Mladinci iz francoskega mesta La Ciotat so bili v sredo gostje osnovne organizacije ZSMS v Tekstilindusu. Dopoldne so si ogledali proizvodnjo;popoldne pa so preživeli na pikniku. Leto XXVIII. Številka 57 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 1. 8. 1975 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. urednik Albin Učakar N£'fP ^£ gflBftfc i| fgb ^^^i U: ^ ^U'''a 1974 P" °b torkih in petkih 1. avgust — občinski praznik Jesenic in Kranja iTjra —————————————i J XXV. JUBILEJNI MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 8. DO 18. AVGUSTA Tito v Helsinkih V sredo se je v finskem glavnem mestu začela evropska konferenca o varnosti in sodelovanju. Konference se med delegacijami iz 33 evropskih držav ter Kanade in ZDA udeležuje tudi jugoslovanska delegacija, ki jo vodi predsednik republike Josip BrozTito. V Helsinkih se je že pred pri-četkom konference srečal s številnimi državniki, med njimi s predsednikom ZRN Schmidtom, ciprskim predsednikom Makariom, generalnim sekretarjem CK PK SZ Leoni-dom Brežnjevim, predsednikom Finske Vrhom Kekkone-nom in še z nekaterimi drugimi. Pogovarjal se je tudi z generalnim sekretarjem OZN dr. Kurtom Waldheimom. RIS o osnutku družbenega plana Slovenski izvršni svet je v torek razpravljal o tem, ali je gradivo o osnutku družbenega plana do leta 1980 že tako popolno, da ga je moč dati kot osnutek v javno razpravo. Ugotovili so, da je v besedilu še precej želja in tudi precej nejasnosti, predvsem glede na sedanji svetovni gospodarski položaj. Poleg tega bi plan moral vsebovati tudi smernice in ukrepe republiških organov, ki bi jih uveljavili, če plana ne bi uresničevali v zarisani smeri. Točneje bi bilo potrebno opredeliti tudi medsebojno razmerje gibanja osebnih dohodkov in pokojnin, otroških dodatkov in podobno. Pri skupni porabi pa bi morali ločiti, kaj so čisti upravni stroški, kaj je v resnici tisti denar, ki gre za oplemenitenje znanja, za zdravstvo, otroško varstvo ind. Višina osebnih dohodkov pa naj bi bila še bolj odvisna od rezultatov dela. Sporazum za cementarno Ker so se lani in letos izredno podražila gradbena dela in montaža, bo treba za dograditev cementarne Anhovo zbrati dodatnih 892 milijonov dinarjev. Anhovski Salonit tega denarja ne more zbrati sam. Zato je slovenska gospodarska zbornica priporočila porabnikom cementa, da sklenejo samoupravni sporazum, po katerem bodo združevali sredstva za dograditev nove cementarne z zmogljivostjo okrog milijon ton cementa letno. Tito čestital vesoljcem Predsednik republike Josip BrozTito je poslal generalnemu sekretarju komunistične partije Sovjetske zveze Leoni-du Brežnjevu in predsedniku prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Nikolaju Podgornemu telegram z najprisrčnejšimi čestitkami ob uspešni vesoljski misiji. Čestitke je poslal tudi predsedniku ZDA Geraldu Fordu in ameriškim vesoljcem. Pogovor z brigadirji Sekretar IK predsedstva C K ZKS Franc Setmc in predsednik slovenske mladine Ljubo Jasnič sta torek prebila med brigadirji v Brkinih, kjer gradijo slemensko cesto. Gosta sta se najprej Šesta s predstavniki sežanske občine. Na gradbišču pa sta obiskala več delovišč ter se z brigadirji pogovarjala o njihovem delu in poteku akcije. Popoldne pa sta se ustavila v brigadirskem naselju Tatre, kjer sta se dalj časa zadržala v prisrčnem pogovoru z mladimi graditelji. Hidrogradnja v Iraku Jugoslovansko podjetje Hidrogradnja je sklenilo z iraško vlado pogodbo o graditvi prve faze glavnih preko pov irigacijske ga sistema Kir-kuk. Vrednost del je več kot 75 milijonov dinarjev. Hidrogradnja naj bi dela končala V treh letih z več kot tisoč jugo slovanskimi in iraškimi inženirji, tehniki in delavci. PRASKI K ut Minuli ponedeljek so prebivalci Lesc proslavili krajevni praznik, prvi krajevni praznik v 30. letih svobode. Nanj so se zelo skrbno pripravili, saj sta bila svečani program s slovesno sejo krajevne skupnosti in kulturni program pestra in kvalitetna. Pred družbenim centrom v Lescah je bila kulturna prireditev z nastopom pevskega zbora Verige, folklorne skupine, godbe na pihala in harmonikarskega orkestra glasbene šole. — Foto: D. S. Za skladen družbenoekonomski razvoj V jeseniški občini so se prizadevno vključili v napore za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike in so se po posebnem akcijskem programu že sestali komunisti v osnovnih organizacijah, sindikalni delavci ter številne druge organizacije na terenu in v delovnih organizacijah ter v drugih sredinah. Pred nedavnim pa je o uresničevanju ciljev družbenoekonomske politike razpravljal tudi občinski izvršni svet ter koordinacijski odbor pri Socialistični zvezi. Da bi dovolj hitro odpravili nekatere probleme, ki ovirajo realizacijo začrtane družbenoekonomske politike in pospešili razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti, bodo samoupravni organi v organizacijah združenega dela in interesnih skupnostih obravnavali analize poslovanja in na osnovi teh analiz sprejeli ustrezne ukrepe. Na Jesenicah bodo razpravljali tudi o osnutku srednjeročnega plana za obdobje 1976 do 1980, ki bo temeljil na samoupravnem planiranju vseh najpomembnejših dejavnikov združenega dela, od TOZD, SIS do občine. Zavzeli se bodo tudi za krepitev samoupravljanja, delovne organizacije bodo sprejele stabilizacijske programe, zaposlovanje bodo morali uskladiti s tisto stopnjo rasti, ki je sprejeta v družbenem načrtu razvoja občine. Delovne organizacije bodo sprejele tudi ustrezne ukrepe za večjo produktivnost dela, se zavzemale za izvoz in omejevale uvoz, razen tega pa bodo pregledale vse investicijske programe in načrte. Prav tako bodo skrbno bedeli nad programom izvajanja politike cen, nad področjem splošne in skupne porabe. Skratka, na vseh področjih teče akcija za večjo storilnost, za zmanjšanje stroškov poslovanja, za vsestransko varčevanje in nasploh za intenzivnejše gospodarjenje. D. S. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Elektro Kranj, Kranj, b.o. objavlja prosto delovno mesto KV ključavničarja Pogoj za zaposlitev je poklicna šola kovinske stroke. Zaposlitev je možna takoj. Delo se združuje za nedoločen čas. Ponudbe z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov DES - Podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, n.sub.o., TOZD Elektro Kranj, Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53 a, b.o. Petek, 1. avgusta 1975 Redkokdaj se zgodi, da bi bila pozornost vsega sveta tako sin-hrono uperjena v eno samo točko na zemljevidu planeta Zemlja, kakor je zdaj uperjena v finsko prestolnico Helsinki. V sanjski palači Finlandia, mojstrovini enega najslavnejših modernih arhitektov Alvara Aalta, so namreč zbrani najvišji predstavniki 33 dežel Evrope ter ZDA in Kanade. Sestanek, ki mu v novejši zgodovini ni para, pomeni veliki finale konference o evropski varnosti in sodelovanju (KEVS), konference, katere posledice je trenutno zelo težko napovedati. Toda celo njeni nasprotniki, desničarsko-militaristični krogi, priznavajo, da gre za dogodek izjemnih političnih razsežnosti — čeprav ga* označujejo kot poraz Zahoda. Kaj je pravzaprav KEVS? Kakšni nagibi so mu botrovali? Odgovor ni preprost. Konferenca, ki po skoraj dveletnih, zelo težavnih in zamudnih jezičnih spopadih v Ženevi prehaja v zaključno fazo, je plod mukoma uveljavljenega spoznanja, da sta mir in ustvarjalno sožitje med narodi stare celine temeljni pogoj nadaljnjega obstoja človeštva. Dasi Evropa ni več edini center gospodarske in vojaške moči, še zmeraj ostaja križišče življenjsko važnih interesov, kjer že najmanjše spremembe v temperaturi multilateralnih odnosov lahko sprožijo verižno reakcijo neslutenih razsežnosti. Tu, v zibelki naše supercivilizacije, v zibelki kulture, umetnosti in znanosti, se je krojila usoda stotin milijo- nov ljudi, tu so nasprotja v preteklosti zanetila dva požara kozmopolitskega obsega — in edino na tej celini ni mogoče govoriti o krizah in zapletih lokalnega značaja, saj hipoma prerastejo v potencialno žarišče vsesplošne apokalipse. Najbolj krvava vojna v Aziji, Afriki in Južni Ameriki je manj nevarna kakor trije, štirje streli ob, denimo, berlinskem zidu ali, če hočete, nepremišljena izjava nemškega diplomata o potrebi vnovične razdelitve srednjeevropskih ozemelj. Pa vendar sta minili dve desetletji, preden so napredne sile uspele utreti pot zdravi pameti ter na Helsinki ruševinah hladne vojne uveljaviti vizijo bodoče, kompromisne ureditve starega kontinenta. Dejali smo »kompromisne ureditve«, kajti približno sto strani obsegajoči dokument, plod utrujajočih ženevskih pogajanj, ki ga bodo državniki v Helsinkih dodatno preučili in nato podpisali, je v resnici vsota kompromisov, sprejetih soglasno. Prav gornja ugotovitev ter seveda dejstvo, da listina ni pravni akt, da torej nikogar zakonsko ne obvezuje k doslednemu spoštovanju vsebine, potiska kritikom v roke navidez,- Jesenice Osnovne organizacije ZKS v jeseniški Železarni razpravljajo o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih in antiinflacijskih prizadevanjih. Govorili so o stabilizaciji našega gospodarstva, vse člane pa so tudi informirali o obisku in o pogovoru Mika Spiljaka na Jesenicah. V Železarni so med drugim tudi že sestavili antiinflacijski program, ki ga tudi že uresničujejo. Vsi komunisti dobro vedo, kakšne so njihove konkretne naloge v prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva in za uresničevanje ciljev družbenoekonomske politike. B.B. Škofja Loka Podpisovanje samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti v škofjeloški občini ne poteka tako kot bi moralo. Akcija poteka mnogo prepočasi. Po vsemu sodeč mnogi med podpisniki še niti ne razumejo njihovega pomena. Samoupravni sporazum je doslej podpisalo 46 delovnih in drugih organizacij ter ustanov, 38 pa je še vedno takih, ki se obotavljajo. Zaradi velikih potreb krajevnih skupnosti bi morala biti akcija končana čimprej. .jg Solidarnostna akcija poteka prepočasi poteka prav te dni. V razgovorih i delovnimi ljudmi je moč čutiti, da za uspešno izvedbo ni nikakršnih pre-prek. Člani predsedstva so menili, da je potrebno solidarnostno akcijo čimprej izpeljati do konca, najkasneje pa do prvih dni septembra. Povsod tam, kjer je bilo opaziti negativne odklone, pa bo še enkrat potrebno opozoriti pristojne na veliko neodgovornost, ki jo pri tem izkazujejo njihove organizacije. Trideset delovnih organizacij je doslej vplačalo v sklad skupno nekaj čez 300.000 din, petindvajset, med njimi tudi nekatere večje, je takih, ki še niso poslale nikakršnega odgovora, v drugih pa poteka akcija prav v zadnjih dneh. Po predvidevanjih naj bi se v solidarnostnem skladu za prizadete zbralo približno 1,400.000 din. -2jg Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Škofja Loka so prisotni ugotovili, da se je že precejšnje število delovnih in drugih organizacij odzvalo pozivu, da sodelujejo v solidarnostni akciji v korist občanov, ki jih je spomladi prizadelo hudo deževje, katerega posledica so bile narasle vode in številni zemeljski plazovi na celotnem področju škofjeloške občine. Po drugi strani pa jih je še vedno precej, ki se v akcijo iz takega ali drugačnega vzroka še vedno niso pripravljeni vključiti. Zelo malo je takih, ki so pomoč odklonili direktno, več pa jih je, ki so sredstva pripravljeni nakazati izključno krajevnim skupnostim na njihovem področju. To pa je seveda zaradi enotno vodene akcije povsem nesprejemljivo. Treba je pripomniti, da v mnogih delovnih organizacijah, organizacijah in ustanovah akcija KRANJ Elektrotehniško podjetje Kranj p. o., Koroška cesta 53c objavlja neslednje prosto delovno mesto: 1. knjigovodje II za razna dela v računovodstvu za nedoločen čas Pogoj: dokončana srednja ekonomska šola in trimesečna poskusna doba. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kasnejše prijave bodo upoštevane le v primeru, če do razpisanega roka ne bo interesentov. no učinkovito orožje, s katerim prizadevno zmanjšujejo vrednost konference. Za nameček ji očitajo popolno pomanjkanje dinamične komponente razreševanja temeljnih nasprotij Evrope, pri čemer zlasti opozarjajo na poglavje, ki zagovarja status quo v evropskem geopolitičnem prostoru in ki poudarja nedotakljivost sedanjih meja. Toda kljub omenjenim, dozdevno škodljivim koncesijam Zahoda Sovjetski zvezi in vzhodnemu bloku nasploh bo objektiven ocenjevalec v besedilu le težko spregledal elemente gibkosti in stremljenja k spreminjanju obstoječega stanja. Skriti so v členih, kjer je obdelano gospodarsko kontaktiranje, vzajemnost v prizadevanju za zaščito okolja, zlasti pa svoboda migracije ljudi, svoboda pretakanja idej, misli, nazorov, informacij, znanstvenih spoznanj in kulturnih vrednot. Če so zahodnjaki popuščali Vzhodu v mejaških dilemah, je Vzhod ravno v kočljivi sferi premagovanja tradicionalne zaprtosti in nezaupljivosti do »kvarnih zunanjih vplivov« storil orjaški korak naprej ter se moralno in politično obvezal opustiti dosedanjo prakso hermetične izoliranosti od »prepiha« kot sadu bohotno razvite komunikacijsko-prometne mreže in fenomena, imenovanega množični turizem. Nič skromnejši ni paket formulacij, ki so jih izposlovale nevtralne in neuvrščene države, kamor sodi tudi Jugoslavija. Naštejmo par najznačilnejših: načelo miroljubnega in enakopravnega reševanja sporov, načelo nevmešavanja v notranje zadeve sosedov, načelo doslednega uresničevanja ob-čeveljavnih pravic narodnostnih manjšin (!), načelo, po katerem naj se v bodoče kapital seli v predele s prosto delovno silo in ne obratno, načelo kompleksnega reševanja problemov okrog zdomcev itd. Pozornost zbujajo nenavadno konkretni sklepi v poglavju o razoroževa-nju: poleg drugega vsebujejo privolitev udeleženk konference, da bodo javno in vsaj 21 dni pred začetkom najavile manevre, ki bi zajeli več kot 25.000 vojakov. Skratka, helsinški shod marsikaj obeta. Ne nazadnje je spodbudna že »kadrovska zasedba« v palači Finlandia. Finski predsednik Urho Kekkonen utegne priti v diplomatsko kroniko kot gostitelj največjega števila državnih poglavarjev hkrati ter kot protagonist daljnosežnih mnogostranskih stikov in izmenjav stališč, saj navzočnost — recimo — predsednika Tita, ameriškega predsednika Geralda Forda, sovjetskega partijskega voditelja Le-onida Brežnjeva, kanclerja ZRN Helmuta Schmidta, Francoza Giscara d'Estaigna, Poljaka Edvarda Giereka, Čehoslo-vaka Gustava Husaka, Pierra Troudeauja iz Kanade, ciprskega nadškofa Makariosa in generalnega sekretarja OZN dr-Kurta Waldheima jamči, da ne bo ušla temeljiti obravnavi nit* ena pereča dilema, ki tare 8t*'|" milijardno prebivalstvo zemeljske oble. I.Guzelj GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Vsem poslovnim partnerjem in potrošnikom čestitamo za občinski praznik Vsem občanom,članom in lastnikom Motornih vozil Avto-moto društvo Kranj čestita ob občinskem prazniku Kranja ter jim želi srečno in varno vožnjo Kmetijska zadruga Naklo Priporočamo se za nakup reprodukcijskega in ostalega materiala v naših poslovalnicah v Naklem, na Kokrici, v Goricah in Podbrezjah ter za nakup špecerijskega blaga v Naklem in Podbrezjah. Vsem občanom čestitamo za praznik občine Kranj Občanom Kranja in Jesenic ter Radovljice in Trži- c« iskrene čestitke Za njihova praznovanja Veletrgovina ŽIVILA Kranj n.sol.o. TOZD - Veleprodaja — Maloprodaja — Slaščičarna-kavarna Samoupravna delovna skupnost skupnih služb. Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za občinski praznik in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 c projektira proizvaja instalira prodaja servisira Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, Riz, Candy, Elektrokovina, Elind, Čajavec, Grunding, Fein in Ransburg čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Servisno pod j etj e Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska, električarska in pečarska. Gospodinjski biro: šivanje oblačil po meri, pobiranje zank in izdelava gumbov. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilna industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo Vsem delovnim ljudem čestitamo za ob činski praznik. Iskra — 10.000 zaposlenih, 2 milijardi dinarjev Industrija je bila v predvojni Jugoslaviji zelo siromašna. Na Gorenjskem je bila v glavnem na Jesenicah. Šele po letu 1923 se je začela industrializacija, ko je češki kapital našel ceneno delovno silo za svojo tekstilno industrijo. Tako je nastala tudi bivša Jugo-češka, iz katere je po vojni nastala tovarna Iskra — industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj v Združenem podjetju Iskra Kranj. Zaradi izkoriščanja delavcev je prišlo v tekstilni industriji Slovenije do velike tekstilne stavke in prav sirene današnje Iskrine tovarne so nekaj prek drugo uro 20. avgusta 1936 dale znak za stavko. Med vojno je okupator zamenjal tekstilne stroje z obdelovalnimi in izdeloval serijske izdelke za svojo letalsko industrijo. Takoj po osvoboditvi pa je tovarno zasedla prva tankovska divizija in v tovarni uredila remontno delavnico. Že junija 1945 je bila osnovana tovarna z nekaj 100 delavci. Dali so ji ime Strojne tovarne Kranj. Leta 1946 pa si je kolektiv izbral novo ime: Iskra — tovarna za elektrotehniko in finomehaniko Kranj. Že takrat so si jasno začrtali program: proizvodnjo števcev, vrtalnih, ročnih in električnih orodij, kino in elektroakustičnih izdelkov, merilnih instrumentov, stenskih ur itd. Kmalu je napočil čas. ko se je bilo treba odločiti in se specializirati. Ne le prostori, tudi kadrovske in druge zmogljivosti so bile premajhne, da bi lahko razvijali vse hkrati. Tako je del svojega proizvodnega programa tovarna v Kranju odstopila tovarni avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici, tovarni usmerniških naprav v Novem mestu, tovarni merilnih inštrumentov v Otočah in tovarni polprevodnikov v Trbovljah. Proizvodnji specializaciji je kmalu sledilo obdobje sodelovanja in povezovanja. K Iskri se je pripojilo šest podjetij slovenske elektroindustrije. To je bil zametek velike Iskrine družine, ki se je z ustanovitvijo Združenega podjetja Iskra nenehno razvijala in rasla. Lani je bilo v Iskri — Industriji za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko še osem temeljnih organizacij združenega dela. Potem pa so se v Združenem podjetju odloČili za reorganizacijo oziroma za tako imenovano branžno organizacijo. Pred reorganizacijo DO Oranžah je imela Iskra okrog 75(K) zaposlenih, zdaj jih ima okrog K).(HK) v 10 tovarnah in 19 temeljnih organizacijah združenega dela ter skupnih službah. Elektromehanika v Kranju ima prek 7000 zaposlenih. Največ delav cev ima tovarna elementov in aparatov (1600), sledi tovarna števcev in tovarna telekomunikacij na Labo-rah (prek KKK)), tovarna električnega ročnega orodja (prek 400) itd. Sicer pa ima kranjska Iskra, če jo tako imenujemo, v sedanji branžni organizaciji še tovarno na Blejski Dobravi, tovarno mehanizmov v Lipnici, tovarno optičnih naprav Vega v Ljubljani, tovarno elektronskih inštrumentov v Horjulu, tovarno merilnih inštrumentov v Otočah, tovarno elektronskih naprav v Stegnah. 4 %M Wu4 ,#tk «9 Petek, L avgusta 1975 Elektrooptika Ljubljana, Montažno servisna organizacija in Inštitut za prenosno tehniko Ljubljana. Težko je slediti skokovitemu razvoju Iskre. Pred dvema letoma je na primer 6000-članski kolektiv proizvedel za prek 800 milijonov dinarjev izdelkov, izvozili so za nekaj več kot 14 milijonov dolarjev. Lani se je proizvodnja v primerjavi s prejšnjim letom povečala za okrog 60 odstotkov in je znašala okrog milijardo 400 milijonov, izvozili pa so za prek 21 milijonov dolarjev. Letos predvidevajo, da bo skoraj 10.000 delavcev v branžni organizaciji naredilo za dve milijardi 100 milijonov dinarjev, izvozili pa naj bi kar za skoraj 26 milijonov dolarjev. Izdelke v glavnem izvažajo na konvertibilno področje (80 odstotkov), ostalo pa na vzhodni trg in v države v razvoju. V Iskri pravijo, da so svojevrstno prelomnico naredili 197.1. leta. Do takrat so v glavnem investirali v opremo za proizvodnjo, v razširitev proizvodnih prostorov pa zelo malo. Tako je utesnjenost že zavirala nadaljnji razvoj. Potem pa so v Savski loki zgradili šestetažno zgradbo, obrat telefonije na Blejski Dobravi v jeseniški občini in 1973. leta je stekla proizvodnja v novi tovarni na Labo-rah. S tovarno na Laborah se je Iskra hkrati uvrstila tudi med proizvajalce najsodobnejše telekomunikacijske opreme na svetu. S proizvodnjo elektronskih telefonskih central pa so prodrli tudi že v svet, in sicer so podpisali pogodbo s Sovjetsko zvezo za izdelavo takšne centra le za Moskvo. Druga novost, ki so jo letos dosegli Iskrini strokovnjaki s sodelovanjem fakultete za elektrotehniko, z ljubljansko Univerzo in Inštitutom Jožef Štefan, je proizvodnja računalnikov, ki jih bodo ugrajevali v elektronske telefonske centrale sistema Metaconta 10 C Ko smo že omenili strokovnjake, velja poudariti, da v Iskri že ves čas le-tem posvečajo vso skrb. V strokovnjakih je tudi ključ vseh uspehov, ki jih je Iskra dosegla na svetovnem trgu. Delavcem vedno omogočajo, da se dopolnilno izobražujejo. Tako se trenutno dopolnilno izobražuje prek 300 delavcev; od tega 40 na visokih šolah, okrog 150 na srednjih strokovnih šolah in prav toliko na različnih drugih šolah. Razen tega imajo prek 500 štipendistov na raznih višjih, visokih in srednjih šolah. Sporedno z izobraževanjem na menja Iskra vsako leto tudi precej denarja za standard zaposlenih. Za stanovanjsko izgradnjo /a svoje de lavce na primer prispeva 7 odstotkov od bruto osebnih dohodkov. Tako ima samo v Kranju prek 530 najem-niških stanovanj, okrog 300 delavcem pa pomaga na leto pri individualni gradnji. Nič manjša ni skrb za varstvo pri delu, za prehrano zaposlenih in za rekreacijo ter letovanja. Omenili smo že, da ima Iskra danes kot branžna organizacija 10 tovarn, 19 temeljnih organizacij združenega dela in skupne službe. Vse temeljne organizacije imajo svoje samourpavne organe in povsod delajo tudi osnovne organizacije sindikata, zveze komunistov in zveze socialistične mladine. Oglejmo si zdaj proizvodne in nekatere druge značilnosti nekaterih večjih tovarn oziroma obratov. TOVARNA TELEFONSKIH ELEMENTOV IN APARATOV izdeluje telefonske aparate, sekre-tarske naprave, dele telefonskih aparatov, telefonske elemente (ploščate releje, koordinatne sti-kalnike itd.). Po programu bodo letos naredili za 350 milijonov novih dinarjev teh izdelkov, izvozili pa jih bodo za skoraj 1,7 milijona dolarjev. Izdelke izvažajo predvsem v Turčijo, Sovjetsko zvezo, Zvezno republiko Nemčijo, Italijo, Venezuelo in druge države. Prav tako so že začeli delati tudi elektronski telefonski aparat, ki spada k centrali Metaconta 10 C. Letos pa bodo razen tega začeli delati še viseči telefonski aparat/ Omenili smo tudi že, da je v tej tovarni zaposlenih prek 1600 delavcev; od tega pa je 60 odstotkov žensk. » TOVARNA TELEKOMUNIKACIJ NA LABORAH izdeluje elektronske telefonske centrale. Izdelali bodo 13 transitnih telefonskih central za jugoslovansko omrežje. Kot rečeno pa imajo pogodbo tudi že s Sovjetsko zvezo /a centralo v Moskvi. Letošnja vrednost proizvodnje bo znašala okrog 355 milijonov dinarjev. Omenili smo že računalnik. V prihodnje pa se bo sedanja tovarna, ki ima 17.000 kvadratnih metrov površine, povečala še za 10.000 kvadratnih metrov. TOVARNA ŠTEVCEV: števec delajo v Iskri že od 1948. leta. Prvo leto so jih naredili 30.000, sedem let kasneje 100.000, pred desetimi leti 520.000 in letos jih bodo naredili prek 1,400.000. Seveda' so pri tem mišljeni le enofazni števci. Vsak trifazni števec, ki jih v Iskri tudi že delajo deset let, je treba razumeti kot tri enofazne števce. Pri tem je pomembno, da so proizvodnjo števcev razvili sami in s svojo tehnologijo. Tovarna števcev izvaža okrog 40 odstotkov celotne proizvodnje na zahtevni zahodni trg. Zdaj imajo v programu tudi proizvodnjo elektronskega števca z veliko natančnostjo za velike odjemalce električne energije. Pripravljajo. tudi tonski frekvenčni sprejemnik, ki bo omogočal centralno krmiljenje porabnikov kot so električne akumulacijske peči, cestne razsvetljave in dvotarifne števce. V TOVARNI ELEKTRIČNIH ROČNIH ORODIJ izdelujejo električne vrtalne in vibracijske vrtalne stroje, kotne in preme brusilne in polirne stroje, sekalce in škarje za pločevino, rezilnike navojev, izvijačev in rezkarjev, elektro-pnevmatska in vrtalna kladiva, stroje za obdelavo lesa v gradbeništvu in tako. imenovani hobiprogram. Letos bodo naredili po programu za 266 milijonov dinarjev teh izdelkov, izvozili pa za prek 3 milijone dolarjev. Posebnost Iskre je tudi, da je lastnik tovarne vrtalnih strojev in motorjev Perles v Švici. Na Blejski Dobravi v jeseniški občini ima Iskra tovarno, v kateri poteka proizvodnja, montaža in kontrola telefonskih enot, aparatov, žičnih in drugih oblik in sestavnih delov. Ta tovarna obstoja pet let in je v njej 420 zaposlenih, od tega 395 žensk. Zanimivo je tudi, da je to zelo mlad kolektiv, saj je poprečna starost zaposlenih 24 let. Letos bodo naredili za prek 53 milijonov dinarjev izdelkov, izvozili pa bodo za pol-tretji milijon dolarjev. V TOVARNI MEHANIZMOV V LIPNICI delajo števce pogovorov za telefonske centrale, številčnike za števce, električne stranske in glavne ure, časovne števce, tokovne varovalke in druge merne mehanizme. 285 zaposlenih bo letos naredilo za 80 milijonov dinarjev izdelkov, izvozili pa jih bodo za dva in pol milijona dolarjev. Tako kot za vse Iskrine tovarne in obrate je za Iskro Lipnica še posebej značilna izredna kvaliteta izdelkov. To potrjuje tudi izvoz na zahtevna zahodna tržišča. Od večjih tovarn oziroma obratov omenimo nazadnje še TOVARNO STIKAL. V tej tovarni delajo avtomate za niskonapetostna stikala, električne razdelilne naprave za gradbeno mehanizacijo, žerjavno opremo in podobno. Značilnost te tovarne je tudi projektiranje in inže-nering — dejavnost za razdelilne naprave in mehanizacijo. 330 zaposlenih bo letos naredilo za 180 milijonov dinarjev različnih izdelkov. V prihodnje pa nameravajo v tej tovarni še bolj okrepiti in povečati sodelovanje s partnerji v Nemški demokratični republiki. Kolektiv Iskre — industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko želi ob prazniku občine Kranj vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem veliko uspehov v prihodnje. Montažni trak enofaznega električnega števca v Tovarni števcev Kranj Kontrola števcev telefonskih pogovorov. Posnetek je iz Tovarne mehanizmov Lipnica Telekomunikacije na Laborah. Na fotografiji kontrola elektronskih enot za METACONTO 10-C Preizkušanje koordinatnega stikalnika v Toiarni telefonskih elementov in aparatov Kranj (TEA) Pogled v obrat Orodjarna Kranj 8937 Iskra Otoče kvaliteta Zahodne Evrope Delo pri merilnih inštrumentih je precizno, natančno Kvaliteto izdelkov, ki prihajajo iz otoške ISKRE, je svet priznal že pred leti in svetovni trg imajo danes odprt. Proizvodne zmogljivosti so večje, kot jih zahteva jugoslovanski trg in zato ga intenzivno iščejo zunaj meja. Na Zahodu so izredno močno prodrli na zahodnonemški in italijanski trg, dobro pa so že poznani tudi v Franciji, Veliki Britaniji, Avstriji, Švici,- v deželah Beneluxa, Skandinavije, ZDA in celo Južne Amerike. Z izpostavo ameriške firme HEVVLETT PACKARD v Stut-tgartu, ki izdeluje precizne elektronske merilne inštrumente, se pravkar dogovarjajo o sodelovanju na bazi kooperacije. V tovarni se zavedajo, da bi to pomenilo njihov velik korak naprej. Sodelovanje z ostalimi kooperanti, kot so avstrijski GO-ERZ, zahodnonemški Metranatt in madžarski GANZ, še vedno normalno teče. Plan proizvodnje so v letošnjem letu v primerjavi z lanskim povečali za 29 %. Rezultati prvih šestih mesecev kažejo 100 % izpolnjevanje. Izvoz, ki je bil planiran za 2 milijona dolarjev, pa ne teče tako gladko kot so pričakovali in so ga prvo polletje izpolnili le 65 %. Da je to tako, je kriva mednarodna gospodarska in tržna situacija; zaradi lajšanja gospodarskih kriz, ki so potipale tudi gospodarsko najbolj razvite dežele sveta, sedaj firme nabavljajo le toliko, kolikor sproti po--trebujejo in ne več na daljše razdobje kot prej. Ima pa otoška ISKRA dobre stike tudi na Vzhodu. Poljska uvaža njihove indikatorje, začet pa je tudi posel s Češkoslovaško, in sicer gre za prodajo pretežno inštrumentov z vrtljivo tuljavo v vrednosti 400.000 klirinških do- larjev. Tečejo pa tudi pogovori s Sovjetsko zvezo, ki se močno zanima za njihove kvalitetne inštrumente za meritve. Hala, ki so jo ob našem zadnjem obisku pred letom dni dokončevali, je vseljena in je del služi v proizvodne in montažne namene, del pa za storitvene dejavnosti. Proizvodnja in montaža sta tako pridobili okrog 400 kvadratnih metrov delovne površine. Seveda jih, tako kot povsod, pestijo finančne težave, obratna sredstva in tako naprej. In ko smo novega direktorja podjetja dipl. ing. Jerneja Vrtačnika povprašali o načrtih širjenja podjetja, je takole povedal: »Kaže se več možnosti narediti kvaliteten korak naprej, samo v tej situaciji ni nobena varianta toliko zrela, da bi šli v širjenje. Bo pa treba. In brž ko bomo šli v širjenje proizvodnje, se bo pokazala potreba po novi, kvalitetni delovni sili. Mogoče je tudi, da bomo enostavnejšo proizvodnjo selili drugam in sedanje strokovnjake zaposlili z bolj zahtevnimi deli.« Vsekakor pa so njihove trenutne zmogljivosti večje kot kažejo zahteve jugoslovanskega trga in zadovoljni so, da so na zunanjem tržišču tako poznani in iskani. »Kvaliteta naših inštrumentov in naprav je že taka,« pravi direktor Vrtačnik, »da nikoli ni vprašanja prodaje. Naša kvaliteta je kvaliteta Zahodne Evrope. Našim kupcem prodajamo izdelke z znakom ISKRE in ta znak pomeni v svetu od prvega dne, ko se je pojavil, resničen znak kvalitete in garancije. Vsi naši inštrumenti, tako Unimeri, Digi-meri in drugi se dobro prodajajo, ker so moderni. Prav tako vsi inštrumenti za vgradnjo. Posebno intenzivno pa delamo na tem, da bi izdelali čim več kvalitetnih elektronskih inštrumentov. Tu je naša smernica.« Res. Letošnje leto bo v otoški ISKRI vse v znamenju elektronike. Pravkar razvijajo elektronske wattmetre — električne merilce trenutne moči, elektronske frekvenc metre in elektronske cos fi metre. Konec leta ali v začetku drugega bo izdelan nov univerzalni inštrument z novim dizajnom; bo manjše oblike in bo namenjen širši uporabi. Prav bo prišel tako električnim delavnicam kot posameznikom za hoby. Z njim bo možno meriti ampere, volte in ohme. To bo nekakšen naslednik serije Unimerov. Ime za novi proizvod še izbirajo. In kadri? Imajo strokovnjake, ki si jih žele zagotoviti. Čim manjša fluktuacija bo v podjetju, tem bolje bo za vse. Zato potrebujejo stanovanj. Kako vraščena je Tovarna električnih merilnih inštrumentov Otoče v svoje okolje, pove njihovo tesno sodelovanje s tamkajšnjo krajevno skupnostjo: skupno so obravnavali srednjeročni program razvoja in tovarna intenzivno sodeluje pri zazidalnem načrtu Ljubno — Posavec, kjer bo zgrajenih okrog 60 stanovanjskih hišic. Gradbeni načrt gre h koncu; načrti so pripravljeni za nadaljnjo potrditev na Sob Radovljica. Velikega pomena bo to zanje, ko bo enkrat gotovo. Z graditvijo teh stanovanj — ljudje s tega področja in zaposleni v ISKRI so imeli prioritetni položaj za pridobitev zemljišča in kredita — upajo, da se bo fluktuacija zmanjšala na minimum. Od 1. januarja 1975 je Tovarna električnih merilnih inštrumentov TOZD kranjske ISKRE. Sicer sami odločajo tako o investicijah kot o nabavi in prodaji. Imajo pa s kranjsko ISKRO skupen žiro račun in skupne probleme, pa naj bo to vprašanje s komercialnega, finančnega, organizacijskega, tehnološkega, kadrovskega ali investicijskega področja, rešujejo skupno. Tako se gospodari bolj racionalno, bolj ekonomično. Os Iskra TIO Lesce - minimalne investicije dužina pnevmatskih razvodnikov — izdelek TIO Lesce .Od 1. januarja letos so TOZD fj~KRK — Industrije za avto l^utiko Ljubljana. Tako združeni J^ajo več možnosti /a hitrejši in u*pešnejši razvoj ne samo na 'IV|"inatiki in fluidni tehniki, tem e^ jim taka združitev omogoča '•jemanje mnogo širšega področja *vtornatizacije in kompleksnejše r**itve tako za njihovo TOZ1 > kot v okviru njihove industrijske veje. Hitrejše je obenem tudi zajemanje širšega tržišča za njihove proizvode. »Dolgoročnejši razvoj naše delovne organizacije,« pravi novi direktor TOZD TIO Kemal Aii-begovič, »je glede na komplementarnost posameznih področij avtomatizacije danes za nas mnogo zanesljivejši. Tudi kar se tiče sistemskih rešitev. Obeta se nam višja stopnja predelave doma. Za kadre, ki bodo sposobni vložiti več strokovnega dela, predvidevamo, da v TIO ne bo posebnega problema.« kes, prav strokovnjaki so eden bistvenih elementov razvoja te tovarne. Pogoji gospodarjenja so še vedno težki, saj se od našega lanskega obiska v podjetju ni kaj dosti spremenilo. Se vedno nimajo prostorov, pestijo jih pa tudi visoke cene reprodukcijskih materialov, uvoz, sploh pa plačevanje obveznosti, ki so pogoj za zagotovljen nemoten proizvodni proces. In potem še ta večni navzkriž: visoke cene materialov na eni in kontrolirane maksimalne cene izdelkov na drugi strani; prodajne cene pa tovarna drži na nivoju ne samo domače konkurence, temveč tudi konkurence zahodnih razvitih držav. Kljub temu je njihov letošnji plan realizacije za 25 milijonov din oziroma za 20 r4 višji od lanskega in za prvih pet mesecev letošnjega leta je plan izpolnjen 100%. Računajo pa, da bodo plan izvoza skoraj podvojili. Medtem ko so lani izvozili za 86.000 klirinških dolarjev, pa je letos že dogovorjen izvoz na Češkoslovaško v višini 150.000 klirinških dolarjev. Vse bi še šlo, če jih ne bi utesnjevale proizvodne zmogljivosti in prostori. Slednjega je tako malo, da niti toplih obrokov ne morejo deliti pod streho. Njihova lokacija je urbanistično določena kot turistično področje in tako širitev tu ni mogoča. Odpira se sicer rešitev s selitvijo v leščansko industrijsko cono, toda za zdaj bodo prav zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pristali na skromnih 1000 kvadratnih metrih površine za nove kapacitete. S tem bo zagotovljen njihov razvoj za nadaljnja 3 leta. Za zdaj bo del'sedanje proizvodnje ostal tu in bodo v nove prostore v industrijski coni montirali le nove stroje. Končni cilj pa seveda ostane kompletna preselitev. Del kreditov, ki jih bodo dobili iz inovacijskih kreditov Sklada Borisa Kidriča in od Ljubljanske banke, je že odobrenih, oziroma z njimi že razpolagajo. Pričakujejo pa še nekaj sredstev iz branže združenega podjetja ISKRA, nekaj pa tudi iz rezervnega sklada občine, banke ter, seveda, lastno udeležbo. Krediti so sicer odobreni, toda zaradi nezadostnih predpisanih stalnih obratnih sredstev jih ne morejo črpati in posledica je, da sredstva mrtvo leže. Tovarna industrijske opreme Lesce je uveljavljena v Jugoslaviji kot eden glavnih proizvajalcev hidravlike in fluidne tehnike. Zal pa zaradi omejenih kapacitet ne more slediti potencialnemu razvoju, ki ga omogočajo tržne potrebe. Povpraševanje po njihovi proizvodnji je v svetu res veliko, toda pojavljajo se močnejša, konkurenčna podjetja, ki so glede na razpoložljive kapacitete v mnogo boljšem položaju kot TIO. In zato kljub vsem izkušnjam, strokovnosti in dobro uvedenemu proizvodnemu programu obstoja možnost, da ta trg izgube. Eden ekonomskih principov pa je, da obdrže vsaj svoj delež tržišča, če že širšega ne morejo zaseči. Ta moment pa je pri TIO ogrožen. V zadnjem času dajejo velik poudarek konstrukcijski racionalizaciji proizvodnje, posebej na področju konstrukcijskih sprememb, ki pogojujejo nižje stroške in zamenjujejo današnje drage materiale s cenejšimi, ne da bi trpela kvaliteta izdelka. Visoka stopnja predelave je v največji meri usmerjena na domače repromateriale, le slabih 5 % še uporabljajo materialov iz uvoza. Ta odstotek pa se bo v bodoče še zmanjšal. Z razširitvijo programa so razširili svojo proizvodnjo tudi na izdelavo strojev in letos so prve izdelke že izdobavili; med prvimi specialnimi naročili so bili kalilni avtomati. Z novimi investicijami načrtujejo tudi počasnejšo rast delovne sile glede na rast bruto proizvodnje. Čeprav je trenutno videti vse kot začaran krog, v TIO upajo, da bo njihov problem do leta 1976 vsaj delno rešen in bodo v novih prostorih svobodneje in globlje zadihali. Danes bodo podeljene letošnje nagrade občine Kranj Njihovega dela nismo pozabili Nagrade občine Kranj bodo prejeli organizacija združenega dela Tekstilindus Kranj, Podjetje za PTT promet Kranj, Pavle Bajželj iz Stražišča, Jože Zdešar s Kokrice in Lojze Zaplotnik z Letenc Organizacijo združenega dela Tekstilindus je za nagrado občine Kranj predlagal Občinski svet zveze sindikatov Kranj. Kratka, strnjena obrazložitev se glasi: kolektivu se podeli nagrada za dosežene uspehe na področju gospodarstva in produktivnosti ter uresničevanja ustavnih načel. Podjetje se je namreč po težavah v letih 1967-1970 dvignilo in stabiliziralo. Oktobra 1973 so bile že osnovane štiri temeljne organizacije združenega dela, mesec kasneje pa podpisan samoupravni sporazum o združitvi le-teh v organizacijo združenega dela. Občudovanja vreden je podatek, da v organih samoupravljanja sodeluje 552 delavk in delavcev. Modernizacija proizvodnih obratov, rast delovne storilnosti, postopno zmanjševanje števila zaposlenih, zviševanje kakovosti izdelkov in skrb za boljšo življenjsko raven zaposlenih so osnovne, vsestransko pretehtane smernice razvoja Tekstilindusa, kolektiva z bogato revolucionarno delavsko zgodovino. Prav tako ne moremo prezreti, da je Tekstilindus prvi v državi začel ukinjati nočno delo žensk, se na osnovi kakovostnih izdelkov začel uveljavljati na zahodnem in vzhodnem trgu, odprl v Kranju informativno-prodajno središče in veliko vlagal v modernizacijo proizvodnje, obenem pa še vedno našel sredstva za dvig Življenjske ravni zaposlenih, izobraževanje (letos bo v razne izobraževalne oblike vključenih 1313 delavcev) in rekreacijo. Zgovoren je podatek, da je podjetje vsakemu tretjemu zaposlenemu rešilo ali pomagalo reševati stanovanjske težave. Podjetje za PTT promet Kranj prejema občinsko nagrado za izredne dosežke v 15-letnem razvoju poštnega, telegrafskega in telefonskega omrežja na Gorenjskem, za gospodarske dosežke in uveljavljanje samoupravljanja. Gorenjska je (brez pretiravanja) med najpopolnejšimi omrežnimi skupinami v državi. V njej je 24 avtomatskih telefonskih central, 15.360 priključkov, 15 telegrafov, 78 teleksov in 8 službenih priključkov. Dobrih 11 telefonov na 100 prebivalcev je dosežek, ki mu v državi ni para. Leta 1969 zastavljen sedemletni plan je uresničen. Terjal je veliko lastnega denarja in posojil, hkrati pa strokovno usposobljene ljudi. V devetih letih je sedem zaposlenih pridobilo višjo izobrazbo, 37 srednjo, trije delavci visoko kvalifikacijo in štirje osnovno izobrazbo. Pavleta Bajžlja, rojenega leta 1921, je bilo 35 let srečevati v revolucionarnem vrenju pri nas in na Koroškem ter pri povojni graditvi Petek, 1. avgusta 1975 samoupravnih socialističnih odnosov. V Jugobruni se je zapisal delavskemu gibanju in po kapitulaciji stare Jugoslavije priključil Osvobodilni fronti. Kot ilegalca ga je okupator gnal skozi zapore, začenši v Begunjah in kasneje v Nemčiji. Osvoboditev je dočakal kot partizan in komunist, ki je Še po vojni deloval v celovškem in beljaškem okraju. Nato je bil politični delavec v Ljubljani in na Primorskem. Leta 1950 ga spet srečamo v Kranju. Tako kot prej je tudi v rodnem Kranju Pavle odgovorno in vestno prevzemal in opravljal družbene dolžnosti. V rast kranjske Delavske univerze je vtkal veliko svojega dela, zavedajoč se pomena družbenega in samoupravnega izobraževanja delavcev, obenem pa še vedno našel čas za delo v partiji in borčevski organizaciji, katere predsednik je bil do upokojitve. H- ■'■>,. »Veselim se trenutka sprejema dragocene nagrade občine Kranj, še bolj pa sem srečen, da je med nagrajenci tudi Tekstilindus, naslednik Jugobrune, kjer sem šest let, od leta 1936 do 1942, sodeloval pri snovanju revolucionarnega delavskega vrenja,« je pripovedoval v torek Pavle Bajželj, znan in priljubljen zaradi doslednosti, skromnosti in poštenosti. »Spominjam se sodelavcev-revo-lucionarjev iz Jugobrune Janeza Jereba, Janeza Tavčarja, Marjana Jana, Rudija in Albina Bene-dičiča, Dančita Engelmana in drugih. V tiskarni, zaradi naprednosti so jo imenovali ,rdeča tiskarna', smo vsako leto izglasovali, da bomo praznovali 1. maj in odšli na tako prijetno Šmarjetno goro ...« Vodja delovne enote v Planiki, član sekretariata osnovne organizacije ZK, predsednik organizacije Zveze borcev v Planiki in namestnik poverjenika za SLO v kolektivu Jože Zdešar, rojen leta 1927, je drugi dobitnik posamične nagrade občine Kranj. Leta 1942 se je priključil NOV. Interniran je bil v Gonars, nato pa so ga ujeli le »beli«, vendar jim je ušel in postal partizan. Jože Zdešar je znal vedno povezovati poklicno cjelo z družbenopolitično de javnostjo. Bil je nepogrešljiv v usnjarskih sindikatih Slovenije in Jugoslavije, od leta 1953 dalje, ko je prišel v Kranj, pa aktiven v Planiki in sredinah kjer je živel. Dolžnosti je in jih opravlja z veliko mero človečnosti, optimizma, odgovornosti in zavzetosti. Predvsem pa se zaveda, da mora biti družbenopolitični delavec vzor tudi na delovnem mestu, zavzet za vzgojo mladih in priljubljen pri sodelavcih. »Po pravici povem, da tako visokega občinskega priznanja nisem pričakoval. V Kranju so zanesljivo še ljudje, ki so za nagrado bolj zaslužni od mene,« dopoveduje nagrajenec. »Ni mi žal ur in dnevov, žrtvovanih za družbeno delo. Pred leti, recimo, sem imel tudi po deset funkcij, od katerih jih je bilo najmanj pet »resnih in odgovornejših'. Sprejemal sem jih, čeprav sem sam pri sebi pomislil, zakaj pa jih še drugi, predvsem mlajši ne prevzamejo. Sodim, da je za čas, ko aktivi-stična vnema za politično delo, za udarništvo, ne oziraje se, ali boš dobil vsaj malico ali ne, delavsko in družbeno samoupravljanje res posrečena oblika vključevanja delavcev v družbeno in politično delo. Materiali-zem in zahteve po plačilu za opravljeno, tudi družbenopolitično delo, so se preveč razbohotile! Zadnjih pet let, ko gradim hišo, sem nekatere funkcije odložil, vendar jih je še vseeno precej. Žena me je pri tem vedno podpirala in mi kljub trenutni jezi tudi pomagala. Sodim, da je družbenopolitično delo premalo cenjeno in izpostavljeno preostri kritiki. Vsi, tudi aktivisti, smo ljudje z napakami. In kdor dela, ima več možnosti, da pogreši...« Tudi za 50-letnega kmeta Lojzeta Zaplotnika z Letenc pod Golnikom je današnji petek slovesen dan, ki se ga ni nadejal. Kot eden redkih zasebnih kmetovalcev bo prejel nagrado občine Kranj. »Kmetje doslej takšnih priznanj nismo bili vajeni,« pripoveduje. »Ne vem, če imam prav, vendar sodim, da je moja nagrada odsev spremenjenega odnosa do kmetijstva, obenem pa priznanje vsem gorenjskim kmetom, ki smo prispevali, da je kmetijstvo našega področja med najbolje opremljenimi in najdonosnejšimi . .. Težko je postati večji tržni proizvajalec. Slediti moraš času in se odpovedovati tradiciji. Zemlja na Letencah ni za poljedelstvo. Primernejša je za živinorejo, za travo in koruzo. Za dom (nagrajencu pomaga pri kmetovanju žena, starejši sin je pri vojakih, drugi je končal osnovnu šolo, tretji pa je tri leta star) posadimo le 15 arov krompirja in prav toliko pese. Vse druge površine namenjamo travi in silažni koruzi, da nahranimo 24 ali 25 glav živine, od katerih je 8 krav, drugo pa so telice in pitanci.« Lojze Zaplotnik ni le napreden kmet in sodelavec najpomembnejših samoupravnih organov nakeuke kmetijske zadruge ter dolgoletni kooperant, temveč tudi član organov m organizacij na terenu, pri skupščini občine Kranj itd. Od vsega začet ka je sodeb val z Osvobodilno fron-to, aprila leta 1944 pa je odšel v part izane. Besedilo: I Košnjek Fotografije: F. Perdan NOVA STANOVANJA ZA PLAMENOVE DELAVCE - Danes ob desetih dopoldne bo v tovarni Plamen v Kropi slovesnost, na kateri bodo sedemnajstim Plamenovim delavkam in delavcem razdelili nova stanovanja, zgrajena v Stočju v Kropi. Skupna površina stanovanj znaša 885 kvadratnih metrov. Solidarnostni sklad je za nova stanovanja prispeval 58 odstotkov sredstev, Plamen pa 42 odstotkov. Graditelj stanovanj je bilo Splošno gradbeno podjetje Gorenje Radovljica, (jk) — Foto: F. Perdan 9 LIP, lesna industrija Bled Svet za izobraževanj^ razpisuje v šolskem letu 1975/76 lip Died naslednja učna mesta vajencev: 1. TOZD LESNA PREDELAVA »TOMAŽ GODEC« BOHINJSKA BISTRICA — strojni mizarji — strojni ključavničarji 2. TOZD LESNA PREDELAVA BLED — strojni mizarji — brusač orodja in rezil 3. TOZD LESNA PREDELAVA MOJSTRANA — strojni mizarji 2 4. TOZD LESNA PREDELAVA PODNART — brusač orodja in rezil 1 — strojni mizar (ali Žagar) 1 5. ZA VSE TOZD — več vajencev za poklice ozkega profila (lesni delavec, Žagar) Vloge s prepisom zadnjega šolskega spričevala sprejema splošni sektor delovne organizacije vse do zasedbe učnih mest. Gostinsko in trgovsko podjetje central Kranj, n.sol.o., Kranj, Maistrov trg 11 — TOZD Gostinstvo, n.sub.o. Kranj, Maistrov trg 11 in — Delovna skupnost skupnih strokovnih služb objavljata na podlagi Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za obračun OD 2. referenta za obračun gostinskih poslovnih enot 3. administratorja v računovodstvu 4. receptorja v hotelu Evropa v Kranju 5. vajenca za poklic kuhar — natakar Poleg splošnih pogojev za delovno mesto pod tč. 1. in 2. morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri, — da imajo najmanj 3 leta prakse pri obračunu OD oziroma v finančni službi Za delovno mesto pod tč. 3. morajo kandidati izpolnjevat« naslednje posebne pogoje: — da imajo srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri ali dvoletno administrativno šolo, — da imajo I oziroma 3 leta prakse v finančni službi \ Za delovno mesto pod tč. 4. morajo kandidati izpolnjevati naslednje posebne pogoje: — da imajo srednješolsko izobrazbo, — da obvladajo aktivno vsaj en tuj jezik (angleščino ali nemščino) Pogoj pod tč. 5. dokončana osnovna šola. Starost 15 — 18 let. Poseben pogoj za objavljena delovna mesta po tč. L, 2., 3., 4. je določb no poizkusno delo, ki bo trajalo 3 mesece. Poizkusno delo bo trajalo \e 9 pristankom delavca. ne prijave je treba poslati v 15 dneh po objav i delovne*' na naslov: Central Kranj, Maistrov trg 11. K prijavi je p°" ■ .it*: _ ■* - - - .i..__11___12__1 ,......1; .1.. 1: . »■».ilniil)'" Pismene mesta .. trebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidati izpolnjuj" jo pogoje, ki so navedeni v tej objavi. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ Sedemletni plan je izpolnjen Delavski svet podjetja za PTT promet v Kranju je na svojem zasedanju 8. decembra 1968 sprejel srednjeročni program razvoja ptt prometa na Gorenjskem za razdobje 1969-1975. Ta program, ki je bil zelo obsežen in je od kolektiva zahteval ogromno naporov in prizadevanj, je danes izpolnjen in delavci Podjetja za PTT promet ob občinskih praznikih Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča svoje dosežke poklanjajo prebivalcem Gorenjske in vsem iskreno čestitajo. V programu razvoja, sprejetem pred sedmimi leti, je bila začrtana dinamika poštnega telegrafskega in telefonskega prometa ter kapacitet tako, da bi PTT lahko uspešno zadovoljevala naraščajoče družbene potrebe po ptt storitvah. To pa pri tako hitrem razvoju, kot ga ima Gorenjska, ni majhna stvar. POŠTNO OMREŽJE Takrat, na začetku tega sedemletnega programa, je podjetje imelo 39 rednih pošt, 1 sezonsko pošto in 8 poštnih zbiralnic, torej skupno 48 enot poštnega omrežja. Lani pa je poslovalo že 52 enot poštnega omrežja, od tega 41 rednih pošt in 11 poštnih zbiralnic. Leta 1969 je bila ustanovljena poštna zbiralnica v SKI hotelu na Voglu za potrebe turističnega centra. Leta 1970 je bila odprta nova pošta Bohinjsko jezero, ki je zajela tudi okoliš prejšnje pošte Stara Fužina. Istega leta je bilo priključeno k PTT podjetju Kranj še območje pošte Žiri, ki je imela v Breznici organizirano tudi poštno zbiralnico. Leta 1972 sta začeli poslovati Poštna zbiralnica v Lučinah in 8ezonska pošta Brnik-aero-drom, ki je po letni sezoni postala redna pošta. Ukinjena pa je bila sezonska pošta Ukane. Od leta 1973 dalje strukture enot poštnega omrežja niso več spreminjali, ker je bila mreža po njihovi oceni dovolj razvita, pa tudi prebivalci in družbenopolitične skupnosti niso zahtevali novih pošt. Ce pogledamo gostoto poštnega omrežja, Gorenjska vodi tako v Sloveniji, kot v Jugoslaviji; na enoto poštnega omrežja pride na Gorenjskem .'1035 prebivalcev, medtem ko v Sloveniji 3176 in v SFRJ celo 5847 prebivalcev. Gostota Poštnega omrežja na Gorenjskem Je vsekakor zadovoljiva, program razvoja pa predvideva eno ptt enoto na 2763 prebivalcev. Da ta številka ni dosežena, je vzrok v hitrem večanju števila prebivalcev PH nas, saj se je od 145.480 v letu J969 povečalo prebivalstvo na 157.835 v letu 1974. Pa tudi tri er>ote poštnega omrežja niso bile realizirane; planiranih je bilo namreč 55, realiziranih pa, kakor smo že rekli, 52. Največjo potrebo po novi Poštni enoti je čutiti prav v Kr»nju, ki ima že blizu 30.000 Prebivalcev. Velja pa načelo, naJ v mestih pride na 10.000 Prebivalcev ena poštna enota. J«to hi pri PTT Kranj prizadevajo, da bi še letos pričela Poslovati nova pošta na Prim-8kovem. VSEM PREBIVALCEM 6-KRAT TEDENSKO DOSTAVO POSTE V PTT podjetju Kranj so vključeni v dostavo vsi prebivalci, jn sicer neposredno prek dostavnih okrajev in posredno prek izpostavljenih predalčnik ov in poštnih zhiralnic. Kvaliteta dostave se je v Programskem obdobju izboljševala tako, da se je v 6-krat tedensko dostavo vključevalo vedno več Prebivalcev in zmanjšalo njihovo število v 3-krat tedenski dostavi V zadnji je le le H.204 prebivalcev, *ar j,. /a 1882 manj kot leta 1969. ^'ograni razvoja je predvidel po-Caanejšo rast prebivalstva v oljem okolišu. Očitno pa je, da se je pre-oivnlstvo hitreje preseljevalo v r°esta. Kvaliteta dostave se je **boljševala tudi z reorganizacijo postavnih okrajev v širših okoliših er se je s tem, ko so se izboljševali Pristopi k oddaljenim naseljem, Mjučevalo vedno več prebivalcev ' vsakodnevno dostavo. POSTNI NABIRALNIKI IN IZPOSTAVLJENI PREDALČNIKI Mreža poštnih nabiralnikov zadošča potrebam in pride 1 nabiralnik na 353 prebivalcev (v SR Sloveniji na 355 prebivalcev in v SFRJ na 898 prebivalcev). V preteklih 6 letih se je mreža postopoma širila in ima sedaj 70 nabiralnikov več kot leta 1969. Izpostavljeni predalčniki so namenjeni prebivalcem, ki so oddaljeni od strnjenih naselij in se nameščajo ob dostavljavčevi poti. Prek 83 izpostavljenih predalč-nikov s 325 predali prejema pošto 365 gospodinjstev. Ti predalčniki so od uvajanja pa do danes odigrali zelo pozitivno vlogo, saj dobršnemu delu nanje vezanih prebivalcev omogočajo, da dnevno ali 3-krat tedensko prejemajo pošiljke, medtem ko bi jih v dostavo mogli zajeti največ 1-krat tedensko, in še to ob zelo povečanih stroških za dostavo. Z uvajanjem avtomobilske dostave se bo število izpostavljenih v pre-dalčnikov seveda zmanjševalo. Vsekakor pa bodo še ostali za oddaljene hiše in ob poteh avtomobilskih dostav. TELEGRAFSKO OMREŽJE Avtomatska telegrafska centrala v Kranju je imela leta 1969 kapaciteto 40 priključkov, sedaj pa razpolaga že s 120 priključki. ATgC Kranj je vezana na TATgC Ljubljana s 33 spojnimi vodi, kar omogoča kvalitetno odvijanje teleks in gen-teks prometa. Program razvoja, ki predvideva kapaciteto 160 priključkov, je realiziran 75 %; naročena pa je povećava ATgC na 200 priključkov, kar bo realizirano v letu 1975. S tem pa bo program izpolnjen 125'i. Sedanje kapacitete so izkoriščene 84 vključenih je 78 teleks naročnikov, H je službenih in 15 genteks priključkov, medtem ko je leta 1969 imelo le 27 organizacij svoje teles priključke. TELEFONSKO OMREŽJE IN KAPACITETE Telefonski promet na Gorenjskem je popolnoma avtomatiziran in se odvija prek glavne telefonske centrale v Kranju, vozlišč central v Škofji Loki, Radovljici in na Jesenicah ter prek 20 končnih central. Leta 1969 je bilo v omrežni skupini 17 avtomatskih telefonskih central, konec lanskega leta pa že 24. V obdobju 1969-1974 so bile vključene naslednje končne ATC: leta 1970 Žiri, Šenčur in Naklo, 1971. leta Mavčiče, 1972. leta Zgornja Besnica in Bohinjsko jezero in 1974. leta Sovodenj. Konec letošnjega leta pa bo vključena nova ATC Voklo s kapaciteto 160 priključkov. Krajevne kapacitete avtomatskih telefonskih central so se povečale od 5200 krajevnih priključkov v letu 1969 na 15.360 priključkov v letu 1974, kar je skoraj trikratno povečanje. Do konca programskega obdobja bo vključenih še nadaljnjih 920 priključkov v ATC in tako ho plan izpolnjen 100 %. S sodobnejšim Crossbar sistemom so bile zamenjane ATC v Tržiču, Škofji Loki, na Jesenicah, v Radovljici, Tržiču, Kranjski gori in Bohinju, v ostalih ATC (razen na Bledu in v Železnikih, kjer je še koračni sistem) pa centrale tipa 58 C s kapacitetami do 1(50 priključkov. Medkrajevne kapacitete ATC so se povečale od 323 priključkov v letu 1969 na 742 v letu 1974. Do konca programskega obdobja se bodo medkrajevne kapacitete povečale še za 106 priključkov. Vzporedno z večanjem krajevnih kapacitet v ATC so si pri PTT podjetju Kranj vseskozi prizadevali te kapacitete čim bolj izkoristiti. Pri tem je bila pa velika ovira premalo urejena krajevna telefonska mreža, ki se zaradi pomanjkanja kablov in finančnih sredstev ni mogla razvijati kot so zahtevale potrebe. Število telefonskih naročnikov se je povečalo od 4198 v letu 1969 na 8957 v letu 1974. Predvidevajo, da bo v letošnjem letu vključenih še nadaljnih 1500 telefonskih priključkov. REALIZACIJA CELOTNEGA DOHODKA PO PROGRAMU RAZVOJA 1969 -1975 Celotni dohodek podjetja je po programu razvoja od 1969 do 1975 presežen za 49 %, kar je rezultat povečanja števila ptt sto- ritev, predvsem telefonskih in telegrafskih impulzov, povečanja cen interne realizacije med TOZD, ki je bila uvedena s 1. 1. 1974 z novo organizacijo podjetja. Naj povemo, da ima danes Podjetje za PTT promet Kranj 5 TOZD, to je TOZD PTT prometa Jesenice, Kranj, Radovljica in Škofja Loka, TOZD za gradnjo in vzdrževanje TT sredstev in naprav ter transport in delovno skupnost skupnih služb. V teh letih so zabeležili za 42 % večji celotni dohodek od predvidenega, materialni stroški pa so se dvignili kar za 63 %. Še hitreje pa je naraščala amortizacija, ki je kar za 103 % večja od predvidene. Največji porast pa je bil zabeležen pri pogodbenih in zakonskih obveznostih, in sicer bodo le-te za 134 % večje od planiranih. Osebni dohodki so za 51 % večji od planiranih oziroma je porast OD samo za 2 % večji od porasta celotnega dohodka. Masa sredstev za OD je torej naraščala skladno s porastom celotnega dohodka. Zaradi velikega povečanja stroškov poslovanja pa so se znižala poslovna sredstva, ki bodo dosegla komaj 25 % planiranih. Tudi sredstva rezerv bodo manjša od predvidenih, saj dosegajo samo 80 % plana. In tudi akumulacija bo ostala nekaj odstotkov pod pla- INVESTICIJE V sedemletnem obdobju je Podjetje za PTT promet Kranj vložilo v nove investicije 142,910.257 din; 61 % vseh investicijskih sredstev so namenili za investicije na področju PTT podjetja Kranj, 12 % so prispevali za investicije na področju SRS in SFRJ, ostalih 27 % pa porabili za odplačilo dolgoročnih kreditov, ki jih je podjetje najemalo za izgradnjo novih investicijskih objektov. Program razvoja investicijskih vlaganj je bil izveden 181 %. V programu razvoja 1969 — 1975 je bilo predvideno, da se bodo vse investicije v vrednosti 78,913.000 dinarjev financirale iz lastnih sredstev, in sicer 47,640.000 din iz poslovnega sklada in 39.000.000 din iz amortizacije (7,727.000 din je bilo viška sredstev). Zaradi podražitve investicijske opreme pa je bilo podjetje prisiljeno najemati kredite pri proizvajalcih opreme, pri Ljubljanski banki in pri Poštni hranilnici. Tako je bilo za realizacijo dolgoročnega programa najeto za 53,149.795 din kreditov. KADRI Velik poudarek daje Podjetje za PTT promet Kranj šolanju svojih delavcev. V teh programskih letih si je z izrednim šolanjem prodobilo 14 delavcev višjo šolsko izobrazbo, 45 srednjo šolsko izobrazbo, trenutno pa imajo dva delavca na visoki šoli, 18 na višjih šolah in 32 na srednjih šolah. TELEFONSKI PRIKLJUČEK V SLEHERNO VAS ... Sedemletni program je sedaj 468-članski kolektiv torej zaključil uspešno. Pred njimi je zdaj novih deset let dela — razvojni program 1976-1985. Nadaljnji napori in načrti, ki jih predvidevajo v naslednjem srednjeročnem programu, so usmerjeni na tako nadaljnjo stopnjo razvitosti, ki bo omogočala, da bodo vsi prebivalci vključeni v neposredno dostavo, da bo sleherna vas imela telefonski priključek in da bo ptt omrežje v vseh večjih krajih in industrijskih središčih lahko zadovoljevalo potrebe gospodarstva in družbenopolitičnega življenja prebivalstva v teh krajih. Zavedajo pa se, da vse to zahteva še tesnejše sodelovanje z občinskimi skupščinami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Skratka, z vsemi, ki so neposredno zainteresirani za skladen razvoj ptt z ostalimi panogami gospodarstva in družbenopolitičnega življenja na Gorenjskem. Veliko delo je za njimi in prav danes bo Podjetje za PTT promet Kranj za svoje izredne napore v 15-letnem razvoju poštno-tele-grafsko-telefonskega omrežja na Gorenjskem, za predčasno izvršitev sedemletnega programa razvoja v letih 1969-1975 ter za izredne gospodarske dosežke in nenehna poglabljanja samoupravljanja v tej dejavnosti nagrajeno z nagrado občine Kranj za leto 1975. Os Dogovor o nalogah Na zadnji seji občinske konference ZSMS Jesenice so razpravljali o operativnem planu za obdobje julij-.oktober in o sklepu o organiziranosti ZSMS v vojnih razmerah. Jeseniško občinsko organizacijo ZSMS sestavlja 77 osnovnih organizacij ZSMS in klub jeseniških študentov. Mladih je okoli 6000, od tega je v Zvezo socialistične mladine vključenih okoli 60 odstotkov mladih ljudi iz občine. Na Jesenicah ugotavljajo, da je izredno prizadevna konferenca mladih delavcev, ki se lahko pohvali z najboljšo programsko usmeritvijo. V času svojega delovanja je rešila številna vprašanja, pomembna za delavce. Kljub temu pa je njihova aktivnost še premajhna, glede na to, da je kar 55 osnovnih organizacij ZSMS v temeljnih organizacijah združenega^ dela. To predstavlja 71 odstotkov* vseh osnovnih organizacij. Organizacije nimajo ustanovljene v štirih organizacijah združenega dela, kjer so za to vse možnosti. Vendar pa je bolj vznemirljiva ugotovitev, da vse osnovne organizacije še niso ustrezno organizirane (Zarja, Sava, Železarna, Gorenjka, Železniška postaja) in da je delo v nekaterih povsem zamrlo. Osnovne organizacije v manjših organizacijah se srečujejo s precejšnjimi kadrovskimi problemi. V zadnjem času je občinska organizacija posvetila vso pozornost povsem zamrli organizaciji mladih v krajevnih skupnostih. Število tedaj Uspela krvodajalska akcija Znani so končni rezultati krvodajalske akcije v škofjeloški občini. Na občinskem odboru Rdečega križa v Škofji Loki menijo, da je izredno dobro uspela, saj se je odvzema krvi udeležilo s celotnega področja komune še več občanov kot v lanskem letu. V Škofji Loki je darovalo dragoceno tekočino 1181 krvodajalcev, v Železnikih 865, v Zireh 435 in v Gorenji vasi 389. Še posebej pa bodo septembra pripravili akcijo za delovno organizacijo Jelovica, kjer je že zdaj prijavljenih 124 prostovoljnih darovalcev krvi. Sočasno s potekom krvodajalske akcije pa so v občini podelili tudi priznanja tistim, ki so darovali dragoceno tekočino že več kot petkrat. V Škofji Loki je kri več kot 5-krat darovalo 59 krvodajalcev, v Zireh 30, Železnikih 73, Gorenji vasi 21 ter Poljanah 11 krvodajalcev; več kot 10-krat: Škofja Loka (32), Ziri (14), Železniki (32), Poljane (6), več kot 15-krat: Škofja Loka (15), Železniki (12), Gorenja vas (3), Poljane (2); več kot 20-krat: Škofja Loka (1), Železniki (2), Gorenja vas (1), Poljane (1) in več kot 25-krat: Škofja Loka (2). Absolutna rekorderka je Leopoldina Bozovičar, ki je kri darovala 49-krat. Prek 30-krat pa so jo darovali še Peter Piškur, Ivan Go-ljat in Tončka Panjan. -jg Pojasnilo V Glasu smo pretekli teden v rubriki 1+3 objavili tudi pogovor z Rozko Mede —Rezko iz Kranja Sogovornice nismo izbrali po naključju, temveč na predlog organizatorjev prireditev ob krajevnem prazniku v Naklem. Predlagali so tudi, naj se z njo pogovarjamo o delavskem gibanju v Kranju in Naklem pred vojno in pripravah na vstajo, ker je bila tovarišica Rozka Mede ena najbolj aktivnih delavskih organizatorjev. Zal pa se je v prispevek vrinilo nekaj neljubih napak. Znani kranjski tekstilni štrajk,je bil leta 1936 in ne leto prej, kot smo objavili. Štrajk v navijalnici svile pa je Rozka Medetova organizirala tri in ne leto dni po tekstilnem štrajku. To je leta 1939. Tovarišici Rozki Medetovi, ki je vsa štiri leta aktivno sodelovala v NOB in je nosilka partizanske spomenice, se za napako opravičujemo. L. Bogataj delujočih organizacij so povečali za trikrat. Tako imajo danes 10 osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih. Povsem neorganizirana je mladina v Kranjski gori kljub formalnemu obstoju osnovne organizacije. Težave, ki ponekod ovirajo aktivnost mladine, so predvsem: neustrezni kadri, pomanjkanje prostorov, premajhne materialne osnove, problemi vzgoje in usposabljanja mladih v krajevnih skupnostih. Mladi so še posebno poudarili nenehna prizadevanja za usposabljanje delegatov ter za tvorno sodelovanje v drugih družbenopolitičnih skupnostih tam, kjer živijo in delajo in kjer delujejo njihove osnovne organizacije. Poudarili so pomen mladinskega tiska, informacij, večjo zainteresiranost mladih po šolah, sodelovanje mladih v gledališču in pri drugih kvalitetnih kulturnih oblikah ter pomen mladinskih klubov, ki jih na Jesenicah ni. Mladi so sicer izvedli več seminarjev in drugih izobraževalnih oblik, vendar so se domenili, da jih bodo organizirali še nekaj, krajših, s kvalitetnim in konkretnim gradivom, ki naj izobražuje in marksistično usmerja mlado generacijo. Prav tako so se zavzeli za večje vključevanje mladih v Zvezo komunistov, saj je med 6000 mladimi na Jesenicah le 3000 komunistov. Na minuli seji konference so torej jeseniški člani ZSMS zelo konkretno in kritično pregledali stanje svoje organizacije in se na osnovi tega opredelili in si začrtali naloge, ki jih bodo reševali v naslednjem delovnem obdobju. Kljub številnim dosedanjim uspehom so se na zadnji seji opredelili le do kritičnih in perečih vprašanj, saj bodo na osnovi samo-kritičnosti in dejanskega stanja v prihodnje kar najbolj učinkovito lahko tudi delali in delovali. D. S. Javna razprava bo trajala dober mesec dni, novo organiziranost pa naj bi izvedli s prvim januarjem prihodnjega leta. B. Blenkuš Priprave na javno razpravo V Železarni Jesenice si prizadevajo, da bi v prihodnje izvedli novo organiziranost Železarne s tem, da bi ustanovili več temeljnih organizacij združenega dela tako, da bi poglobili samoupravljanje in ga še bolj približali neposrednemu proizvajalcu. V Železarni so že izdelali osnutek nove organizacije, na osnovi katerega naj bi se zbori delavcev odločili o pristopu k reorganizaciji. Pri sestavi osnutka predloga so upoštevali vse najpomembnejše kriterije. Predvsem to, da morajo nove TOZD zagotoviti delavcem uresničevanje vseh njihovih pravic, saj bodo lahko neposredno odločali o svojem delu. Namesto dosedanjih štirih naj bi ustanovili 21 temeljnih organizacij in delovno skupnost skupne službe. Število novih TOZD naj bi bilo približno enako številu dosedanjih obratov, v delovni skupnosti skupnih služb pa naj bi bilo osem sektorjev. Za posamezna vodstva TOZD so v predlogu predvideli podroben predlog delovnih mest. Pri samoupravni organiziranosti so predvideli zbore delavcev, samoupravne delovne skupine, delavske svete in ustrezno število odborov in komisij delegacij ter poslovodne organe. Razen tega so v predlogu prihodnje organiziranosti dodali tudi predlog ekonomskih odnosov med TOZD, ki predstavlja glavni del vsebine dela v novi • organiziranosti. Delavci podjetja Tegrad iz Ljubljane polagajo v Finžgarjevi ulici v Lescah kable za novo telefonsko napeljavo. Število telefonskih naročnikov v tem delu Lesc se je povečalo, sedanja napeljava pa je za večje število telefonskih priključkov prešibka. - B. B. Schiedel — YU — kamin, dimnik št. 1 v Evropi proizvaja in dobavlja PGP Gradnja Žalec Višji račun za elektriko Pretekli teden so delegati v republiški skupščini na predlog izvršnega sveta po hitrem postopku sprejeli »paket« novih zakonov, ki se nanašajo na združevanje sredstev 7.a nekatere pomembne, prioritetne naložbe v naši republiki. Tako bomo odjemalci električne energije na nizki napetosti plačevali višji prispevek za financiranje gradnje energetskih objektov v Sloveniji. Prispevek naj bi plačevali do srede prihodnjega leta, ko naj bi financi-ranje prednostnih objektov uredili z ustreznimi samoupravnimi sporazumi. Dosedanji prispevek 40 odstotkov se je s« spremenjenim zakonom zvišal na 60 odstotkov za gospodinj- stva in za pogodbene odjemalce od sedanjih 32 na 48 odstotkov. Do tega ukrepa je prišlo zaradi inflacije, saj je začelo primanjkovati denarja za izgradnjo objektov, katerih gradnjo je družba že potrdila in odobrila in so celo med prednostnimi investicijami. Z višjim prispevkom za izgradnjo elektroenergetskih objektov in s pomočjo denarja, ki bo pritekal iz drugih virov, bo Slovenija zgradila termoelektrarno Šoštanj IV, nuklearno elektrarno Krško, parn-o-plin-ski elektrarni Brestanica in Trbovlje ter magistralne daljnovode 220 in 380 kilovoltov, ki bodo slovensko elektrogospodarstvo povezovali z jugoslovanskim. ASFALTIRANJE CESTE PROTI KOKRICI - Cestno podjetje iz Kranja H začelo v sredo vgrajevati fino asfaltno prevleko na Cesti JLA od Kranja proti Kokrici. Ker delo dobro napreduje, je bil včeraj že vgrajen asfalt do mostu na Kokrici. (jk) — Foto: F. Perdan Ob 30. obletnici osvoboditve Ognjeni krst na Pasji ravni tudi organizacijo Z Valentinom Hrenom, prvoborcem iz Poljan v Poljanski dolini, sva se nazadnje srečala pred dnevi na proslavi ob 30-letnici osvoboditve v Dražgošah. Toda vitalnega, zdaj že nekoliko sivolasega možaka, ki so mu leta in prestani napori pobrali z glave že tudi kar precej las, poznam že več let. Srečujem ga na proslavah ob pomembnih dogodkih, srečujem ga na sestankih družbenopolitičnih organizacij, pač povsod tam, kjer se dogaja kaj pomembnega. Pričujoči pomenek pa je pravzaprav nastal že pred časom, takrat, ko so se v partizanskih Dražgošah srečali ^preživeli prvoborci, nosilci partizanske spomenice iz škofjeloške občine. »Kes, zdaj živim v Poljanah že kar lep čas,« je tel pripovedovati, »rojen pa sem bil v vasici Zadobje pri Lučinah. Do konca prvega leta vojne sem živel tam gori, nato pa sem 22. decembra leta 1941 vstopil v partizanske vrste. Veste, ta odločitev zame ni bila niti najmanj težka. Izoblikovalo me je pač dotedanje težko življenje. Videl sem, kakšna krivica se je godila ljudem in kaj okupator počenja s slovenskimi ljudmi, z zavednimi Slovenci. Takoj sem se odločil, da se tudi sam priključim narodnoosvobodilnemu giba nju. Ob poljanski vstaji sem se že pridružil borcem Cankarjevega bataljona. Predvojna revolucionarja Peter Demšar in Anton Nartnik sta še bolj podkrepila moje mišljenje, da sem se prav odločil. V avgustu leta 1942 sem bil sprejet ZK.« Svojo prvo »ognjeno« borbo s sovražnikom je Valentin Hren doživel na Pasji ravni, visoko v hribih nad Poljansko dolino. Pravi ognjeni krst pa pomeni zanj dražgoška bitka, spopad v legendarni vasici pod Jelovico, ki se je odigral v prvih januarskih dneh leta 1942. Dražgoše so zanj še vedno legenda, so kraj, na katerega ga vežejo mnogi spomini. V legendarno vasico prihaja po nekajkrat letno. Prav vsako leto pa še s posebnim zanimanjem spremlja tradicionalno prireditev »Po stezah partizanske Jelovice«, na kateri se vsakič sreča z mnogomi svojimi soborci, tovariši iz zadnje vojne. »Dražgoše so bile po Pasji' ravni res moj drugi veliki ognjeni krst. Komaj petindvajset let mi je bilo takrat. Dogodkov izpred dobrih treh desetletij pa se še neverjetno dobro spominjam. Prvi dan borbe sem se boril v bližini Bičkove skale, naslednji dan pri Lušinovi domačiji, tretji dan pa povsem na desnem krilu. Ja, povem vam, najbolj mi je ostal v spominu Janez Lušina, takrat še mlad fantič, danes pokovnik JLA in izkušen vojaški starešina, ki nam je na položaje nosil čaj in hrano. Ni se zmenil za nevarnosti, za krogle, ki so žvižgale mirno naših glav, za številne postavljene pasti s strani sovražnika. Zares neustrašen je bil! In ta neustrašenost je tudi nam borcem vlivala nove volje in novega poguma.« Valentin je nato do konca vojne sodeloval še v mnogih borbah. Takoj po dražgoški bitki se je priključil borcem Poljanske čete. V tej enoti je bil kurir. S priročno iznajdljivostjo in ne-ustrašnostjo je to zaupano mu nalogo izredno uspešno opravljal- »Konec vojne sem dočakal na liniji na Ravni gori na Hrvatskem,« pripoveduje. »Kasneje sem kot starešina JLA služboval po mnogih krajih naše ožje in širše domovine. Bil sem v Ljubljani, Mariboru, Bjelovaru, Banja Luki, Manjači, Jajcu, Sarajevu .. . Domov, v Poljane, kjer stanujem zdaj, sem se vrnil leta 1955!« Valentin je za svoje plodno jjj uspešno delo prejel mnoga priznanja in odlikovanja. To so: red bratstva in enotnosti II. reda ter odlikovanja za hrabrost, za zasluge za narod, za mirnodobske zasluge ... »Se vedno aktivno delani v mnogih družbenopolitičnih <>rga" nizacijah v kraju,« je še pristava Valentin Hren »Dela sem pač vajen že iz mladih let.« J. Govekar GRADITELJI, VAŠA SEZONA JE TU ! ■ OKNA S% F . VRATA 10 % KREDIT □□ 2O000 DIN PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA KRANJ — PRIMSKOVO TKLKFON: 061 26-076 Zavarovalnica Sava PE Kranj Občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič iskreno čestitamo za občinski praznik Veliko skrb boste odložili, če boste zavarovali sebe in premoženje pri Zavarovalnici Sava. S Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Projekt Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. TOZD Komunala, Kranj — b.o. TOZD Obrt, Kranj - b.o. TOZD Gradnje, Kranj - b.o. Samoupravna delovna skupnost Skupne službe Delovni kolektiv čestita prebivalcem občin Kranja, Jesenic, Ra-= dovljice in Tržiča za občinske praznike čestitamo za občinski praznik industrija gumijevih, usnjenih •n kemičnih izdelkov saua Uraro proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v sodobnih vzorcih in bogatem asortimentu, dekorativne tkanine in jacquard gradle. Cenjenim odjemalcem se priporočamo Delovni kolektiv čestita za občinski praznik Jesenice praznujejo Gospodarski napredek jeseniške občine v zadnjih letih je skokovit in opazen v vseh krajih od Rateč do Rodin in na vseh področjih. Značilni utrip jeseniške občine sta nedvomno industrija in turizem, ki beležita izredno ugodne rezultate in omogočata primeren življenjski standard večini zaposlenega prebivalstva. Medtem ko je bilo pred leti še dovolj težav z zaposlovanjem predvsem ženske dolovne sile, je danes problem odpravljen, saj .so v občini odprli dovolj obratov in delovnih mest za žene in dekleta. . • V industriji je najbolj prisotna predvsem Železarna s svojo stoletno tradicijo in s 6000 zaposlenimi delavci. Ta največji delovni kolektiv v občini se je pred leti odločil tudi za eno največjih investicij — za gradnjo nove hladne valjarne na Beli, ki naj bi začela s poskusno proizvodnjo že v prihodnjem letu. Vendar tudi ostala podjetja v jeseniški občini niso stagnirala — z nenehnim delom in vztrajnim prizadevanjem so se modernizirala, povečevala svojo proizvodnjo in vlagala v nove obrate in večje zmogljivosti. V občini ni niti enega samega podjetja, ki bi zaključilo poslovno leto z izgubo. Skladno z razvojem turizma v zgornji savski dolini — z večjimi hotelskimi zmogljivostmi — se je modernizirala tudi trgovina. Turistični obisk Doline pa je ob povečanih žičniških zmogljivostih presegel letos vsa pričakovanja, zato za nemoten in skladnejši nadaljnji razvoj nameravajo ustanoviti posebno turistično podjetje. Ob vsej nenehni rasti občine na vseh področjih pa je bila vseskozi primarna skrb za delovnega človeka, za zadovoljitev njegovih zahtev in potreb. Pospešena stanovanjska gradnja v vseh krajih: tri členjene stolpnice na Plavžu, obnovljeni »železniški« bloki, stanovanja na Beli, v Kranjski gori, široka zasebna grad- nja, nov objekt doma ostarelih, ki spada med nejlepše tovrstne domove pri nas ter številni drugi objekti, ki so najnovejšega datuma. Če k temu prištejemo še vse tiste, ki so v izgradnji ali šele na temeljih, potem je upravičena ocena, da se .v jeseniški občini gradi na vseh krajih. Če je bila komunalna ureditev še pred leti boleča točka in skrb, potem je danes razmeroma malo primerov, ki še zahtevajo nujno ureditev. Kilometri asfaltiranih cest, novo vodovodno omrežje — prav oskrba mesta z vodo je bila pred leti problematična — in že stalno prisotna skrb za lepo okolje kažejo na uspehe tudi na tem področju. Povsem zanemarjeni, opusteli predeli mesta — pokopališči na Beli in Plavžu — so danes zares vredni ogleda, saj jih je primerna hortikulturna ureditev spremenila v nasade in parke. Desetletja načrtovana zamisel o ureditvi mrliških vežic na Dobravi se bo že letos delno uresničila. Če si gospodarsko vztrajno načrtuje svojo uspešnejšo in boljšo pot, je treba omeniti tudi področje negospodarstva, ki stopa s časom, potrebami in zahtevami v korak. Šole in vzgojnovarstvene ustanove so deloma preuredili, v več krajih pa postavili nove-. Vedno več predšolskih otrok je vključenih v predšolsko vzgojo, da pa bi zagotovili povsem enake možnosti varstva vsem, nameravajo med drugim postaviti še en nov vrtec na Koroški Beli. Z vso resnostjo in prizadevnostjo so se vključili v kvalitetnejše oblike vzgojno izobraževalnega sistema in tako bo že v jeseni prešla na celodnevno osnovno šolo šola v Zabrez-nici, za njo pa potem še vse druge šole v jeseniški občini. Ze omenjeni nov dom socialnega zavoda dr. Franceta Berglja bo nudil kar najprimernejšo oskrbo številnim ostarelim ne le iz jeseniške, temveč tudi iz ostalih gorenjskih občin. Za samo občino je precejšnjega pomena tudi gradnja specializiranih ambulant ob Splošni bolnici, saj bo tako zagotovljeno primerno zdravstveno varstvo občanov. Ne gre pa" prezreti tudi kulture, posebno tako dolgo zaželene in pričakovane obnove stare Kosove graščine, ki se že spreminja v stalni razstavni prostor. Teh nekaj, prav gotovo pomanjkljivih obrisov sedanje jeseniške resničnosti, ki vodi k še večjemu napredku, pa je treba dodati tudi široko družbenopolitično aktivnost, s katero se današnji jeseniški občan tvorno in odločno vključuje in se zavzema za svoj boljši jutrišnji dan. Z novo ustavo je okoli 14.000 zaposlenim v gospodarstvu in v negospodarstvu omogočeno, da odločajo in soodločajo, da se v okviru že zaživelega delegatskega sistema vključujejo v delitev dohodka na vseh področjih. Samoupravljanje v enem izmed svojih odnosov izpričuje tudi stalna skrb povsod, da bi se organizirali v temeljne organizacije združenega dela in bi bila tako delavcem zagotovljena njihova neodtujljiva pravica odločanja. Prav Zveza komunistov je v jeseniški občini v zadnjem času s svojo čvrsto organiziranostjo in odločnostjo pomagala pri reševanju že mnogih perečih vprašanj, ki so se pojavljala in prav vanjo se je zaradi njene poštene politike in zavzemajoči skrbi za delavca v zadnjem času vključilo zelo veliko mladih. Se in še bi lahko naštevali in nizali uspešno pot obmejne občine, ki je v samem središču izrazito industrijska, v Dolini pa zaradi svojih izjemnih lepot turistično privlačna. Z največjo mero smelosti in odločnosti, s smislom za to, kar je koristno in potrebno zdaj in v srednjeročnem in dolgoročnem razvoju, jeseniška občinska skupščina uresničuje prizadevanja za še hitrejši gospodarski in vsesplošni napredek. NOV IZDELEK Arhitekti! Projektanti! Investitorji! Gradbeniki! Vsestranska uporabnost predvsem pa za: • industrijske zgradbe • bolnice, klinike • turistične objekte • stanovanja • itd. Prednosti: • lažja, hitrejša in enostavna vgradnja • mehko zapiranje in odlično tesnenje, ker ima specialno gumijasto tesnilo • zanesljiva protikorozijska zaščita • neobčutljiv proti mehanskim poškodbam • standardne dimenzije KOVINSKI PODBOJ ZA VRATA Kovinske vratne podboje izdelujemo v različnih variantah, predvsem pa: navadne (mo kro montažne), tunelsko in suho montažne, po želji tudi z nadsvetlobo Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Jesenic. Pevke jeseniškega pevskega zbora, kijih vodi profesor Milko Škobrne, dosegajo zelo lepe uspehe. Nastopile bodo tudi na osrednji svečanosti ob letošnjem občinskem prazniku mesta Jesenic. — Foto: B. B. Stavkovno gibanje na Gorenjskem Razstava v Kosovi graščini v počastitev občinskega praznika Jesenic — Na otvoritvi razstave tudi vodilni organizator stavke Vencelj Perko — Razstavo pripravil oddelek za delavsko gibanje pri Tehniškem muzeju jeseniške železarne Na Jesenicah so z obnovitvijo stare Kosove graščine v mestnem središču pohiteli in tako že ob letošnjem občinskem prazniku obnovili nekaj prostorov, v katerih so pripravili razstavo Stavkovno gibanje na Gorenjskem. 40 let poteka od tistih dni, ko je bilo življenje gorenjskega delavstva izredno razgibano, saj je imela svetovna gospodarska kriza odmev tudi v tedanjih naših razmerah. Brezposelnost, beda in lakota, in izkoriščanje delavcev sta vodili Komunistično partijo do tega, da se je delavstvo začelo združevati, protestirati in enotno nastopati v delavskih stavkah. Leta 1935 je v stavkah na Gorenjskem sodelovalo okoli 4000 del avcev: v Železarnah na Jesenicah (na Javorniku in na Savi), v Verigi v Lescah, v Semperitu v Kranju, v Papirnici na Količevem, sezonski delavci v kemični tovarni Medič-Zankl v Domžalah, v Šeširju in v Inteksu v Škofji Loki in v Tržiču. Izredno visoko razredno zavest so v teh stavkah pokazale tudi delavke in žene stavkajočih, ki so se aktivno vključevale v stavkovni boj. Slab ekonomski položaj zaposlenih, izkoriščevalski odnos delodajalcev in brezplodne intervencije delavskih zaupnikov je spodbudil delavce Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, da so večkrat organizirali prekinitve dela. Več delavcev so odpustili, zato so zagrozili s splošno stavko in po neuspešnih pogajanjih zaupnikov (starešina je bil Vencelj Perko, ki je imel v dobrih šestih mesecih 71 intervencij), se je 12. julija ob 6. uri začela na Jesenicah stavka. Stavka je na Javorniku trajala polnih osem dni, na Savi pa štiri dni in pol, končala pa se je s podpisom sporazuma ob soglasju delavstva. S to stavko so bila rešena osnovna sporna vprašanja v KID, utrjena pa je bila tudi razredna zavest delavstva, ki je začutilo moč svoje akcijske enotnosti. Ze prvi dan stavke jeseniških kovinarjev na Javorniku so sporočilo o njihovem podvigu posredovali članom sindikata Splošne delavske stavkovne zveze v tovarni gumice Semperit v Kranju Vodilni kranjski komunisti. Sekretar partijske organizacije v tej tovarni Ludvik Vitez je dobil nalogo, da organizira stavko. Vendar pa se je o stavki razvedelo, prihitelo je 40 orožnikov, ki so tovarno zastražili in stavko preprečili. Sindikat kovinarjev — podružnica SMRJ je imel zelo močan vphv tudi v Verigi v Lescah, kjer je bila večina delavcev včlanjena v napredna društva in organizacije in je bil sindikat Verige že leta 1926 sposoben organizirati enodnevno stavko. Delavci v Verigi so pod vodstvom stavkovnega odbora, ki ga je vodil Lenart Petrač, začeli stavkati 14-maja 1935 in stavkali do 5. junija. V pogajanjih so dosegli, da so v obratih z najnižjimi mezdami le-te delno povišali in delavcem priznali sedemdnevni plačan bolniški dopust, na 10 let službe pa 3 dni letnega dopusta. 17. avgusta 1935 so stavkali v Papirnici Količevo in stavka je trajala osem tednov, vse dotlej, dokler delavci niso dosegli, da so lahko volili obratne zaupnike, povišali mezde in odpustili osovraženega direktorja VVultscha. Pod vplivom dogodkov na Količevem so se vedli tudi delavci kemične tovarne barv v Domžalah ter v škofjeloški tovarni Šešir. V Šeširju so začeli stavkati 11. oktobra, stavko pa je vodil stavkovni odbor. Vodilna delavca in organizatorja sta bila komunist Jaka Pintar in Tine Sever. Stavka je bila dobro organizirana, stavkajoči so dobili izdatno pomoč mestnih obrtnikov in okoliških kmetov. Šele ob koncu 4. tedna je prišlo do delnega sporazuma med delavci in delodajalci, pokazala Pa se je trdna povezanost delavstva. Vpliv stavke je bilo krepko čutiti v kasnejšem odnosu uprave podjetja do sindikalne organizacije. Uspehi in izkušnje, ki so jih delavci na Gorenjskem leta 1935 prl' dobili v boju z delodajalci, so bile nadvse pomembne za naslednje leto« koje vso Slovenijo zajel izredno močan stavkovni val. Zanimivo razstavo na Jesenicah je zasnovala Zorka Tribušon, kovno pa opremil Miloš Magolič. 1). Sedej p r »—r—*—t—r- „7nte*eu*ofui* mednarodna špedicija in transp^ Koper £|jjaja jesenice jji filiala Kranj čestitajo vsem občanom za praznik Kranja in Jesenic Priporočajo se za svoje storitve — Glej, glej, kako lepa golobica na sosednjem oknu! Štirinožni lepotci v hali Tivoli Na razstavi v Ljubljani 16. in 17. avgusta, bo sodelovalo prek 900 psov 83 različnih pasem nedelja je posvečena razstavi in ocenjevanju lovskih psov. Velja poudariti, da sodniki presojajo živali po zunanjem videzu, upoštevajoč značilnosti pasem, ki ji pripadajo. Možne so ocene odlično, prav dobro, dobro, zadostno in nezadostno. V skladu z določili Mednarodne kinološke zveze (FCI) in Jugoslovanske kinološke zveze (JKS) se lahko izjemnim primerkom podeli naslov CACIB (kandidat za mednarodnega prvaka v lepoti), rezervni CACIB, CAC (kandidat za prvaka SFRJ), prvak Slovenije 1975, prvak Ljubljane 1975 in mladinski prvak (psi v starosti od 9 do 15 mesecev). Posebej nameravajo izbrati še prvake sleherne izmed 83 različnih pasem ter najboljše vzrejne skupine. Ljubljanska razstava kajpak ni zgolj enkraten dogodek, marveč bolj pregled dosežkov dolgoletnih prizadevanj slovenske in jugoslovanske pasje-reje, ki v svetu uživa precejšen ugled. Sploh je kinologija že zdavnaj prerasla v pomembno vedo, saj izvira iz spoznanja, da so psi v zgodovini človeštva zmeraj bili dragoceni pomočniki in zavezniki ljudi, dragoceni bodisi kot goniči, krvosledci, jamarji, spremljevalci pastirjev in čuvaji premoženja, bodisi kot reševalci, zanesljivi vodniki slepih ter »uslužbenci« organov zaščite in pregona. Danes kinologi težijo zlasti k preučevanju naravne zasnove in lastnosti posameznih pasjih ras, ki jih je mogoče s pravilno vzgojo in šolanjem še dodatno razviti in seveda funkcionalno izkoristiti. Hkrati pa gre za poglabljanje kulturnega, humanega odnosa do živali, katerih navzočnost bogati naše okolje, naš bivalni prostor/ I. G. Pasjerejcem in ljubiteljem živali se ta mesec obeta precej dela: ljubljanska hala Tivoli bo namreč 16. in 17. avgusta prizorišče velike razstave psov, ki jo ob udeležbi več kot 900 izbranih človekovih štirinožnih prijateljev iz 10 držav Evrope pripravlja Kinološka zveza Slovenije. Razstava pomeni doslej največjo manifestacijo svoje vrste pri nas, združeno tudi z množičnim srečanjem kinologov iz vse Jugoslavije in iz inozemstva. Njen pokrovitelj je predsednik skupščine mesta Ljubljana inž. Tone Kovic, vodja predsednik zveze klubov za vzrejo športnih in službenih psov SRS Valter Šehelj, predsednik pripravljalnega odbora pa Polde Maček. V samem odboru so zastopniki številnih pokrajinskih organizacij in društev, medtem ko častno predsedstvo sestavljajo najvidnejši kinologi Slovenije, delegati lovske zveze SRS in predsednik JKS, generalpolkovnik Otmar Kreačič. Program je razdeljen v dva dela: prvega dne, v soboto, bodo ocenjevali službene in športne pse, pri čemer so organizatorji za zvečer predvideli ekshibicijski nastop, namenjen prikazu učinkovitosti dresure; Nastop jahalne šole V okviru prireditev v počastitev občinskega praznika Radovljice bo konjeniški klub Bled v soboto, 2. avgusta, ob 18. uri izvedel nastop jahalnih konj, ki jih bodo vodili udeleženci jahalne šole. Nastop bo v Vrbnju pri Radovljici na prostoru za jahanje konj lastnika Janeza Prešerna. Nastopajoči bodo izvajali vaje pod vodstvom upravnika šole Mira Špicarja iz Radovljice. - B. B. r ... radiatorjev pa ni Sotfdnost in vsaj kolikor toliko korekten odnos do kupcev sta očitno vrlini, kiju posamezna naša trgovska podjetja ne premorejo ravno v najbolj izdatni meri. A ker smo Slovenci priznano potrpežljivi ljudje, pogosto molče požremo raznorazne potrošniške peripetije. Pritožbe in intervencije se namreč po navadi ne obnesejo. Le včasih, kadar je mera zvrhano polna, nam zavre kri. No, kri je končno zavrela tudi Tonetu Grašiču s Kokrice, Cesta na Rupo 18. Prisluhnimo njegovi zgodbi. Grašičevi so avgusta lani na Gorenjskem sejmu, pri tržiškem Mer-catorju, naročili centralno kurjavo za ogrevanje zasebne stanovanjske hiše. Vzeli so kredit v višini štirih starih milijonov. Zadevo naj bi jim dobavili najkasneje v dveh mesecih, oktobra istega leta. Kot discipliniran državljan, vpeljan v tradicionalno jugoslovansko »zamudni-štvo iz objektivnih razlogov«, je Grašič čakal do novembra: nič. Potlej je stopil povprašat, kako in kaj, ter zvedel, da pomotoma sploh ni uvrščen v evidenčni seznam kandidatov. Po par nadaljnjih obiskih so končno razčistili nesporazum, kar pa Kokričanu ni dosti koristilo, saj je decembra uspel dobiti domov le peč. Ostale sestavne dele so mu nato dovažali polagoma, enega zdaj, drugega čez tri tedne, naslednjega čez mesec dni. . . Do spomladi je zbral skoraj vso- potrebno kramo, samo radiatorjev ni in ni hotelo biti od nikoder. Spet je mož skakal okoli, interveniral, prosil, rotil, pozival, zahteval — kajpak zaman. Leto bo kmalu naokrog, vendar ogorčenemu Tonetu še zmeraj nihče ne zna povedati, kdaj (če kdaj) sme pričakovati prihod začaranih radiatorjev. I. G. nagradna križanka od vsepovsod za smeh jM PEČ zažigal.Nl( v kdor nabira rastline ODIJl'BA kitajsko glasbilo okrasni kremen-JAK pobiralec daca redka kovina litij ■**>•— il kuščar, aligator uradi L !» i rabinov JOD r|* del obraza maribor. tekstilna tovarna marx * » aluminij otroško igranje južni slovani norv. kra.i JUŽ. OD nar vika s.. bakhova palica avstrija ivan cankar so vra2nik i govor na »oni« P" .... 1 kvartaijvi interval ■■• 1 Španija kdor kaj recitira kozaški poveljnik otok tiskarsko SITO otok zadarske-ga otočja 1'oznanec francoska stranka zirondi-stov ljudska knjiga devica v latinščini davna pretek lost j l 'gosl. armada italij. kamion ml brizganja okrasni kipec ponoven klep novinar prema črta iridij boginja astarta. IŠTAR nemilosti-VOST trinog ameriško m. ime PAVU jer sin si silnik za lase NIKOLA tesla stopnja tiskarskih črk vila v rom. mito l. fonda selen trojanski junak suma kovic arabski žrebec kranj kubični decimeter kar JE naskub-ijeno fr. pisec »ariane« zevsova ljubica sta RE JS1 italija FR. luka ob j. obali BRETANIJ8 nemški kizik. nobe LOVEČ 1921 severni jelen ohojk kraj južno od orana ograja IZ l>KSK LJUDSTVO laosa TELUR am. pisec edgar allan juc.osl. televizija lastnost robatega KUPON okras IZ rastlinskih motivov Rešitev (štiri besede k slikam): zidovi / tukaj karenina trne in priimek: REKA skozi leningrad hektar barij rado na krst indu strija nafte ostra začimba boh Naslov: KI tina bančna ustanova Nagradna skandinavska križanka Uredništvo razpisuje za reševalce 10 nagrad, in sicer: 1. nagrada 200 din 2. — 3. nagrada 100 din 4. — 10. nagrada 50 din Za žrebanje zadostuje, če pošljete pravilno izpolnjen NAGRADNI KUPON, in to do torka, 12. avgusta 1975 na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pij ade j a 1, s pripisom NAGRADNI KUPON. ReSitev nagradne križanke z dne 25. julija: 1. pavke, 6. ekran, 11. kaviar, 12. šampon, 14. tele, 15. notar, 17. Olio, 19. ami, 20. kotaleč, 22. Ava, 23. hi, 24. ornitolog. 26. EZ, 27. Ikeda, 29. kan, 30. Pavla, 32. arija, 34. Parma, 35. ei; 36. Nefretete, 40. CO, 42. mit, 44. Cremona, 45. pik, 46. ujec, 48. Izola, 49. Tejo, 50. Alenka, 52. Atenka, 54. ovčar, 55. Risto Izžrebani reševalci: prejeli smo 87 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi METKA ZAPLOTNIK, 64204 Golnik, Letenice 6; 2. nagrado (40 din) VERONIKA GLAVAČ, 64000 Kranj, Jama 19; 3. nagrado (30 din) pa prejme ZLATKO BOGATAJ, 64000 Kranj, Valjavčeva 5. Nagrade bomo poslali po pošti. ŠAHOVSKI KROŽEK Kmet v prodoru Kmet ima najmanjšo vrednost v primerjavi z drugimi figurami in njegova aktivnost je najbolj omejena. Vendar pa se v nekaterih primerih vrednost kmeta poveča do take mere, da odločilno vpliva na izid igre. To velja predvsem v položajih, ko se kmet približa pretvorbi v oficirja. V nekaterih pozicijah, predvsem v prodoru v nasprotnikov tabor pa kmet veže na sebe nasprotnikove vrednješe figure in tudi tedaj se njegova moč začasno bistveno poveča. Se posebno učinkovit pa je lahko kmet v prodoru, ko veže na sebe nasprotnikovega kralja ali ga ogroža v napadu skupaj z drugimi figurami. Za primer si oglejmo pozicijo (sL 13) v partiji, ki sta jo odigrala Holmov in Bole-slavskl (Vsezvezni masovni turnir, Moskva 1956). Tokrat objavljamo problem A. A. Alje-hina (1941), ki nalaga belemu poiskati tri-potezno matno kombinacijo. Prva poteza, ki je prav neverjetna, je kot običajno tudi pri tem problemu ključ do rešitve: Mat v treh potezah. J ■ n A ■ ■ ■ ■ ■ k ■ A 1 ■ tip m i m Ji B i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m m m ■ ■ ■ ■ Problem Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali tri nagrade po 50 din. Rešitve je treba poslati do 11. avgusta na naslov ČP Glas (ŠAHOVSKI PROBLEM), Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Brez izjeme Indijski prometni policisti so do nedavna lahko divjali po cestah in se preizkušali v vratolomni vožnji. Ker so s tem povzročili nekaj nesreč med drugimi udeleženci v prometu, je šef prometne policije zagrozil, da bodo za vsak prekršek kaznovani- Grozi pa jim celo z odpustom iz službe. 2 milijona odškodnine Odškodnino v višini 2 milijona dinarjev zahteva vdova ameriškega kirurga Williama Normana, ki je pred kratkim izgubil življenje v nesreči, ko se je zrušilo letalo družbe Eastern Airlines. Pri tej nesreči je izgubilo življenje 112 ljudi. Vdova očita letalski družbi malomarnost. Hkrati pa toži ameriško vlado, da ima osebje v letališkem stolpu premajhne pristojnosti in ne more samo odpovedati poleta zaradi slabega vremena. Zaradi nevihte pa se je omenjeno letalo zrušilo. Po tekstil v London London je postal zelo priljubljeno nakupovalno mesto Letos bodo turisti po uradnih cenitvah zapravili v britanski prestolnici kar 1100 milijonov funtov. Kar 31 odstotkov te vsote bodo porabili za nakup tekstilnih izdelkov in televizorjev. V prvih letošnjih mesecih so v londonskih trgovinah zabeležili že četrt milijona več tujih kupcev kot v enakem času lani. Od nafte na premog Ameriške zvezne energetske oblasti bodo v kratkem preusmerile ogrevanje 30 največjih termoelektrarn od nafte in zemeljskega plina na premog. Cilj tega ukrepa je varčevanje z nafto, saj bodo tako letno prihranili 64 milijonov sodčkov te dragocene tekočine. Višji dohodki le za pridne ' Leni in pridni naj bi v prihodnje ne bili deležni enakega zvišanja plač. Merilo za povišanje prejemkov naj bi predstavljal delovni učinek in bodo marlivejši in podjetnejši vendarle dobili zasluženo plačo. Doslej so v ZDA vedno imeli vsi dalavci enake koristi od zvišanja plač. Manj za zapahe Število zapornikov v ZRN stalno pada. Manj kot 10 odstotkov obtožencev, ki jih obsodijo zahodnonemška sodišča, mora dandanes za rešetke, 85 odstotkov vseh obtožencev kaznujejo zgolj z denarnimi kaznimi, 60 odstotkov zapornih kazni pa izrečejo sodniki samo pogojno. Črni je z žrtvijo figure razkril položaj belega kralja in tako pripravil prodor svojemu kmetu. Boleslavski se je odločil za naslednji sklep: 1____ h8-h5! Kmet se umika s h6-polja, ki ga prepušča svojemu lovcu; le-ta bo zaprl umik belemu kralju preko e3-polja. 2. Tel-fl Na 2. Sd2xf3 bi sledilo Tf7xf3 + 3. Ddlxf3 Dh3xh2 + 4. Kf2-e3 Lg7-h6 + in beli kralj nima obrambe. 2____ Lg7-h6 3. Lb2 -cl Na 3. d3-d4 bi sledilo Dh3-g2+ 4. Kf2-el Lh6xd2+ 5. Ddlxd2 f3-f2 + 6. kel -e2 Dg2 -f3 mat. 3---- Dh3xh2 + 4. Kf2-el f3-f2 + 5. Kel-e2 Dh2xg3 6. d3-d4 Dg3-e3mat. — Mi je že čisto Jasno, da si bova morala Jutri zjutraj sama pripraviti zajtrk! -— No, prav, pa rečem »da«, ampak samo z naslednjimi pogoji! radio gledališče kino sobota 2. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.35 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 S knjižnega trga, 17.20 Gremo v kino, 18.05 Listi iz albuma lahke glasbe, 18.20 Čustveni svet računalnika Ruperta, 19.40 Minute z ansamblom Bojana Adamiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Glasbena parada Tri srca, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Vodomet melodij, 14.00 Kaleidoskop popevk, 14.35 Slovenska ročk selekcija, 15.40 Portret orkestra Chris Barber, 16.00 Naš podlistek, 16.15 Glasbeni drobiž od tu in tam, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Francija Puharja, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Slovenski zbori preteklih in polpreteklih dob, 19.30 Večerna promenada z Leonidom Koganoin, 20.35 Iz oper in glasbenih dram, 22.00 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 3. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.07 Radijska igra za otroke: Mutabor, 8.52 Skladbe za mladino, 9.05 Še pomnite, tovariši, 10.05 Iščemo popevko poletja, 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 14.05 Nedeljska reportaža, 14.25 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o špbrtnih dogodkih, humoreska tega tedna, 16.00 Zabavna radijska igra — R. Rehar: Mojstrovine Sama Soma - Ugrabljeno srce, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Skupni program J RT - studio Sarajevo, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film, opereta, musical, 14.00 Pet minut humorja, 14.05 Iščemo popevko poletja, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Izbrali smo za vas, 20.35 Športni dogodki dneva, 20.45 Koncert v vrtni lopi, 22.00 Richard VVagner: odlomki iz glasbene drame Siegfried, 23.00 Albinonija igrajo, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 4. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Glasbena pravljica, 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Nekaj za ljubitelje ansambelske in solistične glasbe, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Kulturni globus, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Če bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert, 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.00 Godala v ritmu, 14.35 Poletni pop integral, 15.40 Obisk Pri orkestru Hugo Strasser, 16.00 Kulturni mozaik, 16.05 anorama slovenskih popevk, 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi, 19.45 An-sambelska glasba dunajskih klasikov, 20.35 Naši znanstveniki pred mikrofonom, 20.50 Večeri pri slovenskih skladateljih: Ivan Šček, 22.30 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 5. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Pojo mali vokalni ansambli, 9.50 Znane melodije - znani orkestri, 10.15 Promenadni koncert, 11.20 Z nami doma in na poti,. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Popoldne za mladi svet, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš gost, 17.20 Zvočni portret hornista Jožeta Falouta, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra - Z. Posmvsz: Potnica iz kabini 45, 21.23 Zvočne kaskade, 22.20 Simfonične burleske, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.00 Parada popevk, 14.35 Ročk jazz, 15.40 Tipke in godala, 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples, 16.40 Znana imena znane melodije, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevcem Rodom Stewartom, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.15 Poje sopranistka Mady Mesple, 20.00 Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Kultura danes, 20.50 Berlinski koncertni večer, 22.05 Klasicistični intermezzo, 22.30 Iz baročnih dni, 23.55 Iz slovenske poezije sreda 6. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniški pozdravi, 9.35 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Severnonemškega radia, 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana, 18.05 Nenavadni pogovori, 18.25 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert iz našega studia, 21.35 Igrajo veliki zabavni orkestri, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.00 Ritmi Latinske Amerike, 14.35 Jugoslovanska produkcija plašč, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako ali drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža 17.50 V ritmu bossa nove, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Plesni koraki pod odrskimi lučmi, 19.45 Ohrid 75, 20.15 Skladbe Jurija Gregorca, 20.35 Pot izobraževanja, 20.50 Iz slovenske operne literature, 21.15 Baletna glasba s koncertnih odrov, 22.15 Imena sodobne glasbe iz Združenih držav Amerike, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 7. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Iz glasbenih šol, 9.50 Pesmice na potepu, 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Slovenski narodni in ponarodeli napevi v umetnih priredbah, 14.40 Mehurčki, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Naš podlistek, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Revija orkestrov in solistov, 18.35 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.00 Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Naši umetniki muzicirajo — violončelist Miloš Mlejnik, 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202. 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra Paul Mauriat, 14.00 Otroci med seboj in med nami, 14.10 Zabaval vas bo ansambel Mojmira Šepeta, 1.4.35 Top album, 15.40 Radi jih poslušate, 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in insturmentov, 17.40 Pota -našega gospodarstva, 17.50 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 18.(X) Popevke na tekočem traku, 18.40 Non stop ples Tretji program 19.05 Z glasbenih tekmovanj Jugoslovanske radioteleviziji- - leto 1972, 19.40 Francoski chansoni in ruski zbori 17. stoletja, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Recital pianista Vladimira Horovvitza s Skrjabi-nom, 22.00 Tako je muziciral Bruno VValter s Simfoničnim orkestrom Columbia 22.50 Glasba z godali, 23.55 Iz slovenske poezije petek 8. AVGUSTA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani, 9.20 Godala v ritmu, 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Po Talijinih poteh, 11.20 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo mladih na počitnice, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra, 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Poletni diver-timento, 18.05 Ogledalo našega časa. 18.15 Zvočni signali. 19.40 Minute z ansamblom Vi lija Petriča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.00 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.35 Z a mladi svet, 15.40 Izložba popevk, 16.00 Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Glasbeni casino, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Stereo jazz, 18.40 Partiture lahke glasbe Kranj CENTER 1. avgusta amer. barv. akcij. ODREŠITEV (za mladino do 15 let ni primeren) ob 16., 18. in 20. uri 2. avgusta amer. barv. akcij. ODREŠITEV (za mladino do 15 let ni primeren) ob 16., 18. in 20. uri, premiera ital. barv. komed. KLOFUTA VSAK DAN ob 22. uri 3. avgusta amer. barv. komed. ČKNOBRADA POŠAST ob 10. uri, amer. barv. akcij. ODREŠITEV (za mladino do 15 let ni primeren) ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. akcij. STARI DIVJI ZAHOD ob 21. uri 4. avgusta ital. barv. komed. KLOFUTA VSAK DAN ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZIČ 1. avgusta amer. barv. ljub. IZNENADA SEM TVOJA ob 18. in 20. uri 2. avgusta ital. barv. erot. komed. MALI GREH ob 18. uri 3. avgusta amer. barv. vestem MOZ Z IMENOM KONJ ob 14. uri, ital. barv. erot. komed. MALI GREH ob 16. uri, amer. barv. ljub. IZNENADA SEM TVOJA ob 18. uri Tržič 1. avgusta franc. barv. ljub. VLAK ob 18. in 20. uri 2. avgusta franc. barv. ljub. VLAK ob 18. in 20. uri 3. avgusta amer. barv. CS pust. METULJ ob 16. in 18.30 4. avgusta amer. barv. CS pust. METULJ ob 17.30 in 20. uri Kamnik DOM 1. avgusta ital. barv. ljub. drama UMOR ZARADI LJUBEZNI ob 18. in 20. uri 2. avgusta amer. barv. komed. NAJSMEŠNEJŠI ČLOVEK NA SVETU ob 18. in 20. uri 3. avgusta amer. komed. NAJSMEŠNEJŠI ČLOVEK NA SVETU ob 15. in 19. uri 4. avgusta amer. barv. vestem MOZ Z IMENOM KONJ ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 1. avgusta amer. barv. krim. STRAH JE KLJUČ ob 18. in 20. uri 2. avgusta amer. barv. pust. DUŠA ČRNEGA CHARLIEJA ob 18. in 20. uri 3. avgusta amer. barv. pust. DUŠA ČRNEGA CHARLIEJA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 1. avgusta amer. barv. pust. DUŠA ČRNEGA CHARLIEJA ob 20. uri 2. avgusta amer. barv. vestem ZANKA ZA NEDOLŽNEGA ob 20. uri 3. avgusta amer. barv. krim. STRAH JE KLJUČ ob 18. in 20. uri Radovljica % 2. avgusta amer. barv. vestem MOZ Z VZHODA ob 18. uri, franc. barv. krim. O. K. ŠEF ob 20. uri 3. avgusta amer. barv. pust. SINBADOVO ZLATO POTOVANJE ob 18. uri. franc. barv. krim. O. K. ŠEF ob 20. uri . 4. avgusta nem. barv. UMOR NA GRADU HUBER-TUS ob 20. uri Bled 1. avgusta amer. barv. vestem MOZ Z VZHODA ob 20. uri 2. avgusta amer. barv. pust. SINBADOVO ZLATO POTOVANJE ob 18. uri, nem. barv. DEKLE IZ HONGKONGA ob 20. uri 3. avgusta nem. barv. DEKLE IZ HONGKONGA ob 18. uri, amer. barv. vestem MOZ Z VZHODA ob 20. uri 4. avgusta nem. barv. DEKLE IZ HONGKONGA ob 20. uri Jesenice RADIO 1. avgusta špan. barv. drama MOJA DRAGA SENJORITA 2. avgusta ital.-franc. barv. krim. VELIKI REVOL-VERAŠI 3. avgusta ital.-franc. barv. krim. VELIKI REVOL-VERAšf 4. avgusta amer. barv. fant. DAN DELFINOV Jesenice PLAVŽ 1. avgusta ital.-franc. barv. vestem UBIJ VSE, VRNI SESAM 2. avgusta amer. barv. fant. DAN DELFINOV 3. avgusta amer. barv. fant. DAN DELFINOV 4. avgusta ital.-franc. barv. krim. VELIKI REVOL-VERASI Dovje Mojstrana 2. avgusta amer. barv. CS vestem BIVŠI PRIJATELJ K ID 3. avgusta japon. barv. vojni BITKA ZA PORT ARTHUR Kranjska gora 2. avgusta japon. barv. vojni BITKA ZA PORT ARTHUR 3. avgusta špan. barv. drama MOJA DRAGA SENJORITA televizija sobota 2. AVGUSTA 15.30 Svetovno prvenstvo v kajaku na mirnih vodah — prenos (Bg-Lj), 17.50 625 - ponovitev, 18.10 Obzornik, 18.25 Janošik - serijski film, B. 19.15 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.00 J. Horvat: Prst pred nosom (Zg), 20.35 Zabavno glasbena oddaja TV Novi Sad (Bg), 21.30 TV dnevnik, 21.45 Kojak - serijski film, B. 22.35 Ansambel Piano Conclave, B (Lj), 23.15 Konec filmskega festivala — prenos iz Pulja (Zg), 24.00 Odpoved sporeda (Lj) UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 18.00 Kronika 18.15 Otroški spored, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabavno glasbena oddaja 20.30 Egipt za časa Tutankamona. 21.10 Gilgameš — predstava gledali.šča Pekarna iz Ljubljane Oddajnik Sljeme 15.25 Poročila, 15.30 Svetovno prvenstvo v kajaku. 17.10 Jadrnice, 18.00 Kronika, 18.15 Otroški spored. 19.30 TV dnevnik, 20.00 J. Horvat: Prst pred nosom, 20.35 Zabavno glasbena oddaja, 21.25 TV dnevnik, 21.45 Solunski atentatorji — film, 23.15 Filmski festival — prenos iz Pulja nedelja 3. AVGUSTA 9.30 Poročila 9.35 R. M. du Gard: Thibaultovi. B. 10.20 Otroška matineja: Vrančeve dogodivščine, B, Egipt za časa Tutankamona B (Lj), 11.15 Kmetijska oddaja (Zg), 12.00 Poročila 14.05 Morda vas zanima: Janez Barle (Lj), 14.25 Svetovno prvenstvo v kajaku na mirnih vodah - prenos (Bg), 16.00 Mednarodni jahalni turnir - prenos iz Lipice 17,30 Jazz: Kvintet Clark Terrv Ernie VVilkins. 17.50 Poročila. 17.55 Otok zakladov -risani film, B, 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 19.50 V zadnjem času se je na Japonskem zelo razmahnila industrija risanih filmov. OTOK ZAKLADOV je posnet po motivih znane mladinske povesti R L Stevensona, ki jo imamo tudi v slovenščini. Zato niti ni treba predstavljati zgodbe o gusarjih, ki so skrili zaklad na osamljeni otok. Japonska risanka precej verno sledi literarni predlogi in jo dopolnjuje z nekaterimi risanimi elementi, ki osnovno zgodbo še obogatijo. Tedenski > gospodarski komentar, 20.00 Ženske iz Djavoljih merdevin, 20.40 Vzpon na Mount Mac Kinlev - dok. oddaja (Lj), 21.15 Športni pregled (Sa), 21.50 Avtomobilske dirke v Nilrburgringu — reportaža (Zg). 22.30 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 16.00 Sinjska alka, 19.00 Mladina vprašuje. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Montreux 75 — zabavno glasbena oddaja, 20.35 24 ur, 20.40 Bitka na koralnem morju — celovečerni film, 22.10 S. Kolar: Kompromis Oddajnik Sljeme 9.35 Poročila, 9.45 Otroška TV, 10.15 Avtomobil in vitezi, 10.45 Narodna glasba, 11.15 Kmetijska oddaja, 12.00 Jugoslavija, dober dan, 13.15 Kritična točka, 13.45 TV dnevnik, 14.05 Skoki s starega mosta v Mostarju — reportaža 14.25 Svetovno prvenstvo v kajaku — prenos. 16.00 Sinjska alka - prenos, 19.00 Risanke. 19.30 TV dnevnik, 20.05 Ženske iz Djavoljih merdevin, 20.45 Kurirji — dok. oddaja 21.15 Sporni pregled, 21.50 Avto-movilske dirke v Nurburgringu — reportaža 22.30 TV dnevnik ponedeljek 4. AVGUSTA 16.35 Madžarski TVD (Bg), 18.15 Obzornik, 18.25 Vid Pečjak: Drejček in trije marsovčki — 4. del, 18.45 Leta minevajo, čas teče, B, 19.05 Odločamo. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Ivan Potrč: Lacko in Krefli -priredba predstave Prešernovega gledališča iz Kranja. 21.30 Kulturne diagonale. 22.00 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila, 17.30 Otroški spored. 18.00 Kronika. 18.15 Narodna glasba, 18.45 Branje, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Športna oddaja. 20.50 24 ur. 20.55 Zgovoren kmet. Pesem na klancu — filma Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Marko Cepenko: Srebrno jabolko — drama TV Skopje, 20.50 Jugoslovanska in evropska naivna umetnost, 21.20 Mladi za mlade, 21.30 TV dnevnik torek 5. AVGUSTA 16.35 Madžarski TVD (Bg), 18.00 Obzornik, 18.10 L Suhadolčan: Naočnik in Očalnik - 2. del, 18.41 Ikebana: Inačica poševnega sloga, B, 18.50 Biseri morja - serijski fihn, 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zadnji meseci II. svetovne vojne — 4. del. 21.05 J. Pašteka: Adam Sangala — slovaška TV nadaljevanka. B, 22.05 T V dnevnik (Lj), 22.25 Mladinsko evropsko prvenstvo v namiznem tenisu — reportaža (Zg). 23.05 Odpoved sporeda (Lj) BISERI MORJA je dokumantarna barvna serija francoske proizvodnje. V trinajstih epizodah bomo videli svet prelepih rib najrazličnejših oblik in barv. Snemalci so bili včasih tudi v nevarnosti, saj nekatere na pogled povsem nedolžne ribice izločajo strup, ki je celo ljudem škodljiv. Skušali so posneti tudi ribe roparice. Tako je postala baraku-da ki je nevarnejša od morskega psa glavni predmet opazovanja. Poleg rib nam bo serija prikazala tudi svet koral, morskih zvezd, školjk in rakov. Obenem pa opozarja tudi na žareče probleme ekologije morja in na nevarnosti, ki zaradi onesnaženja pretijo morski flori in favni Slovaška barvna nadaljevanka v treh delih ADAM ŠANGALA je nastala po istoimenskem romanu I. Nadaši-Jege. Cas dogajanja je sedemnajsto stoletje. Zgodba pripoveduje p dogodivščinah in usodi podeželskega fanta. Adam Šangala se po očetovi smrti odloči oditi v svet. kjer naj bi uspel. Kmalu pa naleti na prve težave; grof Markoč trpinči mlado kmetico. Adam poseže vmes in si tako nakoplje sovražnika Bežati mora pred grofovimi vojaki. Da bi se izvlekel, vstopi v vojsko grofa Palfv-ja. Tu se zgodba nadaljuje, polna je akcije, zanimivih usod in dogodivščin pa ljubezenskih zapletov, nasprotij in presenečenj. UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila. 17.30 Otroški spored. 18.00 Kronika Zagreba 18.15 Glasba, glasba. 18.45 Sodobna znanost: Ribolov na Prespanskem jezeru. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Nenavadne zgodbe — ponovitev, 20.35 Vzpon človeka. 21.25 24 ur. 21.30 Dokumentarni film: Filmske novosti. 21.45 Koncert Zagrebške filharmonije Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Paralele — zunanjepolitična oddaja 20.45 Najvažnejši dan življenja — serijski film. 21.35 Mozaik — kulturna oddaja 22.05 TV dnevnik. 22.25 Mladinsko evropsko prvenstvo v namiznem tenisu — reportaža sreda 6. AVGUSTA 16.35 Madžarski TVD (Bg). 18.05 Obzornik, 18.15 Vrančeve dogodivščine. B. 18.45 Po sledeh napredka. 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Točno opoldne — ameriški film. 21.25 Gorenje novosti, 21.30 Miniature: Celjski godalni orkester. 22.00 TV dnevnik (Lj) TOČNO OPOLDNE - ameriški, film. 1952; režiser Fred Zinnemann, v gl. vlogah G ar v Cooper (na sliki) in Grace Kelly; 1952. leta je bil proglašen kot najboljši film leta in se ponaša s celo vrsto oskarjev. Zgodba ni nova. originalna, akcija je le v razpletu. Šerif zve. da bo prišel v mestece bandit z namenom, da se maščuje, ker ga je pred časom predal sodišču. Poskuša pridobiti meščane za pomoč, pa ga vsi pustijo na cedilu. Občutek osamljenosti, nemoči in strahu je vse večji, dokler ne zapiska vlak. ki naznanja prihod tolpe. UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila 17.30 Pahljača. 18.00 Kronika Osjeka. 18.15 Test. 18.30 Vaterpolo Jadran : Partizan. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabavna oddaja: Dobri stari časi. 20.45 24 ur, 20.50 Feljton. 21.25 Vidocq - serijski film. 22.10 Sometimes — baletna oddaja Oddajnik Sljeme do 18.35 isto kot na UHF. 18.35 Znanstveni studio. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Petrolejke - celovečerni film, 21.45 Človek in čas — dok. oddaja 22.15 T V dnevnik četrtek 7. AVGUSTA 16.35 Madžarski TVD (Bg), 18.05 Obzornik. 18.20 Napoleon in ljubezen, B, 19.15 Risanka, 19.30 TV dnevnik. 20.00 J. Otčenašek Nekoč je bila hiša - slovaška nadaljevanka Bt 21.15 Kam in kako na oddih, 21.25 Diagonale, 21.55 TV dnevnik. 22.10 Jazz na ekranu. Hans Koller free sound (Lj) UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila 17.30 Ulica sezam, 18.00 Kronika Splita 18.15 Zabavno glasbena oddaja 18.35 Prometni krog, 19.05 Kulturni pregled, 19.30 T V dnevnik, 20.00 Krog, 21.00 Profesor Baltazar. 21.10 24 ur, 21.15 Stare bajte -TV nadaljevanka 22.05 Vaterpolo Solaris : Mladost — posnetek Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20.00 I. Silone: Vino in kruh — dramska serija 21.05 Reflektor. 21.50 TV dnevnik. 22.10 Ko pride jesen - dok. film, 22.20 Koncert dubrovniških prireditev petek 8. AVGUSTA 15.25 Bukarešta: balkanske atletske igre — prenos (IV), 18.25 Obzornik, 18.40 Morda vas zanima: Lado Lesko-var, 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar, 20.00 Najlepša ženska mojega življenja - češki film. 21.25 625. 21.45 TV dnevnik, (Lj) r NAJLEPŠA ŽENSKA MOJEGA ŽIVLJENJA - češki film, 1968; režiser Martin Frič, v gl. vlogah: Jiri Sovah, Milena Dvorska, Čeato-mir Randa; Glavni junak ima že 40 let, ko si nekaj izmisli. Po poroki z 20 let staro Marto rabi več denarja kot kdajkoli prej in več kot ga zasluži. Svoj podvig hoče izpeljati v malem mestu, kjer ga ne poznajo. Gre torej za lahkotno kriminalno komedijo brez večjih ambicij. UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.25 Poročila, 17.30 Otroška TV, 18.00 Kronika Reke. 18.15 Narodna glasba. 18.45 Od zore do mraka 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dobro opravljeno delo — francoska TV drama. 21.20 24 ur. 21.25 Gost urednik: Miljenko Smole. 22.45 Zabavna glasba Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Staro in novo — zabavno glasbena oddaja. 20.50 Kojak — serijski film. 21.40 Leta minevajo, čas teče — zabavna oddaja. 22.20 TV dnevnik. 22.40 Iz sporeda drugih TV študijev poročili so se V KRANJ U Sauer Vincenc in Markež Ema. Rozman Vlado in Lovrenčec Sonja Cemas Janez in Masnik Milena Pra-protnik Stanislav in Rugale Ilona Ramljak Ivan in Ša-ljanin Mirja. Repše Frančišek in Kodrič Karolina Ku-sterle Dušan in.Bodlaj Belita. Šifrer Janez Marjan in Jenšterle Cecilija Skofic Janez in Jakopin Boža VTRŽICU Šavs Albin in Broder Lidija Marsič Zdravko in Jelene Janja umrli so V KRANJU Rožanc Jože, roj. 1923, Senk Janez, roj. 1900. Kovačič Angela roj. 1891, Trontelj Franc. roj. 1902, Mohor Ga-briel, roj. 1901. Stare Vincencij, roj. 1930. Juhart Marija roj. 1894, Pipan Katarina roj. 1898, Snedec Peter, roj. 1921, Grdadolnik Miha. roj. 1924, Peterlin Jožefa roj. 1903, Dundek Franc, roj. 1899, Nachtigal Viktor, roj. 1900. Selan Ana roj. 1893, Klemene Justina roj. 1919 V TRŽIČU Bence Janez, roj. 1923. Cebular Helena roj. 1883. Ležaja Bare. roj. 1907. tržni pregled JESENICE Solata 11.50 din. cvetača 12 din, korenček 8.70 do 10 din. česen 24,20 din, čebula 5.80 din. fižol 11 din. pesa 6.20 din, kumare 5.50 din. paradižnik 10.50 din. paprika 14.50 din. jabolka 17.35 din. hruške 22 din. grozdje 18.50 din, limone 12 do 17 din. ajdova moka 19,20 din, koruzna moka 5.65 din. surovo maslo 58 din. smetana 27.85 din. skuta 18,10 din, sladko zelje 5.50 din. klobase 46,60 din. jajčka 1,10 do 1.40 din. krompir 4.20 din KRANJ Solata 10 din, špinača 16 din, cvetača 14 din, korenček 12 din, česen 22 din, čebula 8 din, fižol 10 din, pesa 8" din. kumare 7 din, paradižnik 10 do 12 din, paprika 14 din. slive 18 din, jabolka 10 din, hruške 18 din.^rozdje 22^ din, lubenice 10 din, med 35 din, breskve 20 din, žganje" 35 din, limone 12 din, ajdova moka 15 din, koruzna moka 4.50 din, kaša 14 din, surovo maslo 28 dan, smetana 18 din, skuta 16 din. sladko zelje 6 din. kislo zelje 7' din.Stlobase 14 din. orehi 80 din, jajčka 150 din, krompir 3,80 din , "' . i družinski pomenki Zdravila v počitniški bisagi V počitniškem kovčku naj ne manjka poleg druge počitniške drobnarije še nekaj običajnih zdravil. Tega ne smemo pozabiti doma, še posebej ne takrat, če so z nami na počitnicah majhni otroci. Čim manjši je otrok, tem večja je verjetnost, da mali občutljivi organizem ne bo kos nadlogam, ki jih prinašajo vroči meseci. Otrok mimogrede dobi drisko, škoduje mu vročina ali si pokvari prebavo s hrano, ki jo odrasel človek zaužije brez posebne škode. Če smo torej z majhnim otrokom na počitnicah, naj v torbi ne manjkata kamilični in ruski čaj, kot prvo zdravilo za take ali drugačne prebavne motnje. Pa še otroška Poprova meta Poprova meta je rastlina, ki raste na marsikaterem vrtu: zaradi svoje uporabnosti in zdravilnih lastnosti pa bi zaslužila, da bi rasla prav na vsakem. Zdravilna je vsa rastlina. Nabiramo jo pred cvetenjem, ji potrgamo liste in posušimo v senci. Poprova meta ima v listih eterično olje, ki vsebuje mentol. Rastlino uporabljamo za pripravo čaja, olje pomešano z alkoholom pa se uporablja kot zunanje. Caj pripravimo tako, da žlico zdrobljenih listov samo prelijemo z vrelo vodo, ker se lističi zaradi eteričnega olja. ki ga vsebujejo, ne smejo kuhati. Na dan lahko popijemo dve do tri skodelice čaja, po desetih dnevih pa napravimo enotedenski premor. Caj iz poprove mete uporabljamo predvsem za umirjenje črevesnih in želodčnih krčev, pomaga pa tudi pri krčih, ki so nastali zaradi žolčnih kamnov. Poprova meta je zato sestavni del čajev, ki jih priporočajo pri težavah z žolčem. Olje iz poprove mete pri drgnjenju po koži povzroča občutek hladu, kar pomaga pri lokalnih bolečinah in pri glavobolu. Iz poprove mete se delajo tudi vode za izpiranje in dezinfekcijo ust: vdihavanje pare iz z vodo prelitega listja z dodatkom metinega olja zdravilno vpliva na vnetje žrela in vnetje sinusov. Pranje frotirja Le s pravilnim pranjem in nego bodo naše brisače ostale dolgo časa mehke in lepe. Idealno je, če brisače in druge kose iz frotirja peremo ločeno od drugega perila. Kadar peremo frotir, vedno dodamo sredstvo za mehčanje vode in na koncu ob izpiranju še mehčalec otipa. Nikar ne štedimo vode pri izpiranju: za frotir je še posebno važno, da je dobro izpran, sicer se detergent zadržuje na nitkah, prav tako umazanija in posledica je trši otip in slabše vpijanje. Za frotir izberemo prašek posebej. Vendar je kljub dobremu detergentu možno, da ostanki ostajajo na frotirju. Ker je vode pri izpiranju dokaj malo, moramo izpiranje ponavljati, če hočemo, da kar največ ostankov steče skozi odtočno cev. Ko dodajamo sredstvo za mehčanje otipa, stroj za nekaj minut ustavimo, da se tkanina tega sredstva dobro navzame. Po zaključenem pranju ne ožemaj-mo premočno frotirja. Sušimo ga na prostem na ne prevročem soncu, tako da tkanina počasi oddaja vodo in pri tem ne otrdi preveč. Gotovo se vam je že zgodilo, da ste na soncu hitro posušili brisačo, pa je bila potem taka kot sirkova krtača. Frotirja navadno ne likamo.ker se s tem stiskajo pokončne zanke, s tem pa se zmanjšuje možnost vpijanja vlage. Brisače le poravnamo in shranimo do uporabe. tableta proti bolečinam in vročini, pa toplomer, pinceta, povoj, obliž, blago razkužilo, pa je paket zdravil za otroke pravzaprav zaključen. Pri prebavnih motnjah je boljša dieta en ali dva dni kot pa kaka zdravila, pri hujših primerih pa je seveda nujna zdravniška pomoč. Majhnemu otroku lahko škoduje tudi vročina, zato naj ne bo na soncu po enajsti uri dopoldne in pred četrto popoldne, pa še takrat s pokrito glavico in morda tudi v senci. Otrok naj bo kar najmanj oblečen, od časa do časa ga ohladimo v vodi, pije pa lahko veliko pijač. Najboljši za malega otroka so ohlajeni čaji, še posebej pa tam, kjer vodi iz vodovoda ne moremo povsem zaupati. In kakšna zdravila bi vzeli za odrasle? Obliže in povoj za morebitne večje praske in vreznine, razkužilo, tablete proti glavobolu in zabobdlu, čaj in seveda zdravila, ki jih sicer moramo redno jemati tudi doma. Morda dodamo še jekoderm mazilo za' sončne opekline ali pa sodo bikarbono, ki jo za te zadeve priporočajo zadnji čas. Vse drugo pa naj zapiše zdravnik. Previdnost ni nikoli odveč, zato se je dobro v počitniškem kraju pozanimati, kje je najbližja zdravstvena postaja ali zdravnik, da v nujnih primerih ne zapravljamo časa še z iskanjem. /- barvastih kartonov ali tanjše trde plastike lahko napravimo otrokom zanimivo igračo. Izrežemo kfoge s premerom 10 cm. jih razdelimo na četrtine ter jih zatežemo 2 cm. S temi zarezami lahko otrok spaja kroge v poljubne zgradbe. Potrebujemo: l do 2 kumari, pol kg paradižnika, 2 žlici naribanega sira, 1 do 2 žlici drobtin, sol, dve žlici olja. Dušene kumare Kumare olupimo, jim odstranimo peščevje in jih zrežemo na prst debele rezine. Paradižnik olupimo in prav tako zrežemo. Laže ga bomo lupili, če ga za kratek hip potopimo v vrelo vodo. V kozico menjaje nalagamo vrsto kumar in vrsto paradižnika, potrosimo vsako plast z naribanim sirom in drobtinami, rahlo solimo in prelijemo z oljem. Pokrito dušimo pol ure na plošči ali pa spečemo v pečici. Ob vodi Za suho kožo je sončenje in kopanje v sladki ali morski vodi vse prej kot dobro. Najbolje prenaša sončenje in kopanje mastna koža, ki ju sonce in voda dokaj izsušita. Seveda pa se ni treba, če imate suho in občutljivo kožo, sončenju in kopanju povsem odpovedati. Le zaščita kože naj bo močnejša, da ne bo prevelike škode. Kakor se čudno sliši, a je res, da čofotanje v vodi kože ne navlaži, ampak jo izsušuje, ker pobira z nje zaščitno mastno in kislo oblogo. V kozmetični torbici morajo za tako vrsto kože biti le mastne kreme in olja. Za obraz uporabljamo mastnejšo hidratantno kremo, za telo pa enkrat do dvakrat na dan mastno kremo. Tudi za ustnice izberemo mastno šminko, če pa se ne šminkamo, pa zaščitno kremo za ustnice nanašamo večkrat na dan. Po kopanju v morju ali bazenu, se je treba stuširati, saj morska voda na koži telesa ne učinkuje ravno blagodejno. Ce krema poide* uporabljajte za telo mleko za nego dojenčkove kože. Ce imate to smolo, da sončni žarki škodijo vašim očem in vekam, jih je treba zaščititi z vazelinom. Zvečer pa oči okopljite v kamilič-nem čaju. Po tridesetem letu je koristno zvečer in tudi čez dan za sončenje namazati predel okoli oči s posebno kremo proti gubam. Za krhke lase in občutljiva ušesa je kopalna kapa nepogrešljiva. Lepo mora sesti na glavo, ne sme biti ne prevelika ne premajhna. Pred dopustom ni primerna trajna ondulacija, prav tako ne barvanje las v rdečih tonih, ki jih sonce najbolj obledi. Ce lase pri kopanju zmočite, jih izpente pod tušem. Suhe lase pri sončenju skrivamo pod slamnikom ali z ruto. Za suhe lase je priporočljiva topla obloga z olivnim oljem; pustimo dve uri in operemo lase s šamponom. marta odgovarja Alenka iz Ra dovljice — V pi smu prilagam košček blaga, ki sem ga kupila za poletno obleko, ne vem pa, kako naj bo krojena. Stara sem 19 let, visoka 167 cm, tehtam 56 kg in imam kratke črne lase. Mi bo barva prij stojala? Marta — Zelena barva se zelo lepo poda naravnim črnolaskam. Ob-j leko za vas si oglejte na skici. Ima okrogel sraj-čni ovratnik, kava so dolga pregiba v kom cu. Pod rameni je obleka rahlo nagubana. Zapenja se z gumbi. Od pasu navzdol so nezalikane gube, po tri na vsaki strani. Dolžina krila sega čez kolena. K obleki se nosi pas. izbrali smo 2« ras goronjshi li ruj i POMENKi 0 GORICAH. BOLNIKU, TRSTENIKU Bogato izbiro otroških kole« imajo te dni v Murk inem ELGU v Lescah; od najmanjšega »tricikla« za tistega, ki še s plenicami hlača okrog, pa do »velikih« koles velike otroke. Cena: od 115,20 do 907,55 din Odlična pijača je grapefruitov sok} posebno dobro odžeja v vročih dneh. Bogat je z vitamini in nesladkan: Uvoženega iz Libije prodajajo v Centralovi DELIKATESI v Kranju. Pakiran je v pločevinko, ki drži neto 1200 g soka. Cena: 14,59 din Za kitajskimi cekarji, košaricami itd. še kitajski predpražniki. Kot posebno ponudbo jih prodajajo na Kokrinem oddelku domače obrti v GLOBUSU. Iz posebne trave so spleteni in menda zelo izdržljivi. Cena: 35,90 in 43,30 din Za vroče dni bo za vašo punčko kot nalašč tale hladen bombaiast predpasnik. V velikostih od 2 do 8 let in v vseh pastelnih barvah jih imajo na prodaj v ZARJI na Jesenicah (nasproti carinarnice). Cena: 25 do 31,30 din in drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice, Pangršica, Povije, Srednja vas, Tenetiše, Zalog in Žablje) (15. zapis) S Povelj se moramo spet spustiti v ravan - za kar 146 m! Toliko niže ležita namreč vasici Zabije in Čadovlje. kamor smo zdaj namenjeni. — Še prej pa moramo seve tudi omeniti, da se je v bregu nad Povljami v oktobru leta 1943 formirala okrožna komisija VOS in sedem okrajnih poverjeništev z varnostnimi oddelki. V ŽABLJAH Zares majhna vasica — le 19 stalnih prebiviacev šteje. Imajo pa vodovod in lepe gozdove, ki obkrožajo zaselek, posebno na severozahodni strani. Poleg polja dajeta hasek sadjarstvo in živinoreja. Nič manj pa prodaja les.a in drv. Vprašal sem Žabljanko, kako pravijo potoku, ki teče skozi vasico. Povedala mi je, da je to — Svagol. Nenavadno ime za vodo, nisem mogel verjeti — pa mi je ime potem še črkovala. — Bo že držalo, četudi na zemljevidu-specialki tega imena nisem našel. Stražnica (na zahodu) in Belica (na vzhodu) tečeta res kar precej oddaljeni od Ž a bel j. Prav prijetno pa me je presenetil cvetlični nasad ob Svagolu, ki ga je zasadila in ga tudi neguje domačinka — samoinic ia-tivno! GRAD ČEVEC Kaže. da se skoro vse vasi tu pod gorami lahko postavijo z nekakšnimi gradovi — od katerih pa je ostal le spomin in pripovedka . .. Pred kakimi sedemdesetimi leti je F'o-veljčan dr. Franc Perne slišal domačine pripovedovati o skrivnostnem gradu Ceven. Po njegovem zapisu posnemam: V Zabijah je stal v starodavnih časih grad Čevec. Vsa zemlja, ki je sedaj v roka.h kmetov, je bila nekoč graščinska. Na Čevcu, kakor se še dandanes imenuje grič nad Kraguljevo domačijo, kjer se jo dvigal grad, ni več razvalin. Le neko udrti-no v zemlji še kažejo kot poslednjo sled gradu. Pravijo, da je bil to grajski vodnjak. Tod okrog so nekoč opazovali Italijane, ki so brskali po Čevcu in raziskovali svet na tem kraju. Najbrž so verjeli ljudski pripovedki, da je tu zakopan velik zaklad. DVIGANJE ZAKLADA Glede dviganja zaklada na Čevcu se je ohranila prav mična, že kar segava pripovedka. Predniki današnjih Zabljanov so si mislili, čemu bi tujci dvigali naše zaklade, kar sami jih dajmo. In prišli so možje z lopatami in rovnica-mi. A še preden so se lotili težavnega dela, so se zaobljubili: Če zaklad izkopljejo, bodo obdarili vse okoliške cerkve. Celo sv. Ambrožu na pobočju Krvavca so obljubili znaten delež. Dolgo, dolgo so kopali, se potili in obupovali — a slednjič so le naleteli na velik in težak sod, opasan z močnimi železnimi obroči. Veselje med možmi je bilo nepopisno, saj so bili prepričani, da je sod poln zlatnikov. V jamo se je spustil eden od mož, otve-zil sod z verigami, da bi ga mogli dvigniti z navorom. Prav počasi in previdno so možje vlekli navzgor. Zaklad je bil že skoro pri vrhu, kar se brumni Zabijani skesajo, ker so toliko obljubili cerkvam. In najrazbori-tejši med njimi je prišel z besedo na dan: »Ker smo toliko trpeli s kopanjem zaklada, ga raje vsega razdelimo med seboj, saj cerkve niso tako potrebne kot mi.« In možje so tovarišu dali prav, češ, vse naj bo naše. Toda, ko je med tem sod z zakladom že prilezel na dan. so se verige, ki so ga oklepale, v hipu snele in sod je zgrmel nazaj v temno globino. Možje so skušali sod znova otvesti z verigami in še enkrat poizkusiti — a soda z zlatniki zdaj ni bilo moč najti. Najbrž se je vdrl še globlje. Žalostni in jezni so se Zabijani vrnili na svoje domove. Zaman je bil ves napor. Če jih zaklad ni obogatil, morda pa so bili poslej bogatejši z izkušnjo: obljubo - pa jo daj komurkoli - je treba moško izpolniti. Mož-beseda ne sme biti nikoli prazna beseda. Onemu, ki besede ali obljube ne drži, pravijo Gorenjci — figa-mož. Č. Z. Žablje št. 3 - mogočna kmečka hiša ob potoku Svagolu. Vc "spredju cvetni nasad okras mali vasi. res v r 32 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. »Ne skrivam se, sicer pa, kaj to komu mar! Ničesar ne boste našli! Raje bi prijeli morilca, kakor da nadlegujete pošteno, nedolžno dekle.« Morda »Morda je morilec pri vas?« Gisele škrlatno zardi. »Kako grdo govorite!« Zavleče se v kot. trdno odločena, da ne bo več spregovorila. Nikomur ni do tega: Blondel. Toussaint in njun kolega Lacroix, ki vozi. napoveduje izide dirk, ki bodo prihodnjo nedeljo, na veliko noč. v Auteuilu. Hiša v ulici Fondarv je stara, hišničine zavese še spuščene, stopnišče snažno. Giselino stanovanje je v tretjem nadstropju. Prižgejo luč — dve sobi, kuhinja (na dvorišče I, lepo vzdrževano, masivno pohištvo — kot njegova lastnica — kupljeno na obroke in za dolgo časa. Vonj po loščilu za parket, v WC dober dezodorant. Na polici nekaj knjig, povsod na luknjičastih prtičkih drobne malenkosti. Vse je videti zelo neobl judeno. »Prav, pa začnimo!« se oglasi Blondel. »S čim?« vpraša Gisele. » Saj vašega morilca ni .tukaj!« Blondel odpre vrata največje omare. Toussaint opazi, kako je dobil okrogli pogled natanko tako prežeči izraz, kot ga je imel včeraj, ko sta začela preiskovati soho v Neuillvju. In takoj nato opazi Blondel na levi. v višini oči, med dvema prtičkoma. ki niti ne skušata skriti, kar je pod njima, majhno kvadratasto skrinjico, sive.skoraj nove švedske rokavici- in glasbeni mlinček, kakršne dajejo otrokom, vendar posrebren in z vedrcem šampanjca. Gisele omahne na stol in za jeclja: »To torej . . .« »Da,« reče Blondel in spravlja na dan svojo najdbo, »res čudno, kako je to prišlo sem samo od sebe.« i CLAUDE AVELINE MAČJE OKO Rokavice in mlinček položi na mizo in odpve skrinjico. Glede na obliko je lahko to le prstan; no, lahko bi bil skromen prstan, toda taJe ni. Čeprav je luč na stropu bleda, zašije diamant z vso svojo močjo. Toussaint reče: »Ne prav ijo temu le velik diamant, gospa Gisele?« Gisele dvigne obrvi, kotički ust se ji povesijo. »Ta je prav majhen v primeri s tistim, ki ga je pogosto nosila gospodična . . . Jaz. ki nisem nikoli pri nikomer kradla!« »Nikoli ni prepozno začeti,« meni Blondel. zapre skrinjico in jo*vtakne v žep. Priznajte, da so ti trije...'« — ne najde skupnega izraza za tako različne predmete — »last gospodične Sarrazinove?« »Oh,« odvrne Gisele. »samo njeno je lahko! Morala sem biti tako pretresena, da sem jih odnesla, ne 'da bi bila opazila! Poglejte te rokavice! Gotovo imajo kvečjemu številko šest in pol, jaz pa nosim številko osem. Kaj bi z nji m.i!« »Za rokavice ne vem.« odvrne Blondvl. »Prstan pa vam vsekakor zagotav Ija prijetno brezdelje, všte vši potovanje.« Toussaint namerava zgrabiti mlinčt-k. pa si premisli in vpraša Blondela: »Morda so na njem odtisi?« »Gotovo jih je toliko, da jim lahko m.i,rno dodava še svoje.« »Poglej tale napis,« opozori Tousstnj nt. »Le'Seau drenu« z dvema besedama. To je ena beseda.« Počasi zavrti ročico. Plaho se oglasi melodija v treh tonih. Hitreje: zdaj veselo. Znova poč/asi: znova plaho, otožno. Gisele se vda in začne ihteti. »Vsi ti dragulji, ki so se z vsem ostalim valjali po tleh! Šla sem gor. zadnji ponedeljek, takoj po prihodu gospoda Belota in tistih gospodov, medtem ko so se zbrali okoli trupla uboge gospodične. Hotela sem ugotoviti., -ali je prišlo do prepira v prvem nadstropju, ker sem spet pr.išla dol, da bi povedala, v kakšnem stanju je soba! Najbrž s em ga vzela takrat skupaj z rokavicami.« »Kaj?« hoče vedeti Blondel. > ,Mlinček?« »Ne, skrinjico. Oh, ne bi smela! Mrtev človek je sveta stvar. Morda sem hotela sp ominček?« — roteče pogleda inšpektorja. — »Ga lahko vrner n?« »Vprašali boste naše pre dstojnike. Gotovo imate že kup spominčkov, iz drugih služb ? ijj pa iz te! S to svojo navado, da povsod vtikate nos! Bomo vid ,elj kasneje . . .« Gisele ga prekine: »Pri spominu moje matere.' Samo nekaj prtičkov . . .« Blondel je sedel, v rokah drži mlinček. »Dejal sem: pozneje. Rad bi zvedel kaj več o tej pripravi. Je bila med vso tisto šaro iz izpraznjenih predalov?« Toussaint se mu skloni čez ramo in skupaj si jo ogledujeta. Videti je, da je iz vzboklega srebra, majhni mehurčki so na gladkem dnu in v sredini je vtisnjen ščitek z napisom: Le Seau Grenu* »Reklama,« meni Toussaint. Blondel se loti zasliševanja. »Je gosp'° v Sozdu in pri železnici. Pitna voda iz studenca Na potokih m iz potoka Belice, ki teče tod nimo. Razgled na Blejski kot in na Karavanke. Poletna paša na Belski Planini.. . _ __J Po klinih v vas . .. . •,• . „„;„;u^; ct«. »No^UcU ^l^tniki9 Ne. le znane: Tako Leksikon strne podatke o Slamnikih, umirajoči vasici nad Zgornjo vasjo Bohinjske Bele. Skalna stena Iglice, ki jo hoste zaradi njene izjemne mogočnosti zanesljivo opazili na poti skozi Bohinjsko Belo, ( loči Slamnike od sveta tam spodaj. V Bohinjski Beli se zdi Iglica mogočna in trdna in večna, hišice pod njo pa povsem nebogljene in pod njenim skrbnim nadzorstvom varne. A le rahel dvom o večnosti Iglice, o njeni stalnosti in obstojnosti, pomislek o njenem morebitnem trepetu in nestabilnosti in hišice tam spodaj so v smrtni nevarnosti. Ce je strma Iglica zanimiva v dolini, je potem grozljiva v višini, v Slamnikih. Pogled z vrha Iglice na dolino je — v primerni razdalji od skalinega roba — zares očarljiv in privlačen in vreden daljšega postanka. Pogled s samega robu skale pa je povsem nepriporočljiv za negotov korak, kajti vrtoglava strmina in višina sta pogubni. Iglica se po svoji dolžini zdaj dviga in zdaj spušča, da n> spet samo nekje razmaknila svojo trdnost v razpoki in tako dovolila korajžnim — in samo le tem — Prehod. In maloštevilni vaščani Slamnikov so že davno izkoristili Velikodušno ponudbo Iglice, razpoko nialce obdelali in si zagotovili krajši dostop do trgovine, železnice, ceste, Rostilne. »Stapne« so izklesali, "Krajo postavili, oprijemljive kline *a vse tiste Slamničane, ki bodo Wlžnjico pač zmogli. Osemdeset Metrov dolga pol je samo za pogum* n°- kajti Iglica tudi v razpoki ni Pokazala nobene popustljivosti gle-strmine in višine. In tu so Slamniki, ki jim Leksikon * Pred davnimi leti s svojimi skopi ^ a zgovornimi podatki napoveduje zagotovo umiranje. A vendar so oanes tu Se vedno tri naseljene Jmetije, do katerih so si uredili kolovozno pot, kilometer dolgo, ki pa je v zdanjem stanju skoraj težko prepozna. Sploh se zdi, da so prihodi v f° odmaknjeno vas vedno povezani "odisi s korajžo (po bližnjici Iglice) oodisi s tveganjem (po obupnem Kolovozu), kajti avto po grobem kamenju in skalah poskakuje in rine Japrej «,t, takšnih zvokih, da se ti Skatla milo zasmili. 'Ko bi imel v Slamnikih počitniško P*>CO, hi se na vse pretege lahko nvalil z imenitno izbiro kraja in z^aka in vsega, kar sodi k naravnim Idilam, tako pa se ti opisovanji' miru Xy spokojne narave Slamnikov upira. --Sto, ker se je Iglica za večne čase Postavila tja in ker tako kruto loči dolino od višine, pa najsibodi stokrat naravno zanimiva in privlačna, zato, ker tu žive delovni ljudje, ki morajo dan za dnem v dolino po kruh, ker jim ga narava tu pač ne daje; zato, ker jim električni tok priteka le po kapljicah, zato, ker malo višje kmetje nimajo vodovoda. Oddaljenost moraš na lastni koži čutiti in jo okusiti, šele tedaj t*i bo dano spoznati, koliko preprek, odpovedovanja in vseh nemogočih nepri-lik ti lahko zagode. In zato pravim proč z idilo in z menoj se kar najbolj »Nedeljski izletniki? Ne, le znanci prihajajo in sorodniki.« Slamnike torej veže z dolino bliž-nica in kolovoz, a vse skupaj ni za eno dobro shojeno gozdno pot. »Stapne« Iglice so nevarne, kolovoz je posut s kamenjem in tako strahoten, da morebitne obiskovalce'mine vsa volja voziti po njem. Likarjevim in drugim, ki vztrajajo, ki so navezani na domove in kmetijo in okoliške gozdove, na svoj rojstni kraj, bi bilo treba vsaj toliko približati trgovino, pošto, železnico, avtobus in delo, da bi jim uredili kilometrsko dostopno pot, jim oddaljenost, ki prinaša le težave, napravili znosnejšo, takšno, da bi se dala prenašati. Le tako vas ne bo popolnoma izumrla, le tako bo Franci, ko bo mehanik in odrasel, doma tudi ostal. Darinka Sedej pr?d hotelom Razor med gasilko vajo v Kranjski gori. - hoto. B. Blenkus strinja Likarjev Franci, petnajstletnik, ki se izkaže za odraslega in pametnega sogovornika in ki je obenem edini otrok v Slamnikih. Domačini imenujejo prve tri domačije v Slamnikih na Brezjah, petnajst minut dalje pa so še domačije: Bevčova, Breznikarjeva, Vazn-kova, Matičkova, Mahavova, Blažo-va. Dve sta popolnoma zapuščeni, ker so si sezidali nove domove v dolini in takšna usoda ho najbrž doletela še nekaj domačij. Na Brezjah so Likarjevt, ki obnavljajo dom, in Franci pravi, da se bo učil mehanika, ampak doma pa ho ostal. Na Brezjah nima vrstnikov in tudi višje jih ni — že nekaj let se je zjutraj sam odpravljal v šolo in če je bil zjutraj spanec le preveč mamljiv, se je potem spoprijel /. Iglico, bližnjico, kajti naokoli je do avtobusne postaje ura hoda. Ko greva s Franci jem k Iglici, je zgovoren in preudaren. »Cesto bi pa res kdaj cestar lahko malo popravil, saj itak vodi le do nas, zgornje domačije je nimajo. In tudi elektrike nimajo in vodovoda tudi ne. Zato odhajajo dol, vse je bliže, vse je dostopne je, to se mora razumeti.« In potem je že skokoma med Iglico, a mu ne upam slediti, še posebno ne, ker je mestoma še bolj nevarna kot od začetka, a nisem bojazljiva in nimam vrtoglavice. »Vojaki večkrat plezajo po njej, vaje imajo, zabavno je, prima je videt,« pravi Franci, zgovorni mladi mož z Likarjeve domačije. »O ja, gobe pa so in borovnice tudi tamle v gmajni,« de Franci. KREDIT; PRODAJA ZA DEVIZE; DOBAVA NA DOM ZDELKO Dan oglarjev na Starem vrhu turistično društvo Stari vrh !»<» \ S*deljo, 'i. avgusta, na Grebljici pod ^aritn vrhom že četrtič zapored prijavilo zanimivo etnografsko tu-fctU< prireditve se bo končal z interpretacijo narodne pesmi »Oglar pa mora bit' moj«. »koval« i tuno prireditev dan oglarjev. Obi-si bodo na njej lahko Pokrovitelj z.ače prireditve, ki .B|»'dali prikaz pridobivanja oglja in j.'o oglarjev: pripravi |an je drv, ure **'v kopišča, zlaganje drv v kopo, y krivanje ter kuhan|< m razdiranje Zh*'. ''°l('g tega se bodo lahko se-0 .a,lili s koparskim orodjem, si ^'•'dali koparsko bajto ter ob arju igralca .Jureta Svoljška ali marsikatero zanimivost iz živ 'Ju, ja m dela oglariev. ()«larski d.l Mar se t) o v nedeljo oh 11. uri, je Gozdno gospodarstva Kranj. V kulturnem programu bodo nastopili folklorna skupina iz .Javorij in Go-renjevaški oktet. Po prikazu starih običajev^ bo na prireditvenem prostoru na Grebljici ples. Obiskovalce bodo zabavali ansambel Toneta Žagarja z vokalnim kvartetom Spev in humoristom snom Koblejujm,. ___—}IL _ Sejemska hala Savski log Kranj v času XXV. Gorenjskega sejma od 8. do 18. avgusta 1975 L SLOVENIJALES Prekratka varnostna razdalja V ponedeljek, 28. julija, popoldne se je na cesti prvega reda na Orehku pripetila prometna nezgoda. Voznica traktorja s pripetim vprežnim vozom Marija Sušnik (roj. 1930) iz Kranja je pri Orehku peljala čez cesto. Pri tem so z vprežnega voza padle na cesto vile; voznica je na drugi strani ceste ustavila in hotela vile pobrati. Z roko je opozarjala voznika avtomobila Antona Primožiča (roj. 1925) iz Kranja, da hoče na cesto. Ta je zato zmanjšal hitrost. Za njim pa je v prekratki varnostni razdalji vozil motorist Ivan Drobnič (roj. 1928) iz Negotina, ki ni mogel pravočasno ustaviti in je od zadaj trčil v osebni avtomobil. Pri tem se je huje ranil in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Neprimerna hitrost V ponedeljek, 28. julija, dopoldne je voznik osebnega avtomobila Jože Kalanj (roj. 1951) z Jesenic vozil po Cesti Borisa Kidriča na Jesenicah. Pri hiši št. 3 je dohitel osebni avtomobil, ki ga je vozil Jovo Španjič (roj. 1939) iz Jablanice in pri tem trčil vanj. Udarec je bil tako močan, da je Španjičev avtomobil zaneslo na levo stran ceste in ga zasukalo, Kalanj pa je po trčenju Spanjičev avtomobil oplazil z blatnikom in trčil še v betonsko ograjo. V nesreči je bil voznik Kalanj laže ranjen in se zdravi v bolnišnici, na vozilih pa je škode za 11.000 din. Nenadoma padel V ponedeljek, 28. julija, dopoldne je na cesti drugega reda v bližini Sp. Brnika nenadoma padel voznik kolesa z motorjem Franc Bolka (roj. 1934) iz Lahovč. Ranjenega so prepeljali na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico. L. M. s sodišča Vinjen zamahnil z nožem Pred občinskim sodiščem v Kranju se je sredi tega meseca zagovarjal Dragomir Puhalac, 39-letni delavec iz Zg. Bitenj. Lani 13. avgusta je namreč Puhalac pred stanovanjsko hišo 195 v Zg. Bitnjah s kuhinjskim nožem zabodel v hrbet in v roko Vlada Eržena. Puhalac je na obravnavi povedal, da je zamahnil z nožem v obrambi, ker ga je bil Eržen pač udaril z lesenimi grabljami. Vendar pa je dogodek potekal drugače kot gaje prikazal obtoženi Puhalac. Tega dne je Puhalac prišel domov vinjen, na motorju ga je pripeljal Jože Rahne. Pred njegovo hišo so takrat sedeli njegova tašča, svakinja in Vlado Eržen. Ko so opazili, da je Puhalac vinjen, so se mu umaknili, saj so vedeli, da je Puhalac, kadar je'vinjen, tudi nasilen. K hiši št. 195, kamor so se oni trije umaknili, je čez čas prišel tudi Puhalac. Sedel je nekaj časa v travi in izzival, da bo pač pokazal, kdo je gospodar in podobno, nato pa se je pomaknil na Erženov vrt. Od tu ga je Erženova žena podila, vendar pa jo je zagrabil za roke in jo stresal. Eržen je hotel ženo zaščititi, stopil je zraven in hotel ženo odpeljati proč. Ko je med ruvanjem obrnil Puhalcu hrbet, ga je ta zabodel z nožem. Eržen je pograbil bližnje lesene grablje in ga udaril po glavi, da so se zlomile, vtem pa ga je Puhalac še enkrat zabodel tokrat v podleht. Ko se je Eržen v krvi zgrudil, je priskočil Rahne in Puhalca udaril z grabljami. S tem pa je bilo pretepa tudi konec. Puhalac je odšel v svojo hišo in tam v predal kuhinjske mize spravil kuhinjski nož; tu ga je bil tudi vzel še preden je začel izzivati k pretepu. Dogodku je res botroval alkohol, saj je imel Puhalac v krvi 1,6 do 1,7 promile alkohola, vendar pa mu sodišče vinjenost nikakor ni štelo v olajševalno okolnost. Izkazalo se je tudi, da se Puhalac, kadar je vinjen, rad pretepa, grozi in je nasilen. Za podobno dejanje je bil enkrat tudi že obsojen. Kadar pa ne pije, je v redu, miren in dober. Sodišče ga je obsodilo na leto dni zapora, odločilo pa se je tudi za varnostni ukrep obveznega zdravljenja alkoholizma. IN/Iercator Na letošnjem XXV. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju bo razstavljal in prodajal v hali C MERCATOR, TOZD Preskrba iz Tržiča V paviljonu Mercatorja si bosta lahko nabavili vse vrste pohištva, stroje za gospodinjstvo, akustiko, tekstil, preproge, zavese. Skratka, vse za vaš dom v paviljonu Mercatorja. Konkurenčne cene, sejemski popusti, prodaja na potrošniške kredite so ugodnosti, ki vam jih bo nudil MercatoTv svojem paviljonu v hali C. Ob občinskem prazniku občine Kranj in Jesenice 1. avgust vsem občanom in cenjenim potrošnikom čestita in jim želi še veliko delovnih uspehov Mercator TOZD Preskrba Tržič, obenem se priporočamo za nakup in obisk v prodajalnah Mercatorja. Do 16. avgusta bo trajala velika letna razprodaja pn v«>*M-llV 7 Kranj SALONU na Titovem trgu 7 in v BABY na Titovem trgu 23 s 30 % do 50 % popustom — letne ženske obleke, kostimi, krila, hlače — moške obleke, suknjiči, vetrovke in hlače — otroška letna oblačila ^Čimprej se odločite za nakup! Deklica utonila V torek, 29. julija, okoli 18 ure je v Sori na Puštalu v Škofji Loki utonila Marija Notar, stara eno leto in pol. Na deklico je pazila njena stara mama. Ko je v Soro nesla odpadke, je otroka pustila v bližini hiše, to je okoli 100 metrov od Sore. Ko pa se je vrnila, deklice več ni bilo. Takoj jo je začela iskati, obvestila je tudi otrokovega očeta, svo-> jega sina. Nekaj minut kasneje je deklico potegnil iz vode kakih 700 metrov niže Pavel Kalan iz Groharjevega naselja, ki je tu veslal. Otroku je pomagal z umetnim dihanjem, za njegovo življenje so se trudili tudi v ZD Škofja Loka, kjer je otroku nudil pomoč dr. Anton Košir; kljub temu pa otroku niso mogli več pomagati in je umrl. Osnovna šola A. T. Linharta Radovljica , razpisuje delovni mesti učitelja slovenščine PRU. P. za nedoločen čas učitelja angleščine PRU. P. za nedoločen čas Prijave sprejema tajništvo 15 dni po objavi. Stanovanj za sedaj ni. _ Upravni odbor Društva upokojencev Javornik-Koroška Bela razpisuje prosto honorarno delovno mesto hišnika v domu upokojencev na Javorniku, C. Otmarja Novaka 7. Na voljo je dvosobno stanovanje, centralno ogrevano. V po-štev pride zamenjava z ustre-zajočim stanovanjem. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, teta, sestrična in svakinja Ivana Rehberger rojena Maselj Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, 1. avgusta 1975, ob 16.30 na kranjsko pokopališče. Do pogreba leži v mrliški vežici na kranjskem pokopališču. Žalujoči: mož, otroci in ostalo sorodstvo. Kranj, 31. julija 1975 Zahvala Ostali smo sami z bolečo resnico, da nas je nenadoma in mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš ljubljeni dragi mož, oče, sin, brat in stric Vinko Stare Ob tem izrekamo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za poslovilne besede ob grobu, vence in cvetje, za izrečeno sožalje ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dobrim sosedom, gasilcem, pevcem ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žaluj oči: žena Tončka, otroka Rajko in Milenko, oče in mati, sestri Zalka in Francka z družinama in ostali sorodniki. Šutna, 31. julija 1975 Zahvala Ob prerani izgubi našega dobrega moža, brata Lovra Bizjaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ustno ali pismeno izre kli sožalje, ga spremili na poslednji poti in zasuli njegov grob s prelepim cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni izreči g. župniku z Dovjega, kateri ga je spremljal od doma do groba in za njegov cerkveni obred, prav tako gasilcem, kateri so se v tako velikem številu udeležili njegovega pogreba. Lepo se zahvaljujemo tov. Martlju in Kejžerju za govor pri odprtem grobu. Enaka zahvala tudi godbi s Hrušice in pevcem z Jesenic za žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat za vse iskrena hvala. Žalujoči: BizJakovi — Pajerjevi Hruška, 23. julija 1975 Zahvala Ob smrti dragega sina in brata Francija Vovka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob ter ga z.asuli s cvetjem in nam izrekli sožalje. Še posebej se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem ter kolektivu SGP Gorenje Radovljica za poslovilni govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Radovljice za zapete žalostinke in poklicni gasilski četi Železarne Jesenice. Žalujoči: mati, sestra, brala in Ivanka. Hraše, Avstralija, 30. julija 1975 Po hudi bolezni nas je v 48. letu življenja za vedno zapustil naš ljubi mož, oče, sin in brat Ciril Ropret gostilničar iz Čirčič Od njega se bomo poslovili 1. avgusta 1975 ob 16. uri i/, kranjske mrliške vežice. Žalujoči: žena Slavica, sin Martin, hči Nada, mama Frančiška, brata Miha in Dore. sesti'.e Mici, Vida, Francka, Ani z družinami ter ostalo sorodstvo Cirčiče. Kranj, Šenčur. Jesenice, Ljubljana, Kanada, Avstralija, USA, 31. julija 1975 razstavljamo in prodajamo POHIŠTVO, GRADBEN I MATERIAL, GOSPODINJSKE STROJE, PREPROGE, ZAVESE, itd. Pričakujemo vaš obisk v naše ■ paviljonu v hali A in * se priporočamo za nakup! m ur »■■■■■■■■■■■mu VaiuuL v avgustu • VoktUL v avgustu •VjsUjul veletrgovsko Pod j e t I e pripravlja Čestitamo za občinski praznik prebivalcem občin Kranj, Jesenice, Tržič in Radovljica • • • v avgustu posebne ugodnosti pri nakupih Kolega v avgustu • ltekna, v avgustu • Vakna, Veleželeznina Merkur TOZD Prodaja na malo Kranj vsem kupcem in občanom čestitamo za občinski praznik Kranja in se priporočamo za obisk na XXV. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 8. do 18. avgusta 1975. Obvestilo živinorejcem! 1. avgusta 1975 začne obratovati stalna telefonska dežurna veterinarska služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1 (nasproti hotela Jelen), TELEFONSKA ŠTEVILKA: 25-779 (dežurna soba). To številko kličite od 14. ure popoldne do 6. ure zjutraj ob delavnikih ter od 6. ure zjutraj do 6. ure zjutraj naslednjega dne ob nedeljah in praznikih. Ob delavnikih od 6. do 14. ure (od ponedeljka do sobote) kličite na TELEFONSKO ŠTEVILKO: 22-781 ali 22-769 (pisarna). Namen te službe je priskrbeti živinorejcem v primerih bolezni in nesreč pri živini pravočasno in ustrezno strokovno pomoč. Prvenstveno se še vedno obračajte na pomoč k svojim področnim veterinarjem ali dežurnemu veterinarju, le v primeru, da le-teh niste našli, se obračajte na centralo. Prav tako boste pri centralni telefonski dežurni službi lahko dobili nasvete ali pojasnila, kako ravnati v določenih primerih. V Glasu bo objavljen razpored področnih dežurnih veterinarjev za vso Gorenjsko. Pričakujemo pristnega sodelovanja in koristnih napotkov za izpopolnitev te službe. ZAPOMNITE IN ZABELEŽITE SI TELEFONSKE ŠTEVILKE CENTRALE IN HRANITE RAZPORED DEŽURSTVA, KI GA OBJAVLJAMO VSAK TEDEN! Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske — Kranj ljubljanska banka Na letni oddih ob morju s hranilno knjižico in tekočim računom P" Ljubljanski banki S hranilno knjižico pri Ljubljanski banki lahko odslej dvigate na vseh poštah v navedenih krajih od.Savudrije do Metkovića dnevno do 4 000 dinarjev, če je hranilna knjižica izstavljena na vaše ime, in dnevno do 1.000 dinarjev, če je hranilna knjižica izstavljena na prine-sitelja Tudi lastniki tekočih računov odslej lahko dvtgate gotovino s čeki na vseh poštah v navedenih krajih ter s čeki plačujete poštne storitve in druge obveznosti Pošte v krajih. BABINDUB BADERNA BAKAR BAKARAC BALE BARBAN BAŠĆANSKA DRAGA BAŠKA BELEJ BELI BENKOVAC BETINA BIBINJE BIOGRAD BJELINA (DALMACIJA) BOLJUN BORAJA BOŽAVA BRBINJ BRIBIR BRIBIRSKE MOSTINE BRIONI BROD MARAVICE BROD NA KUPI BRSEČ BRTONIGLA BUJE BUZET CEROVLJE CRES CRIKVENICA CRNI LUG ČABAR ČAVLE DELNICE DOBRINJ DRAMALJ DRIVENIK DRNIŠ DJEVRSKE ERVENIK FAZANA FILIP JAKOV FUŽINE GALIŽANA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 «1 *a 44 46 GEROVO 92 LEDENICE 138 PAŠMAN 184 SILBA 214 TRŠĆE 47 GOLI OTOK 93 LIČ 139 PAZIN 185 SIVERIĆ 215 UGLJAN 48 GOLUBIĆ 94. LIVADE 140 PERKOVIĆ 186 SKRAD 216 UMAG 49 GRAČIŠĆE 95 LOKVE 141 PETRĆANE 187 SKRADIN 217 UNEŠIĆ 50 GRIŽANE 96 LOPAR 142 PICAN 188 SLUM 218 UNIJE 51 GROŽNJAN 97 LOVRAN 143 PIROVAC 189 SMILČIC 219 VELI IŽ 52 HRELJIN 98 LOVREČ 144 PLAVNO 190 STANKOVCI 220 VELI LOŠINJ 53 IČICI 99 LOZOVAC 145 PLEŠCE 191 STARIGRAD 221 VELI RAT 54 ILOVIK 100 LUKORAN 146 PLOMIN 192 STARIGRAD PAKLENIC 222 VINJERAC 55 IST 101 LUKOVO 147 PODPIĆAN 193 STRMICA 223 VIR (DALMACIJA) 56 JABLANAC 102 LUKOVO ŠUGARJE 148 POLAČA 194 SUKOŠAN 224 VIŠKOVO 57 JADRANOVO 103 LUN 149 POLAĆA KOD KNINA 195 SUSAK 225 VIŠNJAN 58 JELENJE 104 LUPOGLAV 150 POLIČNIK 196 SVETI PETAR U ŠUMI 226 VIZI N ADA 59 JEZERA 105 MALI LOŠINJ 151 POREČ 197 SVETVINČENAT 227 VODICE 60 JURO A NI 106 MALINSKA 152 POROZINE 198 ŠAPJANE 228 VODNJAN 61 JUfUEVO 107 MARČANA 153 POSEDARJE 199 ŠEPURINE 229 VRATA 62 KALI 108 MARTINŠČICA 154 POVLJANA 200 ŠIBENIK 230 VRATNIK MELNICE 63 KANFANAR 109 MATULJI 155 PRAPUTNJAK 201 ŠILO 231 VRBNIK 64 KA PRIJE 110 MEDULIN 1 56 PREKO 202 ŠIROKE 232 VRSAR 65 KARIN 1 1 1 MEDVEJA 157 PRE MANTURA 203 ŠKRLJEVO 233 VRSI 66 KARLOBAG 1 12 MOLAT 158 PREMUDA 204 ŠMRIKA 234 ZADAR 67 KAROJBA 113 MOMJAN 159 PREZID 205 ŠUŠNJEVICA 235 ZATON 68 KASTAV 114. MOŠĆENIŠKA DRAGA 160 PRIDRAGA 206 TAR 236 ZEMUNIK 69 KAŠTELIR 115 MOTOVUN 161 PRIMOSTEN 207 TIJESNO 237 ZLARIN 70 KISTANJE 116 MRKOPALJ 162 PRIVLAKA (DALMACIJA) 208 TINJAN m 238 ZLOBIN 71 KLANA 1 1 7 MUNE 163 PRVIC LUKA 209 TKON 239 ŽDRELAC 72 KLENOnCAŽRNOVICA 1 1 8 MURTER 164 PULA 210 TRIBALJ 240 ŽEGAR 73 KNIN 1 1 9 NEDEŠĆINA 165 PUNAT 211. TRIBANJ KRUŠČICA 241 ŽIRJE 74 KOLAN 120 NEREZINE 166 RAB 212 TRIBUNJ 242 ŽMAN 75 KOROMAČNO 121 NF VIDJANE 167 RABAC 213 TRGET 243 ŽMINJ 76 KOSOVO 122 NIN 168 RADUĆIC * 77 KOSTRENA 123 NJIVICE 169 RAŠA 78 KRALJEVICA 124 NOVALJA 1 70 RA VA 79 K RA PA NJ 125 NOVA VAS 1 71 RAVNA GORA 80 KRASICA 126 NOVIGRAD (DALMACIJA) 1 72 RAŽANAC 81 KRASNO POLJE 127 NOVIGRAD (ISTRA) 1 73 RIJEKA 82 KRIVI PUT 128 NOVI VINODOLSKI 1 74 ROĆ 83 KRIŽIŠČE 129 OBROVAC 1 75 ROGOZNICA 84 KRK 130 OKLAJ 1 76 ROVINJ 85 KRNICA 131 OLIB 1 77 RUŽIC 86 KRŠAN 132 OMIŠALJ 1 78 SALI 87 KUKLJICA 133 OPATIJA 1 79 SAVUDRIJA 88 KUPJAK 134 OPRTALJ 180 SELCE 89 KUŽEU 135 PADJENE 181 SENJ S hranilno knjižico ali tekočim računom pri Ljubljanski 90' LABIN 136 PAG 182 SENJSKA DRAGA banki lahko dviaate denar tudi v enotah vseh poslovnih 91 LANIŠCE 137 PAKOŠTANE 183 StSTRUNJ bank vzdolž naše jadranske obale mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam traktorsko KOSILNICO MERTELJ s hidravličnim dviganjem za ferguson 35, izruvač za krompir kuksman in vprežni OBRAČALNIK. Polica 1, Naklo 4083 Prodam traktorsko KOSILNICO MERTELJ za traktor ZETOR 2011 ali 2511. Trata 10, Škofja Loka 4150 Prodam suhe smrekove in borove DESKE 25 in 50 mm. Zg. Besnica 6 4165 Prodam osem PUJSKOV, težkih okoli 40 kg. Janez Fiksel, Ovsiše 64, Podnart 4166 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. C. 1. maja 71, Kranj 4167 Prodam dve KRAVI po izbiri — simentalki ali križanki. Rozman Franc, Gasilska 2, Kranj, Stražišče 4168 Prodam OVCO s 6 tednov starima mladičema in pet mesecev starega KOŠTRUNA ali zamenjam za BIKCA. Hafnarjeva 16, Kranj 4169 Prodam KONJA in gnojnični SOD. Strahinj 64 4170 Prodam nov ŠOTOR za tri osebe. Babic Janez, Okornova 8, Kokrica, Kranj 4171 Prodam nove DESKE 50 in 25 mm ter bukova DRVA. Naslov v oglasnem oddelku. 4172 Prodam rabljeno POMIVALNO MIZO. Vinko Perčič, Benedikova 30, Kranj 4173 Prodam električno PIŠTOLO za brizganje barv in lakov — Iskra. Jezerska c. 134 A, Kranj 4174 Prodam dva ČOLNA, enega z vesli, plastika, GUMI VOZ 16 col, vrtno INUS KOSILNICO in več mladih kužkov. Zapuže 2, Begunje 4175 OKENSKA KRILA 90 x 70 in 4 POLKNA 100 x 80, prodam. Češnjica 23, 64228 Železniki 4176 Na morje in hribe vzemite DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE in PIK sredstvo proti komarjem Kem. obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19 Prodam dobro ohranjeno žensko ROGOVO KOLO. Predoslje 28 4177 Prodam večjo količino bukovih DRV. Bašelj 16, Preddvor 4178 Prodam kiippersbusch PEČ. Perko, Podljubelj 104 4179 Strešno cementno' OPEKO ca. 1200 kosov in balkonska VRATA z oknom in roletami, poceni prodam ali zamenjam za DESKE. Pokom, Potna Jošta 16, Kranj 4180 Prodam OSTREŠJE, primerno za vikend, 6,50 m širine, 7 m dolžine. Jamnik, Puštal 8, Škofja Loka 4181 Prodam suhe hrastove PLOHE. Zg. Brnik 7, Cerklje 4182 Prodam TRAKTOR ŠTAYER tip 86, 18 KM, dobro ohranjen s kosilnico. Pšata 32, Dol pri Ljubljani 4183 Prodam trajnožarečo PEČ, električni ŠTEDILNIK na 4 plošče in štedilnik na drva, vse v dobrem stanju in poceni. Britof 156 4184 Prodam levi ŠTEDILNIK Gorenje na trdo gorivo. Kalan Francka, Kranjska 11, Šenčur 4185 Prodam rabljen LES za betoniranje plošč (opaž). Tolar Filip, Na Kresu 81, Železniki 4212 Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE 25 in 50 mm. Rovtar Janez, Kališe 7, Železniki 4213 Prodam 6 ton CEMENTA in STISKALNICO za grozdje. Pungart 14, Škofja Loka 4214 Prodam TOKOVNE KLEŠČE HIOKI, model CT - 300, po 15. uri. Čelik Brane, Virmaše 55, Škofja Loka 4215 Prodam STREŠNO OPEKO bo-brovec in DESKE za »fabjon«. Zalog 3, Golnik 4216 Ugodno prodam nova OKNA, rolo patent z roleto ter navadna. Strahinj 38, Naklo 4217 Prodam 16-colski GUMI VOZ in 1 kub. m macesnovih PLOHOV. Visoko 90, Preddvor 4218 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kimu j, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, kopitarjev a 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12 )94 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. - Naročnina: letna 140 din, polletna 70 din, cena za 1 številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam PRAŠIČE po 70 kg težke. C. na Klanec 5, Kranj 4219 Prodam semensko RDEČO DETELJO. Luže 21, Šenčur 4220 Prodam mlade škotske OVČARJE z rodovnikom. Mlinar Franc, Dobra-čevo 15, Žiri 4221 .Prodam 400 kosov STREŠNE OPEKE novoteks II, rdeče barve, po 4 din. Pelko, Likozarjeva 15, Kranj 4222 Prodam kopalni ČOLN METZE-LER - LINDAU z vesli in krmnim motorjem TOMOS 4 in osebni avto VW 1200. Uranič Viktor, Cerklje 163 na Gorenjskem 4223 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE, dva 30-40 kg in 140 kg težkega. Glinje 10, Cerklje 4224 Prodam rabljene DESKE za opaž, PUNTE in BANKINE. Šenturska gora 19, Cerklje 4225 Prodam 19-colske GUME za motor. Cerklje 30 4226 Prodam dobro ohranjeno OSTREŠJE in MOPED T 12. Adergas 35, Cerklje 4227 Prodam 100 kg težko SVINJO. Cerklje 49 4228 kupim Staro KMEČKO POHIŠTVO kupim. Pišite na naslov: Per, Bled, Triglavska 4 4237 Kupim KOZO, ki daje povprečno 4 litre mleka, ali zamenjam s slabšo. Mlakar Marija, Zirovski vrh 20, Gorenja vas nad Škofjo Loko 4238 Kupim VOLA za vprego. Rupar Franc, Log 5, Škofja Loka 4239 Kupim KOSILNICO BCS in prodam mlado KRAVO bohinjko s teletom. Gole, Višelnica 15 nad Zg. Gorjami 4240 Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. Šolar Jože, Kropa 83 4100 Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC, 100-litrski. Korošec F rane, Mlaka 62 a 4194 Kupim semenski KROMPIR ves-na in gnojnično CISTERNO - 2400 do 3000 litrov. Škrjanc Frane, La-hovče 13, Cerklje 4195 vozila Prodam BMW 250. Uranič, Ul. Mladinskih brigad 5, Kranj 4229 Prodam razne dele za ŠKODO 1000 MB. Grabič, Suha 3, Škofja Loka 4230 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Tomažič Alojz, Frankovo naselje 52, Škofja Loka 4231 Ugodno prodam karamboliran VW, letnik 1964, stroj po generalni. Pole Marija, Krnica 54, Zg. Gorje 4236 Prodam A MI BREAK, letnik . 1972, v zelo dobrem stanju. Štefe Fani, C. 1. maja 2, Kranj 4232 Prodam TRAKTOR PASQUALI s plugom, kultivatorjem in s sončnimi grabljami, v dobrem stanju. Lombar Franc, Nova vas 6, 64205 Preddvor' 4233 Prodam TRAKTOR DEUTZ 25. Srednja vas 55, Šenčur 4234 Prodam MOPED brez izpita, še v zelo dobrem stanju. Suha 4, Kranj 4235 Prodam dobro ohranjen A MI 8. Jenko, Begunjska 2 4236 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1967. Mesaric, Planina 27, telefon 24-892 4251 Prodam VW 1200, letnik 1972. Ogled v petek popoldan in soboto dopoldan. Benedikova 13, Kranj 4186 KOMBIBUS IMV 1600, letnik 1972, ugodno prodam. Frlic Franc, Suša 9, Škofja Loka 4187 RENAULT R 4, letnik 1967, prodam za 4000 din. Orehar, Naklo 112 4188 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Praše 30. Ogled dopoldne. 4189 Prodam SPAČKA, letnik 1964, v voznem stanju in 3 nove GUME. Cena 3000 din. Informacije na tel. 064-71-410 4190 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1962, ali po delih. Zg. Duplje 57 4191 Prodam dobro ohranjen avto VVARTBURG. Ječnik Viktor, Stakneta Rozmana 9, Kranj 4192 Prodam PONY EXPHESS. Naslov v oglasnem oddelku. 4193 Petek, 1. avgusta 1975 posesti Prodam HIŠO z malo zemlje v višinski legi, primerno tudi za vikend. Naslov v oglasnem oddelku 4245 V Preddvoru ali na Jezerskem kupim VIKEND ali objekt za preureditev v vikend. Naslov v oglasnem oddelku 4123 V Britofu ali Gorenjah kupim zazidljivo PARCELO. Naslov v oglasnem oddelku 4124 Kupim zazidljivo PARCELO ali HIŠO, zgrajeno do prve faze, v bli-žini Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku. 4102 Prodam dve trosobni STANOVANJI s pripadajočima GARAŽAMA. Informacije po tel. 44-560 4202 Prodam HIŠO z vrtom v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 4203 stanovanja Študent išče ogrevano SOBO v Kranju. Mori Milan, Gornji trg 7, 62344 Lovrenc na Pohorju 4159 Enosobno STANOVANJE išče inženir v Škofji Loki, Kranju ali bližnji okolici. Plačilo vnaprej oziroma po dogovoru. Ponudbe na podružnico Glasa Škofja Loka 4161 Soliden fant išče SOBO na podeželju, najraje na območju Medvod ali Smlednika. Ponudbe pod »Čim-preje« 3996 Na lepem sončnem kraju oddam opremljeno STANOVANJE dvema dekletoma. Šenčur, Pajerjeva6 4196 Samski ženski oddam STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 4197 Mlaiša vdova nuino išče SOBO ali GARSONJERO v Škofji loki, Zmincu ali Poljanah. Kranj, Zevni-kova 3 a ali telefon 21-612 4198 V Škofji Loki ali bližnji okolici iščem enosobno STANOVANJE za dobo dveh let. Dajem lepo nagrado. Ponudbe pod »Nagrada« 4199 Za zdravstveno delavko (3-član-ska mlada družina) iščemo dvosobno ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici za dobo dveh do treh let. Ponudbe poslati: Zdravstveni dom, Kranj 4200 Mlada zakonca nujno iščeta enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. 1000 din nagrade. Marinkovič Marija, Smledniška 35, Kranj 4201 V Škofji Loki iščeta mlada zakonca STANOVANJE. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Redna plačnika« 4241 V Škofji Loki nujno potrebujem SOBO ali GARSONJERO. Nudim nagrado. Sitar, poštno ležeče, 64227 Selca 4242 Solidno dekle išče SOBO, najraje v Kranju oziroma bližnji okolici. Pišite na oglasni oddelek Glasa Kranj pod šifro »Solidna« 4243 Miren samski natakar išče opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Miren« 4244 zaposlitve FRIZERSKO POMOČNICO (pomočnika) za moški salon sprejmem takoj. SALON Koritnik, Blaževa 11, Škofja Loka 4246 Iščem ZIDARSKA DELA. Bitič Aslan, Golnik 25 4247 Sprejmem VAJENCA v uk za avtomehanika. VW AUDI SERVIS, Leon Pintar, Koroška 53 a 4248 VAJENCA - VAJENKO sprejme takoj KROJAŠTVO MALI, Le-tence 4 in cenjene stranke obvešča, da bo delavnica zaradi letnega dopusta zaprta od 4. do 20. avgusta ter se še vnaprej priporoča. 4204 Sprejmem VAJENKO. Kozmetični salon »CVETA«, Na skali 6, Kranj, telefon 23-083 4205 Prevzamem vsa ZIDARSKA DELA in zemeljska dela. Kušej Mustaf, Rupa 23 b, Kranj 4206 obvestila ROLETE vseh vrst naročite ŠPI-LERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 4113 FOTO STUDIO MAJHENIČ obvešča svoje cenjene stranke, da bo atelje zaprt zaradi dopusta od 28. 7. do 10. 8. 1975 4127 Gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice in Kovinoservis z Jesenic sta p? tovarni verig v Lescah zgradila novo kovačnico. Gradnja novih proizvodnih prostorov je bila nujna predvsem zaradi načrtovane večje proizvodnje kovanih izdelkov. — B. B. Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica zaradi dopusta zaprta od 1. do 15. avgusta. Še nadalje se priporočam z mehaničnimi uslugami Zastava, Škoda, menjavo gum, centriranjem, spodnjo in notranjo zaščito vozil. KLASIČ FRANJO, AVTONEGA, Kranj, Primskovo, Jezerska cesta 42 g 4250 izgubljeno V bližini Krope se je izgubil majhen dolgodlaki Črn PES. Sliši na ime Lumpi. Bertoncelj Francka, Podbli-ca 28, Zgornja Besnica 4210 GASILSKO DRUŠTVO VODICE priredi v nedeljo, 3. 8. 1975, ob 15-uri VELIKO VRTNO VESELICO. Igra ansambel JEVŠEK. Vabljeni. 4207 MA Britof priredi v soboto, 2. in nedeljo, 3. avgusta, VRTNO VESELICO. Igrajo TRGOVCI loterija najdeno Zatekel se je KANARČEK z obročkom. Telefon 23-838 4208 V Britofu smo našli malega PUJSKA. Dobi se: Britof 34 4209 ostalo Preklieujem neresnične besede o tov. Globočnik Petru iz Predoselj. Globočnik Alojzija, Britof 330 4211 prireditve KONJENIŠKI KLUB KOMENDA priredi 3. avgusta 1975 ob 14. uri na hipodromu v Komendi v počastitev občinskega praznika in 20-let-nici konjeniškega kluba TRADICIONALNE KONJSKE DIRKE. Pred pričetkom dirk povorka narodnih noš in vseh nastopajočih konj. Med posameznimi dirkami nastopa ekipa jahalne šole iz Vrbnja pri Radovljici. Po dirkah VRTNA VESELICA. Za ples in prijetno razpoloženje igra ansambel MIHE DOVŽANA v novi zasedbi. VABLJENI! 4249 T. -* 20 40 330 8410 8160 29770 68910 52330 1 99141 63781 374111 61442 64132 09772 09852 45822 52382 556412 20513 13703 94 604 (i 1054 551024 023164 65 09265 23845 t, Z. 4/ t3 i: x "C 20 30 80 200 500 600 600 800 10 800 1.000 10.000 600 600 600 800 1.000 1.000 5.000 10 600 800 40 60 600 5.000 10.000 30 600 600 Z = 16135 14365 16 566 07876 79186 12706 458876 006746 515016 033956 8677 48707 24977 73487 73027 355697 366717 98 68 178 59808 215738 89 29 09 79 639 71449 27099 249949 328449 141149 .Z %jt ■a *| S £ c o »•e 800 1.000 20 80 800 800 1.000 5.000 5.000 5.000 10.000 300 600 800 800 1.000 150.00» 20 30 100 i.ooo 10.000 20 20 40 50 60 800 1.000 5.000 5.000 5.000 Zahvala Ob nenadni izgubi našega nepozabnega sina in brata Janeza Anžiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih dneh, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti, č. duhovščini, članu PGD Brnik in KVD Cerklje za poslovilne besede. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Tomu Hriberniku za nesebično pomoč. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: oče, mama, sestra Cilka in brat Franci ter ostalo sorodstvo. Zg. Brnik, 24. julija 1975 KRANJ spalnice ADRIA 5D ceneje za 2827 din zaradi manjšega odstopa v tonu furnirja v veleblagovnici Globus Kranj 5 Industrijski kombinat Kranj čestita vsem občanom za občinski praznik in jim želi veliko delovnih uspehov Konfekcija Mladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za občinski praznik in jim želi še vnaprej veliko delovnih uspehov. Gostinsko in trgovsko podjetje ENTRAL Kranj, n.sol.o. Kranj, Maistrov trg 11 tel. 23-764 TOZD GostinstVO Kranj Hoteli: Kvropa Kranj, tel. 21-12:1. Bor in Grad Hrib Pred , tel. 45-01 1, Kazina Jezersko, tel. 44-007 n.sub.o. rlvor, TOZD Vino Kranj n.sub.o. Restavracije: PARK Kranj, tel. 22-511. Kolodvor, tel. 21-522 Gostilne: Kalvarija, pri •ložu. pri Gabru, Jezerski vrh. Ob Plan-šarskeni jezeru. Pri smučišču, Turist, Zlato polje, Tenetiše, Pod-hrezje. Tržnica Trgovine, skladišče in polnilnica Kranj. Bled, Lesce, Kranjska gora, Škofja Loka, Tržič TOZD Delikatesa Kranj Delikata, Kranj, »d. 21-1 71. Naklo. Urili, Srednju vas, Šenčur. , Na Klancu. K očna in Krvaver n.sub.o. Mali golf v Kranju, avtomatsko kegljišče v Preddvoru in na Jezerskem « združujemo se čestitkam za občinski Praznik ter priporočamo obisk v naših hotelih, gostilnah, trgovinah in zabaviščih. Živilski kombinat ŽITO Ljubljana ^tUa svojim potrošnikom in občanom za 0°Činski praznik Kranja in jim želi prijet-^° praznovanje. Kranj se pridružuje praznovanju občinskega praznika Vsem občanom in kupcem čestitamo in obenem vabimo v naše specializirane trgovine v Kranju, Škofji Loki, na Bledu in na Jesenicah. V naših trgovinah je izbira vseh tekstilnih izdelkov največja in najboljša. Brezplačno popravimo kupljena oblačila! Brezplačno dostavljamo na dom tudi večje količine kupljenega blaga. Obrtno podjetje Cerklje čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik. Solidno izvajamo gradbena in mizarska dela Prešernovo gledališče Kranj čestita vsem cenjenim abonentom in obiskovalcem za občinski praznik 9 TOZD Pekarna Kranj GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ ki ga sestavljajo: TOZD Gozdarstvo Škofja Loka, Preddvor, Tržič Gozdno gradbeništvo, Transport in mehanizacija ter Obrat za kooperacijo gozdarstva obnavlja in vzdržuje gozdove v območju ter prodaja vse vrste gozdnih sortimentov Čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom za občinski praznik Gradbeno industrijsko podjetje Gradiš TOZD Jesenice-Kranj čestita za občinski praznik občine Jesenic in Kranja ter želi veliko delovnih uspehov vsem poslovnim partnerjem in vsem občanom tega področja. Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik občine Jesenice un JESENICE Trgovsko podjetje na veliko in malo Jesenice C. maršala Tita 1 Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Jesenic in jim želimo veliko delovnih uspehov v nadaljnjem delu Vodovod Jesenice Vsem družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter občanom čestitamo za občinski praznik Jesenic ter jim želimo veliko delovnih uspehov SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE JESENICE NA GORE N J S K E M opravlja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno in po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Jesenic SKomunalno podjetj Kovinar Jesenice Vsem občanom z območja Jesenic čestita za občinski praznik in jim želi veliko delovnih uspehov Komunalni servis Jesenice s svojimi zbiralnicami oblek za kemično čiščenje in perila za pranje v Kranju, Radovljici, Tržiču, Bohinjski Bistrici, Mostah, Kranjski gori in na Jesenicah ter frizerskimi poslovalnicami na Jesenicah in v Kranjski gori čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Jesenic in se priporoča Vsem poslovnim prijateljem in sodelavcem kakor tudi občanom jeseniške občine čestitamo ob občinskem prazniku občine Jesenice JESENICE Tudi letos sodelujemo na XXV. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju. Obiščite nas! B. Petrič z enim nastopom 16-kratni rekorder Balkansko prvenstvo v plavanju 2a mladince je bilo v Ljubljani. V fkipni konkurenci je Jugoslavija zasedla 2. mesto, dekleta so bila L, fantje pa 4. V ekipi Jugoslavije je bil nedvomno najuspešnejši tekmovalec 13-letni Kranjčan Borut Petrič, ki je sPet postavil celo kopico državnih rekordov. Najpomembnejši dosežek Je zabeležil v disciplini 1500 m kravi, kjer je kot prvi Jugoslovan plaval manj kot 17 minut. Dosegel je nov absolutni državni rekord s časom !6:57,8. Rekord pa je zabeležil tudi v vmesnih 800 metrih 8:59,8. Ker je Petrič še pionir, je s tema dvema rezultatoma izboljšal kar 16 državnih ^ republiških rekordov od starejših Pionirjev do članov. Tudi v ostalih disciplinah je bil zelo uspešen, saj je zmagal na 400 m kravi s časom *:2l,2. (jugoslovanski rekord), na 200m kravi pa je bil 2. s časom 2:05,0, velik delež pa ima tudi dobro uvrstitev jugoslovanske štafe te- J. Javornik za r Gibalna občutljivost Gibanje je bistvo življenja, dela in športa. Usmerja ga vsak posameznik, tako da bi bilo gibanje zmeraj varno, nadzorovano in kar najbolj Popolno. V ta namen je potrebna gibalna občutljivost. Gibalno občutljivost sestavljata ravnovesna in mišična občutljivost. Čutilo za ravnovesje nam posreduje hitrost in smer gibanja, obvešča nas o položaju, o spremembi lege telesa in glave. Čutilo za ravnovesje, ki je v srednjem nšesu, nam uspeva ohranjati *n obdržati ravnotežje, tako da precenimo in doživljamo vse vrste premikanja. Ravnovesno čutilo, krmar našega premikanja (gibanja), je povezano z delovanjem možganskih gibalnih središč. Mišična občutljivost je občutljivost za gibanje rok in nog, občutljivost za napor gibanja, mišična občutljivost nam posreduje težo telesa in Predmetov, ki jih dvigamo, • nosimo ali potiskamo. Gibalna občutljivost je nujna pri vsakem opravilu, prav tako pa gibalno občutljivost povečamo z ustrezno dejavnostjo ali vajo. Znano je, da je Pri športnikih akrobatih in gimnastih (telovadcih) gibalna občutljivost veliko bolj Prefinjena kot pri nešportni-kih. Občutek za hitrost je zelo ^ostren pri letalcih, dirkačih ln Pri smučarjih. Občutek za ravnovesje pa je večji pri onih Poklicih, pri katerih je potrebno opravljati delo na višinah. Gibalna in ravnovesna občutljivost jeta pa se zmeraj dopolnju- Tako alpinisti ne trepetajo v ali nad prepadi in se ?W| ne tresejo noge pri pleza-nJu po steni ali ob pogledu v tfobino. Ravnovesno občutljivost °nranjamo z vajo, z vajami za *epo držo, s krepilnimi vajami, z raznimi skoki, preskoki in Poskoki. Koristna vaja za utrjevanje ravnovesja in ob-Cutka stabilnosti je kolesarje-nJe, ko moramo znati nadzirati razdelitev jteže telesa, lo-3[»*i ranotežje in kontrolirati "ltro8t. Izurjen kolesar dobro 8 kakšno hitrostjo vozi, Čeprav ne gleda na brzinomer, tako kot lahko nanj gleda voz-n|k avtomobila. Slaba gibalna °očutljivost je znak nedelavnosti, netreniranosti, obolenja *h izčrpanosti. Gibalna občutljivost pa je nujna pri vsakem delu in pri vseh športih. yeljavlja se, kadar smo v y!°8i pešca, kadar smo potni-*l v vozilih ali kadar smo gledalci na javnih prireditvah. Gibalno občutljivost ohra-nJamo z vajo. Čim bolj je razvita in izoblikovana, tem laže opravljamo določeno delo. za sproščeno, natančno, Povezano in usklajeno delo. Razvita gibalna občutljivost veča delovno storilnost, zago-tevlja večjo varnost pri delu, ?Portu ali pri vožnji, lajša dejani napor in ustvarja ugo-en delovni vrvež. » Gibalna uglajenost ali ob-ut|jivost pa je del gibalne °*nike, ki je v današnjem avtomatiziranem, motoriziranem J? tehniziranem času življenj *a nuja. JožeAžman Primerjajmo Borutov rezultat z -rezultati povojnih zmagovalcev na olimpijskih igrah: London 1948 McLane (ZDA) 19:18,5 Helsinki 1952 Konno (ZDA) 18:30,3, Melbo-urne 1956 Rose (Avstralija) 17:58,9, Rim 1960 Konrads (Avstralija) 17:19,6, Tokio 1964 Windle (Avstralija) 17:01,7, Mexiko 1968: 1. Bur-ton (ZDA) 16:38,9, 2. Kinsella (ZDA) 16:57,3, 3. Brouhg (Avstralija) 17:04,7. Borut bi torej s svojim rezultatom še v Mehiki osvojil bronasto medaljo, le na olimpiadi v MUnchnu bi mu zmanjkalo nekaj sekund za finale. In pri tem je treba upoštevati še starosti zmagovalca Burtona v Mehiki (21 let), naš Borut pa čez 4 mesece pričakuje svoj 14. rojstni dan! Burton je bil zmagovalec tudi v Miinchnu, ko je imel že 25 let. Pred Borutom je potemtakem še več kot deset let bleščeče športne kariere. Kranj, Slovenija in Jugoslavija so resnično lahko ponosni z njim; vsi pa mu želimo še mnogo športnih uspehov ob resnem in trdem vsakodnevnem »garanju in poziranju kilometrov«. Borut Petrič bo »svojo« progo 1500 m kravi plaval tudi v soboto, 2. avgusta, ob 17. uri na državnem prvenstvu v Kranju. I. S. V Selah zmagala ekipa LTH V nedeljo so v Selah na Koroškem v Avstriji, v občini, ki je pobratena z občino Škofja Loka, slovesno odprli novo nogometno igrišče. Sele je ta dan ohiskala tudi delegacija škofjeloške občine. Na nogometnem turnirju, ki so ga domačini pripravili ob tej priložnosti, je sodelovalo pet ekip. Predstavile so se enajsterice LTH iz Škofje Loke, DSG Sele, OSG Borovlje, ATUS Borovlje ter SV Zvabek. Nogometaši so tekmovali po novem sistemu mednarodne nogometne zveze FIFA. Rezultati Škofjeločanov: LTH : ATUS Borovlje 3:0, LTH : DSG Sele 1:0; Vrstni red: 1. LTH, 2. ATUS Borovlje, 3. DSG Sele, 4. OSG Borovlje, 5, SV Zvabek. Nogometaši LTH so kot zmagovalci prejeli lep pokal. -jg Skoki za pokal Kranja Spisek prijav za tradicionalno tekmovanje v smučarskih skokih za 3. pokal Kranja, ki bo v soboto, 2. avgusta, ob 16. uri na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi, je dokaj bogat glede na število nastopajočih kakor tudi glede kvalitete. Poleg jugoslovanskih skakalcev so se prijavile tudi tri inozemske ekipe iz ZRN, Avstrije in Italije z dokaj kvalitetnimi skakalci. Med njimi je nedvomno najboljši Sepp Hauser iz ZRN, ki je specialist za skoke na plastičnih skakalnicah in je stalni član nemške državne reprezentance. Člani bodo tekmovali za pokal Kranja, darilo občinske konference SZDL Kranj, mladinci pa za pokal občinske konference ZSMS Kranj. J. Javornik 17. avgusta 1. kolo za pokal Nogometaši se že pripravljajo za novo tekmovalno sezono. Na Gorenjskem bodo prve uradne tekme nove sezone na sporedu že 17. avgusta, ko bo 1. kolo tekmovanja za jugoslovanski pokal. V tem kolu se bodo srečali: Reteče : Naklo, Bled : Kondor, Lesce : Primskovo, Kropa : Britof, Grintavec : Zbilje, Alples : Šenčur, Tržič : Kokrica, Medvode : Trboje, Preddvor : Triglav, Podbrez-je Jesenice, Alpina Bohinj, Filmarji : Korotan in Sava : LTH. Vse tekme se bodo začele ob 9. uri. 2. kolo bo na sporedu 24. avgusta. Mladinci bodo startali za jugoslovanski pokal 31. avgusta. V 1. kolu se bodo pomerili: Medvode : Šenčur, Trboje : Britof, Jesenice : Naklo, Alpina : Sava, Alples : Preddvor, Bohinj : Tržič, Triglav : Primskovo, Korotan : LTH, Lesce : Bled. P. Novak Patruljno tekmovanje in košarkarski turnir Konec prejšnjega tedna sta bili v okviru praznovanja krajevnega praznika KS Kokrica dve prireditvi. V soboto je bilo patruljno tekmovanje s tekom na 5 km dolgi progi mimo obeležij iz NOB, streljanjem in reševanjem nalog. Zmagala je ekipa strelskega društva Franc Mrak iz Predoselj pred ekipama SZDL in športnega društva s Kokrice. V nedeljo pa je bil v Naklem košarkarski turnir. Sodelovale so le tri ekipe. Prva je bila Kokrica, ki je Naklo in Krvavec iz Cerkelj premagala le za en koš. Zelo dobro je sodil Vu-kanac iz Kranja. B. Vrlinšek Kolesarji, športniki — pozor! Najnovejši model šprinteric dobite pri modnem čevljarstvu Kern Stanko, Kranj, Partizanska 5. Po ulicah Kranja Kolesarski klub Sava Kranj obvešča udeležence prometa, da bo v nedeljo, 3. avgusta, od 7.30 do 13. ure zaradi kolesarske dirke Po ulicah Kranja zaprt promet za vsa vozila na cesti L reda po Jelenovem klancu, po Maistrovem trgu, Prešernovi ulici, Titovem trgu, Poštni ulici, Cesti 1. maja ter Smledniški in Savski cesti. Tranzitni promet bo preusmerjen na kranjsko obvoznico, za stanovalce starega dela mesca pa bo dovoljen izvoz, vendar le v smeri poteka dirke. Kvalitetna gorenjska liga Britof, Filmarji in Tekmovanje v gorenjski nogometni ligi za .sezono 1975/76 se bo pričelo v soboto, 30. avgusta. V članski ligi bodo sodelovali: Jesenice, Bohinj, Alples, Lesce, Šenčur, Medvode, Bled, Triglav, Naklo, Alpina, Tržič in Sava. Člani I. razred bodo startali isti dan. V tej ligi pa bodo sodelovali: Podbrezje, Kokrica, Trboje, Reteče, Primskovo, Grintavec, Zbilje, Kon- Padalci v Lescah Na letališču alpskega letalskega centra v Lescah bo od 31. julija do 3. avgusta XIII. republiško padalsko prvenstvo, katerega organizirata ALC Lesce in zveza letalskih organizacij Slovenije. To bo po petih letih prvo tekmovanje najboljših padalcev v Lescah. Na tem tekmovanju bodo sodelovali najboljši padalci slovenskih letalskih centrov. Leščani so prvi favoriti na tem tekmovanju, saj imajo v svoji ekipi kar tri reprezentante SFRJ. Poskušali bodo povrniti naslov republiških prvakov v Lesce. Lani so ga v Ptuju po spletu neugodnih okoliščin nesrečno izgubili, tako v ekipni kakor tudi v posamični konkurenci. Sredi avgusta bo v Leskovcu državno prvenstvo in bo tako republiško prvenstvo tudi pregledno tekmovanje za sestavo ekip, ki bodo zastopale ALC na DP. Leščani bodo nastopili na tem RP s štirimi ekipami in nekaj posamezniki. Ostali slovenski klubi pa bodo poslali vsak po eno ekipo, tako da bo nastopilo-30 tekmovalcev. Boj za prva mesta v posameznih disciplinah in v skupni uvrstitvi bo zelo ogorčen in zanimiv. Zadnji dan tekmovanja, to je v nedeljo 3. avgusta, bo posebno tekmovanje v atraktivnih skokih za nagrado organizatorja in letalski miting. S. Medven dor, Preddvor, Plamen. Pionirji bodo tekmovali tudi v novi sezoni v dveh skupinah. Pričetek tekmovanja bo 30. avgusta. A skupina: LTH, Alples, Bohinj, Šenčur, Medvode, Jesenice, Lesce, Bled, Sava B, Medvode B; B skupina: Kondor, Primskovo, Podbrezje, Preddvor, Korotan, Alpina, Naklo, Triglav, Tržič in Sava. Mladinska liga, A skupina: Alples, Bohinj, Tržič, Triglav, Naklo, Bled, Lesce, Jesenice in Korotan; B skupina: Britof, Trboje, Alpina, Šenčur, Sava, Filmarji, Primskovo, Preddvor in Medvode. 1. kolo bo na sporedu 7. septembra. P. Novak PLAVANJE: v Caliju se je končalo II. svetovno prvenstvo v plavanju. Največ uspeha so imeli plavalci in plavalke ZDA, ki so osvojili kar 37 medalj, od tega 16 zlatih, 12 srebrnih in 7 bronastih. NDR je osvojila 23 medalj (11, 7, 5), ostale države pa so v plavanju daleč za ZDA in NDR Na prvenstvu je bilo doseženo tudi pet novih svetovnih rekordov. Enderjeva (NDR) je dosegla nov svetovni rekord na 100 m kravi s časom 56,22 in na 100 m delfin s časom 1.01,24. Njena rojakinja Treiberjeva na 200 m hrbtno s časom 2,15,40. Ženska štefeta NDR v postavi Ender, Krause, Kempel in Briickner na 4x100 m kravi s časom 3.49,37. Moška Štafeta ZDA v postavi Furniss, Montgomerv, Coan in Murphv pa je isto progo preplavala v času 3.24,85. Bure (SZ) je dosegel evropski rekord na 100 m kravi s časom 51,32, Strobach (NDR) pa na 800 m kravi s časom 8.27,95. Izreden neuspeh pa so dosegli naši vaterpolisti, ki so namesto medalje osvojili šele trinajsto mesto. Naši so zaradi jemanja poživil (Rudič) zapravili izredno priložnost za osvojitev (celo zlate) medalje, saj so bili prav v Caliju v zelo dobri formi, ostali tekmeci pa niso preveč blesteli. Ta uvrstitev lahko Jugoslovanom prepreči nastop tudi na olimpijskem turnirju, saj bodo za nastop v Montrealu morali igrati kvalifikacijska srečanja. KOŠARKA: na evropskem mladinskem prvenstvu v Grčiji je Jugoslavija zasedla tretje mesto. Evropski prvaki so postali Sovjeti pred Grki, Jugoslovani in Italijani. — Članska ekipa Jugoslavije, ki nastopa v Interkontinentalnem pokalu je najprej premagala Mehičane (100:71), nato Kanadčane (97:87), potem visoko izgubila z Brazilci (82:97) in nazadnje premagala Amerikance z 82:79. TENIS: v tekmovanju za Grand Prix 75 je trenutno v vodstvu Argentinec Vilas s 320 točkami pred Spancem Orantesom 257, Švedom Borgom 230, Cehom Kodešom 188, Romunom Nastassejem 145 itd. AVTOMOBILIZEM: v Slavonski Požegi je bila na novem avtodromu »Glavica« četrta dirka za hitrostno prvenstvo Jugoslavije. Zmagovalci: — do 785 ccm: Zelez-njak (Dinamo); za DP: 1. Sikloši (Zastava) 24 točk, 2. Zelezniak 21; - do 850 ccm: Herceg (D.); za DP: 1. Herceg 27, 2. Milo-vanov (Beograd) 21, — do 1 (KM) ccm: Milo-vanovič (C. zv); za DP: 1. Holjevac (D.) 24, 2. Milovanović 21; — do 1150 ccm: Gluhak (D.); za DP: 1. Gluhak 18, 2. Ivančić (Sveučilište) 12; - do 1300ccm: Alihodžič (Željezničar); za DP: 1. Mali (Sarajevo) 22, 2. Alihodžič 18, 3.-5. Lang, Hrestak (oba D.) Kaučič (Slovenija—avto) 9; Najhitrejši krog je prevozil Alihodžič (Alfa romeo GTA) s povprečno hitrostjo 161,750 km/h. Po petih rallvjih za svetovno prvenstvo je vrstni red naslednji: 1. Lancia 55 točk, 2. Peugeot 40, 3. Alpine 33, 4. Fiat 23, 5. Opel 23, 6. Mitsubischi 22, ... — Po osmih dirkah za evropsko prvenstvo avtomobilov F 2 je v vodstvu Francoz Laffite s 45 točkami pred Jabouillejem (Francija) 20, Tambavem (Francija) 18. Bourgoigoniem (Belgija) 16, Larroussejem (Francija) 13,.. . ROKOMET: na turnirju »Pokal Karpatov« je Jugoslavija zasedla 4 mesto. Naši so premagali Romunijo B in SZ, izgubili z NDR in Romunijo A ter igrali neodločeno z ekipo CSSR MOTORISTIKA: v Srebrnici je bila pred 20.000 gledalci dirka motoristov, ki pa ni štela za D P. Rezultati: - 50 ccm: 1. Ber netiČ (Koper), 3. Pintar (Škofja Loka) — 175 ccm: Borkovič (Pančevo); 125 ccm Košić (Reka); - 250 ccm: Košić (Reka) — prikolice: Viktor in Janez Majerič (Celje). MOTOKROS: v Podgariću je bila med narodna dirka v motokrosu. Zmagal je Avstrijec Dietrich pred Madžarom Chu nijem in Jugoslovanom Lenom Šoštaričem. ATLETIKA: Jugoslovanski atlet Nenad Stekič je na predolimpijskem mitingu Montrealu dosegel nov evropski rekord skoku v daljino z izrednim skokom, dolgem kar 8 m in 45 cm. To je za Beamonovih 8,90 m (na olimpijskih igrah v Mexicu 1968) tudi drugi najdaljši skok na svetu doslej. Stekičev rezultat je tudi največji uspeh jugoslovanske atletike. — Francosk tekač Gav Drut je izenačil svetovni rekord Američana Roda Milburna v teku na 110 m z ovirami s časom 13,1. - Reggie — Reggie Jones je izenačil svetovni rekord v teku na 100 m s časom 9,9. Ta svetovni rekord ima sedaj kar osem tekačev: Hines Green, R. Smith, Hart Robinson, S. Wil-liams, Jones (Vsi ZDA) in I/eonard (Kuba) v__1! 7 Jugoslovanom zlato Mladinsko balkansko prvenstvo v vaterpolu se je v ponedeljek pozno zvečer končalo z zmago Jugoslavije, ki je tesno s 7:6 odpravila povsem enakovredno ekipo Romunije. Zmaga ni bila lahka, saj so se Romuni žilavo upirali in je malo manjkalo, da niso iztržili vsaj neodločenega rezultata, kar bi jim zadostovalo za zlato čim boljše pogoje za bivanje. Med ostalim so obiskali tudi Elektro Kranj in skupščino občine Kranj, kjer so jih gostitelji seznanili z gospodarskim razvojem kranjske občine, našim samoupravljanjem, s turističnimi zanimivostmi kranjske občine in Gorenjske itd. Ekipe so odšle iz Kranja zadovoljne, vsaj tako so Triglav : Jedinstvo 10:6 (3:1,2:1,3:2,2:2) Kranj — Letni bazen, tekma II. zvezne lige v vaterpolu, gledalcev 20, sodnik Kelemenčič (Split). Strelci za Triglav: Švarc 3, Kodek, Balderman in Svegelj po 2, Velika-nje 1. Za Jedinstvo: Kulis 2, Benkovič, Perovič, Popovič in Bašič po 1. V poprečni igri ih pred praznimi tribunami zaradi hudega naliva je Triglav z lahkoto premagal Zadarća-ne. Gostje so presenetljivo slabo zaigrali. Triglav je bil v prvih dveh četrtinah v premoči, v ostalih dveh pa enakovreden. V prihodnjih dneh bodo Kranjčani gostovali in odigrali večino tekem na tujem. V Kranju bodo nastopili spet 15. in 16. avgu- sta. J. Javornik kolajno. V borbi za 3. mesto sta Bolgarija in Grčija igrali 6:6. Zaradi boljše razlike v golih so 3. mesto osvojili Bolgari. Grčija je bila tako šele 4., čeprav je po uvodnih tekmah kazalo, da bo resen kandidat za 2. mesto. Daleč najslabša je bila Turčija, ki je bila povsem zasluženo zadnja. Balkaniada je v glavnem uspela. Predstavniki in igralci vseh petih državnih reprezentanc so v dneh prvenstva spoznali tudi mesto Kranj in okolico. Organizator jim je nudil izjavili predstavniki vseh petih držav. Zadovoljni so bili z bivanjem, s hrano, organizacijo v zvezi s treningi in tekmami itd. To je bilo nedvomno zelo pomembno in pozitiv-srečanje mladih športnikov bal- kanskih držav. J. Javornik 23 Petek, 1. avgusta 1975 K starim in dobrim prijateljem se rad vračam Mladinci iz francoskega mesta La Ciotat se mudijo v Kranju že drugi teden. V sredo so bili gostje mladinske organizacije v Tekst il-indusu. Z mladimi je tudi občinski svetnik in predsednik komisije za sodelovanje s pobratenimi in prijateljskimi mesti, predstavnik občine La Ciotat Antoine An-dreo. Medtem ko so si mladinci ogledovali prizvodnjo, sva poklepetala o njegovih vtisih v Kranju, razvoju sodelovanja in La Ciotatu. »Ste eden od pobudnikov sodelovanja med La Ciotatom in Kranjem. Kdaj je prišlo do prvih stikov?« »Naše mesto je leta 19&6 želelo navezati stike z enim od slovenskih mest. Ker so nekateri naši občani že bili na Gorenjskem in so poznali tudi Kranj in gostoljubne prebivalce, srno se odločili za go/enjsko metropolo. Našo pobudo so občinski možje v Kranju toplo pozdravili in sodelovanje se je začelo razvijati.« »Kdaj ste bili prvič v Kranju?« »Leta 1960 in sedaj sem petič. Na obisk v pobrateno mesto prihajam kot predstavnik občine, mladinsko kolonijo pa vodi kolegica.« * »Se je naše mesto zelo spremenilo?« »Ko sem bil prvič v Kranju, stanoval sem v hotelu Evropa, so bili na parkirnem prostoru pred mostom največ trije, štirje avtomobili. Po Titovem trgu pa sem se sredi dopoldneva nemoteno sprehajal. Zelo veliko se je zgradilo, predvsem veliko novih stanovanj, v tem času sta zrasla Globus in Creina, zgrajena je bila obvoznica in Gorenjski sejem in več novih tovarn. Mesto je dobilo drugačno podobo. Pomladilo se je.« »Kaj pa ljudje?« »Ljudje so povsod zelo prijazni in gostoljubni. V teh letih^sem spoznal že veliko prijateljev, tako da se počutim v Kranju domače kot v La Ciotatu.« »Bi lahko na kratko opisali La Ciotat?« »Naše mesto leži v Provansi, v najbolj južni pokrajini Francije, ob morju. Je metalurški center pokrajine, imamo pa tudi veliko ladjedelnico. Poleg tega se izredno veliko, kot vsa obmorska mesta, ukvarjamo s turizmom. K nam prihajajo predvsem Francozi s severnih pokrajin in Nemci. Prepričani smo, da smo dobri gostitelji, saj se vsako poletje število prebivalcev najmanj podvoji. Julija smo imeli več kot 50.000 gostov, mesto samo pa ima nekaj več kot .10.000 prebivalcev.« »Prihodnji teden odhajate v domovino. Z vami bodo odoo-tovali tudi kranjski mladinci. Kaj jim boste pokazali?« »Tudi mi smo pripravili bogat program. Pokazali jim bomo katedrale in starodavno papeško mesto Avignon, pristanišče Mar--seille, vojaško luko v Toulonu. mesti Arles in Bendo, našo znano vinsko klet, v kateri imamo najboljša provansalska vina in šampanjce. Poleg tega bomo pripravili srečanje z mladino, Kranjčani bodo gostje na prireditvah in proslavah ob našem občinskem prazniku, seznanili jih bomo z našimi običaji.« »Boste še prišli v Kranj?« »K starim in dobrim prijateljem se vedno rad vračam.« L. Bogataj V letnem "bazenu e Kranju se je začelo 31. držamo prVftlstVb V plavanju za člane in članice, t'rvenstvo bo trajalo še •• /<■'«•'■ in v mbotu. — Foto: F Perdan Že dopoldan dva rekorda Kranj, 31. julija - Dopoldne se je začelo na letnem kopališču 31. državno prvenstvo v plavanju za člane. Na prvenstvu sodeluje 110 plavalcev in plavalk iz 20 klubov. Med nastopajočimi so najštevilneje zastopani Crvena zvezda iz Beograda, Mladost iz Zagreba in domači Triglav. Dopoldne so bila predtekmovanja v osmih disciplinah, kjer sta bila dosežena dva državna rekorda. Zagrebčan Nenad Miloš je dosegel nov absolutni rekord SFRJ na 200 m mešano v času 2:18,1, mlada plavalka Krstič iz Pančeva pa je zabeležila državni rekord za mlajše pionirke A na 200 m kravi v času 2:28,0. V finale se je uvrstilo največ Kranjčanov, saj je plavalo v večernem programu finala prvega dne kar 9 K ran jčanov. Popoldne pa je pokrovitelj prvenstva Franc Sifkovič, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj, priredil sprejem za vodje in trenerje ekip, za vodstvo tekmovanja in novinarje. V petek se bo prvenstvo nadaljevalo s predtekmovanjem ob 9. uri in finalom ob 19. uri. Na sporedu bo 9 disciplin. V soboto pa bodo plavali še preostalih 10 disciplin in zvečer zaključili letošnje državno posamično prvenstvo za Člane. J. Javornik Pobratenje z upokojenci Zaječara 2t^m^^^ Lanskega septembra se je delegacija občinskega odbora društva upokojencev podružnice Kranj v Zaje-čaru pobratila s tamkajšnjim društvom upokojencev. Kranjske goste so peljali v zgodovinske kraje, kjer so bile takrat komemoracije ob 30-letnici osvoboditve Zaječara. Delegacija društva upokojencev Kranj je bila sprejeta na slavnostni seji občinske skupščine Zaječar, na kateri so bili prisotni vsi odborniki občinske skupščine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij zaječarske občine. Na izletu so si gostje ogledali rudnik v Boru in elektrarno Đerdap. Ob tej priliki so Kranjčani povabili zaječarske upokojence, naj jim vrnejo obisk avgusta, ko Kranj praznuje občinski praznik. To pobudo so upokojenci Zaječara z veseljem sprejeli. Včeraj, 31. julija, je iz Zaječara prispela 5-članska delegacija na tridnevni obisk v Kranj. Delegacijo je pozdravil predsednik društva upokojencev Kranj Matija Suhadolnik. Goste je seznanil z delom društva upokojencev Kranj in z dejavnost j« mesta Kranj in kranjske občine. Dobrodošlico jim je zapel pevski zbor upokojencev s pesmijo Pozdrav. Odbor društva upokojencev Kranj je gostom pripravil bogat program. V Tekstilindusu bodo prisostvovali svečani seji vseh treh zborov občinske skupščine Kranj in delavskega sveta delovne skupnosti OZD Tekstilindus Kranj. Delegacijo bo predstavnik društva upokojencev popeljal v Prešernov in NOB muzej. Delegacija bo obiskala spomenike NOB in muzej NOB v Begunjah, spoznala bo tudi lepote Bleda in Bohinja. Med bivanjem v Kranju si bo ogledala domova upokojencev v Kranju in na Smarjetni gori. Delegacijo bodo v razgovorih seznanili s splošnimi problemi upokojencev jtako v občini Kranj kakor tudi"" v Sloveniji. Skratka, o vsem, kar zanima zastopnike kranjskega in zaječarskega društva upokojencev. J. S. Za praznik plakete mesta Tržič Na osnovi predlogov komisije za odlikovanja občinske skupščine Tržič in sklepa občinske skupščine bodo na slavnostnem zasedanju skupščinskih zborov, ki bo na praznični 5. avgust v paviljonu NOB, tudi letos podelili zlati, srebrni in bronasto plaketo mesta Tržič. Zlati plaketi bosta prejela Bombažna predilnica in tkalnica za dosežke v gospodarstvu in pri razvoju samoupravljanja ter Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Tržič /.a uspešno družbenopolitično delo. Srebrni tržiški plaketi bosta podeljeni Občinskemu odboru Rdečega križa Tržič za humano delo in Antonu Kovačiču za dolgoletno uspešno delo na področju javne varnosti. Bronasto plaketo pa bo prejel športni delavec Peter Rezar. -jk V sredo dopoldne je v Kranj dopotovala na tridnevni obisk petčlanska sindikalna delegacija iz italijanskega mesta Rivolija. Včeraj je sindikalno delegacijo sprejel tudi predsednik občinske skupščine Tone Volčič, nato pa so nO občinskem sindikalnem svetu stekli pogovori med gosti in predstavniki kranjskih sindikatov; gostje so se najbolj zanimali za kranjsko organiziranost sindikata, za obliko in vsebino sindikalnega dela. Z obiskom italijanskih sindikatov se še poglabljajo stiki med obema industrijskima mestoma, stiki> ki so se začeli \ani februarja in nadaljevali že letos z izmenjavo uradnih občinskih delegacij. — L. M. — Foto: F. Perdan NA GORENJI SAVI ODPRLLNOVO VODOVODNO ČRPALIŠČE - j počastitev kranjskega občinskega praznika je včeraj dopoldne po stažu najstarejši delavec podjetja Vodovod Kranj in tehnični vodja te organizacij* združenega dela Niko Andromako spustil v pogon novo vodovodno črpali** na Gorenji Savi. Gradnja črpališča z visoko in nizokonapetostno trat0 postajo je veljala 5,5 milijonov dinarjev. Novi objekt je še posebnega pontem za desni breg Save, predvsem pa Stražišče. V primeru »vodovodnih stisk« P~ bo črpališče dobrodošlo tudi v drugih predelih kranjske občine. Otvoriffl črpališča so se udeležili številni prebivalci Gorenje Save, predstavni" krajevne skupnosti Stražišče in kranjske občinske skupščine s predsedniki)*1} izvršnega sveta Francem Sifkovičem na čelu. O pomenu novega črpališča J govoril direktor Vodovoda Mladen Mihalinec. (jk) — Foto: F. Perdan Občina Tržič praznuje Tržičani so izbrali za občinski praznik 5. avgust. Ta dan leta 1941 so Storžičem padli prvi partizani. Na tem kraju, kjer so v spomin padlim PrV borcem ob pogorišču Verbičeve koče postavili spomenik, bo v soboto, 2. 'lV^ sta, ob 11. uri komemoracija, na kateri bo govoril Lovro Cerar. Mladinci organizacija bo na spominsko slovesnost organizirala pohod, ki se bo PrlC zjutraj ob b\ uri pred paviljonom NOB Sicer pa so se prireditve v počastitev 5. avgusta, praznika tržiške obelIJjj začele. V torek in sredo je bil v organizaciji Nogometnega kluba '11 "*| turnir pionirskih in mladinskih ekip, včeraj pa v sindikalni dvorani šahovs turnir. * ^ Danes popoldne ob 1H. uri bo v tržiškem muzeju otvoritev gozdarskega u lednega oddelka, jutri (sobota) pa načrtujejo v Tržiču tri prireditve. Ob D-^j bo že omenjena slovesnost pri spomeniku pod Storžičem, ob 16. uri rokomet> turnir na igrišču TVD Partizan Tržič, ob 19. uri pa promenadni konCe pihalnega orkestra pod vodstvom Andreja Puharja na Trgu svobode. Nedeljo bodo popestrila športna tekmovanja ekip vojaških vojnih i*1 jj lidov, ki jih organizira tržiško združenje »5. avgust«. Invalidi iz Trb<>vti , Hrastnika, Zagorja, Ljubljane, Črnomlja in Tržiča bodo tekmovali v stre »L nju z zračno puško, šahu in kegljanju. Strelsko tekmovanje se ho pričelo pol devetih dopoldne v mladinskem domu na Ravnah, šahovsko tekmovanj ob isti uri v sindikalni dvorani, kegljanje pa pol ure kasneje na keglja Kompasa na Ljubelju. . e V torek, 5. avgusta, ob 17. uri bo v paviljonu NOB svečana seja občin8 skupščine, združena s podelitvijo plaket mesta Tržiča. Praznovanje tržiške^. praznika ho zaključeno v petek, 8. avgusta, ko bodo v paviljonu NOB (K'Ptrj razstavo slikarskih del tržiških amaterjev. Povedati kaže še, da bodo jut obiskali Tržič najvišji predstavniki prijateljske občine Valjevo. J. Košu jek