Roosevelt je pomilostil izdajalca Washingto n.—Predsednik Roosevelt je spremenil smrtno Wn za izdajalca Max Stepha-iz Detroita v dosmrtno ječo. Stephan je bil obsojen na smrt, ker je dal streho in hrano nememu letalskemu nadporočni-ko je ušel iz koncentracijama taborišča v Kanadi. Predsednik je rekel, da je storil ta korak, ker se mu je 2(lela smrtna kazen prevelika 2a ta slučaj izdajstva. To, če ■le dal nemškemu dezerterju. in hrano, je manjši pre- stopek, kot pa je bil oni nemški/ saboterjev, ki so se izkrcali na ameriški obali lansko pomlad z namenom rušiti ameriško industrijo. Nemški nadporočnik, ki ga je sprejel Stephan pod streho v Detroitu, j'e začel potem vohuniti po deželi t&r je bil odšel iz Detroita v San Antonio, Texas. Max Stephan bi bil šel danes zjutraj na vislice, ako bi ne bil posredoval zanj predsednik Roosevelt._ Rusi so zasedli važno višino severno od Moskve London.—Na fronti severno od Moskve so ruske čete vzele Nemcem zelo važna strategično višino. Nemci so jo poskušali vzeti nazaj 23 krat, toda brez uspeha. Nad 500 nacijev je moralo ta poskus plačati s življenjem. Kraj rusko vrhovno poveljstvo ne označuje natančno. Sodi pa se, da se nahaja ali v Sta-jri Rusiji v bližini jezera Ilmen, j I ali pa južnozapadno od Velike: Luke. V splošnem na ruski fronti I ni posebnih aktivnosti že tri mesece. Toda Nemci vsak dan poročajo, da pričakujejo ruske ofenzive vsak čas. -o- Za pomoč domovini! Američani so okupirali japonsko pristanišče New York. (JIC) — Prejeli Sm° besedilo .naredbe glede povečevanja slovenskih imen na 0Ze«ilju Gorenjske in Koroške prinašamo ta izredni doku-tnent, ki je dokaz in priča enega Najbolj neverjetnih nemških Okusov, da izbrišejo slovenski narod z obličja zemlje, k .^slednje je prevod naredbe. izšla v "Verordnungs und etsblatt des Chefs der Zivil-!®rwaltung in den besetzten Ge. ,'eten Kaerntens uind Krains." ^aredbeni in uradni list šefa i-iie oprave v zasedenih premih Koroške in Kranjske). L^daja B . . . Celovec, 20. av-1 ivs*a 1942 . . . Letnik 1942 št. ■lo ,96> Naredba za ponemčenje ški krstnih imen in nem- ^ način pisanja slovenskih rod-imen v zasedenih prede-*Woške in Kranjske: jj a Podlagi podeljenih mi pol-zapovedujem: T Paragraf 1. . P°raba slovenskih krstnih v prepovedana tako v go-je !Ci k°t v pisavi. Mesto njih jQ. reiba uporabljati odgovarja- a nemška imena. . o Paragraf 2. dov °Venslje slovenskih krst-iačilnien in uvedba nemškega pisania slovenskih rod- l°> t 'u s*a izve(*eni urad- e B da bo dobil vsakdo svo-Y°Sebn0 potrdilo. Vs®h onih slučajih, v katerih Nasilno ponemčevanje Slovencev je slovensko krstno ime in njegova ponemčena oblika, ter slovensko rodbinsko ime in njegov nemški način pisanja, že naveden v seznamu, omenjenem v paragrafu 3., prvi odstavek, bo dostavil potrdilo vsakemu posamezniku krajevni pristojni deželni svetnik (Landrat). V vseh drugih slučajih pa bo ponemčenje krstnega imena ali nemški način •pisanja rodbinskega imena določen in dostavljen, s posebno na-redibo od šefa civilne uprave, Paragraf 5. Določeno nemško krstno ime in določeni nemški način pisanja rodbinskega imena bodo vpisani jav rje sezname. Od onega dneva naprej, ko je v teh javnih seznamih vpisana tozadevna opomba, je dovoljeno izdajati izvlečke iz krstnih, mrtvaških in rodbinskih knjig, le še pod določenim nemškim krstnim imenom in po določenem nemškem načinu pisanja rodbin, skega imena. Paragraf 6, Prestopki proti tem določbam bodo kaznovani z globami ali z zaporom. Prestopki morejo biti kaznovani tudi obenem z globo in zaporom. Paragraf 7. Naredba stopi v veljavo re-troativno od 10. avgusta 1942. Istočasno je razveljavljena naredba o nemškem načinu pisanja krstnih in rodbinskih imen v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske iz februarja 1942, ki je izšla v "Verordnungs und Amtsblatt des Chefs der Zivil-verwaltung fuer die besetzten Gobiete Kaerntens und Krains" v Celovcu, dne 13. avgusta 1942. Podpisan: šef civilne uprave Rainer. V zračni vojni so sklatili 100 japonskih letal. MacAr-thur vodi ofenzivo proti Japoncem v zraku, na suhem in na vodi. Washington, 1. julija.—Mornariško poveljstvo danes poroča, da je ameriška vojska okupirala važno japonsko pristanišče Viru v bližini japonske letalske baze na Mundi. Za posest je bila silna zračna bitka, v kateri so Američani zbili Japoncem 100 bojnih letal. Američani so pri tem izgubili 17 letal in eno prazno transportno ladjo. Viru so uporabljali Japonci za dovoz potrebščin na bazo pri Mundi. Posest tega pristanišča zaznamuje prvo zmago ameriškega orožja v novi ofenzivi, da se požene Japonce s centralnih Solomonov. Drugi sunek, katerega vodi general MacArthur gre pa severno proti veliki japonski bazi ^ebaul na Novi Gvineji. Obe ofenzivi imata isti cilj, dasi operira vsaka zase. Vojni tajnik Stimson je izjavil, da se razvija ofenzivo zadovoljno in natančno po načrtih, dasi se računa na izdaten odpor od strani Japoncev. Prvi napad so izvedle ameriške čete v sredo zjutraj, ko so se izkrcale na otoku Rendova, pet milj južno od Munde. Japonci so vrgli proti Američanom 110 bojnih letal in bombnikov. Japonci so napadali od zjutraj do popoldneva, toda to Amencanftv ni "oviralo, da ne bi izkrcali na obrežje čete in potrebščine. Dočim so ameriške bojne ladje in letala motile Japonce, so se čete izkrcale na otok. V tem boju je bilo, ko so Japonci izgubili 100 svojih letal. Torpedi iz japonskih letal so pa zadeli ameriško transportno ladjo McCawley ter jo poškodovale. Toda to je bilo šele potem, ko so se iz ladje izkrcali vsi vojaki na otok. Niti en ameriški vojak ni pri tem izgubil življenja. V tej najnovejši ofenzivi v južnem Pacifiku poveljuje vsem zavezniškim bojnim silam general MacArthur, ki je pognal proti Japoncem zračno, pomorsko in celinsko silo. MacArthur napada, kot rečeno, v dveh kompletnih kolonah proti severu. Ena prodira severno od Guadalcanala, ki je že okupirala otok Rendova, severno od Guadalcanala. Od tukaj bo prodirala naprej proti Novi Britaniji, kjer imajo Japonci najvažnejšo bazo Rabaul. Druga kolona pa prodira na Novi Gvineji, tudi proti severu in tudi s ciljem proti Novi Britaniji oziroma Rabaulu. Načrte je napravil MacArthur še v aprilu. Obema kolonama poveljuje MacArthur. Američani so okupirali vzhodno od Nove Gvineje tudi otoka Woodlark in Trobriand, kjer so napadli Japonce tako nepričakovano, da se niso utegnili niti braniti. ---o- Poleg 5,000 vojakov, ki bodo z raznimi vajami nastopili v mestnem stadionu v nedeljo pri praznovanju "festivala svobode," bodo nastopile tudi članice armadnih in mornariških pomožnih korov in sicer bodo nastopile WAACS, WAVES, Marines in SPARS. Na sliki vidite skupino brhkih deklet od SPARS. Vrata \v stadion bodo odprta ob 6:30 zvečer. S programom bodo začeli točno ob 7:30 in sicer z nastopom vo jakov. Naš barometer .nekaj dni tako miruje, kot bi zmrznil. Pa ni! Nekaj se bo kmalu premaknil, ko nam bo $10,000 glavni blagajnik Anton Grdina povedal, koliko ima na banki. Vendar pa monamo zapisati, da do petih tisočakov še precej manjika, Mr. Grdina poroča, da sta izročila velikodušen da|r Za bedne v stari domovini poznana in vsem priljubljena, Mr. in Mrs. Frank Ivan-čič, trgovca iz 15416 Saranac Rd. in sicer kar $50. že prej sta darovala kot "neimenovana" lepo vsoto, f V našem uradu so pa darovali: Joe Baznik iz 5713 Prosser Ave. $10. Po $5: Frank Jamnik iz Collinwooda (prinesel Rev. Baraga), Martin in Lucy Romih, 14913 Sylvia Ave. in Mary Zalar iz 1384 E. 171. St. Mrs. Rose Zadnik iz 6111 Shade Ave. je dala $2.50, John Kromar, R. D. 1, Portville, N Y. je pa poslal $2 in obenem obnovil naročnino za Ameriško Domovino za eno leto. John ima sina že tri leta v armadi, ima šaržo narednika ter služi v Floridi. Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem, zlasti pa Jeršanovi družini. Najlepša zahvala vsem dobrim rojakom, ki se tako velikodušno odzivljejo za pomoč našim bednim rojakom v stari domovini. Pa še drugi dajte kaj, če hočete, in če morete. Poroka Jutri ob devetih se bosta po ročila v cčrkvi sv. Kristine gdč. Mary J. Smaltz in Petty Officer Charles Alvin Lindsey. Nevesta je hčerka znane družine Mr. in Mrs. Frank Smalbz iz 21481 Nauman Ave. Po poroki bosta odpotovala v Connecticut, kjer bo soproga ostala, dokler ne bo odšel njen soprog na morje. Vse .najboljše želimo mlademu paru v novem stanu. Tajnik na počitnicah Ciril Rovanšek, tajnik dr. sv. Janeza Krst. št. 37 ABZ bo od 3. do 12. julija odsoten iz mesta. V tem času ga bo nadome-stoval v vseh društvenih zadevah Charles Vertovsnik, 1104 E. 71. St., telefon HE 0941. 9,000- 8,000- $7,000- §6,000— $5,000- $4,000— $3,000— $2,000— $1,000— Nov ženski odsek pri jug. vojnih veteranih Organizacija Jugoslovanskih vojnih veteranov, postaja 3 Ameriške jugoslovanske legije, bo ustanovila nov ženski odsek. Prva seja bo v nedeljo 11. julija ob dveh popoldne v SND na St. Clair Ave. K temu odseku lahko pristopijo: mati veterana, žena, sestra in hči, ne glede na to, če je veteran služil v ameriški ali jugoslovanski vojski, ako je sedaj ameriški državljan ter član te organizacije. Vse te so prošene, naj pri dej o na omenjeno sejo. Več informacij lahko dobite pri tajniku Frank Mervarju, 5372 St. Clair Ave. Vesela vest Družino Mr. in Mrs. George Braidic, 14308 Lake Shore Blvd. so obiskale vile rojenice in j i podarile krepkega sinkota. Materino dekliško ime je bilo Frances Germ, čestitke! Ameriški bombniki so razbijali Palermo Afrika, 1. jut — Ameriške' zračne trdnjave so brez vsake posebne opozicije včeraj bombardirale važno pristanišče Palermo na Siciliji. Bombe so zadevale razna skladišča in druge važne vojaške naprave. Dvoje letal, ki so spremljala bombnike, je bilo izgubljenih. Palermo, ki je doživel že toliko napadov, je zdaj približno sesut, trdijo zavezniška poročila. Rimski radio je po napadu poročalo veliki škodi tega zračnega napada na Palermo. Radio iz Berlina je pa danes trdil, da so ameriški bombniki včeraj zopet obiskali kraje v bližini Aten na Grškem. Prememba naslova Firma. Cook Furnace & Sheet Metal se je preselila čez cesto od prejšnjega naslova na 536 E. 152. St. Dela nove in popravlja stare futneze ter žlebove. Jugoslovanski gerilci so .ustavili nemško ofenzivo na Balkanu London, 1. julija.—Jugoslovanski gerilci so štrli poskus osmih nemških divizij, da bi očistili pot za obrambo proti možni invaziji zaveznikov na Balkanu. Od osmih nemških divizij je ostalo komaj polovica. Kot poročajo jugoslovanski krogi, so začeli Nemci z ofenzivo proti jugoslovanskim geril-cem na 15. maja, hoteč popolnoma iztrebiti gerilce. Toda naleteli so na pravo sršenovo gnezdo v Bosni, Hercegovini in Črni gori. Napadeni iz zased in prelazov so se morali Nemci umakniti pred Jugoslovani z velikimi izgubami. -o- Pozdravi iz Brooklyna Družina Zupančič iz Homer Ave. pošilja vsem .prijateljem in znancem najlepše pozdrave iz Brooklyna, N. Y. Naši vojaki Joe Hace, četrti sin družine Mr. in Mrs. Tony Hace iz 980 E. 74. St. je odšel na 30. junija k vojakom. Njegova brata Tony in Frank sta v Afriki, Edward služi pa pri trgovski mornarici. Tako sta ostala zdaj doma sama oče in mati, vsi štirje sinovi pa služijo Stricu Samu. Da bi le vsi zdravi prišli nazaj. BS BB » Harold Lausin, sin Mr. in Mrs. Leo Lausin, 301 E. 216. St. je prišel domov na dopust k svoji ženki. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu ali pokličejo po telefonu IVanhoe 0063. Nazaj se bo vrnil zopet v pondeljek in sicer k trgovski mornarici. n ta m Včeraj je odšel v treningo k marinom Frank Simončič, sin Mr. in Mrs. Vincent Simončič iz 563 W. 65. St. Cleveland, O. Treningo bo dobil na rochester-ski univerzi v Rochester, N. Y Njegov starejši brat Vincent se pa začasno nahaja v Filadel- fiji, Pa. in sicer je njegov naslov: Pvt. Vincent J. Simoncic, Armored School, School Dte. M. Barracks, Navy Yards, Philadelphia, Pa. Obema fantoma želimo vso srečo in pa zdravja, ta ta ta V pondeljek 5. julija bo odšel k vojakom Joe Picely, sin dobro poznane družine Mr. in Mrs. Picely, 18701 Muskoka Ave. Naj bi ga spremljala sreča in zdravje. ta ta ta Domov je prišel na dopust mornar Frank Grimšič, sin Mai"-tina Grimšiča iz 641 E. 123. St. Pri brodarenju ipo raznih morjih je doživel mnogo razburljivih dogodkov. Enkrat je njegovo ladjo napadlo 15 nemških letal. Frank pripoveduje, da so se z ladjo vračali iz Afrike domov v Ameriko, ko so prihrumeli nad-nje naciji ter ladjo obsuli s svin-čenkami. Frank si je rešil življenje s tem, da se je vrgel za bližnji top. Na Baragovem grobu V sredo večer se je vrnil Anton Grdina iz L'Anse, Michigan, kjer se je udeležil Baragovega zborovanja na povabilo mar-quettske škofije. V torek, na praznik sv. Petra in Pavla, je bilo obiskovanje groba misijonarja škofa Frederik Barage, katerega se je udeležlo nad 80 duhovnikov. Mr. Grdina je vzel nekaj zanimivih filmskih slik in obeta, da bo pozneje opisal romanje na ta znamenit kraj. Iz Clevelanda sta se udeležila romanja tudi gg. Julij Slap-šak in Louis Baznik, iz New Yorka je prihitel g. Franc Gab-rovšek. Slovesno praznovanje 100 letnice misijonskega delovanja škofa Barage se je vršilo pod vodstvom škofa Francis J. Magnerja in predsednika Baragove zveze, Rev. F. M. Scheringerjy. -o- Preganjanje slovenskega duhovništva Neue Berne Nachrichten objavlja v svoji številki od 29. maja memorandum konference nemškim škofov: "V okupirani Jugoslaviji je položaj vere ravno tako slab, kot na Poljskem. Skoro vsi slovenski duhovni iz Gorenjske se nahajajo v koncentracijskih taboriščih. Vse imetje, ki je pripadalo dne 10. julija 1941 cerkveni oblasti, je konfiscirano. Slovenci, globoko religiozen narod, so s tem silno prizadeti. -o- Madama Kajšek je zdaj v Braziliji Natal, Brazilija. — Sem je dospela madama Chiang Kai-shek, žena vrhovnega poveljnika kitajske armade. Dospela je z obiska v Zed. državah in je na potu domov. Rib bo primanjkovalo letošnjo zimo Washington. — Notranji tajnik Harold Ickes poroča, da bo letošnjo zimo najbrže veliko pomanjkanje rib na trgu. Ribolov je zelo okrnjen radi vojne. 150,000 avtov nima znamk V Greater Clevelandu je od 370,000 registriranih avtov, kupilo le 215,000 lastnikov federalno znamko za $5. Kogar zalotijo brez te znamke, bo plačal $50 kazni, ali pa zo zaprt 30 dni. Svinjine in jagnjetine bo nekaj več Washington. — Vladna živilska administracija poroča, da bo svinjine, jagnjetine in kozlovine v prihodnjih treh mesecih za civilno prebivalstvo neikaj več na trgu, kot pa zadnje tri mesece. Govedine in teletine pa ne bo nič več kot zdaj. Prijazen obisk Naše uredništvo je posetil prijazni Rev. Raphael Straži-šar, OFM, ki župnikuje na največji slovenski farmarski naselbini, Willardu, Wisconsin. Ob tej priliki si je naročil tudi Ameriško Domovino. Prav lepa hvala za obisk in za naročnino. ** Ne bo seje! Radi postavnega praznika v pondeljek društvo sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ ne bo imelo seje, ampak bo v torek 6. julija ob osmih zvečer. Po seji bo nekoliko medsebojnega razvedrila, kot navadno. Tajnica bo pobirala asesment od šestih naprej. PI ft M ER1 SKftlpDOMOVIN ft »i^SS811*^ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^TrV^Co SLOVENIAN MORNING ■ ^■M—I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER NO. 155 CLEVELAND 3, O., FRIDAY MORNING, JULY 2, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 2, 1943 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAIOTS DEBXVEC. Editor 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays_ NAROČNINA: , Za Ameriko In Kanado na leto »8.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta »4.0G Za Ameriko ln Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta »255 Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: celo leto »6.50, pol leta »3.50, četrt leta »2.00 Posamezna številka, 3c _____ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada »8.50 per year. Cleveland by mail »7.50 per jt*t U. s. and Canada »3.50 for 6 months. Cleveland by mail »4.00 for 6 month« D. s. and Canada »2.00 for 3 months. Cleveland by mall »2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier »650 per year, »3.50 for 6 months. »24)0 for > monthj _Single copies, 3c __ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._ No. 155 Fri., July 2, 1943 Newburske novice Danes bi rad, da imam Brez-nikarjevo, Zormanovo, ali. pa Kristanovo moč izraza, da bi se mogel zadostno in primerno zahvaliti vsem onim, ki so zadnji teden in pa v nedeljo jutro pripravili vse potrebno za dostojno slavljenje praznika sv. Rešnje-ga Telesa. Kdor je bil v nedeljo tukaj gori in je videl te prekrasne altar je in kapelice in je občudoval ves obcestni kinč in se čudil ljubkim altarčkom po verandah in pred hišami, ta bo vedel, da ne pritiravam ako rečem, da je bilo nebeško lepo urejeno. Zato, hvala tisočera vsem kateri ste vse to pripravljali in se trudili, da je bilo krasno, kot še malo kedaj, če tudi imamo procesije že kakih 20 let. Kedo je vse to napravil?? Jaz bi gotovo izgrešil kog^; če bi začel naštevati posamezne osebe. Toda On, v čegar čast in slavo ste vse to pripravili, 0,n ve za rsacega. Tudi mi pribljižno vemo, kedo so, saj delajo to že lete. Hvala tudi vsem, ki so svoje domove okrasili in ceste tako posnažili in pobelili, še danes jih je prijetno viditi. Posebno zahvalo moramo izreči Jos. Kovaču, ki je skrbel, da so bile ceste od mestnih uslužbencev pometene in popla-knene. .. Hvala maršalom, in tudi šolskim sestram, ki so uvrstili procesijo pravočasno in jo potem vodili, da ni bilo kakega nereda. Tako velika procesija in tako lep red je mogoč, le tam, kjer je pravo razpoloženje in perfektno sodelovanje. Tega pri tej slavnosti ni manjkalo. Čast Bogu! * * * » Dr. Krek pozivlje primorske in koroške Slovence k vztrajnosti Dr. Miha Krek, podpredsednik Jugoslovanske vlade, ki se silno trudi za restoracijo Primorja in Koroške, je imel oni dan na londonskem radiu sledeč značilen govor, ki zasluži, da ga prinesemo na tem prominentnem mestu: Sicilija, Sardinija in južna Italija se kade od dima bomb in prahu razvalin. Nemška vojna industrija je v plomenih. Nemško porursko industrijsko središče je pod vodo. Podpredsednik angleške vlade, g. Atley, je v četrtek izjavil v parlamentu, da niti sovražnik, niti nihče drugi ne bo odvrnil zaveznikov, da ne bi z vsemi sredstvi uničevali sovražnika do končne zmage. Že je jasno tudi najbolj zagrizenim pristašem osi in onim, ki so trdno verovali v njeno moč kot nepremagljivo silo, da smo priče ogromnega pripravljalnega ognja pred končnim napadom na Hitlerjevo evropsko trdnjavo. Na ta račun se porajajo nove intrige in špekulacije, da bi izkoristile nasprotujoče si interese evropskih narodov in slabilo njihovo skupno odporno moč. Tudi po naši domovini je sovražnik razmetal različne vesti o tem, kako se bo vojna končala, kako se bo urejevala bodoča Evropa v našo škodo, kako se bo na našo škodo sklenil posben mir z Italijo, kako da bodo Angleži in Amerikan-ci na naših tleh zasledovali druge interese in drugo politiko kot Rusi, da so Angleži in Amerikanci proti nam kot Slovanom, da imajo mnogo več interesa za Avstrijo in Italijo kot za nas in podobno. Čimbolj gorostasna je laž, čimbolj je neverjetna, čimbolj osupneš ob njej, tembolj upa sovražnik, da bo vsaj za nekaj časa učinkovala. Sicer se tudi sovražnikova propaganda zaveda, da ima laž kratke noge ali upa, da bo mogla vplivati na razpoloženje podjarmljenih, iztradanih in zbeganih narodov po pravilu: "Laži in zopet laži in neprestano ponavlja svojo laž, nekaj bo že ostalo, nekaj se | bo že prijelo." Ne verujem, da bi mogla ta sovražnikova propaganda imeti med Slovenci kaj uspeha. Poznam zavednost in politično modrost slovenskega človeka. A kljub vsemu temu nam narekuje dolžnost, da smo vsi čuječi in nevtralni, da neprestano ljudstvo pravilno informiramo in vzdržujemo jasno linijo naše vojne politike in povojnih ciljev in raz-krinkujemo sovražnikove laži. Tisti, ki vodijo, morajo vedeti, da zlasti v takih strašnih razmerah kot je sedanja okupacija, narod ničesar ne bo storil zgolj radi njihove želje in ukaza, ampak bo žrtvoval vse, tudi življenje, če bo globoko prepričan, da je žrtev potrebna in upanje na uspeh opravičeno. Spretnost današnjega vodstva naroda v okupirani domovini torej nii umetnost komandiranja, ampak umetnost prepričevanja in stvar popolnega zaupanja. Dragi Slovenci)! Imam vse to pred očmi. Vidim vaše žrtve in napore, one. ki ste jih že dali v tej grozni borbi, vidim vaše sedanje trpljenje in muke in slutim k&j še vse bo treba prestati do osvoboditve. Upoštevajoč vse to vam iz polnega prepričanja, po vsem, kar morem vedeti in znati rečem in vas zagotavljam: Politika vseh zaveznikov, poleg Rusov, zlasti tudi Angležev in Amerikancev proti vsem silam osi je samo ena: Brezpogojna predaja! Brezpogojno predajo sta zahtevala Roosevelt in Churchill na konferenci v Casablanci, brezpogojna predaja se zahteva sedaj iz Wash-ingtona, brezpogojno predajo zahtevajo angleške in ameriške bombe in granate, brezpogojno predajo bo zahtevala zavezniška vojska. Ta zahteva po brezpogojni predaji sil osi pa vsebuje najresneje in najodkritosrčneje trdno in neizpremenljivo odločitev, da bodo vsi zavezniški narodi veliki in mali svobodno odločali o svoji bodoči usodi, da bo v Evropi ustvarjen tak red, ki bo tudi nam zajamčil svoboden naroden obstoj in razvoj, da bodo Slovenci združeni in osvobojeni mogli uživati sadove miru kot enakopravni bratje v jugoslovanski državni skupnosti in preko nje v skupnosti miroljubnih demokratičnih narodov Evrope. Še eno posebno besedo ljubezni naj rečem koroškim in primorskim Slovencem. Četrt stoletja ste vztrajali v težkem narodnostnem boju. Danes je vaše trpljenje tako strašno, da se v Trstu italijanske družine selijo iz okolice policijskih zaporov, odkoder odmeva grozen krik slovenskih mučeni-kov, ki jih trpinči fašistična policija. Četrt stoletja ste znali pametno in modro in vztrajno čuvati zemljo svojih očetov. Vztrajajte, prosim vas, še danes v tej zgodovinski uri, čuvajte varno in vztrajno slovenski obraz in slovensko življenje za veliko uro smrti fašizma, in nacizma; ki bo ura tudi vašega odrešenja. Družina Stephen Shimko in Frances, rojena Kalister. Tja se je udomačila mala Sandra Ann, katero sta spremila Frank in Rose Kalister v cerkev prvič. Ime "Sandra" najbrže prihaja od Sandola. Pri Frank Flakovi družini pa se je zglasil prestolonaslednik Francek. B o t r o v a a 1 a sta mu Stan in Lena Flak. * * * V življenju se marsikaj čudnega zgodi. Charles Meeus, sin belgijskega bogataša, se je peljal nekoč proti domu iz šole in na vlaku prišel v stiko z nekim Kitajcem, katerega je začel iz-praševati glede Kitajske in ga na posled, misleč, da je Kitajec še pogan, začel poučevati v katoliški veri. Kitajec ga je pazljivo poslušal. To je Karla tako spodbudlo, da je sklenil, da ga bo spreobrnil h katoliški veri. Ni pa se malo začudil, ko se mu Kitajec razodene in dokaže, da je prvi katoliški kitajski škof. Predno sta se ločila, je rekel škof: "Mi bi te rabili na Kitajskem." Kari je res zapustil vse premoženje svojega očeta, postal duhovnik in tudi misijonar na Kitajskem. Čudna so pota božja. "Vse to ljubezen stri." Ljubezen je prignala Stanley Prhne-ta iz Great Lakes Training Station nazaj domov k svoji izvo-1 ljenki, Rose Marie Koprivnik. Da bo vse gvisno, jo je v so"boto pripeljal k slovesni poroki, da bo odsedaj naprej samo njegova in mu je nihče ne bo mogel vzeti. Stanley je sin pok. John Prhne-ta in Frančiške rojene žontar. Za nekaj dni sta odšla malo po svetu, potem pa bo Stanko moral nazaj v službo, dočim bo nevesta ostala pri starših. * * * Vojaki se radi ženijo. Mora tako ibiti, ker se jih toliko poroči potem pa ha j d nazaj v taborišče. John Udovec je prišel za nekaj dni dopusta domov. Hitro je poiskal svojo izbrano nevesto Lillian Trhlin in se poročil predno bo treba nazaj v kasarno. John je sin Anton Udoveca in Jozefine, rojene Rogelj. Nevesta je češke narodnosti. * * * Pa še tretji par je stopil v zakonski jarem. Ta dva sta Valentin Oblak iz Rosewood in Mary Fabjan rojena Legan. Nekateri pravijo, da se starejšim ljudem ni treba poročati. Pa se mi zdi, da so včasih razmere take, da se prav smelo tudi taki poročijo. On ima dom, pa nima gospodinje. Ona pa je vajena gospodinjstva. pa doma nima. Zakaj bi tudi taki ne mogli urediti svoje; zadeve tako, da bo obema prav ? Ni napačno, če bosta ostala vedno teh misli kot sta sedaj. * * * Če pa si Ti tako smart, pa po-1 vej, kedo je storil največ za pre-, bujenje delavcev? Kar povej.j Če ne veš bom prihodnjič razlo-. žil. In bil je urednik nekega lista, j katerega je vdova težila na.sod-; ni j i, zato, ker je zapisal, da jej "pokojni zapustil svojo soprogo j in šel v boljše življenje, kjer boj imel večni mir." * * * j Za naš naraščaj so skrbele zadnji teden sledeče družine: | Anton Meljač ml. in Rose, roje-' i na Gregorič, kamor je prišel na board mali Theodore, ki ima za botre John in Elizabeth Vene. Ko je šel nekoč kardinal Farley, papežev namestnik v New Yorku, v Rim, se je vozil na isti ladji neki zagrizen francoski protiverec, ki je pri vsaki priliki pokazal svoje sovraštvo do vere in duhovnikov s tem, da je delal grde opazke. Nikdo se ni zmenil za njegovo oslarijo, najmanj pa kardinal Farley. Zato je nekega dne Francoz prav na glas začel pripovedovati: "Slišal sem," je dejal in gledal naravnost v škofa Farleya, "dp. kadar v Madagascar u obesijo"kakega duhovnika, da vselej zraven obesijo tudi osla." Škof Farley se je malo nasmejal, potem pa pristavil: "Kaj ne, gospod, kako srečna sva midva, da nisva v Madagascarju." He, he, ha. Take zaušnice Francoz najbrže ni lahko prenesel. * * * Iz daljnega Icelanda je prišel Louis Hočevar Jr. iz Elizabeth Ave. Louis je bil tam leto in pol. Sedaj pa ga pošilja vlada v šolo za kadete. To je lepo priznanje za njegovo zvesto službo! Čestitamo! * * * Ali ste že prejeli vaše vstopnice na "Summer Festival?" Ce jih še niste, so vas morda naši mali poslanci zgrešili in v tem slučaju jih pridite iskat. Te vstopnice vam nudijo veliko srečo. Tisti dan bo oddanih bondov in tudi v gotovini za $700. Ta veliki piknik se vrši na šolskem dvorišču 8. avgusta. Povabite svoje prijatelje od vseh krajev, m a g a r i iz New Yorka. * * * \ Zdravnik: "Torej bolan si? Kje pa te najbolj boli?" Dečko: "Boo hoo! V šoli." -o-- Delo na farmah TO IN ONO Filmski igralec Charlie Chaplin, je napravil v Ameriki m'lijone. Kljub temu, da je tukaj že nad 30 let, ni še nikdar vprašal za ameriško državljanstvo. Dočim gredo vsi drugi; filmski igralci po taboriščih in zabavajo vojake, in to brez-j pjačno, ni Chaplin napravil niti enega koraka še v to smer. Pa vendar je bil lansko leto med najbolj glasnimi, da morajo zavezniki odpreti drugo fronto. To je zopet eden tistih klopov, ki pijejo ameriško kri. Hubbard Rd., Madison, O. — Kakor sem že večkrat pričel svoj dopis z vremenom, tako bom storil tudi danes, kajti naša usoda je odvisna največ od | vremena. Ce je preveč dežja, kot ga je bilo letošnjo pomlad, ni prav in sedaj pa, kot izgleda, ga bo pa premalo, vsaj za nekatere rastline. Posebno ga bo premalo za take rastline, s katerimi se jaz navadno pečam — to so rožice. Za druge rastline na polju ga pa ni potrebno toliko, posebno po teh krajih, ker je zemlja bolj rahla in peščena ter blizu jezera, ki se namaka od jezerskih žil. Zato pa ostane tudi dlje časa vlažna celo v najhujši vročini. To je tudi vzrok, da vse lepo uspeva. Pšenica je že tako lepo visoka in polnih klasov, da se ji kar načuditi ni mogoče. Jaz jo opazujem doma na vrtu med cvetlicami, vsaj tako se je bilo primerilo, ko mi jo je bil Eddie prinesel z njive. Tudi koruza že prav prijazno kuka iz zemlje. Sploh vse izgleda kalna j lepše, da je kar veselje ogledavat. Ne vem pa ne, kako se to dopade onim, ki vse to posejejo in posade. Ko jih tako od daleč ogledujem in opazujem, ko se vozijo s traktorjem sem in tje, je videti kaj prijetno to delo. Sosed John je najbližji mene in ko se tako vozi po njivi, ga je kaj prijetno opazovati. Koruza zraste v teh krajih do 15 čevljev visoko in obrodi navadno prav dobro. Za vse take in enake stvari se zanimam, a da bi prijel za kakšno delo, tega pa ne. Letos je bilo precej težko s takim delom, ker je neprestano deževalo in zato je bilo treba držati v eni roki dežnik in z drugo pa sejat ali posajat. Radoveden sem, kako kaj uespevajo "Victory gardens" v mestih. No, pa tam jim dež gotovo ni delal preglavice in so menda zlahka posadili in posejali svoje obširno polje kar s porča, da se jim ni bilo treba namakati na dežju. Res sem radoveden, kakšen bo kaj njih pridelek? Ce bi mi bila sreča mila, bi prišel enkrat pogledat naše kmetovalce v Clevelandu. Tukajšnji trgovci, ki prodajajo razno semenje, pravijo, da so tisti "Victory gardens" za samo škodo in pa zgubo, ker samo uničujejo semena in drugega pa itak ni. Farmarji pa, ki bi resnično napravili kakšno korist za splošno svetovno zmago, pa semenja ne dobe, da bi ga mogli posejati in posaditi. Tako na primer poznega krompirja za seme sploh dobiti ni mogoče. Pravijo, da je bil, dokler se ga je sploh še moglo dobiti, po $8.50 za sto funtov in potem pa k temu pride-nimo še najmanj $1.50 za umetno gnojilo, pa znese 10 dolarjev. In če bi ga zrastlo polovico več, to je, da bi bila dobra letina in v jeseni pa naj bi bil krompir po $1.20 bušel, ali pa morda po dva centa funt, pa bi dobili potem zanj po $4.00 za sto funtov. Tako je, vidite, kje je pa še vse delo? Treba je krompir tudi škrofiti, da ga črvi in gosenice ne požro. Kot je bilo spomladi treba z eno držati za ma-relo je sedaj treba pa z eno se otepat komarjev in z drugo pa puliti plevel. Ko bi človek imel tri roke, pa bi bilo kaj prijetno. Vse drugače pa je za mestne ljudi, ker so vedno V takem kraju, da komarji ne morejo do njih. Posebno ljudje v uradih se imajo kaj komodno, kar lepo si nastavijo tiste pihalnike, pa jim odganjajo1 vročino in komarje in v dežju jim pa tudi marel ni treba, ker se lahko pretikajo od vrat do vrat ter jim dež dostikrat prav pride, da lahko stopijo v kakšno gostilno pod pretvezo, da se prevedli. Pri tem pa le duša trpi, ker se vljiva ploha nanjo. Ker pa v naših krajih nimamo takih prilik, zato pravim, da mestni ljudje že na tem svetu vživajo nebesa, dočim jih mi podeželski ljudje pričakujemo šele na drugem svetu, ker je vse predrago za nas, posebno nekatere, da bi si mogli privoščiti kaj. Res pa je nespametno tarnati in se jeziti čez draginjo. Tisti, ki delajo in prilično tudi dobro zaslužijo, kupijo lahko neglede na malo višje cene; takim, ki pa ne zaslužimo, se pa tudi ne izplača tarnati, ker itak nič ne zaleže. Saj če nimam na mizi poleg velike sklede solate tudi mesa, pa kar tisto zapojem "En mal solatice, pa brez pratice ..." potem se pa že prestane. Ko grem od mize, malo pas nategnem, kot sem bil tega vajen že pred davnimi leti. Ko sem prišel v to obljubljeno deželo, je bil predsednik Cleveland. Tedaj ni bilo ne dela ne denarja, pa tudi "prate" ne. Sem in tam smo skupaj "skolektali" kakšen kvodriček, da smo si kupili kakšno telečjo glavo ali pa prešičjo, katera se je dobila tedaj za od 15 do 25 centov. To je bilo pač odvisno, kako velika je bila in iz tega smo potem skuhali ajmoht, da smo se najedli. Tedaj še nisem bil sam svoj gospodar, kot še danes nisem. Takrat sem bil še pod očetovo komando in potem, ko sem se oženil, pa že veste vsi tisti, ki ste poročeni, kakšno svobodo ima človek na tem svetu. Tako sem pod ved-io komando, pa ni nič hudega, saj tako komando presneto malo poslušam in za vse ukaze imam navadno gluha ušesa. Mislim, da st tako podobno godi povsod in le ne vem, zakaj vse tako sili v ta zakonski jarem? Pa prej še ni bilo zamere, a sedaj, ko se poroči fant pred odhodom, kot bi rekel v smrt (Saj ne gre vsak v smrt. Op.) in izgleda, da sedaj prihaja do veljave tisti pregovor, ki pravi, da poročiti se je dovolj tri dni pred smrtjo. Izgleda, kot da se tisti rek uresničuje. To pa menda samo zato, da ne bo svet ostal prazen in treba skrbet, da bo vojakov in bolniških strežnic zopet za prihodnjo vojno. Saj bo skoro gotovo ta navada ostala še za naprej, da se bodo vršila vojn^ na vsakih dvajset let. Žalostno pa je to v tem, ker bo na tisoče otrok, ki ne bodo poznali svojih očetov. Dandanes je res svet obrnjen narobe in se ne zaveda, kaj prav za prav počenja in to taktične municije strahovanja in slabosti. Že skoro mesec dni svare radio postaje osišča pred neposredno grozečo nevarnostjo invazije na evropsko celino. To svoje svarilo so širili preko vseh radio postaj, ki se nahajajo v njihovih rokah. Danes jf j radio Beograd, jutri bo radie ^ Paris ali oddaja v AntwerpeM in povrh tega še dnevni prenosi usmerjeni proti Zedinjenim državam iz radio oddajnih postaj v Rimu in Berlinu. Nikdo v Washingtonu ne b® povedal nikomur, da nimam« namena napasti letos poleti evropske celine. Razven tega P8 tudi nikdo, izvzemši peščice naj' višjih voditeljev naše vlade, D1 ve kdaj in kje bo prišlo do i"' vazi je. Oni, ki vedo, pa te^ seveda ne povedo. Ako bi * storili, bi bila življenja vsd naših fantov, ki onkraj moi'J* služijo v uniformi, v veliki f varnosti. Obenem pa ima seveda šče določene in dosti učinkovi'1 možnosti, da vsaj približno <■' žene, kaj naše vrhovno vojaškj vodstvo namerava storiti. M;' hova izvidniška letala, ki Je' več milj nad našimi postoj^ kami v Severni Afriki, vza# jo vsak dan posnetke, ki J1, razodevajo naše koncentrat je vojaštva, dovoz naše oskr in zaloge municije. Z lahk1 izslede ladje pripravljene invazijo, katere tovorimo ® dokih v Severni Afriki — ;1 jih tovorimo tam. Povrh ^ pa imajo še obširne špijon^ mreže v nevtralnih deželah» Portugalska in Španija, in ! veda Švedska in Švicarska,15 jim tudi daje priliko, da rejo mnogo vojaških infor"1 cij, ki se izmuznejo ven. Hitler in Mussolini, ki sta ■ tako dolgo bahala, da zavez| ki ne bodo mogli nikdar na' pičiti dovolj vojaških sil 1 jih napadejo in jim izw vse, kar je fašizem s svoJ roparskimi napadi nagr'ab'1 20 letih nasilja, sta začel« zadnjem času peti drugačno sem. Stalingrad in Severna' rika sta strategično sliko ških dogodkov močno Pre, gačila. Zavezniki so zda) ofenzivi in njihova sredstva vsak dan silnejša. Dr. Goeb su, Virginio Gayda-i in v drugim fašističnim zvočni*1 je ta situacija postavila tane in težke probleme. žiti morajo svojim ljudst "to čudno naključje" — še ni dovolj, upoštevati je ba tudi podjarmljene naro^fi satelitske vlade. (Dalje na 3 strani) je vse iz strahu pred to podivjano vojno, katere bi se vsak rad rešil na kak način. Seveda tega ne stori v kakšni zmedenosti, ker ima dovolj časa za'premisiek kaj jfc pTav m kaj ni. Vse to nam je prinesla tako zvana naprednost. Mlade fante izučijo pobijanja mesto kaj koristnega za človeški rod, potem se pa trkamo na prsi, češ, kako napredni smo. Kadar narod izgubi ljubezen drug od drugega in se začne pobijat, tedaj se vse prerado pozabi na nadnaravno moč. Kakor je rekel oni znameniti govornik: Koder koli boste hodili, ne pozabite na Boga in delajte za mir in ljubezen drug do drugega. Pri nas je sedaj košnja in vsi se prav pridno vrte na senože-tih. Dasi se zdi meni to eno najtežjih del, pa me vseeno včasih naprosijo, da-grem tudi jaz malo pomagat, toda posebne koristi nimajo od mene, ker sem le bolj za peto kolo. Pri vozu sem pa več za napoto kot korist. Prav lepo je živeti na deželi, samo če bi ne bilo treba delati, saj veste, da se jaz najraje držim bolj v senci in pa v moji pisarni. Ce bi bila tista Strojinova hiša malo bolj blizu in pa da bi dolarji ne imeli tako velike besede, pa/bi bilo res pravo veselje v tej na-zarenski vročini, ko se mora človek res dobro obleči, da ga sonce ne opali. Saj' smo pa tudi že tako porujaveli, da izgledamo, kot bi prišli ravnokar iz Afrike. No, pa saj pravijo, da je to zdravo, saj se hodi gospoda še celo namenoma palit k jezeru, da se ja bolj opeče. Pozdrav, Frank Leskovic. -o- Invazija Napisal Peter Wood Washington. (ONA) — Naš sovražnik si je izmislil nov način, da bi se igral z narodi zedi-njenih nacij, kakor mačka z mišjo — in sicer na polju propagande. To pot skušajo obrniti mogočno orožje, vojno živcev, proti ameriškemu narodu in se poslužujejo kot najvažnejše Minili"""! "Kaj pa ti je, revček, ^ se pa jočeš?" sočutno VP gospa malega fantička, ki * na vso moč drl. "Kaj se ne bom jokal, ^ pa moja mama šla in mi mojo malo mačico." ^ "Ti ubožček, ti, in zdaj hudo za mucko, kaj ne?" j "Aha! Saj mi je mama obetala, da jo bom lahko u jaz sam." "Ne verjamem, da ima tako mehko srce, kot ga in11* ša Mica," je pripovedovala tica svoji sosedi. "Da ima mehko srce, J viš?", "Od sile je nežna, ti i Ko jo je oni dan kobila hf se je Mica vso noč kisala, ^ da je kobila jezna nanjo. # "Ako bi videl, Janezek jj nekdo preteplje osla in bi J pinčenje ustavil, kakšna bi bila to?" vpraša učitelji larčka. J "Bratska ljubezen," se kolikokrat v duhu poromam ' vas in v sončna, brezskrbna let5 mladosti, prežite v vas! Se ne povsem deset let sem v star, ko se je prigodilo to cud°.ki je zapisano v teh listih. * , Od dvanajstih do ene smo meli opoldanski odmor v obeh 'azi"edih — dva sta bila tedaj lri Sv. Tomažu, zdaj jih je lenda šest. Kose črnega kruha, ki smo "j1 dobili od doma za obed, so pdravj naši zobje kmalu zmle-r Prav siti in ne popolno-! 3 smo se igrali in kričali r bežnem trgu okoli cerkve, 11 smo porabili čas do ene ,a k»k izlet. Včasih smo pri P1 zabredli tudi na pokopali-iCe; doli koncem vasi leži, ka-i, deset minut od cerkve od- ^Ijeno. j^elik križ stoji na sredi po-I Pališča. Ne, da resnico govo-rmoram reči: je stal tedaj f sredi. Ker od tedaj so tudi H mrtvih na eno stran zelo rZsirili, kakor gori ob cerkvi [°učeče se mladine, šolo. Če j današnji pošto jim pred ta-visokini križem sredi gro-se mi vedno zdi, kakor bi wtus 2 njega čuval nad gro-1 Pokoli, ali kakor bi na 6ln razpeti in trpeči Zveličar .lazProstrtimi svojimi roka-"'agoslavljal v grobih spe-j 'Odpočijte se sladko od neSa dela, vsega truda, pre->8a trpljenja." V tistih P še seve o tem nisem raz-f H ker trpljenja še nisem , Nižini ega križa smo na- j poletnega dne na ze- 111 grobu nenavadno stvar, ^kopališče vsaj nenava- ' Klopko (klopčič) sukan- , akaj ne? Saj ne pokopa- |Vendar lahko zgubi ta ali J^ska sukanec! lepo klopko! Kdo ga j®4 Položil sem?" rWdno smo obstopili ^ Z zanimanjem, a vendar bojaznijo v srcu smo og- klopko. Izprva se ga l"°takniti nismo upali. I ■ astnina mrtvecev je, ne ga vzeti!" je opomnil in važno eden tovarišev. )(l °Pomba nas je v prvem1 VzHemirila. Menda smo si ^ ^cih priznali, jaz vsaj si j, " "Ce je last umrlih, seve lSSo. Bila bi tatvina." A besede, ki so branile in e °Vedovale, so že v prihodih fipu budile v mislih hre-e po klopku. In čim da-ga ogledovali, tem bolj asl0 hrepenenje, rasel pa '1 Pogum, i bi tukaj ležalo. Vzemi- i s„ j rca Je bila mnogim lzgo-ta beseda. A previdnejši j boječi so se še brani- , 'kar; Mrliči bi prišli po-01,Or>j. Njihovo je," je važ-L^^nil velik, rdečelas fant. ) lztegnjene roke so se pla-•Nknile. y misliš, da bi res prišli?" Lfovo pridejo. Že večkrat I^Sal, da sb prišli." ^'ipovedoval nam je ču->(u*°dbo o nekem hlapcu v lo^ji fari. Ta je slekel go-ko je ležal na mrtva-lj jj,°dru, nove nogavice, ki j"1 k oblekla dobra hči. Mi-Škoda bi jih bilo, če bi i)(ij,)6rni pokopali. A kaj se | ' Gospodar se je vrnil ta-ij, noč v domačo hišo, in mu je moral nesti ukra-iVj, ^gavice na pokopališče, j^od polnoči do ene se je Tesno nam je postajalo pri srcih. A kmalu so drznejši izmed trume ugovarjali. "Ah, to je le taka povest. Ne pridejo ne! Vzemimo klopko. Tukaj segnije." "Kdo ga vzame?" "Jaz ne! Kaj pa naj ž njim —?" — "Jaz tudi ne. Še s šibo me bi doma, ker bi mislili, da sem ga ukradel." — "Jaz tudi ne. Vsak dan moram tod mimo v šolo. Če bi me rajnki prijeli _j" "Kaj bi prijeli!" sem se pogumno in zasmehljivo oglasil jaz. V srcu sem se sicer hudo bal. A Košar, ki sem mu ugovarjal, je bil v šoli moj tekmec; zato sem ga hotel osmešiti in ponižati. "Ti lahko govoriš, ker ne hodiš tod mimo. Pa ga vzemi ti _!» Tega nisem pričakoval. V hipu mi je postalo vroče. A pokazati strahu nisem maral. Rajši sem hlinil z besedami pogum, ki ga v srcu ni bilo. "Kaj pa bi bilo, če ga vzamem?" "Z jezikom! Drugače ga že ne upaš." Postajalo mi je tesneje in tesneje pri srcu. Če ne vzamem klopka, sem osramočen pred vsemi, jaz, ki sem hotel Košarja osramotiti! A če ga — ne, saj ničesar ne bo! "Pa ga vzamem. Misliš, da sem takšen strahopetec!" Vzel sem klopko, dasi z nemirno, tresočo roko in sem ga vteknil v žep. A komaj sem ga začutil v žepu, mi je legla na srce težeča, mračna misel: "Kaj, če bi ponoči njegov astnik in gospodar res prišel ponj ?" Ni mi bilo prijetno tisto popoldne v šoli. Venomer sem bil zatopljen v resno razmišljeva-nje in tuhtanje. Druge dneve sem bil še precej pazljiv, a tisti dan mi je glas učiteljev udarjal na uho kakor iz velike daljave. Tako sem umel komaj napol, kaj da je govoril in učil dobri stari mož. "Klopko je sicer lepo in veli-to," sem tuhtal venomer. "Do-3ro število pokcev za bič mi lahko brat splete iz njega" — jaz še ti pastirski umetnosti nisem bil prav kos — "celo za lep aič bi bilo menda dovolj. A vendar —" Sicer me biči in pokci niso posebno zanimali. Govoril sem si v srcu to samo, da, bi pregnal strah iz njega, in bi se klopka razveselilo. Prazno upanje! Ker vsaki lepi misli je takoj sledil težak pomislek: '"A vendar — prav za prav je klopko ukradeno. Celo na blagoslovljeni zemlji, na pokopališču ukradeno! In če bi mrtveci po noči res prišli ponj, kaj tedaj ?" Ob tem omahovanju sem se slednjič za trdno odločil, da vržem med potjo domov klopko v stran. Sklenil sem, a storil ne. Menda se mi je zdelo sukanca vendar škoda, da bi kje v grmovju strohnel in segnil. In tolažil sem se ter si delal, pogum z mislijo: "Saj mrtvi ne morejo iz grobov! Če ga pa res hočejo imeti nazaj, tako ali tako pridejo ponj. Kdo pa jim naj pove, da sem ga vrgel na poti proč?" Tako sem klopko pustil v žepu. A kolikorkrat sem se ga dotaknil, sem se iznova zbal, da mi bo le v nesrečo, in sem si moral na novo dajati v mislih poguma. Prišel sem domov. Takoj, še preden sem odložil torbo, sem skril usodno klopko v omaro, globoko pod nedeljsko obleko. "Tukaj ga ne najde nihče iz-lahka. O priliki pa ga že porabim za bič." (Dalje prihodnjič.) Invazija (Nadaljevanje z 2 strani) Izjave na radio oddajah osi-šča, katere smo slišali v teku zadnjih 14 dni, nam kažejo s koliko napetostjo narodi zasedene Evrope čakajo na odrešenje, katero jim more prinesti edinole invazija evropske celine. Pierre Laval, eden od najznamenitejših kvizlingov, je to čisto odkritosrčno priznal v enem svojih zadnjih nagovorov, naslovljenem narodu Francije. Pritoževal se je nad velikanskim navdušenjem za stvar zaveznikov, katero je prebudila v Franciji prva vest, ki je na radiu oznanila uspešno invazijo Amerikancev v Severni Afriki. Sovražnik poskuša zdaj vliti več poguma in moči svojemu narodu, ki se boji invazije. Več tednov zdaj že razlagajo na dolgo in široko, kaj bi invazija prinesla nacistom in fašistom. Da se drugače izrazimo, poslužujejo se propagande strahu, katero so prej uporabljali napram zaveznikom, ki jim je pa danes dobrodošla za njihov lastni narod, katerega pojemajočo moralo je treba podpreti. Najrazličnejše misterijozne laži si izmišljujejo fašistični pro-pagandisti, s katerimi svare in strahu jej o italijanski in nemški narod, češ, da bodo zavezniki o priliki invazije nastopili s strahotno krutostjo. Toda Hitler in njegov vazal, II Duce, vesta, da to ne bo zadostovalo, da zravna hrbtenico in tilnik njihovim starim pristašem in da jih strne zopet' v trdno, strnjeno in trmasto odporno maso, ki bi bila potrebna, da odbije invazijo. Naloga sovražnikov je, da uničijo ogromni prestiž, katerega je zaveznikom ustvarila njihova neprestano naraščajoča sila. 'v mislih in srcih vseh narodov v zasedenih deželah. Toda to izvršiti ni lahka naloga — spomin na Stalingrad in na Severno Afriko je (preveč živ in velik v dušah evropskih ljudstev. Vsi vedo, da je rasa nadljudi najmanj dvakrat dobila strašen, porazen udarec. Zato pa Hitler in Mussolini poskušata zdaj prepričati svoje narode, da zavezniki niso sigurni in ne vedo kaj naj zdaj store. Dokazati hočeta, da je Evropa še vedno nepremagljiva trdnjava in da se zavezniki boje invazijo zares poskusiti. V tem cilju je sovražnik širil na tisoče bajk o poskusih invazije. Tako daleč gredo, da tudi že označijo dan, kdaj bomo napadli Evropo — ako ravno vedo, da so vsa taka pročila od konca do kraja izmišljena. Potem, ,ko označeni dan mine ne da bi prišlo do invazije, se sovražna propaganda zopet bahavo obrne k svojemu narodu, češ, glejte kak bojazljivi so zavezniki, ne upajo si, napasti nas. Tako se nadajo pomiriti razdražene živce svojih nemirnih ljudstev. S tem upajo tu- di, da bodo nas prevarali, da bodo v nas — zedinjenih narodih — vzbudili prazna upanja na nenadno zmago, ter tako iz-podkopali našo odločnost, da napnemo vse svoje sile na produkcijski fronti, na domači fronti, in na bojišiču samem. Ne smemo dovoliti tej najnovejši zvijači sovražne propagande, da se uspešno razvije. Ako bomo in kadar bomo napravili invazijo Evrope, o tem nam bodo poročali naši voditelji sami. Do takrat pa je zelo umestno, da poslušamo vse vesti, ki govore o "neposredno predstoječi invaziji" s pravilno mero kritike in nezaupanja. ZADNJI ROKOVNJAČ Humoreska. Spisal Janko Mlakar "Prvi slovenski hribola^zici" se je srce kar samo smejalo od veselja in se je kaj sladko zahvalila ljubeznivemu gospodu Brtonclju. Coklja je pa "pesniku" rekel: "Vedno sem obžaloval izgubo našega pesnika Prešerna, tola sedaj spoznam, da je dobila Slovenija v vas, gospod Br-toncelj, vrednega naslednika." Ta Emina "himna" se nam je pa tako priljubila, da jo je šoba celo spravil na note. Še sedaj je to moja najljubša pesmica, kadar sedim v "Pihlerje-vim kevdru." v Zaklicali smo še parkrat "ži-vio" na Koroško, potem smo se pa obrnili proti dolini. Griža, Šoba in Coklja so šli naprej z izgovorom, da morajo pripravi- ti ležišča in so nam kmalu izginili iz oči. Ostala sva pri Emi sama z Brtoncljem. Pridružil se nam je pa še med potjo nek majhen pobič, ki je tudi šel v dolino. Emi je na prijazno vprašanje takoj povedal, da ga kličejo za Jurčka. Doma je bil v Stranjah, kakor je pripovedoval, prinesel je trem drvarjem, ki so sekali v gozdu, moko in slanino. Meni Jurčkova družba ni bila posebno všeč, že veste zakaj, toda odpoditi pa ga tudi nisem mogel. Tako smo prišli že črez pol pota. Zmračilo se je skoraj popolnoma. Bila je sicer lepa mesečna noč, a v gostem gozdu se je pa videlo kaj slabo. Naenkrat zaslišimo presunljiv žvižg, in trije rokovnjači stoje pred nami, kakor bi iz-rastli iz tal. Tako so bili grdi, da sem se jih prav pošteno ustrašil. Imeli so dolge razmršene brade in lase, široki klobuki so jim zakrivali obraze, suknjiče so imeli oblečene narobe, za pasom so jim tičali dolgi noži, v rokah so pa vihteli — gorske palice. Nastal je velikansk krik. Jaz sem padel takoj na tla, kakor mi je bilo naročeno. Brtoncelj je pa sprožil svoj slepo nabasani samokres rokovnjaškemu papežu naravnost v prsi. Zato ga je pa papež-Griža tako otr-nil z gorjačo po glavi, da je takoj videl dva solnca, akoravno je bilo po noči.^Najbrže se je hotel pri tej priliki znositi nad njim za "golobardca." Sedaj se pa tudi Brtoncelj zakadi vanj, kakor razjarjen ris, in začne se prav resen boj. Dva rokovnjača sta imela dosti opraviti, da sta ga spravila na tla in ga zvezala, tako je bil okrog sebe. Prigovarjala sta mu ves čas, naj se ne brani zares, ker ga po ogovoru morajo zvezati, toda Brtoncelj je jezno siknil: "Saj smo se tudi dogovorili, da bodete mahali s palicami mimo glav, pa ne po njih." Dobro, da ni Ema slišala tega razgovora. Revica se je kar sesedla ob strahu, akoravno jo je viteški rokovnjač Šoba tolažil, češ, da se ne gre za življenje, ampak le za denar. Po kratkem boju nastane mir —. Papež nas ukaže preiskati in začne grozovito robantiti in kleti, ker so našli premalo. Potem pa vpraša Emo, kje je dona, in če bi se mogla odkupiti. Ubožica je bila tako preplašena, da je komaj odgovarjala. Slednjič je spravila ven, da ima v Ljubljani premožno mater. Nato se gre papež s Šobo nekoliko v stran posvetovat, rokovnjač Coklja je pa ostal pri nas za stražo. Tu se naenkrat spomnim, da Jurčka ni nikjer. Takoj mi postane toplo, ko mi šine misel v glavo, da je morda šel klicat na pomoč drvarje. Toda mojo pozornost sta zopet obrnila nase rokovnjača, ki sta se vrnila od posvetovanja. Papež se mogočno razkorači pred Emo in pravi: "Napišite na listek svoji materi, naj izroči tistemu, ki ga ji prinese, pet tisoč goldinarjev, in da ne sme nikomur niti besedice o tem črhniti, ako ji je vaše življenje ljubo. Eden bo nesel pismo še nocoj v Ljubljano. Jutri bomo pa čakali o polnoči na Predaslju. Ako dobimo okupnino, ste še isto uro prosti. Ako pa ne, bodete še isto noč viseli na najvišji smreki." Nato me papež sune pod rebra in zarjove: (Dalje prihodnjič.) DOBER ODGOVOR Žalosten nacij. — Narednik Manfrak, mladi naeijski avijatičar čmerno sedi pri mizi, kamor mu je bilo postavljeno kosilo v vojaškem uradu na Islandiji. Zajeli so ga, ko je s padalom odskočil iz ranjenega nemškega letala, ki je bilo zadeto od ameriških protizračnih baterij. Nekega dne je francoski kralj Ludvik XVIII. predsedoval ministrski seji. Minister 'de Cor-bireres se je tako zamislil v posle, ki so jih obravnavali na seji, da ni prav nič opazil, kako je privlekel iz žepa dozo in jo položil poleg sebe na mizo. Kralja je vznevoljila ta kršitev etikete. Namršil je obrvi, da bi pokazal svojo nezadovoljnost. Toda minister tudi kraljeve nevolje ni zapazil in je privlekel iz žepa še robec ter ga položil poleg doze. Končno je kralja minila potrpežljivost, prekinil je sejo iii rekel Corbireresu: "Gospod minister, zdi se mi, da boste izpraznili vse svoje žepe." Tedaj je Corbireres zapazil storjeno napako, toda ni zgubil prisotnosti duha, ampak je hlad-no-krvno, smeje se odgovoril: "Veličanstvo, boljše je. da minister izpraznjuje svoje žepe, kakor da bi jih polnil." DELO DOBIJO Horizontal in Vertical Boring Mill operatorji Layout Man Machine Shop Machine Assemblers Inšpektor za Machine Shop, na velikem delu Crane Operator Radial Drill Operatorji * ■ " ■ a Barvarji Structural Fitters PLAČA OD URE Ako ste zdaj v vojnem delu, morate dobiti dovoljenje, da ste na razpolago. THE WELLMAN ENGINEERING CO. 7000 CENTRAL AVE. t (157) ŽENSKE se sprejme ZA ČIŠČENJE Nočno delo Vprašajte za Mr. Stacker od 8 zjutraj do 5 popoldne. CARNEGIE MEDICAL BLDG. 10515 Carnegie Ave. (160) MALI 0GLAS5 LEPA PRILIKA 6 sob za eno družino, 2 garaži, pršna kopel, toilet v kleti, na 19319 Cherokee Ave. pri E. 185. cesti. Cena $6,800, gotovine $2,000, drugo kot rent. Se lahko takoj vselite v to hišo. 8 sob za 2 družini, na 436 E. 158. St. cena samo $5,500. 9 sob za 1 družino, parna gor-kota, v dobrem stanju na Par-melee Ave. cena $6,500. Za podrobnosti pokličite L. Petrich 19001 Kildeer Ave. _IV 1874_ Hiša za 1 družino Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob, v j ako dobrem stanju, fire place, china kabineti, lot 40x167, na 15216 Daniel Ave. Pokličite KEnmore 0450. * (156) Soba s kuhinjo V najem se odda soba s kuhinjo 1 ali 2 ženskama. Vprašajte na 981 Addison Rd. (157) Stanovanje iščejo želimo dobiti 4 ali 5 čistih sob na vzhodni strani. Plačamo od $25 do $40 na mesec. Kdor ima kaj naj pokliče Eli Gosdanovic, Michigan 2681. (157) Zakaj so Japonci odnehali na Attu otoku. — Odgovorna to nam da najbolje 105 mm top, iz katerega so naši top-ničarji izstrelili nad 2,000 izstrelkov v štiri dnevni bitki. Vse tako izgleda, da se Japoncem tako postopanje naših vojakov ni dopadlo, zato so se raje umaknili in nato pa so naši vojaki okupirali omenjeni otok, ki se nahaja v skupini Aleutskih otokov. Hiše naprodaj 6 sob na Miller Ave. $3,800. 6 sob na Dillewood Rd. $6,300. 7 sob iz opeke, Nottingham Rd. $12,700. 5 sob, nova, na Ormiston. $6,-850. Dve hiši po eno družino, 6 sob, na enem velikem lotu, lepo drevje. $8,500. Tudi loti, farme in apartmen- ti. J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV-7540 zveč. KE-0288. p®yicranr BUY ONlftD STATES 3VAR Jezno ga je pogledal: "Kako naj jaz to vem?" Na pragu spalnice je mahoma vprašal: "Si-li danes kaj videla mojega sina Henrika? Baje je bil v Štajru." "Jaz ga nisem videl, pač pa ga je videla naša mala deklica, vabila ga je, naj pride, pa ni hotel priti in je strašno izgledal, otrok samega strahu ne more spati. Zakaj ni prišel, kaj se je zgodilo?" Posvetila je v spalnico, on pa je nepremično stal. Z votlim glasom je rekel: '"Ni smel priti, ker mi je na Dunaju rekel, da ljubi Štefa-no, pa sem mu zato prepovedal hišo." "Tak —" je začela Helena, toda žugajoč je zaklical: "Stoj, ne psuj ga, tega ne trpim. Kaj more zato če ga je zfačarala nesramna ženska. V slepi jezi sem mu prepovedal in zopet ne, tega ni storil. To so storili drugi. Henrik je tako zrel, tako plemenit, tako dober . . . ne, on že ne. Njegova roka ne more moriti, Joahim Hen-delnova roka bi mogla, da, Hen-rikova. pa nikdar. Ko je prišel do svojega gradu, je bilo gori vse mrtvo, samo eno okno je bilo razsvetljeno. Za tem je sedela gospa Helena ob postelji svoje hčerkice, ki je neprestano klicala brata in ni hotela spati. Mati se je močno bala, da j,o bo prijela božjast. Nihče ni slišal priti jezdeca, zato je moral trikrat potrkati na vrata, preden so prišli služabniki. S svečo v roki mu je v ponočni obleki po stopnicah doli prišla nasproti njegova gospa. Poljubila ga je in mu je takoj potožila, kake križe da ima z deklico, ki noče ne jesti ne spati in venomer kliče Henrika. Nemo in mrko je stopal poleg nje. Henrika kliče ubogo dete! Henrika je on vrgel iz svojega srca, iz svoje hiše — pahnil ga je v obup in morda— Ko sta se bližala spalnici, je prekinil svoj zamišljeni molk in je jel pripovedovati: "No, to pot so pogoreli na Dunaju strupeni jeziki, papež-niki. Cerkve ne dobe nobene, to se pravi, žal, eno, ker je bil zopet enkrat predober moj fant _ 99 ' Potem je nadaljeval: "To je pa zopet lepo. Komaj pridem v Štajer, pa mi povedo, da se je izvršil umor." Helena se je močno stresla: "Jezus, Marija! Koga so pa umorili? Jaz ne vem ničesar." Obstal je, velikanski in gro-zan: "Štefano Švertner. Sicer je zaslužila, in ne bom žaloval za njo!" Gospa je tresoč se po vsem životu zašepetala: "Kdo je to storil?" JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE Zopet se je obrnil proti ljudstvu in njegov krepki moški glas se je razlegal po celem trgu, čez katerega je zaeno s treh cerkva gromelo dvanajst polnočnih udarcev: "Kakor gotovo sem tu, tako gotovo bo jutri umor maščevan. Sedaj pa pojdite vsak na svoj dom, zakaj ura je polnoči. Strelci, tudi vi odidite in se zberite v arzenalu, vsak pa naj obdrži v rokah svoje orožje, ker velja jutri poiskati morilca." Počasi, kakor se trume vstalih mrličev na jutranji klic čuvarjev poizgube v grobove, so razšle mrke množice in so izpraznile mestni trg. Samo Hendel je še z dvema COOK FURNACE & SHEET METAL Dele in popravila za vseh vrst furnezov Delamo nove in popravljamo stare žlebove. Res. Phone: Liberty 2590 _536 East 152. ST._ Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue General Georges Catroux, ki nam ga predstavlja gornja slika je bil od odbora za svobodno F}rancijo imenovan generalnim guvernerjem v Alžiru. General ima posebne sposobnosti za občevanje z Moslemi. MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO.'S HLADNO PRITLIČJE IJour 1943 un 'n ~S>un Kopalne obleke Za ženske in dekleta čedne nove kopalne o- bleke, v lepih novih vzor- O*^ cih. Lastex kombinacije — . . . tesno umerjena ali ■ | široka krila. Mere 34 do 38 za dekleta in žene. ZAKKAJSEK FUNERAL HOME. Ine 6018 St Clair Ave. Telefon: ENdlcott S1U RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! Dekliške "Sun-Loving kopalne obleke Velika izbera in barv v krasnih stilih za dekleta. 20% volnene, 80% bombažne. Mere za dekleta od 7 do 10 let stara. POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal, ' Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. Ameriški general Divight Eisenhoiver, desni na sliki, ki je vrhovni poveljnik zavezniške armade v Severni Afriki prejema odlikovanje "Veliki križ častne legije," katerega mu je izročil francoski general Henri Giraud. Ceremonije so bile izvršene v palači Palais d'Ete v Alžiru. Moške lične kopalne hlače Običajno vredne 2.95! Temno modre, royal ali temno rdeče barve. Različni vzorci—vse dobro izdelane. Mere 28 do 40—polne mere. The May Co. hladno pritličje EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. Ženski in dekliški POLETNI Anklets ( * Fina tkanina mercerized bombaža I • Ribbed z doli obrnjenimi robi JL tJ Pr« ženski in otroški fini mercerized bombažni anklets v novih poletnih barvah. Le nekoliko poškodovani, običajno po 29c. Mere 8 M- do 10 The May Co. hladno pritličje Ignac Slapnik, si CVETLICAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Francoski vojaki v Severni Afriki so brez obotavljanja sprejeli ameriško orožje in se podali na manevre. Na sliki vidimo dva francoska častnika, ki preiskušata ameriški telefonski aparai na oklopnem avtu. * _______AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 2, 1943 baklonoscema ob straneh ostal pred Madlzederjevo hišo. V vetru so mu vihrali lasje in se mu je napihoval plašč. Nanovo je vprašal Madlzederja: "Ga li ni v Štajru; kje pa je vendar? Vi boste vendar vedeli? Ve li za ta umor? Je-li prebral moje pismo?" Madlzeder je stopil tik pred lendelnovega konja in je rekel : "Gospod, res ne vem, kje je, in če je kaj slišal o umoru. Pismo je prebral, in sem se ves oožji dan pulil ž njim, nikdar tega ne bom pozabil." Hendel je vprašal, srce mu je nemirno bilo: "Zakaj ste se pulili?" "Ni hotel verjeti." "Kljub mojemu pismu?" "Kljub vašemu pismu?" Vihar zastoka. Luna skrije svoje mrtvaško obličje. Zopet prihaja iz predmestja sem čez vodo ječanje in ihtenje. "Torej se je branil?" "Na vse pretege, gospod. Če bi se mi ne bil tako ustavljal, bi bili že opoldne Štefano izbob-nali iz mesta. Toda on me je prosil, rotil ter me je, ko je vse pričalo zoper njo, prisilil, da naj čakam še do polnoči, še eno pot da bo napravil, da se izpriča njena nedolžnost: od takrat ;e še ni vrnil." Molčeč in hropeč je poslušal Hendel, divje mu je tolklo.srce. O, nesramna vlačuga! Dobro je, da je mrtva. Toda ali ni čudovita ta nedolžnost in ljubezen njegovega otroka! Branil je svetišče svoje ljubezni, ko je že oskrunjeno ležalo pred njim na tleh. In Hendelnovo sočutje z njegovim ponosni motrokom je naenkrat premagalo njegov srd, srd nad mrtvo deklico. Silno ga je bolela izguba ljubljenca, toda ostal je miren. "Torej kje mislite, da je?" je vprašal in je z bodečim pogledom meril Madlzederja. "Nihče ne ve. Baje je jezdil proti Lincu. Spominjam se, da mi je rekel, da hoče sam govoriti s Štefano." Madlzeder je obmolknil. Počasi je šel z roko preko čela. Grozna misel mu je liki grda, ostudna ponočna ptica šinila v pekoče možgane. Zamajal je z glavo, da bi jo odpodil. "Jutri zjutraj bom poslal sle v Line ponj," je rekel globoko sopihajoč. "Sicer sva se sprla vsled njegove ljubezni; toda v težkih časih ne bo pustil Štajra na cedilu, to vem. So-li v oko-lišču pasavski roparji?" je naglo vprašal: "Kaj lahko bi bil kdo izmed njih umoril Štefano, ta sodrga je vsega zmožna. Sicer pa mislim, da niti umora vodijo v Garsten. Pač niso hoteli zaradi te vlačuge s svojim redovnim bratom ostati v sramoti." Toda sam sebi ne verjame. — Ko je nato sam skozi mrtvo mesto jahal proti domu, ga je neprestano spremljala in mučila misel.-- ... Se ni li že večkrat zgodilo, da se je moški, ki ga je podpihnil hinavski prijatelj, maščeval nad žensko, ki ga je varala, s tem, da ji je porinil jeklo v vlačugarsko srce? — Izpodbodel je konja in je z divjo naglico pod šumečimi drevesi jahal skozi nočni vihar proti svojemu gradu. Ponočna pošast je letela ž njim. Boril se je zoper njo, z mečem je mahal proti njej. Toda ni se hotela umakniti. Njegov ubogi otrok se je boril ves dan, ko so pa odpovedale vse priče, je obupal--in je prijel za bodalo.---Ne, hišo, hotel bi, da bi tega ne bil storil. On je bil moj ponos in njegova mati je bila moja prva ljubezen! — Marjeta, Marjeta!" je vzkliknil v divjem hrepenenju, tedaj je njegova žena smuknila v spalnico, kakor bi se bala, da se bo* prikazala rajna žena, ki jo je poklical. Z Vizerfelda, kraja umora, je priletel tenak klic hripavega petelina. Vedno bolj bledo so plesale zvezde med drevesi, ki so šumela okoli gradu. Hendel je videl pred seboj s tal zrasti vislice, gori je opazil moškega s temnimi lasmi in angelskimi očmi .. . Tedaj se je zdrznil Hendel, mož iz jekla in železa, opo-. tekajoč je za svojo ženo stopil | v spalnico, rekoč: '"Mrazi me . . . jutri me čaka težko delo . . . Sedaj moram nekoliko počiti. Prinesi mi toplo odejo, ostani pri meni in mi daj roko." XIII. Bilo je ob štirih zjutraj. Po morilni noči se je začelo svetlikati, kakor po vsaki drugi. Tiho je prihajalo jutro izza črnih gozdov, zlato se je svetilo nad polji in se je v tisoč in tisoč rosnih kapljicah lesketalo v cvetlicah. Na lahno so začele ptice v zelenju dreves prepevati svojo jutranjo hvalno pesem; ena je priletela k oknu, skozi katero je vsako jutro gledala prijazna deklica in sipala drobtinice drobnim krilatcem. "Cib, cib, cib," je kljuvala na okno in prosila; toda danes se nihče ne gane, nikogar ni k oknu. Notri v sobi je mrzla in bleda ležala deklica na svojem rev- nem ležišču, in njene roke so ji sklenjene počivale nad prebo-denim srcem . . . spala je in spala in se ni prebudila. Dve rmeni sveči sta goreli in se kadili poleg mrtvaškega ležišča. Mati, ki je na svojih rokah gori prinesla svoje dete in je položila na posteljo, je vsa zlomljena sedela ob njeni glavi. Cele ure je že prejokala in pre-vpila, sedaj ne more več. Le tu-intam zajeclja ime svojega otroka, ali sveta imena, potem zopet nemo sedi kakor okamenela od boli in bridkosti. Sveče ob mrtvaški postelji so dalje gorele in se kadile, kar je .ena padla in je ugasnila. Tedaj se je dvignila mati, da jo po konci postavi ter se je sklonila nad čudoviti, mirni, bledi obraz, ki so ga obkroževali kostanjevi kodrci, in je jecljala:! "Štefka, Štefka, vstani, čas je že, da vstaneš. O, ti ne vstaneš nikoli več, oh, kaj naj storim jaz nesrečnica brez svojega otroka." Cuj, zunaj pred hišo se čuje-jo koraki. Kdo prihaja? Že škripljejo koraki po stopnicah gori in čuje se krepko moško govorjenje. Kar stopi v mrtvaško sobo — pater Albert, nekdo 1 še prihaja za njim. Ne da se začudila ali količkaj P1 maknila, se je mati z objokar mi očmi srepo ozrla na visol ga moža v benediktinski hal" ki je urno stopil k mrtvaške« ležišču in je spričo blede del ce in gorečih sveč bolestno' kliknil: '"Za božjo voljo, je to res, za Boga svetega, kako je to zgodilo?" Sedaj se je ojunačila nest na mati, vstala je in je s tre čim se prstom pokazala na1 tve prsi svoje hčere, na kate so tako pobožno sklenjene čivale bele voščene roke, i» s suhimi očmi ihtela: "Zabodli . . . zabodli . .J' mi mojo Štefko! . . . sinoči mi jo zabodli." (Dalje prihodnjič) -o- Pomagajte Ameriki, kup* obrambne bonde in znamk*