenjen tudi gasil­cem. V januarju smo imeli tri klice na pomoc. 10. januarja in 16. januarja smo posredovali pri prometnih nesrecah na trzinski obvoznici, pri obeh je na sreco nastala le materialna škoda. Pomagali smo tudi vozniku delovnega vozila, ki je obticalo na zelenici. Vozilo smo rešili z vitlom. Ob prometnih nesrecah pa smo ob prisotnosti CZR-ja, NMP-ja in policije protinaletno zavarovali kraj, odklopili akumulatorje, posuli cestišce z ab-sorbentom. Januarja smo tudi zaceli izvajati redne vaje tako za mladino kot tudi za operativce. Udeležili smo se medregijskega gasilskega kviza Spojka, ki je tokrat potekal v Grosuplju in ga je pripravila regija Ljubljana I. Našaekipa jezasedlaštiriindvajseto mesto od devetintridesetihekip. Lovci na izvir Nila Romana Dobnikar Šeruga, popotnica, novinarka in urednica revije Avantura, nas je na prvem potopisnem predavanju v letu popeljala v Afriko, do mogocne­ga Nila. Pokazalo se je, da odgovor na vprašanje, kje izvira Nil, ni preprost. Izvir Modrega Nila je namrec poznan že dob­rih sto šestdeset let, izvir Belega Nila pa je dolga stoletja ostajal zavit v skrivnost. Viktorijanski raziskovalci v devetnajstem stoletju so domnevali, da ta reka izvira iz Viktorijinega jezera v Ugandi, sodobni znanstveniki pa so dokazali, da je vir Be-lega Nila pravzaprav sotocje manjših po­tokov v goratem predelu Ruande, ki so za popotnike izredno težko dostopni. Skupaj z avtorico smo se na dogod­ ku sprehodili skozi fotografije, ki jih je posnel Zvone Šeruga, ter si podrobneje ogledali pot in vse meandre od nedavno dokazano naj­daljše reke na svetu. Tako smo se podali na pot skozi pušcavo, kjer si Nil kar dva tisoc kilometrov utira pot, ter si ogledali Severni Sudan, kjer smo spoznali Nubijce, eno najprijaznejših afriških plemen. Teh ne smemo mešati z Nubami, ki prebivajo v južnih predelih države in se jim intenzivneje posveca Tomo Križnar. Nubijsko pleme je odvisno od Nila, saj je ta zanje življenje. Po pešcenih poteh, ki spremljajo Nilovo strugo, smo sledili recnim vasem in dosegli predele, ki so jih že »zavo­jevali« Kitajci in jih tudi ustrezno prenovili. Od sudanskega glavnega mesta, Kartuma, Modri in Beli Nil združeno teceta proti severu. Nato nas je popotnica povedla v gorate predele Etiopije. Tamkajšnji pravoslavni prebivalci verjamejo, da njihova vera izvira naravnost iz Je­ruzalema, zatoj naj bi bili prav oni prvi kršcanski narod na svetu. Etio­pija je ena najbolj tradicionalnih, a hkrati najrevnejših afriških držav, je pa danes tudi drugo najhitreje rastoce gospodarstvo na celini. Kljub temu je razvoj še vedno omejen predvsem na glavno mesto, hkrati pa je napredek mocno vezan na vodo, pridobljeno iz Nila. Kljucno pa je, kdo upravlja to vodo. Boj za vodo je tako postal zelo pomemben. Dr-žave, ki so odvisne od vodnih zalog iz Nila, so predvsem Egipt, ki je že dobro poskrbel za crpanje vodovja, Etiopija, Uganda, Ruanda in Tan-zanija. Tudi Etiopija se je nazadnje odlocila, da bo sama poskrbela za svoj razvoj in vodno energijo prodajala tudi drugim državam. Jez velike etiopske renesanse se gradi, gradnja pa v tem trenutku že zamuja. Gro­mozanska struktura namrec zahteva veliko casa, energije in denarja. Ena najbolj poznanih tock popotovanja ob Nilu pa je Viktorijino je-zero, ob katerem stoji mestece Jinja, priljubljena turisticna tocka, saj je dolgo casa veljalo, da mogocni vodotok izvira prav tu. Kraj poleg bližine Nila ponuja tudi izredno barvito okolico in pristno afriško raz­položenje, na katero vselej posredno ali neposredno vpliva najmogoc­nejša afriška reka. Besedilo in foto: Barbara Kopac Leto 2020 zaceli s praznovanjem Skupina za samopomoc starejših Naše vezi Trzin, ena od 24 sku-pin društva Jesenski cvet, je novo leto zacela s praznovanjem rojstne­ga dne skupine, saj je bila ustanovljena 7. januarja 2003. Zaceli smo s praznovanjem in naj s praznovanji tudi nadaljujemo. Veliko rojstnih dni clanov skupine nas caka, 17. marca pa obcni zbor na Gorjuši, oktobra 20-letnica Medgeneracijskega društva Je­senski cvet in še mnogo drugih dogodkov. Eden vecjih projektov je šestdnevni medgeneracijski tabor junija v hotelu Delfin v Izoli. Tega se vsako leto posebno veselimo. V skupini se zavedamo, da je življenje dar nam samim, in s tem da­rom ravnamo lepo. Ne prelagamo ga na druge z izgovorom, da smo prešibki, prestari, nesposobni … Pomagajmo si, da je življenje bolj ka­kovostno. »Da sem, kar sem, da se z mirom v srcu in v jasnosti spom­nim, da nad življenjem drugega nimam nobene moci.« (Alenka Rebula) Zato ne vsiljujemo svojega mnenja in ne solimo pameti drugim. Pos­lušajmo se in dovolimo drugemu, da pride do besede. Cetrtkova sre-canja ob 10. uri na Obcini Trzin ali rojstnodnevna praznovanja v kak­ 30. januarja smo se poslovili od podporne clanice Mihaele Kavcic, 17. januarja pa od clana Prostovoljnega gasilskega društva Študa. Naj pocivata v miru! Z gasilskim pozdravom Na pomoc! Dušan Kosirnik Vabimo vas na gasilsko veselico, ki jo bomo pripravili 10. maja 2020 po slavnostni Florjanovi maši. Zabaval nas bo Ansambel Jureta Zajca. Vabljeni! PGD Trzin šnem prijetnem lokalu nas osrecujejo. Pogovori v skupini so zanimivi. Skupino sestavljajo ljudje iz vse Slovenije, ki smo se priselili v Trzin, le ena clanica je pristna Trzinka – v kraj se je preselila iz Ljubljane, ko je bila stara šest let. Pisane fotografije s praznovanj dokazujejo, da smo usklajeni in se imamo dobro … Jožica Trstenjak Trzinci - naš ponos Kultura Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoc in danes Prvi kulturni vecer v novem letu je januarja zacel okoljski aktivist Marko Hren, eden osrednjih akterjev de­mokraticne opozicije med osamosvajanjem Slovenije, ki v Službi vlade Republike Slovenije skrbi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Razpravo je vodil nekdanji trzinski župan Anton Peršak, rdeca nit pa je bila osnovana na Hrenovi zadnji knjigi Duhovno vodstvo v Sloveniji nekoc in danes. Spregovorili smo o vecplastnosti cloveka – o umu, modrosti, telesu, duši in duhu, pri cemer je duh tista nematerialna snov, ki je nekaterim dana, drugim pa ne. Kaj nam pomeni duhovnost? Predstavlja razumevanje, da jetisto,karje božansko,nelocljivi del narave,in toje vzadnjihletih,odkar so se staroverci razkrili javnosti, še toliko ocitneje. Duhovnost je gost vecera pobliže spoznal med študijem in do danes je navezal stik s števil­nimi duhovnimi voditelji po vsem svetu in jih obiskal. Leta izkušenj, videnj in spoznanj so tudi botrovala nastanku omenjenega dela, ki obravnava kljucno vprašanje, naš odnos do duhovnosti. Je za nas to posebna kate­gorija, je cloveku neodtujljiv del, je morda nekakšen vzporedni sistem, ki preci družbo, kot pravi pisec, kot avtocesta ali železniška infrastruktura? V pogovoru so sodelujoci opozorili tudi na vec kot štiridesetletno delovanje slovenskega pisatelja, likovnika in raziskovalca ljudskega izrocila, Pavla Medvešcka, ki je dolga leta raziskoval skrivnosti staro­vercev, dokler ni naposled napocil cas, da nacin življenja naših pred­nikov objavi v svojem delu Iz nevidne strani neba. Tako je postavil temelje za nadaljnjo raziskavo, s cimer se ukvarja tudi Marko Hren. Na dogodku je ta poudaril, da je vecino svoje knjige posvetil rehabilitaciji besed, ki so kljucne za razumevanje duhovnosti. Raje kot vero namrec uporablja izraz kozmologija, gledanje na svet. In kot vse na tem svetu je tudi duhovnost podvržena evoluciji. Ob tem je povedal, kako sta z Zmagom Šmitkom socasno oddala svoji besedili založniku in pozneje spoznala, da sta prav o tej temi, razvoju duhovnosti, nezavedno raz­mišljala skorajda sinhrono. Ali je torej razglabljanje o duhovnosti razvojna tema? Vsekakor, saj se naše dojemanje pojma z napredkom tehnologije in znanosti spreminja, spreminja pa se tudi naše delovanje. Z zacetkom resnih šol misterijev, kamor spadajo Pitagora, Buda, Ashoka in drugi, so se pojavili zametki religij. Skozi evolucijo pa sta nastala dva sistema, ki sta pocasi sprožila padec cloveštva. Izzivi, kot sta pretirana rast prebivalstva in danes denimo predvsem umetna inteligenca, botru­jejo prevladi plenilske miselnosti in posledicno vse vecji (medsebojni) odtujenosti. Razvoj globalne zavesti, kar je vseskozi cilj vseh duhovnih voditeljev, bi bila po Hrenovem mnenju morebitna dolgorocna (morda celo edina) rešitev za trajnostni razvoj, a dokler svet vodi sodobna tehnologija, bosta prevladovali kultura plenilcev in kultura laži. Po av-torjevih besedah bi bila tako edina ustrezna vera le anarhizem. Besedilo in foto: Barbara Kopac Klepet po Prešernovo Po daljšem premoru smo knjižne klepetalke tikpredslovenskimkultur­nim praznikom znova ogrele prostore trzinskega kulturnega hrama. Tokrat smo vecerno razpravo posvetile ve­likanu slovenske pesniške besede, ki je Slovencem poznan predvsem po svoji mojstrovini državnega slovesa, Zdravljici. Poglobile smo se v njegova dela in spregovorile o življenju pesni­ ka, ki je zahvaljujoc svojemu nezmotljivemu cutu za pisano besedo še danes slavljen. FrancePrešerenjenamrecssvojimiromancamiinsonetislovenskopesništvopostavil ob bok že uveljavljeni poeziji drugih evropskih narodov. Pozornost smo v nadaljevanju vecera posvetile dejavnikom in dogodkom, ki so najbolj vplivali na pesnikovo delovanje. Seveda nismo mogle mimo nesojene ljubezni do Julije Primic, ta je denimo navdihnila njegove Gazele in Sonetni venec. Neizbrisen pecat je avtorju vtisnila smrt tesnega prijatelja in ucenjaka, Matije Copa, ki je usodno koncal v valovih Save. Na tem mestu naj omenim custveno pesnitev Spominu Matije Copa, ki odraža pesnikov notranji boj z žalostjo in osamljenostjo. V obup, depresijo in temo ga je pozneje pahnila še smrt prav tako dobrega prijatelja, Andreja Smoleta, iz cesar so vzniknila dela K slovesu, Zgubljena vera, Mornar … Prav zaradi izrazitega trpljenja so se v avtorju porodila edin­stvena custva, ki jih je izrazil s prelitjem na papir. Tako si ni le olajšal duše, marvec je slovenskemu narodu prinesel neprecenljiv dar. Dame smo tokrat za slovo od mladosti, vecera in Prešerna odpele tudi slovensko himno. Besedilo in foto: Barbara Kopac Kultura Japonska grozljivka iz kovcka »Džin, rin, rin, ru! Džin, rin, rin, ruuu!« so najprej šepetali, potem pa klicali otroci med japonsko grozljivko, ki jo je Jelena Sitar s pomocjo butaja (lesenega kovcka) oživila na trzinskem odru prvo nedeljo v fe­bruarju. Ne le to, na odru so bili skupaj z njo tudi vsi obiskovalci pred-stave in bilo je kar nekako slovesno, da smo smeli po ozkih stopnicah vstopiti za zastor, kamor obcinstvo obicajno ne sme. Otroški abonma Franckov živžav je tokrat postregel s kamišibajem, japonsko gledališko zvrstjo, ki za oder uporablja majhen lesen zložljiv »kovcek«, iz katerega interpret s strani vlece slike na papirju (kami) in tako ustvarja gledališce (šibaj). Ker kovcek praviloma ni vecji od for-mata A3, je prireditelj, KUD Franc Kotar Trzin, ustvaril intimno razpo­loženje tako, da so v dvorani Kulturnega doma uredili še eno dvorano na odru. Poteza se je izkazala za odlicno, saj je malim in malo vecjim obiskovalcemomogocilaneposredenstikskamišibajem, popredstavi pa so se vprašanja o tej japonski gledališki zvrsti kar vrstila. Igor Cvet­ko in Jelena Sitar, ki veljata za zacetnika kamišibaja v Sloveniji, sta v okviru Franckovega živžava poleg japonske grozljivke uprizorila tudi lužiškosrbsko pravljico o treh kozlickih, otroci so dokoncevali ugan­ke-dokoncanke, za otroke in odrasle je kamišibajsko podobo dobila pesem Ta roža je zate Daneta Zajca, pa ruska pravljica o zajcku in korencku in avtorska origami pravljica o pisani ptici. Predstavo, ki se je za številne koncala prehitro, sta avtorja sklenila s pravljico o vol-ku in sedmih kozlickih. Zakaj kamišibaj postaja vse bolj priljubljen, je najbolje uspela pojasniti Saša Hudnik, ki je kamišibaj predstavila kot »mešanico gledališca, poezije, lutk, likovne umetnosti in filma«. (tb, foto: Tanja Bricelj) V drugo gre rado po Mlakarjevo V soboto, 7. marca, ob 20. uri bo v Kul­turnem domu Trzin na sporedu predzadnja predstava v sezoni 2019/20, trzinski oder bo gostil gledališcnike iz Medvod. Ti so v tej se­zoni ustvarjali pod taktirko priznanega slo­venskega režiserja in dolgoletnega profesor­ja na AGRFT, Dušana Mlakarja. Delo »V drugo gre rado« pripoveduje zgodbo o srecnem paru na pragu tretjegaživljenjskegaobdobja: Odi­le se je v mladosti odpovedala gledališki kari­eri zaradi ljubezni do svojega moža in sveže upokojenega profesorja zgodovine Jeana Marmiona, ki namerava pokojnino uživati na podeželju. Njuno zakonsko sreco moti le to, da se ona ne pridružuje njegovemu navdušenju nad podeželsko idilo. Še posebej pa se njuna odlocitev o odhodu iz Pariza zamaje, ko na dan privre dolgo zatajevana strast, ki je v njuno življenje prišla v obliki podnajemnice – študentke igre. Predstava je za abonma in izven, vstopnina je 8 evrov. Informacije in rezervacije na spletni strani www.kud-trzin.si. Kulturno vabljeni! (bl) Znova na našem odru nagrajena Blaznost igre V soboto, 29. februarja, ob 20. uri je morda zadnja priložnost za ogled domacega kabareta Blaznost igre. Igralska skupina Hlodi je na 56. Linhartovem srecanju s predstavo osvojila dva maticka in zma-gala na Cufarjevih dnevih 2019. Poleg teh dveh res prestižnih nagrad je Anže Zupanc, klovnovski konferansje predstave, prejel še Severjevo nagrado. Kaj so strokovne komisije vseh navedenih festivalov odlicne­ga videle v uprizoritvi Kulturno-umetniškega društva Franca Kotarja? V predstavi Blaznost igre, tem liricno-sanjskem kabaretu, se vrstijo prizori banalnih, pretresljivih, apokalipticnih, zabavnih ... (še in še pri­devnikov bi jim lahko pripisali, le enega ne: normalnih) sanj. In clovek, ki je razclovecen, razcepljen, debilen, psihoticen, pateticen, brezizho-den, altruisticen, ponosen, osramocen, trpincen ..., stoji na sredi. Spi, sanja in igra naprej. Vstopnina bo 8 evrov. Znova vabljeni v sanje! (bl) Vabljeni na premiero domace otroške gledališke skupine Show Showovci so pod mentorstvom Saše Hudnik in Igorja Razpotnika ml. pripravili avtorski muzikal z naslovom »Ko prijateljstvo slavi zma-go«. Zgodba in liki so plod ustvarjalnosti mladih igralcev, scenarij in besedila songov so delo Saše Hudnik, ki je igro tudi režirala, Igor Razpotnik ml. pa je ustvaril glasbo in aranžmaje za predstavo. Zgodba govori o zmagi prijateljstva nad pohlepom, vrednot nad denarjem. Skupina otrok na jasi v gozdu naredi bunker, kjer imajo prostor za igro. Vendar pa to obmocje želi imeti tudi milijarder Vladi­mir, saj hoce tam zgraditi terme, s katerimi bi zaslužil veliko denarja. Kaj lahko proti tako mogocnemu nasprotniku ukrenejo otroci? In kaj se zgodi cez deset let? Premiera bo 8. marca ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma Trzin, predstavo pa si boste lahko v okviru abonmaja Franckov živžav ogledali tudi 15. marca, in sicer prav tako ob 17. uri v dvorani Kulturnega doma Trzin. Traja okrog 40 minut in je primerna tudi za mlajše osnovnošolce. (sh, Foto: Saša Hudnik) Šport in šah Novice mengeškega smucarsko-skakalnega kluba Anže Lanišek, 23-letni clan Smucarsko-skakalnega kluba Mengeš, je na že tretji tekmi novoletne turneje v Innsbrucku z 11. mestom dosegel 254 tock, nato pa je »Žaba« tudi v Predazzu dvakrat skocil med elitno de­seterico in vrhunsko pripravljenost pokazal tudi v Titisee-Neustadtu, kjer si je priskakal 14. in šesto mesto. Med dobitnike tock za svetovni pokal se je prebil tudi v Zakopanah, kjer je bil na moštveni preizkušnji naj­boljši posameznik slovenske ekipe, ki je navdušila s tretjim mestom. V mednarodni konkurenci je bil uspešen tudi Anže­tov mlajši klubski kolega, 15-letni Taj Ekart, medtem ko je med decki do trinajst let najuspešnejši Trzinec Nik Bergant Smerajc, ki je v svojo korist odlocil pre­izkušnji za slovenski pokal v Žireh in na Gorenji Savi, kjer je bil prvi tudi na tekmi gorenjske regije. Na tej preizkušnji mu je družbo na zmagovalnem odru delal tretjeuvršceni Timo Šimnovec. V kategoriji do dva­najst let sta blestela Živa Andric in Alen Pestotnik, med decki, starimi do enajst let, pa se je prejšnji mesec dvakrat na stopnicke zavihtel Jaka Perne, za petami pa mu je bil Erik Tomažic. Odlicna priprav­ljenost mengeških skakalcev je vsekakor lep obet prihajajocih izzivov na domacih in tujih skakalnicah. Foto: Andrej Smerajc Miha Šimnovec Odbojka v Mengšu Vse zainteresirane ženske in moške, ki bi se radi razgibali z rekreacijskim igranjem odbojke, vabimo ob sredah v telovadnico Osnovne šole Mengeš, kjer igramo odbojko od 20. do 22. ure. Smo ekipa vec generacij, mešana skupina, ki se rada rekreira z igranjem odbojke v prijetni družbi. Obišcite nas, neobvezno se razgibajte z nami, in ce vam bo všec, se nam pridružite. Veseli vas bomo. Prisrcno vabljeni! Crno-bele novice Po krajšem premoru smo šahisti znova sedli za šahovnice. Zacelo se je tekmovanje v 73. sezoni ljubljanske lige. Po pricakovanjih in napove­dih se je prijavilo nekaj manj ekip, tako da je organizator sestavil enotno ligo z dvajsetimi moštvi. Trzinci nastopamo z dvema ekipama in po ustaljenih pravilih sta se v prvem krogu srecali med seboj. Zanimivo je videti izid tega dvoboja, ki pa sploh ni bil miroljuben, ceprav je bilo ob koncu 2 : 2. Po posameznih deskah je bil rezultat: ŠK Trzin Pekos pub ŠK Trzin Buscotrade Dušan Leben 0 : 1 Nesib Jukan Aljaž Abe 1 : 0 Stane Rijavec Kostja Konvalinka 1 : 0 Gregor Banfi Dušan Filipic 0 : 1 Aleš Borštnik Rezultat je seveda presenetljiv, saj vemo, da so »buscotradejevci« prva trzinska ekipa, vendar tokrat v postavi ni imela nobenega od petih najboljših šahistov. V drugem krogu smo se srecali s šahisti z Vrhnike in koncalo se je takole: ŠD Vrhnika mladi : ŠK Trzin Pekos pub 2 : 2 ŠK Trzin Buscotrade : ŠD Vrhnika 0,5 : 3,5 Zacetek torej ni bil najboljši, toda pred nami je še sedem krogov in upanje na uspeh ostaja. Takšen pristop nam je namrec lani prinesel tri pomembne lovorike. Besedilo in foto: Andrej Grum Besedilo in foto: Milenka Mežnaršic Šah Portret: Aleš Borštnik Velemojster dopisnega šaha in kapetan trzinskih šahistov Po lanski »žetvi« pokalov trzinskih šahistov, o cemer sem obširno porocal v decembrski številki Odseva, je prav, da izvemo nekaj vec o cloveku, ki je mocno zaslužen za ta uspeh. To je naš clan in od leta 2017 kapetan Aleš Borštnik. Tokrat bom skušal predstaviti dopisni šah in dosežke, s katerimi se lahko pohvali Aleš. Trenutno je najvišje uvršceni slovenski šahist (2612), na svetovni lestvici »dopisnih« šahistov pa zaseda enajsto mesto. Dopisni šah je zelo priljubljen v Nemciji, v Sloveniji je ta hip dejavnih približno 50 šahistov, kar štirje naši velemojstri pa so uvršceni med prvih 60 na svetu. Vodeci na tej lestvici je ceški velemojster Roman Chytilek z ratingom 2685. Aleš Borštnik se je z »obicajnim« šahom ukvarjal v osnovni šoli in gim­naziji, potem pa je leta 2004 prišel v stik z dopisnim šahom, ki je takrat že prešel od sporocanja potez z dopisnicami (od tod izhaja njegovo poi-menovanje) k uporabi spletnega strežnika. Dopisni šah je organizacijsko kot Mednarodna zveza za dopisni šah (International Correspondence Chess Federation – ICCF) vkljucen v mednarodno šahovsko federacijo (FIDE) in vsa uradna tekmovanja potekajo pod njenim okriljem. Aleš je leta 2006 pridobil prvi rating (2359). Z novimi dobrimi rezultati je leta 2010 najprej osvojil naslov mednarodnega mojstra in isto leto s sed­mimi zmagami v desetih partijah napredoval do naslova starejši med-narodni mojster v dopisnem šahu. Na kandidatskem turnirju leta 2012 je dosegel še drugo velemojstrsko normo in hkrati naslov velemojster dopisnega šaha. Na tem turnirju je kljub mocni konkurenci zmagal z og­romnoprednostjo. Jeveckratniudeleženecnajvecjihekipnihtekmovanj, kot so olimpijada in ekipna evropska prvenstva. V državi imamo štiri aktivne velemojstre dopisnega šaha, v vsej zgo­dovini pa kar devet. Prvi od njih je bil dr. Milan Vidmar, ki je bolj znan kot velemojster »obicajnega« šaha. Ekipa, v njej igra na drugi deski tudi Aleš, ki trenutno zakljucuje svoje partije na evropskem prvenstvu, je tik pred osvojitvijo drugega mesta. To bo ponovitev in hkrati vno­vicna potrditev kakovosti slovenskih šahistov. Že leta 2008 je namrec Andrej Loc postal evropski prvak, leta 2011 pa je Kranjcan Marjan Šemrl osvojil naslov 24. svetovnega prvaka. Oba z Alešem pa sta bila tudi clana slovenske ekipe, ki je na 18. olimpijadi leta 2016 osvojila drugo mesto tik za Nemcijo. Clan Šahovskega kluba Trzin je tudi Kle-men Šivic, leta 2015 zmagovalec svetovnega pokala, od januarja pa je še državni prvak v reševanju šahovskih problemov. Dopisni šah je po Aleševih besedah izgubil precej mikavnosti, saj vpliv tehnike (racunalniških programov) vse bolj prevladuje. Dobra racunalni­ška oprema, velika baza podatkov doslej že odigranih partij ter dovolj casa za analizo velikega števila potez vnaprej so privedli do tega, da se mnogo partij konca z remijem. Partije so lahko zelo kakovostne in drugace od partij za šahovnico z zelo malo napakami. To so ugotovili tudi vrhunski igralci »obicajnega« šaha, ki bazo dopisnih partij s pridom uporabljajo. Na evropskem prvenstvu, kjer igrajo osemclanske ekipe, bo ob 96 odigranih partijah za prvo mesto zadošcalo že sedem zmag. Težko je namrec najti kakšno še neraziskano razlicico otvoritve in z njo presenetiti nasprotnika. O tem nazorno govori tudi Aleševa izkušnja, ko mu je v neki partiji pozicijo po 15 odigranih potezah uspelo analizirati kar za nadaljnjih 30 potez. Tako je našel nadaljevanje, ki mu je prines-lo zmago. Zato šahisti cesto hranijo svoja »odkritja« ves cas poteka turnirja (vse partije se namrec objavijo šele, ko je turnir koncan), da lahko svojo novost uporabijo proti dvema ali celo vec nasprotnikom. Za ilustracijo navedenega mi je povedal, da je hrvaški velemojster Leonar­do Ljubicic v preteklosti igral dva turnirja hkrati. Na enem od njih, šlo je za svetovni pokal posameznikov, je izgubil partijo z našim Klemenom Šivicem. »Svežo« novost je uporabil na turnirju za svetovnega prvaka, kjer je z njo presenetil nasprotnika ter dosegel odlocilno zmago in na­slov svetovnega prvaka. Aleš je še pojasnil, da se partije v okviru enega turnirja igrajo hkrati z vsemi tekmeci. Zanimivo je tudi vedeti, da je za vsakih deset potez partije na voljo kar 50 dni. To pomeni in se v praksi tudi dogaja, da lahko turnir traja celo vec let. Šahisti lahko hkrati nasto­pajo na vec turnirjih, racunalniku pa lahko »pustijo« analizirati doloceno pozicijo tudi po vec dni ali celo tednov, preden se odlocijo nasprotniku sporociti svojo naslednjo potezo. Aleš je do zdaj odigral približno 200 dopisnih partij. Njegova bilanca je zavidanja vredna, saj ima kar 72 zmag in le dva poraza (drugo so neodloceni izidi). Trenutno nastopa na petih mednarodnih turnirjih in ima »odprtih« še 21 partij. Zaželimo mu dobre igre in nove zmage. Besedilo in foto: Andrej Grum Gibanje Kako zaceti z vadbo na delovnem mestu Današnji tempo življenja postaja vse hitrejši, od nas se veliko zahteva, vse manj je prostega casa in vse vec stresa. Postajamo sedeca populacija in vecino casa smo prisiljeni preživeti v dolgotrajnih prisiljenih položa­jih. Nekateri sedenje uvršcajo med epidemije sodobnega življenja. Dejstvo je, da sedecih delovnih mest ne moremo popolnoma odpraviti, lahko pa negativne posledice sedenja omilimo z rednim gibanjem in izvaja­ njem vaj za moc in vaj za raztezanje. Rutina Vaje na delovnem mestu morajo postati obvezni del dneva, za ka­terega si je treba vzeti nekaj minut casa ter jih ustrezno in pravilno izvesti. To naj tako kot vožnja z avtomobilom ali pitje jutranje kave postane dnevna rutina. Zavedajte se vplivov sedecega življenja Veliko sedenja na telo zelo mocno in pogosto nepopravljivo vpliva. Po-sledice so lahko vidne v telesni drži, opravljanju vsakdanjih opravil in iz-crpanosti, se pa pojavljajo tudi notranje posledice, med katere uvršcamo kronicnenenalezljivebolezni(boleznisrcainožilja,sladkornabolezentipa 2, rak dojke, rak debelega crevesa …). Posamezniki imajo najveckrat bole­cinevkrižnemdeluhrbtenice,obcutijonapetostmedlopaticamiinvvrat­nem delu, so nespeci, slabše produktivni, zaspani in še bi lahko naštevali. Prepricajte se o pozitivnih ucinkih telesne vadbe Vadba ugodno vpliva na telesno in duševno zdravje, izboljšuje aerob­ne sposobnosti, poveca mišicno moc, izboljša gibljivost, ravnotežje, krvni obtok, uravnava telesno držo, zmanjšuje možnosti za nastanek bolezni, varuje pred osteoporozo … Na duševno zdravje pa deluje tako, da poveca odpornost proti stresu, torej pripomore k lažjemu soocanju z napornimi dogodki, izboljšuje samopodobo in samozavest. Telesno dejavni ljudje so srecnejši in bolj optimisticni. Vkljucite raznovrstno vadbo V vsakdan je treba vkljuciti vsaj 30 minut vadbe, pa naj bo to aerobne, kot so hoja, tek, kolesarjenje, hribolazenje, plavanje; in bolj intenzivne, kot je vadba za moc z lastno težo ali utežmi. Seveda ne smemo pozabiti na raztezne vaje, s katerimi zmanjšamo tonus v mišicah in jih povrne-mo v osnovno stanje. Pomembno je vkljuciti tudi funkcionalno vadbo, za katero velja, da vkljucuje gibalne vzorce iz vsakdanjega življenja, kot so pobiranja s tal, dvigovanje nad glavo, sukanje trupa, nošenje, potiskanje in še marsikaj. Gibanja naj bodo osredotocena na pravilno izvedbo in z namenom boljšega funkcioniranja pri vsakdanjih opravilih. Vzemite si aktivni odmor na delovnem mestu Vadba na delovnem mestu prinaša pozitivne ucinke za zaposlene. Zmanjšuje bolecine v celotnem predelu hrbtenice, predvsem v križnem in vratnem delu. Sprošca mišice in povecuje prekrvitev, kar izboljšuje kogni­tivne sposobnosti, povecuje motivacijo in ucinkovitost pri opravljanju na-log ter spodbujarazmišljanje. Ko nacrtujemo vadbozazaposlene,semo­ramo prilagoditi delovnemu mestu, casovnemu okviru in sposobnostim. Kako vkljuciti aktivni odmor v delovni dan Prvi korak k boljšemu življenju je izvajanje krajših odmorov med se­denjem. Nastavimo si uro in vsakih 60 minut izvedimo kratek od dve- do petminutni sprehod. V pomoc naj nam bo majhna steklenicka, ki jo napolnimo na vsako uro. Pripomogli bomo k hidraciji telesa in pre­krvitvi nog. Zraven še trikrat zaokrožimo z rokami in visoko dvignimo noge. Drugi korak pa naj bo 10-minutna izvedba korekcijskih vaj, ki so skrbno nacrtovane za posameznike s sedecim delom. Odmor si vze­mimo med odmorom za malico ali takrat, ko na delu ni obvezne nalo­ge. Vaje izvajajmo pocasi, pravilno in v obmocju dolocenih ponovitev. Motivacija v pisarni Da bo izvedba lažja in da se bo spremenila v navado, povabimo k telovadbi tudi svoje sodelavce. Skupaj izvedimo vaje in se med njimi družimo in pogovarjajmo. Tako se bomo bolje pocutili. Poleg blagodej­nega ucinka na telo bomo z druženjem pripomogli k boljšim odnosom v pisarni ali celo spletli nova prijateljstva. Izvedba vaj Preden se lotimo vaj, si zagotovimo miren prostor in dovolj casa za izvedbo. Odmerimo si pet minut, da telo ogrejemo s hojo po prostoru ali lahkotnim tekom. Rahlo zaokrožimo z glavo, rokami in dvigujmo noge visoko proti trupu, da povecamo prekrvitev in spodbudimo spre­membe v telesu. Nato se namestimo v zacetni položaj, kot je prikazan na sliki, ter pocasi in pravilno izvedimo vaje. Vsako vajo ponovimo od tri- do petkrat. Pri staticnih deset sekund zadržimo položaj in se sprostimo, pri dinamicnih pa vajo izvedimo od pet- do desetkrat, po potrebi tudi veckrat. Pri izvedbi nas lahko nadzira sodelavec in popravi napake. Bodimo pozorni, da je hrbtenica v vzravnanem položaju, glava v podaljšku, dihanje pa prilagojeno vajam. Žana Babnik, študentka kineziologije Mladi o mladih Taja Jamnik, zmagovalka tekmovanja Glas mladih Taja je nadobudna enajstletna pevka in obiskuje šesti razred Osnovne šole Trzin. Lani novembra je zmagala na festivalu Glas mladih, najstarejšem slovenskem festivalu za mlade glasbene izvajalce. Taja je prepriclji­vo zmagala v kategoriji osnovnošolcev, posebno ponosna pa je na svoj decembrski nastop na Kongresnem trgu, ko je skupaj z drugimi nastopajocimi ogrevala obcinstvo pred koncertom Tonija Cetinskega. Foto: Arhiv ZIK Crnomelj, Glas mladih 2019 Poleg petja igra tudi kitaro ter trenira ritmicno gimnastiko in kotal­kanje. V prihodnje se namerava posvetiti še plesu, tako da bo na odru lahko pokazala še vec vešcin. Svojo kariero nacrtuje v pevskih vodah, in ce bo nadaljevala po zacrtani poti, bomo cez nekaj casa najbrž lahko gledali njene nastope tudi na televiziji. Kdaj si se zacela ukvarjati s petjem, kdo te je navdu­ šil? Peti sem zacela, ko sem bila stara osem let, v cetrtem ra­zredu. Za to sem se odlocila, ker že od malega zelo rada pre­pevam in v tem uživam. Kje se uciš petja? Peti se ucim pri Alenki Gotar v Trzinu, kjer ima svojo pevsko šolo. Po izobrazbi je operna pevka in pedagoginja petja. Kateri sta tvoja najljubša in najtežja pesem, ki si ju pela? Najljubši sta mi pesem Warrior, ki jo poje Demi Lovato, in pesem Lovely Billie Eilish. Zdaj pripravljam pesem Stone Cold izvajalke Demi Lovato in ta se mi zdi najtežja doslej. S tehniko, kakršne me je naucila moja uciteljica, tudi pesmi, ki se zdijo na zacetku težke, po nekaj vajah niso vec tako zahtevne. Kako se pripraviš na nastop oziroma kako si »ogreješ« glasilke? Po navadi imamo upevalne vaje, pri katerih ponavljam medmet ali mašilo in ga pojem vedno više in nato še vedno niže. Ko pa se ne upevam, zacnem s kakšno manj zahtevno pesmijo in se tako upojem. Pred nastopom pesem veckrat ponovim, da sem res pripravljena, pi-jem veliko vode, da si ne izsušim glasilk. Kako opraviš s strahom na odru? Ni me toliko strah, saj vem, da sem varna in da se mi ne more nic slabega zgoditi, ker pesem znam in vem, da mi bo šlo. Zacetek je vedno težek, ko pa zapojem prve verze, se na odru sprostim in zacnem uživati. Ali se zaradi petja odrekaš cemu? Sladoled lahko jem, vendar pocasi. Ne smem piti gaziranih pijac, saj niso zdrave za glasilke. Pekoca hrana prav tako ni najbolj priporocljiva. Glede prostega casa pa se mi zdi, da se še vedno družim s prijatelji in najdem cas zanje, vendar moram vseeno doma vaditi petje, tako da sem kdaj le manj casa z njimi. Kolikokrat na teden vadiš petje? Odvisno od obdobja, pred pomembnimi nastopi in tekmovanji vadim od ene do dve uri na dan, ce nimam posebnih nastopov, pa obicajno pol ure na dan. Kdo je tvoj vzornik? Trenutno je moja vzornica Billie Eilish. Všec mi je zato, ker je drugac­na od drugih izvajalcev in ima svoj posebni slog petja. Ali si že kdaj ostala brez glasu? Nikoli še nisem ostala cisto brez glasu, razen ko sem bila bolna. (smeh) Zaradi petja pa nikoli, vcasih sem hrešcala. To se mi je doga­jalo, ko nisem obvladala pravilne tehnike. Zdaj ko sem jo izboljšala, je spet vse v redu. Na katerih tekmovanjih in prireditvah si že sodelovala? Najbolj sem ponosna na zmago na pevskem tekmovanju Osnovnošol-ski glas mladih 2019 novembra lani. Predstavila sem se s pesmijo Proud izvajalke Tamare Todevske. Nastopila sem tudi na Kongresnem trgu pred koncertom Tonija Cetinskega decembra lani. Bilo je res ogromno poslušalcev, predstavila sem se s tremi pesmimi, in sicer z All I want for Christmas is you, Neka mi ne svane in Pojdi z menoj. Dvakrat sem sodelovala pri snemanju oddaje Polka in majolka. Velikokrat pojem na Carobnih dnevih v Tivoliju in Volcjem Potoku. Sodelujem tudi pri muzi­kalu Sneguljcica, ki smo ga pripravili v pevski šoli Alenke Gotar. Z njim nastopamo po razlicnih krajih. Veckrat zapojem na šolskih proslavah. Imam svoj Youtubov kanal, kjer objavljam »coverje« pesmi, ki jih posna­mem v studiu. Sinhronizirala sem še risanko Whisper (Šepetalka živali), v kateri sem svoj glas posodila pingvincku. Delo mi je bilo zelo všec, saj sem lahko gledala risanko in medtem govorila besedilo. Kakšne pesmi rada poješ? Pocasne, umirjene, nežne, ne prehitre. Kaj si želiš za prihodnost? Želim pisati svoje pesmi in izdati svoj album. Vse to bi rada dopolnila še s plesom. Razmišljam, da bi se vpisala na glasbeno akademijo in se še naprej izpopolnjevala v petju. Bi za naše bralce povedala še kakšno misel za konec? Pri petju sem uspešna zato, ker v njem uživam. Menim, da je to kljuc do uspeha. Uspešen si v tistih stvareh, v katerih uživaš. Besedilo in foto: Nina Rems Vremenska s(e)kir(i)ca Suh, soncen in spet pretopel lednik Kot bi trenil, že je dalec za nami prvi mesec leta in hkrati osrednji mesec zimskega trojcka, decembra, janu­arja in februarja. Že iz naslova je razbrati, kakšna vremena so se nam godila. Morda nam jih je nekoliko bolj zapletla naša vlada, ki – v nasprotju z vremenom – ni zdržala do konca meseca. V naravi je vse bolj ocitna suša, saj je bil januar že osmi zaporedni mesec, v katerem smo zabeležili višjo povprecno temperaturo zraka od dolgoletnega povprecja v letih od 1981 do 2010. Letošnjo zimo še nis-mo imeli ledenega dne, to je dneva, ko temperature zraka ves dan osta­nejo pod ledišcem. Ocitno je, da podnebne spremembe že živimo tukaj in zdaj. Sicer bolj v slabo tolažbo nam ostaja dejstvo, da je letošnja zima podobna na širšem obmocju Alp in ne le na njihovi soncni strani. Njena glavna pomanjkljivost je odsotnost padavin, ce smo bolj natancni, sne­ga, ki ga je nekaj le v najvišjih gorskih »nadstropjih«, nad 1500 metri vi-šine (nad to višino je le 2,5 odstotka slovenskega površja). Pricakovane višine snega pa so šele nad 2000 metri, pri cemer moramo upoštevati, da gre v vecji meri za lanski, natancneje novembrski sneg. Oglejmo si še povzetek lanskoletne svetovne vremenske statistike. Za Evropo velja ugotovitev, da je bilo leto 2019 drugo najbolj vroce leto v zgodovini meteoroloških meritev, torej od sredine 19. stoletja dalje. Tudi minulo desetletje (2010–2019) je bilo najbolj vroce do zdaj, obe potrditvi pa smo dobili s pomocjo programa Evropske unije za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Bolj vroce od lanskega je bilo edino leto 2016; povprecna temperatura zraka leta 2019 je bila VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (januar 2020) Kazalec Podatek povprecna temperatura zraka (°C) 0,9 najvišja temperatura zraka (°C) 12,8 najnižja temperatura zraka (°C) -6,7 najvecja dnevna T amplituda 13,9 (9,3/-4,6) (razlika maks./min. T, v °C) 16 / 1 / 0 število dni s padavinami = 0,2/= 2/= 20 mm) 11,9 najvecja dnevna kolicina padavin (mm) 18,3 mesecna kolicina padavin (mm/h) 30,6 / JV najvišja hitrost vetra (km/h)/smer 25 / 0 št. hladnih/ledenih dni (min. /maks. dnevna T zraka = 0 °C) 19 / 0 Izbrani meteorološki podatki za Trzin za januar 2020; celoten arhiv je dosto-pen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si (meni Statistika). Vir: Vremen-ska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). le nekaj stotink pod tisto iz leta 2016. Pet najbolj vrocih let v zgodovini meteoroloških meritev se je zvrstilo v zadnjih petih letih. Povprecna globalna temperatura je bila lani za 0,6 stopinje Celzija nad povprec­jem obdobja 1981–2010. Glede na predindustrijsko dobo se je Zemlja samo v zadnjih petih letih segrela za vec kot stopinjo Celzija. Leto 2019 je bilo tudi v Sloveniji drugo najtoplejše od leta 1961, tik za letom 2014. Povsod po državi je bilo nadpovprecno toplo, še najmanj na jugu in severozahodu. Nekoliko vecje razlike med regijami so v ARSU zabeležili pri odklonu letne višine padavin. Marsikje je bilo leto povprec­no namoceno, znaten (pozitiven) odklon od dolgoletnega povprecja je bil le ponekod v severozahodni in jugozahodni Sloveniji ter ob vzhodni meji s Hrvaško. Po namocenosti je bilo leto 2019 približno petnajsto najbolj namoceno v skoraj šest desetletij dolgem nizu. Tudi trajanje soncnega obsevanja vecinoma ni mocno odstopalo od dolgoletnega povprecja; v visokogorju je bilo leto povprecno ali celo podpovprecno osonceno, v vecjem delu v notranjosti Slovenije pa je bilo soncnih ur od šest do deset odstotkov (okrog 160 ur) vec kot obicajno. K pozitivni bilanci so najbolj pripomogli februar, marec in junij (rekordno soncen); nasprotno je bilo maja in novembra soncnih ur izredno malo. Po trajanju soncnega obsevanja je bilo prejšnje leto na robu deseterice. A vrnimo se k prvemu mesecu novega leta – za nami je zelo suh in soncen januar, nekaj omembe vrednih padavin v obliki dežja smo bili deležni šele na koncu meseca. Sredi meseca je sneg sicer rahlo po­belil tudi trzinske travnike, a ga je bilo premalo, da bi lahko naslednje jutro izmerili snežno odejo. Veckrat kot meglo (osem dni) smo imeli slano (22-krat), najnižja temperatura sicer praviloma najhladnejšega meseca v letu pa ni dosegla niti –7 stopinj Celzija. Za konec naj vas opozorimo še na novost na naslovni stra­ni vremenskem postaje OŠ Trzin (http://trzin.zevs.si/), in si­cer na vertikalno sondažo, ki jo najdete med radarsko sliko padavin in zemljevidom udarov strel. Gre za vsakodnevne v jutranjih urah opravljene radiosondažne meritve navpicnega prereza temperature, vlage in vetra nad Ljubljano do višine 3000 metrov. Rezultati nam pomagajo zlasti v dneh, ko ima-mo meglo ali nizko oblacnost in želimo nad njo, na sonce. Svetli deli dni so že nekoliko daljši in ob nekoliko zgodnejšem odhodu z dela lahko ujamemo kakšen žarek sonca ali vsaj malo vec svetlobe tudi na kakšnem bližnjem, hitro dostopnem gricu ali hribu, odvisno pac, kako visoko je zaporna plast, nad katero se zacne temperatura zraka dvigati. Nadmorsko višino sicer lahko odcitamo ob desnem robu grafikona. vabi na ZACETNI TECAJ BIODINAMIKE ki bo potekal v Domžalskem domu (Ljubljanska 58, Domžale) ob sobotah 22. in 29. februarja ter 14. marca 2020 (+ prakticno delo) od 9. do 13. ure. Cena celotnega tecaja: 40 €. Prijave in vec informacij: andreja.videmsek@gmail.com, 051 204 436 (Andreja) www.ajda-domzale.si VABLJENI! Iz narave na krožnik • Napovednik Najbolj nenavadna imena rastlin V botaniki in vsakdanji rabi pogosto naletimo na nadvse nenavadna poimenovanja rastlin. Srecni bambus so poimenovali sobno rastlino, ki sploh ni bambus, kar pa se srece tice, je stvar zelo subjektivna. Krompirjevka, na sliki v sredini, po obliki spominja na regrat. (Foto: Katja Rebolj) Prejšnjic sem pisala o kurjih crevcih. Ta imajo skoraj zlohotno ljudsko ime, pa tako lepo botanicno – zvezdica. Njen okus po koruzi je zimsko svež. Potem pa je tu še naša grenkuljica. Prav nic grenka ni, celo zelo zdravilna je in pogosta kot vrtni plevel. Korošci so nam jo ohranili v tradicionalnih jedeh, tako da danes s spoštovanjem govorimo o njej. Vrtickarjem je znana dlakava penuša. Kot plevel raste skoraj na vsa­kem vrtu in je je pozimi in zgodaj spomladi še posebno veliko. Bota-nicno jo uvršcamo v družino rastlin, za katero je znanost dokazala vsebnost protirakavih spojin. To je družina križnic, za katere ljudski pregovor pravi, da naredijo križ cez težave. V isto družino uvršcamo tudi brokoli, hren, redkvico in krešo. Ne vemo, zakaj in kako so dlakavo penušo poimenovali dlakava, a na sebi nima tako rekoc nobene dlake. Ce se te dni sprehodite po trzinskem gozdu, boste v podrasti videli rastlino, ki je podobna regratu. Njeni mladi listi so spet pognali jeseni, nato še januarja, ki je bil nadpovprecno topel. Botanicno ime te ra­stline je smrdljivka, ceprav cisto nic ne smrdi. Pravzaprav imajo njeni Delavnica Kako do zdravja in vec energije spomladi 6. marec od 20. do 22. ure v Dvorani Marjance Rucigaj Na delavnici se boš naucil/-a, kako lahko delaš prave stvari ob pravem casu in s tem kar najbolj poskrbiš za svoje zdravje in veliko življenjske energije. Prejel/-a boš veliko prakticnih napotkov, kako v skladu z modrostjo in naceli kitajske tradicionalne medicine preprosto poskrbiš za zdravje svojih notranjih organov. S preprostimi tehnikami boš na delavnici ocistil/-a in okrepil/-a svoja jetra. Spoznal/-a boš, kako se izogneš spomladanski utrujenosti in v pomlad vstopiš pol-n/-a energije, svež/-a in prebujen/-a! Nova znanja, ki jih boš prejel/-a na delavnici, bodo pripomogla k vecji umirjenosti in hkrati vecji ravni energije v tvojem vsakdanjem življenju. Vabljen/-a na prebuditev po­mladne energije v telesu 6. marca v Dvorani Marjance Rucigaj v Trzin. Prijava je obvezna do 5. marca na telefonsko številko 041 821 401 ali na e-naslov drustvopotsrca@gmail.com. Delavnica Regenerativna aroma joga z etericnimi olji 27. marec od 19. ure do 21.30 v studiu Društva Pot srca Vabim te, da si v novem letu vzameš cas zase, se sprostiš in napolniš z novo energijo. Na delavnici regenerativne aroma joge z etericnimi olji bomo s preprostimi položaji in nežnim dihom popolnoma sprostili telo, um in duha. Telo bomo podprli z blazinami za jogo, odejami, kockami in trakovi, vsi pripomocki so na voljo v studiu. To ti bo omogocilo, da boš listi okus po krompirju. Ker je rastlina omejena na srednjo Evropo in Balkan, velja za eno naših najvecjih cudes. Ceprav tudi drugje po sve­tu najdemo rastline, ki imajo okus po krompirju, pa niso krompir, po navadi te rastline niso zelene. Liste in cvetove smrdljivke s pridom izkorišcamo v kuhinji, saj je smrdljivka užitna rastlina. Po osnovnem principu – podobno s podobnim – jo v jedeh pripravljamo skupaj s krompirjem, na primer v krompirjevi solati. Ljudsko ime za smrdljivko je tudi krompirjevka ali gozdni regrat. Po listih in cvetu je torej podob­na regratu. Obstaja pa ena pomembna razlika, ki nam omogoca to ra­stlino obvarovati tudi za prihodnje rodove. Razlika je v nacinu, kako jo nabiramo – ne z nožkom tako kot pri navadnem regratu, ampak z roko odtrgamo le nekaj listov vsake rastline, da ta lahko raste še naprej. Privošcite si torej košcek sveta, ki je namenjen le vam! Nikjer drugje na svetu ne obstaja takšen, niti po okusu, niti po zdravilnosti, niti po razgledu, kot tam zgoraj pod Ongrom, Dobenom in Rašico. Kdo ve, mogoce vas osreci tako kot bambus? Katja Rebolj, www.katjarebolj.com Recept: Krompirjeva solata s krompirjevko Sestavine: • 1 kg krompirja • cebula • olje, jabolcni kis, sol, poper • pest listov krompirjevke Priprava: Krompir skuhamo do mehkega, ga narežemo na re zine, okisamo in zacinimo, nanj drobno narežemo cebulo ter na koncu dodamo precno narezane liste krompirjevke. Dobro pre mešamo in postrežemo toplo ali hladno. Dober tek! odložil/-a vso težo, stres in skrbi. Po delavnici boš obcutil/-a notranjo umirjenost, globoko sprošcenost in stabilnost. Vadba bo pripomogla tudi k povecanemu pretoku energije, zato boš imel/-a vec energije v vsakodnevnem življenju. Mag. Mojca Tavcar bo poskrbela, da boš vsak položaj lahkotno izvedel/-la, da ti bo v njem udobno in boš obcutil/-a popolnmir. Vabljen/-anaglobinskosprostitevinumiritevsvojegatelesa in uma. Delavnica je primerna tako za zacetnike kot za nadaljevalce. Prijava je obvezna do 25. marca na telefonsko številko 041 821 401 ali na e-naslov drustvopotsrca@gmail.com. www.potsrca.si Napovednik vabilo na 20. PUSTNO POVORKO MAŠKARE SE ZBEREJO OB 13. URI NA PLOŠCADI T3 Na krožno pot po starem Trzinu bo pustna povorka krenila ob 13.30 uri. Zakljucek povorke bo na plošcadi T3, kjer bo nadaljevanje pustnega rajanja in podelitev bogatih nagrad za najlepše maske. ZA POLNE ŽELODCKE OBISKOVALCEV BODO NA STOJNICAH POSKRBELI ZNANI TRZINSKI GOSTINICI! Naj bo pustovanje kar najbolj norcavo, zato vabimo vse, da se v cim vecjem številu udeležijo pustne povorke. VABILO Vabimo vas na gasilsko veselico, ki jo bomo pripravili 10. maja 2020 po slavnostni Florjanovi maši. Zabaval nas bo Ansambel Jureta Zajca. PGD Trzin Mednarodno gibanje Zadnja pomoc Vabimo vas na delavnico o paliativni oskrbi Zadnjapomoc, ki bo v cetrtek 27. februarja, ob 18. uri v enoti Trzin Doma pocitka Mengeš. Prijave: 031 695 040 katarina.pezdirc@dpm.si Število udeležencev je omejeno. DRUŠTVO POT SRCA Društvo Pot srca vabi k vpisu v nov semester vadb! Dobrodošel/la na vadbah, kjer boš prisluhnil/-a svojemu telesu, prebudil/-a stik s sabo, svojim telesom, dušo in umom. Telo boš sprostil/-a in napolnil/-a s pozitivno energijo, dušo boš napolnil/-a s svetlobo in ljubeznijo, svoj um pa boš nežno umiril/-a in zbistril/-a. Urnik rednih vadb: REGENERATIVNA AROMA JOGA: vponedeljekod 20. ure do 21.30 TREBUŠNI PLES: v torek od 21. ure do 22.30 BIODANZA: v sredo od 20. ure do 21.30 PRANAJAMA IN MEDITACIJA: v cetrtek od 19.30 do 21. ure JOGA: v petek od 18. ure do 19.30 Vabljeni tako zacetniki kot izkušeni! Prijave in informacije: 041 821 401, drustvopotsrca@gmail.com, www.potsrca.si Napovednik • Zahvala Clani DRUŠTVA FLORIJAN TRZIN vas vabimo, da se nam pridružite na SKUPNOSTNIH VRTOVIH TRZINA V prijetnem okolju in med prijaznimi sokrajani vas caka vrticek (50 m2, skupna lopa, voda in zastirka, prostor za brezskrbno igro otrok), s pogledom na Kamniško Savinjske Alpe in Domžale, kjer clani že peto leto soustvarjamo drugacen skupnostni prostor za dejavno preživljanje prostega casa ter družbeno in ekološko odgovorno ravnanje. Ce se želite sprostiti, ob pletju poklepetati, z nami uciti kaj novega in hkrati pridelati svoje zdrave ter okusne vrtnine, nam pišite na elektronski naslov: drustvo.florijan@gmail.com Dejavnosti društva upokojencev ŽERJAVCKI • Pohodniki se vsak torek ob 8. uri srecajo pri Mercatorju, od koder gredo na krajše izlete, v 7. marca ob 8. uri. • Kolesarji se ob lepem in ne premrzlem vremenu srecujejo ob ce­trtkihob9. uripredCIH-ominodkolesarijonakrajšeindaljšeizlete po trzinski okolici, in to še vedno v zimski opremi. • Strelci trenirajovsak ponedeljekinpetekod 17. do 18. urena stre­lišcu v trzinski osnovni šoli. • Balinarji tekmujejo v zimski ligi na zaprtem in ogrevanem bali­nišcu na Duplici, sredi marca pa se bo zacela letna liga. • Pevska skupina Žerjavcki prepeva v Jefacnikovi domaciji vsak torek med 17.30 in 19. uro, vabljeni med pevce. • Krožek rocnih spretnosti deluje v Jefacnikovi domaciji ob cetrt­kih od 10.30 naprej oziroma po dogovoru, tel. številka 031 405 646. • Kultura – recitatorji in literarni ustvarjalci se redno srecujejo in sodelujejo na raznih prireditvah, obiskujejo pa tudi domove za sta­rejše. • IZLETI v novem letu so v nacrtih, in to najmanj štirje, kam in kako, pa še ni doloceno. • Ne pozabite na zbor clanov Društva upokojencev Žerjav-cki v petek, 28. februarja, ob 16.30 v Osnovni šoli Trzin. • Še dvoje predavanj imamo v marcu, in sicer 11. ob 9. uri v Dvorani M. Rucigaj o uporabi defibrilatorja in 16. prav tam in ob isti uri pre­davanje o projektu ZDUS »Starejši za starejše«. Ni pomembno, kdaj si rojen. Šteje, kdaj si zacel živeti. Janez Florjanc, podpredsednik Društva upokojencev Žerjavcki, Trzin Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolecin, za tabo ostal bo lep, a bolec spomin. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in teta MIHAELA KAVCIC roj. Brojan, iz Trzina Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece in dar za svete maše. Hvala vsem, ki ste se prišli od nje poslovit na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se župniku, gospodu Bogdanu Dolencu, gasilcem Prostovoljnega ga­silskega društva Trzin, pogrebni službi Vrbancic, pevcem in trobentacu za brezhibno opravljen obred ter cvetlicarni Omers za cudovite cvetlicne aranžmaje. Posebna zahvala pa je namenjena osebju oddelka A1 Doma pocitka Men-geš za strokovno in nesebicno pomoc naši dragi mami v casu njene bolezni in slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Napovednik Društvo Ajda Domžale vabi na zacetni tecaj biodinamike Društvo Ajda Domžale uspešno deluje že 19 let in vsako leto pripravi raznovrsten program. Organiziramo razlicna predavanja in prakticne delavnice o biodinamiki ter sorodnih temah, ki so zelo dobro obiskana, saj so odprta tudi za širšo javnost ne le za clane društva. Biodinamika ni le sonaravni nacin kmetovanja, temvec tudi nacin življenja, razmišljanja in dojemanja sveta okoli nas. Temelje tej me-todi je podal dr. Rudolf Steiner na Kmetijskem tecaju v Koberwitzu leta 1924. Biodinamika tako ni nekaj novega, temvec je že vec kot 90 let prisotna in temeljito preizkušena metoda kmetovanja po celem svetu. Gre za metodo, ki jo lahko prakticiramo na vrtu, njivi ali vec sto hektarskem posestvu kot to pocno v tujini. V biodinamiki je bistveno dojemanje, da živali, rastline in clovek predstavljajo celoto, na katero ucinkuje celotno vesolje (kozmos) s silami planetov našega osoncja in ozvezdij zodiaka. Bolj kot razumemo to medsebojno vpetost in narav­ne ritme ter znamo te zakonitosti uporabiti v njihovi polnosti, bolj smo sposobni pridelati zdravo in ŽIVO hrano. Biodinamika kmetijo dojema kot celoto, saj se na njej prideluje hrana, v cim vecji meri lastna se­mena za nadaljnjo reprodukcijo, s kolobarjenjem se ohranja naravno ravnovesje in raznovrstnost rastlin, s kompostom in biodinamicnimi preparati trajno oživlja tla ter ohranja plodnost zemlje. Poslanstvo Društva Ajda Domžale je širjenje ozavešcenosti ljudi o pomenu zdrave in energijsko polne hrane, ki nam jo prinaša biološko dinamicna metoda pridelave, ter spodbujanje vecje prehranske samo­oskrbe. Predvsem v zimskem casu namenjamo vec casa izobraževa­nju in z veseljem posredujemo naše izkušnje, zato vse zainteresirane vabimo na Zacetni tecaj biodinamike, ki bo potekal 22. 2., 29. 2. in 14. 3. 2020 v Domžalskem domu v Domžalah. Na tecaju bomo spoznali glavna nacela biodinamike, pripravo in uporabo biodinamicnih prepa­ratov, principe uspešnega kolobarjenja, pripravo kompostnega kupa, pomen setvenega koledarja, uporabo rastlinskih pripravkov za zašcito in krepitev rastlin ter mnoge preverjene nasvete za uspešno vrtnarje­nje. V prakticnem delu pa bomo izdelali homeopatski preparat za pol-že, pripravili kompostni kup in izdelali preparat po Mariji Thun. Ogle-dali si bomo tudi orodja in naprave za obdelavo zemlje ter škropljenje. Prikazali bomo tudi obrezovanje, sajenje in cepljenje sadnega drevja, trte in jagodicevja. Tecaj je primeren tako za vrtickarje in kmete kot tudi za vse ostale zainteresirane. Vec informacij in celoten program društva Ajda Domžale najdete na www.ajda-domzale.si. Andreja Videmšek Oglasi NOVI NISSAN JUKECOUPÉ CROSSOVER OBRESTNA 0% MERA* 7let JAMSTVA** SKENIRAJTE ZA AUDIO SISTEM BOSE® PROPILOT ODKRITJE NOVEGA JUKA PERSONAL® PLUS REZERVIRAJTE TESTNO VOŽNJO ŠE DANES Kombinirana poraba goriva: 6,5 – 5,9 l/100 km. Emisije CO2: 147 – 135 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Temp. Emisije NOX: 0,0220 ­ 0,0427g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00027- 0,00028g/km. Št. delcev (x1011): 0,48 – 0,53. Vrednosti meritev porabe in emisijustrezajo novemu standardu meritev WLTP(globalno usklajen postopektestiranja za lahka vozila). Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Velja ob nakupu vozila preko Nissan Financiranja za obdobje 12 mesecev v primeru akcije 50/50. Akcija upošteva 50% polog ter odkupni obrok v višini 50% po preteku enega leta brezobrestnega financiranja. **7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto po programu “As new”, 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz. za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. Velja v primeru akcije 50/50. Akcija velja do 31. 03. 2020. Slike so simbolne. Pooblašceni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Vec na www.nissan.si. Avt T ka c. 108, 1000 Ljubljana. Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 627, prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, servis: 01/ 20 00 570. E-mail: info@malgaj.com ODPRTO OD PON DO PET: OD 8.00 DO 18.00, SOB: OD 8.00 DO 12.00, NED: ZAPRTO www.malgaj.si Dacia Sandero Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o , Dunajska 22, 1511 Ljubljana že za8.500 € + PAKET ZIMSKIH PNEVMATIK 5 let jamstva* 1 leto brezplacnega osnovnega kasko zavarovanja* 3 leta vzdrževanja* Dacia. Zanesljiv partner GRZS. Podana cena (MPC=maloprodajne cene) je neobvezujoca priporocena cena in vkljucuje 22-odstotoni DDV in DMV. *Ob nakupu vozila preko Dacia Financiranja prejmete podaljšano jamstvo za 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, brezplacno osnovno kasko zavarovanje za prvo leto ter redno vzdrževanje vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej. Pogoj za pridobitev omenjenih ugodnosti je obnova avtomobilskega zavarovanja v naslednjem letu preko Dacia Financiranja. Vec informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Poraba pri mešanem ciklu: 4,338-6,699 l/100 km. Emisija CO2: 114-151 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dt. Emisija NOx: 0,0209-0,0364 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018-0,00222 g/km. Število delcev (x1011): 0,1-0,4. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Dacia priporoca dacia.si Avtohi a Malgaj d.o.o., PSC Ljublja na,Tr a ka 108, 1000 Ljubljana , Nova vozila Tel. 01 20 00 560, Rablje na vozila Tel. 01 20 00 560, Servis Tel. 01 20 00 570, E-mail: prodaja.renault.lj@malgaj.com, www.avtohisamalgaj.si | 31 NOVI RANGE ROVER EVOQUE CAS JE, DA VAS OPAZIJO. RANGE ROVER EVOQUE ŽE ZA 349,00 € NA MESEC Z 1,99% OBRESTNO MERO. Novi Range Rover Evoque se enako dobro pocuti tako na mestnih ulicah kot na gorskih poteh. Ima terensko zmogljivost polnokrvnega Land Roverja in je hkrati opremljen za mesto. S tehnologijo ClearSight Ground View lahko vidite pod vozilo in med parkiranjem pazite na jame in nerodno visoke robnike. Evoque zmore vse, le pogledom obcudovanja se nikakor ne more ogniti. Avto Aktiv Intermercatus d.o.o. Ljubljanska cesta 24 1236 Trzin landrover.si Povprecna poraba goriva: 5,4 - 8,2 l/100km. Emisije CO2: 143 - 188 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: EURO 6b. Specificne emisije NOx: 3,1 - 75 g/km. Vrednost specificne emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,11 - 0,29 g/km. Število delcev pri dizelskih motorjih: 0,03E11 – 1.06E11. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževalcev zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. 102,5