Naša obraraba. = Drugo leto mine ravno štirideset let, odkarje izgubila konkordatska šola svojo veljavo in moč. To je bil takrat vesel pojav, ki je pa sčasoma nekoliko otemnel. Napredni elementi so bili mnenja, da avstrijsko šolstvo ne zapade več v roke tistim, ki jim je bilo vzeto. A ni bilo tako, kakor so raislili. Bes je minula doba, da bi ueitelji šp nadalje zvonili, pritrkavali, hodili po bero po hišab. itd., a po mnogih deželab. (n. pr. na Tirolskem in v Galiciji) učiteljstvo ni prišlo iz klerikalnih rok. Deželno zastopstvo je učitelje vkljub novim državnim zakonom držalo v klerikalnem jarmu. V naših deželah zadnjih deset let klerikalci niso imeli posebnega vpliva na ljudsko šolstvo. Posebno v deželnem šolskera svetu kranjskem so bili ob vso moč. Po odhodu barona Heina se jim je obrnilo na bolje, ker so pridobili vlado zase in pozneje še »svobodomiselne" Nemce, in imajo klerikalei danes odločilno besedo v deželnem šolskem svetu. To je dejstvo, s katerim moramo računati. Svoj vpliv so klerikalci že začeli kazati, in že pri nekaterih imenovanjih je bilo začutiti klerikalno strahovlado. Nekateri sklepi, posebno imenovanja zastopnikov v okrajne šolske svete in imenovanja krajnih šol. nadzornikov, so bili overtura k novi eri. V kratkih mesecih bomo videli razne eklatantne dokaze, da je vlada postala slepa izpolnjevalka klerikalnih teženj pri ljadskem šolstvu. To postopanje se bo sieer na vodilnih krogih samo maščevalo, a najbrž jim mi s tem člankom ne bomo mogli dopovedati, da vladni krogi, ki izročajo baš sedaj 1 j u d s k o š o 1 s k o učiteljstvo pod nož klerikalne recte nazadnjaške stranke,' pridejo sami pod ta n o ž , ki jim bo njih tilnike — porezal. Postopanje vladnih krogov bo sicer učiteljstvo precej oškodilo, in tudi osebnih žrtev pričakujemo, toda učiteljstvo se bo z večjo vnemo posvetilo izobraževalnemu delu, ki bo rodilo moštvo v narodu, ki bo slednjič lepo pometlo tisto lepo družbo, ki je v lepem bratskem objemu začela tlačiti učiteljstvo. To so naše napovedbe, ki se bodo uresničile prejalislej. Ta hipna konštelacija v dež. šol. svetu pa učiteljstvo opominja, da ostane — kakor doslej — tudi še vnaprej složno in se bori za svoje ideale: napredek in svobodo. Sicer bodo nekatpri izmed nas morali pretrpeti še mnogo preganjanja in šikaniranja, a to pojde samo do neke meje, in struna bo počila. Zgodilo se bo nebroj krivic. Prestavljali, zapostavljali nas bodo, a to naj nas ne plaši. Dosedaj smo s ponosom rekli: ,,Ogromna, ogromna večina nas je svobodomiselnih!" Ta ponos nam mora še ostati. Učitelji smo naroda, in če bomo mi omahljivi, negotovi v svojem delovanju, si bomo odgojili omahljivce — sebi v pogubo. Le značaj odgoji značaje. Ees so žrtve čestokrat velike, a pri tem nas navdaja zavest, da ni za našo sveto stvar nobena žrtev prevelika. Krivice se nam bodo dogajale v krajnih šolskih svptih. Te korporacije imajo po večini v rokah naši najljutejši, a obenem najnevednejši nasprotniki. Tu mora biti naša samoobramba: temeljito poznanje šolskih zakonov in po tem njih strogo izvajanje. Vsak naš korak bodi oprt na zakonito določbo in nihče nam ne bo izpodmikal tal. Z raznih strani nam prihajajo pritožbe, s kako silo in s kakim fanatizmom so pričeli delovati duhovniki v krajnih šolskih svetih. Zato opozarjamo vse tovariše in tovarišiee, da spravijo vse nepravilnosti potora pritožb na višje šolske oblasti. Ako tam zaradi raznih ozirov ne bodo čuvali izpolnitve državnih in deželnih zakonov, bomo spravili ves materijal skupaj in poiskali drugje pravice in jo tudi dobili. V teh nemoralnih časih bi nam trebalo imeti neke vrste obrambno društvo, ki bi vršilo posel branilca naših pravic. V vsakem okraju bi bilo potrebno imeti delavnih zaupnikov, ki bi nabirali gradivo o vseh krivicah in te potem izročali v centralo. To je del naše organizacije. Vsako krivico takoj sporočati, to mora biti vodilno načelo naše obrambe. Kakor se branijo drugi stanovi, tako se moramo tudi mi, ki nočemo biti brezpravni heloti. Zastopnike v okrajnih (v deželnem jih nimamo!) šolskih svetih opozarjamo posebno in v iraenu naše stvari, da neustrašeno zastopajo naše pravice. Oni so legitimni n a š i zastopniki, ki so dolžni n a s zastopati z vso energijo. Porabijo naj vsa dovoljena in tudi najskrajnejša sredstva. V slučaju terorizma gotovih ljudi naj store tako, kakor delajo v drugih korporacijah: Obštrukcija naj se uvede tudi v okrajne šol. svete, če pride taka sila. Vašivolilci stoje z a v a m i! Videti hočemo potem, ali bodo tisti krogi, ki nas mislijo potlačiti, uvideli da imamo tndi mi energijo samoobrambe in da naši zastopniki niso samo za število, temveč tudi za — upoštevanje. nUčiteljski Tovariš" naj pa bo .razglasna deska", na katero hočemo pribiti vsako, tudi najmanjšo krivico. Kličemo zato: Brezobzirno ua dan z vsako krivico, potem pa v obrambo do zadnje inštance!