PRIMORSKI DNEVNIK ___________________GLASILO *VK Stev. 254 (1942) SSSffl, OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, sobota 27. oktobra 1951 Cena 20 lir zboropmje za mir im medmrodmo sodelommje v zahhebii Točke I. Vidmarja so bile sprelete gol osnova za sklepno resolucijo t?C"0.be!efil°.,,a5rta reso,uciie bo izdelal odbor> ki ^ sestavlja 21 delegatov - Goi/or Miroslava Krleže in zelje jugoslovanskemu Ijodstvu v govoru Ferruccia Parrija, (Od »«e»a posebnega dopisnika) CK’26- - Na *»»«« 2 »eS ]e bil sPTeJet ki ®*«s®v sledeči sklep, le** belgijski de- «eary Gregoire: lasati Francije, n Belgije sledeči sklep: ki bo danes odpotoval v Beograd vije zn* . rancijc, Jugosla-č ‘,n B®Wjis soglasno “‘3-Sajo sledeči sirien- j^J°royamje “ točk, ki miru Jih je sprejema predložil •"»D Virt„ * . , prcuiozu načein ia®ar kot podlago za resolucijo. odb^ra-k Za miT izvoli' ZhX~ resolucijo. * » n-, - stei 2i /i^a resolucijo, ki bo končnri V|an°v in bo sestavil cije. oes6dUo načrta resolu- Ahft za resolucijo so: Dem«L ’ Hernandez Bia> Joseph pl 0’ Le*in Boutbien, ^ps’ Louis Martin-bur* i ,-^ttinamd Riedeis. fiW ^5° Hamon. Giibert Har. ^hnson nr*11? Ingram, Joseph Martin Laušmam, FHMnj W??eU«r> Louis Pier- ;'Mo ftktir Luisi Preti’ tlsSom»ril lc',ttr- Samboo, Stra- SlP Viiiml ’ Hans Thirring, Jo- J'r«iboiiar' 8°tOt0 J zopažen je bil prav ?^«on . govor največjega t%, •'u9®3»ot;a tiske g a piisa- lanie^i“Predsednika jugoslo-i^tnos« ad,erniie znanosti in MVa k-bVt „ Za9rebu MIRO- "‘Sim. ki ie med “iie; . ’ 1-ravzaprav edini Lucije ,^e socialistične ver * sUbjei.f; želimo objasniti n^nio\vJfea.a stališča) je, da ttni‘ll tisto, kar smo bili j ® ,3a; hrana za tuja to-» Etična Smisel naše so- 'pPcije .revolucionarne kon-». ,,w tem, da smo de-®;iio ®renili. da se osvobo-K d patriarhalnega se organiziramo m Sr* - ■ kodi;; 'o^n da po stanemo it ,u. ludje, ki so se osvo-.nni J1? kapitala in vpliva. Ht Z,,16? Pudram je bil fafejsj celih generacij, a 'Utične formule od Se za uresni- Sf niht? Pr°arama ni do da-iS1* Po tridesetih Z* ro-ah«.e9a n***1* in pu' h1 U čtKneaa teror ju. smo i^bou postroje z vtč milijoni J 4an‘" hJ}z strehe nad 0la-r z /n, r® gradimo sociali-let ^edstvi. So %rlako Mor1 ® ln okupacije šk-ozi sto-spacile našo ljudsko množične bolezni pt lakote, pomeni kult knjig in raznih, umetnosti, ne pa vrtanje lobanj in morale, pomeni človeško mora. Iv med narodi in državami ne pa kult laži, smrti in političnega umora. Svoj govor je Krleža zaključil: «Mi Južnoslovanski socialisti prepovedujemo mednarodno toleranco namesto fanatizma, namesto liktorskih sekir — kult logike in državljanskih svoboščin. Mi smo premasaili pri nas s težko revolucionarno borbo in štiriletno vojno oblast meti narodnih bank, kapitala in tujega vpliva — in ko nas danes v imenu karikature socializma in v imenu negacije vseh socialističnih načel neresnično in brez. idejno obtožujejo, da smo nevarnejši od vseh mednarodnih Irank in kapitelov, da smo se prodali tem bankam, potem imamo v imenu socialistične demokracije pravico povedati, da to ni res. V tej diskusiji brez analogije v zgodovini izjavljam, da- smo v imenu naše zgodovinske preteklosti im v imenu naše socialistične sedanjosti za mirno konstruktivno politiko v mednarodnih odnosih«, (burno ploskanje). Danes sta govorila dva člana italijanske delegacije, popoldne Poslanec Luigi preti, na nočni seji pa najvidnejši član delegacije, voditelj italijanskega odporniškega gibanja po kapitulaciji Italije in bivš predsednik vilade Ferrucc-io Parri. Po informacijah, ki simo jih prejeli iz krogov italijanske delegacije. potujejo nekateri člani delegacije na čelu s Parri jem jutri zjutraj v Beograd. Ferruceio Parri je v svojem govoru poudaril, da lahko kot objektiven opazovalec na tem zborovanju pove, da je štiridnevna bilanca zagrebška zborovanja aktivna. Mogoče je obžalovati le to, da ni bila posve= čena večja pozornost narodom Afrike in Azije. Nadalje je poudaril v zvezi z razorožitvijo in pacifizmom, da je «saimo svobodno domovino vredno brani-ti»._ in dodal, da obžaluje p<> moč, ki je bila dana Fraocu. Ko je govoril o federalistični formuli, je dejal, da bo »federalistični sklop — ko bo to mož- EGIPT NE BO VZTRAJAL da piiito spot z Angliji pred OZN Izjave egipčanskega zunanjega ministra glede sedanjeqa spora z Anglijo - Kritizirat ]e ameriško podporo Angliji Vprašanja ZVU ob ljudskem štetju Prof, Fabio Cusin in slovenski pisatelj Boris Pahor grebškem zborovanju za mir. na za- no — v balkanski Evropi in v i kV svetu ide} ki je za nami Podonavju dobro zavaroval ne obstaja samo Marx temveč mir». Nato je nadaljeval: I (Nadaljevanj? Z 4. stramT Konservativna zmaga v Angliji kljub laburistični večini glasov Po angleškem volilnem sistemu so konservativci dobili večino 26 sedežev • Odločilna vloga liberalnih glasov - Attlee podal ostavko vlade, Churchill sprejel mandat LONDON, 26. — Konservativci so si zagotovili v spodnji zbornici absolutno večino sedežev. Od 620 sedežev so konservativci dobiii 319, laburisti 293, liberalci 5. ostale stranke pa 3. Vendar pa so laburisti dobili največje število glasov, in sicer 13.885.613 (49,05%); konservativci so dobili 13.651.361 (48,22%), liberalci 749.200 (2,65%). ati r, da smo postali narod jsT^li nar^ih kmetov, da so De«?50 £tat;'LelententiaClje- a v nekate-JU a. jo je tudi antici- le Social;,. Uuptfiie ’m' ?e negacija na, !o, sti- )*aoulale, krvave pre-liTSo /™”.^ 'l‘ie s~Ve/!Catastrofa v obliki Te *VelOune n*.- ____ u'7 Zg. r^vn°. vojne. Mi smo G^U kS°}}ubm *taHšče v W' ki i, lektivne varnosti S« n’ da e ,r‘i realno možni l>a?e Pride6 ,ohrani svetu mir, ik, eoau j}° Krn°struozno od-cije umora evropske civi- le«^ ra2i? samo po sebi po-'ir, načine, ka- ftOj^istev f Pr‘tl cio spoznanin, je ,je do resnice. > ., nern ^/na- t0 je vsem v rf '■•U >r>n * ■* vozi iv U .^Mrrii ie Politika h; ala k edstvi», da citiram ^ ker Ji vedel’. kai . ie kn]i£ °, vojni ^Pisal \ ^ekirn-1 '• A «Politiko z zo-Kpr- s iru0imi sredstvi» \L;r c’“'- „ - .. Pa prehra-, . tiste hitterjet> SO « škLJ?- s Pritiskotn S>«*ke Proglaša- ti»K k^i&a?emike- '{V ^s, Uranske cbla-^*° »e »toDcn-N;< » fooraj ilu- fotjj r) ^ tobllki ncfifim ' 2a razglašanje 1 Kreua Cilli« — mar ni to isto kot «Občina Trieste« ki se v velikih črkah šopiri na lepakih z navodili za izpolnjevanje vprašalnih pol za ljudsko štetje, ki so se pojavili v nekaterih predmestjih in gornji okolici? (MotU bi se, kdor bi mislil, da so se drugod morda pojavili lepaki z napisom »Občina Trst» — ne. temveč samo italijanski! Spačene slovenske lepake sm,° videli samo v o-n ih okrajih, za katere niti najbolj strupeni in zaslepljeni šovinisti ne morejo utajiti, da so slovanski — t) Servola, Poggi St. Anna, pa Poggio-reale Prosecoo. P odri dano, itd.). Na lepakih fe z velikimi črkami Podipisan ZUPAN te «občinc Trieste*, torej ing. Gianni Bartoli, ki je po vsej f logiki tudi odgovoren za to neokusno manifestacijo šovinizma, ki )e s tem razkril ne samo vso svojo malenkostno naravo in duševno revščino, temveč tudi kontinuiteto z nedavno preteklostjo, ki je bila po neki polomljeni osi tesno povezana tudi z onim, kar smo v uvodu navedli, pa se s tem, da n. pr. v *Provincia di Lubiarmu (o tempora!) ni bilo dovoljeno napisati Kobarid temveč Caporetto, ne lin-ska Bistrica temveč Villa del Nevoso, ne Trst, temveč — Trieste.,, Ti časi so minili (čeprav jt-tvetoekrunstvo, če kdo opomni na njihov neslavni konec), duhovi iz teh časov še stra-HjO. BartaU pa poje hvalnice sebi in svoji občinski upravi. ma z Rusijo. Bližnje zasedanje glavtie skupščine, ki se ga bo udeležil EEden, bo nudilo priliko za zasebne stike med tremi zahodnim; zunanjimi ministri. Prav tako predvidevajo, da bo Churchill v kratkem odpotoval v Waehi»gton,. da se sestane s Trumanom. Predvidevajo tudi, da bo Churchill predlagal nove razgovore s Trumanom in Stalinom. Konservativci bodo razen te,ga bolj naklonjeni Schu. manovemu načrtu kakor laburisti. Na Srednjem vzhodu bo konservativna vlada manj naklonjena koncesijam tamkajšnjim vladam kakor laburisti. Ce se primerjajo sedanji podatki s prejšnjimi volitvami, je razvidno, da so bili laburisti v številnih okrožjih poraženi, ker niso tam liberalci postavili svojih kandidatov in so njihovi volitei volili za konservativce. Značilno je tudi. da se ie glede laburističnih kandidatov, ki so se strogo držali vladne linije, razlika., ki jih loči od njihovih konservativnih nasprotnikov, zmanjšala, kandidati iz Eeva-nove skupine, pa so na splošno dobili več glasov kakor prt prejšnjih volitvah. Glavni tajn k laburistične stranke PhilUr , je nocoj, tto radiu med drug-im izjavil: ((Laburistična stranka se bo trudila, da v opoziciji ohrani in brani vse socialne ukrepe, ki jih je zgradila, in se bo uprla slehernemu poskusu rušitve ((minimumov)), ki so nujno potrebni množici ljudstva, kakor polna zaposlitev, gospodarska varnost itd.». Attlee pa je na sedežu la-buristične stranke dejal: ((Mislim, da se ne more n& noben način ugovarjati dejstvu, da so naše izgube odvisne od tega. ker je večina' liberalcev glasovala rajši za konservativce kakor za laburiste. Ce ne bi tega bilo, bi biti mi še na oblasti in iaz bi bil še vedno ministrski predsednik*. KAIRO. 26. — Egipčanski zunanji minister Šalah el Din paša je imel danes tiskovno konferenco. med katero je dal nekaj zelo važnih Izjav. Tako je poudaril, da je anglo-egipčan-ski spor s formainega stališča še vedno vpisan na dnevnem redu Varnostnega sveta, vendar Egipt začasno ne bo postavii tega vprašanja. Egipt noče priti v sedanjem sporu do vojne, ker se je Anglija «zelo trudila v preteklosti, da bi preprečila Egiptu da si preskrbi neobhod-no potrebno opremo. Vlada in ljudstvo Egipta pa sta vseeno odločena na dolgo in tjdo borbo, brez vojne. Vojne v tehničnem smislu ne bo moglo biti med Anglijo in Egiptom. Prav tako je tudi že pretekel ''as za pogajanja«. Egipt ne more sodelovati pri pogajanjih glede poveljstva Srednjega vzhoda, dokler bodo angleške čete imele zasedeno egipčansko ozemlje in ne bodo priznavali enotnosti Nilske doline. Zanikal je morebitno ameriško posredovanje. Po njegovem mnenju bi bila evakuacija Egipta in Sudana najboljše pogajanje. Za sedaj se zdi. da gledajo ZDA na an$Io-egipčanski epor samo z enega staiišža, to se nravi z vojaških priprav za bodočo vojno. Zato — je nadaljeval zunanji minister — ne preseneča, če ZDA zapirajo oči pri pravnih in pravičnih načelih. Francija ima iste imperialistične ambicije, kot Velika Britanija. Na drugi strani — je poudaril Šalah el Din paša — so odnosi med ZSSR in Egiptom normalni odnosi med dvema prijateljskim državama, vezani po Listini Združenih narodov. Na današnji tiskovni konferenci ie bilo navzočih okrog 100 tujih in domačih novinarjev. Egipčanski zunanji minister jim je še povedal, da je njegova vlada naklonjena navzočnosti angleških novinarjev, prav tako so dobrodošli angleški turisti. Embargo na Sueškem prekopu velja samo za angleške vojaške ladje in vse ladje, ne slede na narodnost, ki ne ((tihotapijo vojaškega materiala za Izraelu. Zlasti važna Da med drugim zdi tudi njegova izjava glede vprašanja o odhodu angleških sil s področja ob Sueškem prekopu v okolico Gaze. Šalah el Din je namreč dejal, da ima rešitev Egipčanskega vprašanja poleg izpraznitve področja, ob Sueškem prekopu še dva pogoja: izpraznitev Su dana in priznanje egipčansko-nudanske enotnosti. Kot vidimo, zunanji minister ni niti z besedico omenili področja Gaze. kjer naj bi se nastanile angleške čete. Nekateri opazovalci vidijo v tem prvo egipčansko ponudbo, ki bi veljala seveda le to izpolnitvi prvih -treh zahtev. Med dolgim intervjujem je Šalah el Din napovedal tudi skorajšnje zasedanje Arabske lige in to še pred pričetkom dela glavne skupščine OZN; Medtem ko so včeraj javljali samo o trgovinskih pogodbah z ZSSR in drugimi državami vzhodnega blcka, danes piše vplivni «A1 Ahrarrt« celo. da so Rusi pripravljeni podpisati prijateljski im nenapadalni pakt z Egiptom. Adenauer javlja sporazum o nemški vojski VVIEDENBRUECK, 26. — Nemški kancler Konradi Adenauer je izjavil, da bodo najbrž že do torka dosegli sporazumi z zavezniki glede nemške vojske. V nekem govoru, ki ga je imel danes zvečer, je namreč poudaril, da so se že sporazumeli o vseh najbolj važnih vprašanjih. Ze v sredo 25. t. m. so pričeli delit! v Trstu in drugih občinah našega ozemlja vprašalne pole za ljudsko štetje. Ugotavljamo, da v vprašalnih polah za ljudsko Štetje ni nar vedeno vprašanje o narodnostni pripadnosti posameznih prebivalcev, niti ni navedeno vpra-, Sanje, koliko Jezikov prebivalci i tega ozemlja obvladajo, čeprav so bila pri tem izdana navodila za izpolnitev družinske pole tudi v slovenskem Jeziku. Ugotavljamo, da sedanje ljudsko štetje ne more in ne sme predstavljati podlage za ugotovitev narodnostnega stanja na tem ozemlju. Ukaz ZVU, da se iz vprašalnih pol črta vprašanje narodnostne pripadnosti, je imel torej predvsem namen, preprečiti, da bi sedanje ljudsko štetje prikazalo etnični položaj ma našem ozemlju. Ugotavljamo nadalje, da imajo na podlagi pravil o izvedbi ljudskega štetja uradniki, dodeljeni uradu za ljudsko štetje, dolžnost pomagati tistim, ki bi ne znali sami izpolniti vprašalne pole. Vprašamo zato Zavezniško vojaško upravo: 1. Ali ji je znano, da si posamezni uradniki, ki delijo družinske pole, beležijo koliko navodil so izdali v italijanskem, koliko pa v slovenskem jeziku? Ali se je ZVU pozanimala zakaj in s kakšnimi nameni sl ti uradniki beležijo omenjene podatke? 2. Ali ve Zavezniška vojaška uprava da uradniki vsiljujeta italijanska navodila, sklicujoč se celo na poitalijančene priimke posameznikov ter da se uradniki pri razdeljevanju cela izgovarjalo, da nimajo navodil v_stovemskem jeziku? 3. Kdo je dal tem uradnikom navodila, da si posebej beležijo, koliko navodil so oddali r enem ati drugem jeziku? 4. Ali bi nam ZVU lahko pou vedala. koliko je bilo Slovencev dodeljenih Uradu za ljudsko štetje? 5. Zakaj ZVU ni obvestila, da bodo navodila tudi v slovenskem jeziku? e. Zakaj ZVU ni opozorila prebivalstva, da sme izpolniti vprašalne pole tudi v slovenščini? 7. AH je ZVU znano, da Je bilo za nabrežinsko občino dodeljeno tako majhno števiilo navodil v slovenskem jeziku, da so morali že prvi dan, ko so pričeli po!« deliti, zahtevati še navodil v slovenskem jeziku? 8. Ali mleli končno ZVU ulcre. niti vse potrebno, da se takšna diskriminacija na račun sloven. skega prebivalstva ne bo še na. daljevala? Popuščanje imperializmu pomeni nevarnost za mir Tako komentira beograjska „Borba" italijanske zahteve po STO - Pri proučevanju vprašanja revizije mirovne pogodbe z Italijo ni mogoče prezreti osvajalnih zahtev in metod italijanskih političnih krogov do Jugoslavija RAZPRAVA V LUCC1 O PO R Čl N J S KI H DOGODKIH Priče potrjujejo med ozopovei sodelovanje in Kozaki Sklenili so podroben sporazum glede dobavljanja živil - Ozopovei so očitali garibaldincem, ker so napadli Nemce - Dvomljiva priča (Od našega posebnega dopisnika) LUCCA, 26. Vies dopoldanski del razprave je dana« izčr palo zasliševanje Margherite Seiegrino \z Čedada. Priča je v nekaj urah pripovedovanja zašla v podrobnosti, v katerih se je zdielo, d*a nimajo ničesar skupnega z dogodki, obravna-vanimi na tem procesu a so ab koncu v dobri meri odkrili vzro. ke sporov med garibaldSnci in ozopovei. Na videz malienkoe.tnj pripetljaji, bežne izjave ljudi, kretajoč se takrat v sredi dogodkov, ki so dovedli do tega procesa, bodo morali nujno vplivati na dokončno razsodbo, ker predstavljajo opravičilo ne le za neprizadete obtožence, temveč tudi za one, ki so morebiti sodelovali pri partizanskih akcijah. Margherita Seiegrino je pre, bivala do konca septembra 1944 v Vali© dfelia Chiusa in v njenem stanovanju so se nekajkrat stšli ozopovski komandanti k posvetovanju. Konec septembra *e je na prigovarjanje moža preselila v Porčinj ter tam ostala do nekaj dni pred božičem, Tako v C-edadu kakor pozneje v Porčinju je bila v najtesnejši povezavi tako z ozopovei, kakor z garibaldlinci, ki so se eni kakor drugi zatekali k njej kakor k materi. Pomagala jim je, kjer pač mogla in brez pred-’ sodkov, ker ji ni nikdar prišlo na misel, d!a bi obstajali med različnimi partizanskimi fOTma cijami kakršni koli nesporazumi. Nemalo a? je torej začudila, ko je ujela prve opazke na račun garibaldiincev, opazke; ki so postajale vedno drznejše in so bile izrečene vedno le od ozopovcev Predvsem so dolžili garibaldince, da so se prodali Slovencem, kasneje pa so padle še diruge izjave, ki so pripravile do resne zaskrbljenosti Selegrinovo, kajti pok« te-ga, da si ni želela sporov med partizani je imela sama sina med aaribaldinici. in prav tega Ije dada poklicati k sebi, da inu potoži svoje težav«, ter prosi, naj za božjo voljo posreduje, da ne bi prišlo do kakšnih razdorov, kar t>i samo škodilo odporniškemu gibanju. Toda sin sploh ni vedel za kakšna nesoglasja in jo je dodobra potolažil. Ko je kmalu nato prišlo do napada garibaldincev na posadko v Nernaih. se je ozopovec ((Astrahan» zgražal nad tem, češ da so jim garibaldiraci vse pokvarili prav v trenutku, ko so navezovali dobre odnose s Kozaki in so se z njimi pogodili o dobavi živeža. Pri teni je navedel celo količina dne vino bi dobili od Kozakov 80 kg krom. pirja, 20 kg testenin, itd. Ko pa se je zvedelo, da so imeli garibaldincj pri tem napadu dva mrtva, se je ezopovski komandant «Bolla» izrazil; «Sko-da, da niso vse pobili.# in ko se je končno v bližino koč nad Porčinjfem privlekla utrujena kolona garibaldincev, je splošno govorilo medi ozopovei; «Sedla) ne bomo več imeli miru.» Takšnega mnenja sta bila tudi ona dva ozopovska patriota, ki ju je naslednja priča Egisto Varmo sre4al nad Krnico, kamor sta *t' umaknila pred' nemško čfeitko. Bilo je to v decembru 1944. Ozopovei so se raztepli ob napadu Kozakov, garibaldinski bataljon pod1 poveljstvom Varrna pa se je umikal mimo Krnice zaradi pomanjkanja mu-nicije. Tu je priča naletel že naprej na omenjena ezopovca, ki sta čepela ob zarjaveli strojnici. Na vprašanje, zakaj imata orožje tako zanemarjeno, sta mu odgovorila: «Ko bi ne bilo vas, bi ml v tem času mimo spali.« Varmo je ukazal, naj pokličeta enega izmed ozopovskih komandantov, in ko ie ta prišel, mu je priča potožil, kakšne ljudi ima v svojih vrstah. Toda komandant oaopovcev je bil prav takšnega mišljenja, kakor ona dva pri strojnici: «Zakaj ste vendar tako neumni.« je de- jal, «da napadate Nemce Zakaj vendar ta dva mrtva saj vojne bo vseeno konec tudi'brez vas.» Varmi se ni hotel prerekati z njimi. Poprosil jih je, naj mu pomagajo, vsaj z munidjo, nakar mu je komandant ozopovcev izročil večjo količino nabo-jtev za zbrojevke. Bivši garibaldinec Giulio Frandcli je opisal svojo pot na umiku pred Nemci iz Canebole. Kakor je zvedel kasneje, so Nemci zajeli k=nega njegovih to. varišev z imenom «Messina» in ga odpeljali zopet v Canebolo, Nemški oficir ga je tam vpra-šal, če je ozopovec, ((Messinas je namreč nosil karabinjersko uniformo in nobenega znaka, po katerem bi se dalo razumeti, da je garibaldinec, in tako je «Messina» odgovoru, da je ozopovec. Oficir mu je dejal, da je v redu in mu ukazal, naj stopi vstran. Ko so mu pa potem v nahrbtniku našli rdečo ruto, je nemški oficir «Messino» oklofutal in ga dal ustreliti s petimi drugimi gariibaldinci na trgu v Caneboli. Popoldanski del razprave je bil izpopolnjen s čitanjem zapisnikov izpred sodišča v Brescii. in sicer z izjavami prič, ki se iz tega ali onega razloga ne bodo pojavile na tem proces«. Med temi so izjave Obremenilne priče Persoglia, o katerem smo že pisali, da se zdravi v umobol. nici v Vidmu. Kakor je razvidno iz zdira-vniškega poročila, boleha Persolja že okrog 10 let na dluševni neuravnovešenosti in se ne more njegovo trenutno stanj-r pripisovati domnevnim grožnjam, ki naj bi jih izrekli na njegov račun pristaši obtožencev; zaradi njegovih izjav v Brescii. Upravičeno odsotnost nekate. rih prič ie sodišče upoštevalo, za tri med tfnu pa odločilo, na; se kaznujejo z denarno kaznijo pod 3 tisoč lir vsaka. Razprava se nadaljuje jutri dopoldne. MILAN LIPOVEC (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Jutišnja «Borba» analizira v uvodniku na prvi strani stališče Rima in vprašanje sodelovanje med It . lijo in Jugoslavijo. «Borba» po. udarja, da Italija,v nasprotju z napori Jugoslavije, s sv~jmi postopanjem nekrze niti malo dobre volje za sporazum. Jugosla. vija je s svoje st an- pok. zala dovolj dobre velje in pripravljenosti, da ne glede na vse neljube pojave v preteklosti doseže sporazum in reši nerešena vprašanja s sosednimi deželami, v prvj vrsti z Italijo. Pri tem je bila Jugoslavija pripravljena, da v interesu miru in. konsolidacije mednarodnih odnosov pristane tudi na neka. tere žrtve. fljasno pa je, piše «Borba», da ravno načelna in miroljubna politika Jugoslavije postavlja meje tem žrtvam in sicer tiste meje, katerih prekoračenje bi imelo za posledico ne prispevek k stvari miru, temveč prispevek k ogrožanju miru. Izkušnje kažejo, da popuščanje imperiar llstičnim apetitom im umikanje pred političnim pritiskom samo slabi pozicije miru. Ne samo zaradi obrambe svojih lastnih interesov, temveč tudi zairan.istične apetite«, «Borba» opozarja, da so dobi i tržaški iredentistični listi v sedanji fazi posebn0 nalogo, da izražajo stališče katerega fe trenutno iz takt;čnih razlogov nekoliko izogibajo stolpci italijanskega tiska, in piše, da ti listi zdaj vse bolj pogosto o krito poudarjajo fašistična argumente, da v'e ozemlje STO po- ve napadalnosti, životarijo pa še v zavesti onih, ki se nočejo od zgodovine ničesar naučiti. S postavljanjem nesprejemljivih «osnov’za razgovore«, z razpihovanjem iredentizma, z nadaljevanjem protijugoslovanske gonje, ki povzroča napetost in onemogoča ustvarjenje atmosfere zaupanja in razumevanja — brez česar nobeni razgovori ne morejo dati pozitivnih rezultatov — italijanski politični krogi dejansko samo dokazujejo, da tudi zdaj nimajo nobene resnične želje, da bi prišlo do sporazumne rešitve spornih vprašanj. Spričo poudarjanja take «osnove za pogajanja*, ki je, kot je dobro znano, za Jit-gosiavijo ab*olutno nesprejemljiva. ir* nadaljevanja protijugoslovanske kampanje je govorjenje o pripravljenosti za pogajanja zgolj gola formalnost, ki naj ustvari zunanji vtis, da obstoji želja za sporazum tam, kjer je dejansko ni. Na te zahteve — zaključuje list — ima Jugoslavija isti krepki ini dosledni odtgovor, ki ga je v podobnih' primerih ved. no dajala, Ce pa Italija zdaj zahteva revizijo nekaterih členov mirovne pogodbe, predvsem njenih vojaških določil, ki omejujejo obseg Italijanskega vojaškega potenciala^ ni mogoče pri proučevanju vprašanja revi. zije te pogodbe prezreti prav teh osvajalnih zahtev in metod, ki jih italijanski politični krogi kažejo glede Jugoslavije. Gre tako za varnost in nedotakljivost Jugoslavije kot tudi za jasno besedo, da Je po Številnih grenkih izkušnjah z imperialistični apetiti in metodami treba te apetite in metode enkrat za vselej izključiti Jz mednarodnih odnosov. Za dovoljevanje teh apetitov v katerem koli delu sveta ne more biti v nobenem primeru prispevek h konsolidaciji in okrepitvi med-rodnih odnosov. Zadovoljeva-reševanje sporov ln napetosti, uspešna borba za mir in uspešna obramba pred napadom — vse to je mogoče samo, če se odločno ožigosajo ekspanzioni-stičnd in imperialistični elementi in izključijo iz prakse mednarodnih odnosov*. V Helsinki ju je bil podpisan protokol o izmenjavi blaga it» plačilnih med republiko Finsko ir» Jugoslavijo, ki predvideva Qo konca prihodnjega leta izmenjavo laga v višini 8 milijo-nov dolarjev. Nova skupina treh albanskih državljanov je pribežala v Jugoslavijo. R. R. Kratke vesti WASHINGTON, 26. - Truman je danes povabil prista-tiiiščnlke v New Yorku, naj pre-nehajo « stavko. Zdi se pa, da se bo stavka ie razširila. MILANO, 26. — Na progi Lecoe-Milano sta se iztirila dva vagona v nekem predoru. 2rt°v ni bilo, WASHINGTON, 26. - ((Odnosi z Rusijo s« izboljšuje) , v našo korist* je izjavil dai-es poslanik ZDA v Moskvi, admiral Kirk po obisku pri Trumanu. LAS VEGAS, 26. — Tudi danes so vsled slabega vremena odgodili napovedano atomsko eksplozija MOSKVA, 26. — Višinski j« predložil n® francoskem poslaništvu V Moskvi prošnjo za vizum. Na 6. zasedanju Glavne skupščine ga bo spremljalo — glede na predložene prošnje —: 83 oseb. TOKIO, 26. — Japonska spodnja zbornica je g 307 glasovi proti 47 odobrila mirovno pogodbo, ki so je podpisali v San Franciscu. Prav tako so tudi odobrili varnostni sporazum z ZDA. POGAJANJA PODODBORA OBEH DEIE6ACIJ V PAN MUN JOMU Protipredlogi severnih glede demarhaciishe črte Zavezniki se z njimi ne sh-injajo - Podadmiral Jo/ odpotoval v Tokio Zanimivo pa je, da so se severni predstavniki odrekli meji na 38. vzporedniku KOREJSKO BOJIŠČE. 26. — Seve.-nj predstavniki sq na današnjem zasedanju podkom sije, katere naloga je, pogoditi se glede demarkacijske črte, pred. ložili poseben zemljevid, na katerem je začrtana meja, kakor si jo predstavljajo severni delegati. V zvezi s tem novim predlogom je danes podadmiral Joy že odšel v Tokio ng poročanje, kjer bQ ostal nekaj dni. Severni bi se p0 tem novem predlogu umaknili od Chirung-donga, ki leži nekaj sto metrov južno od 38. vzporednika, do polotoka Ongjin. Ta sprememba bi se tikala približno 100 milj dolgega frontnega odseka na zahodnem bojišču. Umik bi bil bolj teoretičnega pomena. Področje nima namreč posebnega vojaškega pomena m tam ni prav zaradi tega nikoli prišlo do večjih bojev. Tam bi sedaj ustvarili popolnoma nevtralizirano področje, ki bi bilo pod skupno upravo. Na drugj strani pa bi se zavezniki umaknili na vzhodnem delu in zapustili mani vrh •Strtih src* »Okrvavljeni v h» in neko pobočje , _ „ severno od meni samo minimalno zahtevo 1 Inje, za katere so bili dol«n ča. Jtalije, in že postavljajo «vp a-1 sa velki boji in ki imajo veli* šanje« Zadra, Reke. Pulja Lo-šinja, govore o «itaUfanski Dal. maciji» in na ta način podpihujejo stare imperialistične aspiracije, kj so bile praktično pokopane s porazom Mussolinije. ko strateško vrednost. V ako zamenjanih p dročij bi imelo približno 200 kvadratnih milj. Zavezniški predstavn ki v podkomisiji, ki se je sestala danes v Pan Mun Jomu, so izjavi. Ii severnim delegatom, da je njih predlog nesp.ej mlj v, ker bi z n j.ju sile OZN ne imele no* bene vojaške zašči.e. Na vsak način pa so opazovalci v Tokiu poziuavili danai. nji severni predlog. Mnenja so, da je ta predlog zelo umerjen v primeri s prejšnjimi. Obenem pa jasno kaže, da so severni predstavniki opustili svoje sta. lišče, po katerem bi morala demarkacijska črta biti na 38. vzporedniku. Glasnik CZN Nuckols je še dejel, da je sedaj položaj na vs k nač n b, lj. ši kakor v avgustu, preden so prenehali s pogajanji. Delegati se bodo sestali jutri na novo zasedanje. Ko je prišlo včeraj v Pa« Mun Jomu do prvih zavezniških ponudb je danes po pisanju južnokorejskega tiska znova mogoče opaziti, da tam nasprotujejo vsem predlogom, ki bi pripeljali k spravi. Tako pišejo danes listi v Pusanu, da se bo južnekorejski predstavnik na konferenci v Prn Mun Jomu umaknil, če pogajanja ne bi potekala po željah južnoko-rejske vlade. Na samem bojišču so se borbe nadaljevale predvs m pri Jončonu in Kumsongu. Zavezniki so odbili nspade severnih čet pri Jončonu. Pri JKumvongu, predvsem severozahodno od mesta so sile OZN napredovale od 300 do 600 metrov. TRŽAŠKI DNEVN Danes, sobota 27. oktobra Sabina, Srebra Sonce vzide ob 6.37, zatone od 17.02. Dolžina dneva 10.25. Luna vzide ob 2.50, zatone c'o i0.2o. OBJAVE - MAL/ OGLASI Jutri, nedelja 28. oktobra Simon, Mila KOLEDAR Nejasni računi Zaman vse spletke šovinistov V občni zbor SHPZ ob ljudskem štetju 4. novembra ZVU je v teh dneh poslala nUpravi za gospodarsko sodilo. vanje« naj nove j še. gospodarsko porččilo. Tokrat se to poročilo ne omejuje na krajšo dobo. temveč opisuje stanje na Tržaškem ozemlju za vse obdobje, odkar je bil vpeljan Mar-shalov načrt, to je obsega dobo oi 1, julija 1948 do 30, junija 1951. Poročilo je precej obširno in obsega vsega skupaj 42 strani in 8 prilog, Razdeljeno je na 11 l>oglavij in sicer: 1. Splošni pregled; 2. Aktivnost ERP: 3. Finančni položaj; 4. Ped, e in javno finansiranje; 5. U.adnja ladij; 6. Industrijska proizvodnja; 7. Promet, trgovina in cene; 8. Železnice; 9. Delo in javne službe; 10. Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo; 11, Zaposlitev in plače. O poročilu bomo poročali podrobneje pozneje. Vendar bi hoteli dati že. sedaj nekaj pri. pom b. Brez dvoma je najvažnejši oni del uvoda in nekaterih za-četnih poglavij, v katerih ZVU že vsa leta njenega upravljanja Tržaškega ozemlja in v vseh dosedanjih poročilih. skuša dokazovati odvisnost Tržaškega ozemlja od Italije. Novosti ni tudi v tem poročilu nobene. Navajajo se vedno bistveno iste številke. Zelo mnogo Je govora o deficitu, ki ga pokriva italijanska vlada v smislu mirovne pogodbe. Ta deficit je znašal v 3 letih do sedaj 27.905 milijonov lir, in to za celotno obravnavano obdobje. V tej številki je obsežen tudi prispevek italijanske vlade za gradnjo ladij, ki je. znašal 15,7 milijard lir. Poleg te vsote je znašal Posredni prispevek Italije še neko količino davkov, carin in ostalih državnih dohodkov od blaga, ki so ga uvozili sicer v Trst, a so ga dejansko potrošili v Italiji. To je v prvi prsti bencin, ker porabi Italija oboli 80 odstotkov mineralnih olj prečiščenih v Trstu, a tukajšnje oblasti inkasirajo izredno visoke zneske davkov in carin. Vsa ta dejstva poročilo zelo na dolgo in široko utemeljuje. C e ostanemo na tleh državnih financ in ne upoštevamo vseh onih nepotrebnih stroškov, ki jih imajo tukajšnji državni organi iz čisto političnih razsogov poglejmo natančneje prav onih 15,6 milijard lir. ki--jih je aala Italija za gradnjo tojiu, Poleg tega italijanskega denarja moramo upoštevati še tudi 17 £ mUija.rd, ki so šli za. isti namen iz fonda lir ERE in 12,2 milijard, ki so jih za gradnjo ladij potrošili lastniki ladij. Skupaj dobimo zelo čedno vsoto 45,6 milijard Ur. Vse ladjevje, do sedaj zgrajeno v Trstu, je odšlo v Italijo in ni tukaj ostala niti ena sama tona. To se pravi, da je Italija dobila za svojo »pomoč«, ki znaša 27,9 milijard ladje v bednosti daleč nad 50 milijard lir (k stroškom za gradnjo ladij moramo še prišteti izrednost delovnih ur, to se pravi dobiček). Vendar ni to edina tako postavka. Drugi, morda še važnej. ši faktor, so dolarska sredstva, s katerimi razpolaga Trst. Trst je uvozil za dolarje iz fondov ECA za 37,4 m lijone in za svobodne dolarje 7,90 milijonov. Tako imenovane svobodne 'dolarje dobiva Trst od italijanske vlade na osnovi finančnega sporazuma iz 1948 leta. Zato pa seveda dobiva Italija od Tr. sta vse njegove valutne zasluž. ke. K njim prištevajo tudi stroške zavezniških vojaških s:l. Ti stroški so pa precej veliki. Sef gospodarskega in finančnega oddelka ZVU je še lani na tiskovni konferenci izjavil, da porabijo Američani v šestih mesecih okoli 6 milijonov dolarjev. Pomnožimo to številko s šest, to je za tako število polletij. kot jih obsega porečilo, pa dobimo 36 milijonov dolarjev samo na račun Amerikancev, ki jih je pobrala italijanska vlada. V zameno pa je dala Trstu točno 7,9 milijonov svobodne valute. Ti računi so žal zelo nepoi.ol. ni. Pristaniške stroške plačujejo v valuti vse zainteresirane države. Vsa ta valuta (ki predstavlja zdaleč višje vsote, kot jih predstavljajo stroški zavezniških sil) gre zopet v Rim Prav tako gredo v Rim isi zaslužki tržaških pomorskih družb, vse ladijske prevozne postavke, vsi zavarovalni odstotki in končno tudi dohodki velikih tržaških podjetij. Najmanj, kar lahko zapišemo za to stanje je. da vlada velika nejasnost. ZVU jn vsi ostali organi zelo radi poudarjajo, kaj vse daje Italija Trstu. Zakaj ne bi enkrat končno nekoliko posvetili v splošno menlo in povedali tud a mo koliko Trst trenutno finančno izgubi zaradi povezave z italijansko republiko? Koliko je dejanski znesek valut, ki jo do bi iz Trsta italijansko zakladno ministrstvo? Koliko točno znaša vrednost ladij, odpeljanih. v isto smer. Koliki so dobički vseh velikih tržaških podjetij, ki jih upravlja italijanska vlada Po svo ih družbah? Koliko znašajo dohodki pristanišča? itd. Zdi Se nem, da je že skrajni čas za jasnejšo osvetlitev dejanskega finančnega položaja. Zal nam pa slična poročila vse bolj dokazujejo s svojo umetno ustvarjeno mcc.lo da nekateri krogi nočejo n 'liti čistega vina, ker se pač boje resnice S. B. Ne bomo nikoli dopustili, da bi izpolnjevanje vprašalnih pol služilo kot merilo za narodnostno ocenjevanje prebivalstva, kar je, kot kaže namen iredentistov Dva dni je tega, kar so pri' čeli deliti v samem mestu in občinah našega, ozemlja vprašalne pole o ljudskem štetju. Vprašalne pole so tiskane samo v italijanskem jeziku in to kljub neštetim prc-testoro slovenskega prebivalstva, ki je zahtevalo pole v svojem jeziku. Pač pa je ZVU izdala poleg vprašalnih pol navodila, ki so tiskana tudi v slovenskem jeziku. s čimer je tudi sama dokazala, kako krivična je bila ponovno do Sicvsnoev tukajšnjega ozemlja. Pri vsem tem je omembe vredtno dejstvo, da ° navodilih v slovenskem jeziku slovenski prebivalci niti obveščeni niso bili ter da prav tako niso, oziroma mnogi še sedaj ne vedo, da lahko vprašalne pole izpolnijo tudii v slovenskem jeziku. Jasno je zato, da se postavlja nehote vsakemu vprašanje; Zakaj j«i ZVU dovolila tiskanje vprašalnih pol samo y italijanskem jeziku, kot bi tukaj ne bilo slovenskega prebivalstva, zakaj je nato izdiala navodila v slovenskem jeziku in zakaj je končno dala možnost, da Se vprašalne po]e izpolnijo v slovenskem jeziku za1 kar pia tudi slovensko prebivalstvo ni fc-ilo uradno obveščeno. V vprašalnih ‘ polah tudi ni naveden0 viprašanje narodnostne pripadnosti, niti vprašanje koliko jezikov posamezni prebivalec obvlada. 2e v našem odgovoru na pismo canskega podpredsednika prof. Carla Schiffrerja, objavljeno v ponedeljkovi izdaji «Giornale del lunedio, smo odločno poudarili, da je taila in je še vedno naša odločna zahteva-, da se izvede p-ravično ljudsko štetje na narodnostni podlagi. Poudarili smo pa pri tem, da smo proti taMemu ljudskemu štetju, ki se oslanja na fašistične zakone, pri katerem, imajo «škarje in platno« v rokah ljudje, katerim je slovensko prebivalstvo že od’ nekdaj trni v peti in ki bi prav zaradi tega ne moglo prikazati resničnega narodnostnega položaja na našem ozemlju. Razkrinkali smo takrat tudi lažnivost in podlost izjave, s katero so hoteli italijanski šovinisti pripisati nam «zae-lugo», da je ZVU črtala iz Vprašalnih pol vprašanje prpadhosti. Pa menda italijanski šovinisti niso tako naivni, da bi si mislili, da danes šf: komu ni jasno, odkod je prišla zahteva, da se črta vprašanje narodnostne pripadnosti. Saj vendar danes vsi vedo, da je prišla zahteva iz Ri- ma, k j er vlada na žalost še vedno misel, ki jo je vztrajno propagiral že fašistični režim, da je treba namreč iz našega o-zemlja sploh zbrisati vsako sled o slovenskem prebivalstvu. Rim torej in ne zahteva slovenskega prebivalstva je dosegel, da sedanje ljudsko štetje ne bo prikazalo narodnostnega položaja na našem ozemlju. Da je bilo naše predvidevanje, d‘a ne more biti ljudsko štejjt; -pošteno, če ga vodijo šovinistično nastrojeni ljudje, povsem točno najibolj jasno izpričuje način, kako delijo vprašalne pole. Predvsem moramo poudariti, da vrši delo razdeljevanja vprašalnih po-l nad 300 uradnikov, od katerih oa baje le okrog lo obvlada slovenski jezik. Ti uradniki bi morali imeti pri sebi tudii navodila v slovenskem jeziku, katera lahko prejme vsakdo, ki jih zahteva. 2 c več primerov je pa bilo, da se je uradnik izgovarjal, da slovenskih navodil nima ter je hotel vsiliti stranki kar italijanska navodila. Pri tem se je včasih skliceval celo na priimek osebe češ saj ima italijanski (poitalijančeni seveda!) priimek ter bi zato moral vzeti navodila v italijanskem jeziku. Toda to še ni vse. Izvedeli smo namreč, da si uradniki zapisujejo, koliko navodil so oddali v slovenskem in koliko v italijanskem jeziku. V kolikor vemo takih navodil niso prejeli od Zavezniške vojaške uprave. Ce pa si kljub temu zapisujejo so morali vendarle od nekod dobiti naročilo; tu pač ni težko uganiti, da so takšna navodila prišla s strani italijanskih šovinistov, ki hočejo po ovinkih in brez vednosti odgovornih oblasti priti do neuradnih podatkov, s katerimi bi po končanem ljudskem štetju «dokazali», da Slovencev na našem ozemlju sploh ni. Italijanski šovinisti hočejo pač dobro izkoristiti za njih ugoden moment ter priti na tako podel in lisičji način do številk, ki v nobenem primeru ne morejo predstavljati osnove za ugotovitev etničnega položaja na našem ozemlju. Toda, če mislijo, da bo tržaško prebivalstvo tem njihovim mahinacijam nasedlo, se presneto motijo. Sklepati koliko je slovanskega prebivalstva na našem ozemlju samo-po tem, koliko ljudi bo izpolnilo pole v slovenščini, ko je pri tem vsakomur jasno, da mora biti družinska pola izpolnjena, ne po sorodstveni liniji temveč po ljudeh, ki živijo sku- 12 ISTRSKEGA OKROŽJA Delovanje Ljudske tehnike Prvi uspeli padalski skok v Umagu Okrajni odbor Ljudske tehni ke v Kopru je v nedeljo organiziral v Umagu, v počastitev o krajne partijske konference, ki je bila v soboto in nedeljo v Izoli in Bujah, padalske tekme za padalce Istrskega okrožja. Od 25 priglašenih tekmovalcev je skakal iz višine 800 metrov član okrajnega odibora Ljudske tehnike v Kopru tovariš Vin-cenzo Barrile. Odskok je bil zelo leipo izveden in prav tako pristanek na zemljo ter je zelo navdušil množico gledalcev in tekmovalcev. Ostali tekmovalci niso skakali, ker sie ie letalu pii pristajanju zaradi slabega tere na nekaj pokvarilo kolo. Dijak; italijanskega Dijaške, ga doma, člani Ljudske tehnike v Piranu so s prostovoljnim delom zgradili veliko barako 6x8 metrov, ki bo služila za vs.- sekcije in dela Ljudske teh. nike. Tovariši, ki delajo v delavnici Ljudske tehnike, so s prostovoljnim dtelcm uredili delavnice in učilnice Dne 17 oktobra se je v Piranu začel šoferski tečaj, ki ga Obiskuje okrog 30 tečajnikov. Clanj pomorskega brodarskega društva v Piranu so za.čeli z gradnjo eksperimenta Ime g a motornega čolna, ki bo služil za vežbanje pomorščakov. V Izoli je moto klub Ljudske tehnike, Ki ima 80 članov. Vsi so zel<> delavni in so se udeležili motornih diirk, ki so bile v Izoli ter tekem čez ovire tudi z motorji. Tudi na okrožnih motornih dirkah, ki so bile v Kopru so imeli svoj* predstavnike. Udeležili so se treh izletov v Jugoslavijo, in sicer v Ljubljano, na Bled in na Reko. Tudi pomorsko brodarsko društvo je zelo delavno in ima 20 članov. ki so s? udeležili regat, v Izoli in Kopru. V Kopru je bil v četrtek 25. oktobra ustanovljen iniciativni I odbor avtomoto društva, ki ima sedaj dva tečaja za šoferje s -•'kuipinio 60 obiskovalci. Sv. Lucija Danes bun0 v našem kraju odprli obnovljeni sedež SIAU in bo istočasno prvič zasvetila električna luč v štiridesetih hišah. To bo velik praznik za vse ljudstvo, še posebej pa za vse člane SIAU im tiste, ki so s prostovoljnim delom pripomogli do tt ga napredka. Veliko so pripomogli tudi pripadniki JA iz Portoroža, ki so večkrat prišli na delo in napravili pTi j elektrifikaciji za 25.000 din [ vrednosti prostovoljnega dela. 1 Bratska organizacija SIAU je prj nas tesno povezana z ljudstvom. Ko je večkrat organizirala prostovoljno delo za obnovo sedeža SIAU in za elektrifikacijo, je bil odziv vedno povo-Ijen. Lahko rečemo, da je na sektorju Sv, Lucije krajevna SIAU v Kanrpolinu, najboljša, saj jn v vseh dosedanjih tekmovanjih imela največje u-spehe. Električno luč bodo debili v kratkem tudi v bližini našega kraja, ker j« delo za napeljavo v teku. Na slavnost odprtja sedeža SIAU in električne luči borno povabili predstavnike vojske, krajevne ljudske oblasti, predstavnika okrajne SIAU in god. bo iz Sv. Lucije. Delitev dobička po delovnih kolektivih V teh dneh bodo začela podjetja izplačevati članom kolektivov 10 odstotkov njihove udeležbe pri dobičku za mesec avgust in september po odloku IOLQ o dobičku in delitvi dobička. Prj razdelitvi bodlo upoštevali tudi tiste delavce, ki niso več v delovnem razmerju pri podjetju, pa so si svojim delom prispevali k uresničenju dobička. Člani kolektiva avtobusnega podjetja «Adria» bodo prejeli povprečno 2000 dinarjev, delavci podjetja «Prvi maj« iz Kopra in delavci gradbenega podjetja iz Pirana bodo dobili povprečno 1500 dinarjev, povprečen delež delavcev «Edilita» znaša 1300 dinarjev, solinarji jn člani delovnega kolektiva tovarne mila «Salvetti» v Piranu pa to. dp prejeli povprečno po 700 dinarjev. Nekatera podjetja zaradi daljšega proizvodnega procesa ali pa zaradi sezonske prodaje njihovih izdelkov še niso realizirala dobička. Člani teh kolektivov bodo prejeli svoj delež pozneje. Buje Na V. festivalu hrvatske kul tune, ki se že pripravlja, bodo nastopili tudi dijaki hrvatske gimnazije v Bujah. Nastopila bo njihova folklorna skupina, dramska družina, pevski zbor in gimnazijska godba. Dramska dr-užina bo igrala otroško igro; «Ivica i Marica«, folklorna skupina pa bo izvajMa srbske in hrvatske narodne plese in istrsko kolo. Ljudstvo z zanimanjem pričakuje, kaj bodo novega prikazali dijaki, ki so nastopali že na vseh dosedanjih festivalih. paj v stanovanju (od katerih družinski poglavar je morda Italijan, drugi so p.a lahko Slovenci Jtd.) je ne samo podlo, temveč hinavsko, predvsem pa zelo naivno in smešno. Da je namen italijanskih šovinistov priti do čim bolj neugodnih rezultatov za Slovence, nam kaže tudi dejstvo, da so v Trstu razdelili uradnikom zelo malo navodil v slovenščini ter da so celo nabrežiniski občini dodelili tako nizko število teh navodil, da jih je morala občina že ponovno zahtevati. Slovenci ne moremo dopustiti, da bi italijanski šovinisti izvedli to novo diskriminacijo na škodo interesov tukajšnjega slovenskega prebivalstva. Zato zahtevamo z vs0 odločnostjo, da ZVU z' odločnimi ukrepi prepreči uresničitev mahinacij italijanskih iredentistov ter še nadaljnje izvajanje diskriminacije v duhu fašizma in proti dce ločbam mirovne pogodbe. V nedeljo 28. oktobra 1951 | ob 8. dopoldne bo na stadionu | «Prvi m*j» V. redni občni zbor | SHPZ s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Volitev verifikacijske ko. misije. 3. Volitev volilne komisije. 4. Poročila: a) tajnikov, b) blagajnika, c) načelnikov odsekov, č) nadzornega odbora, d) verifikacijske komisije. 5. Izprememba pravil. 6. Volitev novega odbora. 7. Resolucija. 8. Razno. Tajnik: Predsednik: Boris Race dr. Andrej Budal Prispevajte za KULTURNI DOM Slovenski otroški vrtec na Opčinah nhisfenie 90 etrok V slovenskem otroškem vrtcu I na Opčinah je letos vpisanih 90 otrck. Scvedia niso prostori idealni, saj je vrtec v poslopju, kjer je italijanska in slovenska osnovna šola ter italijanska in slovenska nižja strokovna industrijska šola. Poleg tega pa ima italijanski vrtec tudi eno sobo. Majhni otroci, ki so, naravno, Živahni, saj od njih ne moremo zahtevati, da bi bili vedno mirni in tihi, morajo po- hodnikih hoditi tiho in le šepetati, da ne motijo večjih pri pouku. V takih prilikah je delo za vzgojitelja še težje, kakor bi bilo sicer. če bi imel vrtec vse prostore, ki so zanj, potrebni. Tako nima openski vrtec niti jedilnice in morajo mize prelagati, ko dobe otroci obed. Tako gre le za silo, saj si lahko predstavljamo, da je 90 o-trok le težko imeti po ves dan v dveh prostorih. Italijianakih otrok Za vrtec je letos tudi precej. Njihovo število je naraslo na čez 60 otrok, imajo pa samo eno sobo. g; veda se zato razburja »Giornale di Trieste«, češ da imajo Slovenci »privilegij«, ker imajo dva prostora. Sola na Opčinah je bila pre. napolnjena že tako j prva leta po vojni; prostore so razdelili po potrebah. Medtem, ko je bilG slovenskih otrok za vrtec v letu 1947—48 že 77, j® bilo italijanskih le 40. Po tem razmerju so tudi diobili slovenski otroci dva prostora, italijanski pa le enega. Naslednje leto je obiskovalo otroški vrtec 67 otrok, število italijanskih pa je ostalo neiz-premi; njeno. v letu 1949—50 se je število v slovenskem vrtcu zapet zvišalo na 80, naslednje leto pa že na 92, medtem ko je obiskovalo italijanski vrtec le 60 otrck. Zaradj dejanskega stanja v obeh vrtcih se seveda ni megel italijanski vrtec razširiti na škodo slovenskega. Drugih prostorov Pa v šoli, ki je že tako prenapolnjena, ni mogoče dobiti. Te številke torej jasno kažejo, d!a ima slovenski vrtec pra. vico dlo dveh prostorov pred italijanskim, ne glede na to, da so slovenski otroci domačini, medtem ko se je v letošnjem letu število italijanskih otrok dvignilo zaradi velikega števila priseljencev, ki še vedno narašča IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA KAKO JE POLICIJA odkrila mrežo skrivalcev orožja Nadaljnja preiskava za razširitev obtožnice - Polk. Richard-son ni dovolil, da bi krivce izpustili na začasno svobodo Edinstven pogled je bil včeraj zjutraj na zavezniškem sodišču za določevanje narokov. Devet obtožencev, in sicer: Mario in Emilio Venier, oče in sin, stanujoča V Ul. Gatteri 9, Fabretto Mario iz Ul. Coroneo 1. Mizzan Tito, Riva Arrigo in Vinicio Gravero iz Ul. Ressetti 14 kot člani ene skupine ter Fullin Vittorio in Bruno, oče in sin in Artelli Gerosimo vsi sta. nujoči na Scali Santi št. 20 kot člani druge skupine, je sedelo na zatožni klopi pod dobrim varstvom agentov civilne polici., je. Na dveh dolgih mizah pa je bilo razstavljeno zaplenjeno orožje jn razstrelivo, vendar je marsikaj manjkalo, ker ni bilo več prostora. Med prisotnim Občinstvom je bilo opaziti več sorodnikov, obtožencev’., ih nekateri od teh, posebno dekleta, so se s solzami v očeh ozirali proti zatožni klopi. Čeprav se morajo vsi zagovarjati po zahtevo polk. Richardsona odbil vse prošnje ter vseh šest pte, tožencev odposlal za sedem dni v zapor, in sicer do konca preiskave. Takoj za tem je ponovno nastopil inšp. Stefani, ki je sodišču predložil drugi primer, kjer sta obtožena oče in sin. in sicer Vittcrio in Bruno Fuilini ter Gerosimo Artelli, vsi iz iste stavbe na Scali Santi. Policija je prišla prav slučajno na sled. temu skladišču orožja. 24, t. m- ponoči je namreč zaradi majhnega požara, ki se je razvil na podstrešju stavbe, nastopila zaradi iskanja vzrokov. Ker pa so vrata podstrešja kazala vidne znake vloma, se je policija za stvar pozanimala in poklicala Fuillinija, gospodarja hiše, ki je moral izročiti ključe in vrata odpreti. V notranjosti so našli nekaj orožja, razstreliva in celo vrsto ameriških vojaških baterij. Oba Fuilini ja sta se izgovarjala, da je yse skupaj last Artelli ja, ki pa je odločno zanikal in prostovoljno izročil policiji dve lovski puški. Fullinija sta še vedno trdovratno trdila, da jima je Artelli nekoč govoril o neki kupčiji orožja, kar sta ona dva odločno tajila. Z druge strani pa je Artelli izjavil, da že pet mesecev ne govori z njimi, ker je ravno Vittorio prigovarjal njegovi ženi, naj ga zapusti in to jz maščevanja. ker je Artelli prepovedal svoj ženi, da bi se družila s Fuilinijevo, družino. Sodišče je očeta in sina poslalo y zapor, medtem ko je Artellija, ki je bil pred kratkim operiran na kolenu in ima v bolnici bolno ženo, poleg tega pa še tri nedorasle otroke, po priporočilu polk. Richardsona izpustilo na začasno svobodo, pod pogojem, da se dvakrat dnevno javi na policiji.. Vlom s precejšnjim plenom v mavhinjsko gostilno Zjutraj navsezgodaj je 48-let. na Pavla Terčon, lastnica gostilne in tobakarne v Mavhi-njah št. 1, javila tamkajšnji policiji, da je ponoči postala žrtev nezaželenega obiska. Vlomilci so namreč najprej odprti lesena polkna okna V pritličju, nakar so z diamantom napravili v šipi majhno odprtino, skozi katero so z roko odprli okno. Pot v notranjost jim je bila tako odprta in vlomilci so neslišno odnesli za 5.500 lir pi-garet Nazionali, 1 in pol kg sira v vrednosti 800 lir, 3.000 lir v bankovcih, 15.000 lir vredni ženski jopič, 9.000 lir vredine o-troške hlače in suknjič ter železniški abonma v vrednosti 1.600 lir. V odsotnosti prodajolke spravil denarnico v žep da denarnice ni več- Ponovno je stopila k vhodu ter je n* vse grlo pričela kričati, vendar ji je mladenič, ki je stal pri mizi, ušel. Drugi pa se ni niti premaknil in ko je prišla policija ga je aretirala. Mladenič, 19-letni Benito Catapano iz Ul. Molin a vento 70. je izjavil, da o stvari ne ve ničesar. Izjavil je, da pozna drugega mladeniča kot Bruna in da stanuje v isti hiši kot on. Tako je policija dognala, da je tat 20-letni Bruno Smilcvieh. Popoldne pa se je Smilovich sam javil na policiji in vrnil denar brez denarnice seveda, ki jo je odvrgel v bližini kanala na Trgu Ponterosso. Dejanje je priznal in so. ga po končanem zgslišeyanju odpeljali v celico. 5ied potjo pa je neki agent opazil, da je mladenič krvav v zapestjih. Takoj je obvestil predstojnike, ki so Smilovicha ponovno zaslišali. Tedaj je priznal, da ie med potjo proti policijski stražnici, kamor je bil v družbi matere namenjen, našel v bližini Ljudskega vrta staro britvico, « katero si je hotel v samomorilne namene prerezati žile. Tramvaj št. 6 v motolurgončin Približno ob 10- uri je po cesti iz Barkovelj proti mestu vozil s svojim motofurgenčinom 55-letni Valentino Bartolosso iz Ul. Pane birnco 11, poleg katerega je sedel 19-letni Umberto Remfa iz Sv. M. M. Spodnje 74. Tik pred železniškim mostom je Bartolossi zavil s svojim vozilom na desno, ker je hotel zavoziti v notranjost tovornega kolodvora. Bil je že sredi tračnic, ko je privozil tramvaj št. 6, katerega voznik 49-letni Giu-lio Caseli z Miramarskega dre. voreda št. 13 ni mogel več zavreti ter je tako trčil v zadnji del motornega vozila. Ženska nod vlak Takoj po odhodu vlaka ]>roti Vidmu z miramarske postaje je postaj enačelnik opazil med tračnicami ležečo žensko. Priskočil ji je na pomoč in ker je bila ranjena, jo je odposlal v Trst z brzovlakom iz Gorice, ki je dospel na postajo cfo 19.45. Zensko. 37-letno Marijo Cosma, doma iz Milana in že nekaj mesecev v Trstu, kamor je prišla iakat delo so sprejeli za 40 dni na ortopedskem oddelku zaradi poškodbe rame in rane nad levim očesom. Cosma je izjavila. da si je hotela vzeti življenja, ker je živčno bolna in sita življenja. Preden se je zatekla v bolnico, kjer je bila več mesecev na IV- zdravniškem oddelku prav zaradi živcev, je stanovala pri neki družini v Ul. Udime 2Q. Ob povratku iz bolnice, to je pred 4 ali 5 dnevi, pa jo je lastnica stanovanja vrgla na cesto. Avtobus za učence iz Gropade Zvedeli smo, da bodo dobili učenci iz Gropade in bližnjih vaši, ki obiskujejo industrijski tečaj na Opčinah, avtobus. Vozil bo dvakrat dnevno tja in nazaj, tako da bodo imeli ugodno zvezo jutranji in popoldanski dijaki. Avtobus je namenjen le učencem in učenkam, zato b0 tudi cena zmerna, in sicer 40 lir v obe smeri. Ta pridobitev je za naše okoliške dijake zelo ugodna. Mnogi, ki so končali šolo v domači vasi. se prav zaradi oddaljenosti niso mogli odločiti, da bi nadaljevali na Opčinah ali v mestu. Ponavljali so zadnji razred, dokler jim je trajala šolska obveznost. Jasno je. da če učenec ponavlja isti razred dve, trj ali celo štiri leta, v zadnjih šolskih letih le malo pridobi, saj se dolgočasi, ko ponovno sliši že predelano snov. Tako je pravzaprav ponavljanje enega in istega razredia za marljive in nadarjene učence zguba časa. Poleg tega morajo starši pomisliti, da zahtevajo danes v katerikoli obrti, industriji ali trgovini najmanj nižjo strokovno šolo. Zdaj imajo starši iz Gropade ih bližnjih vasi lepo priliko. da pošiljajo svoje otroke na Opčine v industrijski tečaj, ki je popolnoma enakovreden katerikoli industrijski šoli v mestu. Po zaključnem izpitu dobi tudj dijak spričevalo, ki mu potem služi pri njegovem nadaljnjem delu. Zato priporočamo staršem iz okolice Opčin, da pošiljajo svoje otroke v industrijski tečaj ter da se poslužujejo avtobusa. Res da predstavlja tudi strošek za vozilo lahko za starše žrtev, toda za svoje otroke moramo napraviti vse, kar je v naši moči, ker smo jim to todi dolžni. Razstava v galeriji ..Scorpione” Včeraj ob 18. uri je bila ot-vorjena v razstavni dvorani »Scorpione« razstava risb in osnutkov slikarja Guidija Vir-gilija, ki so mišljeni kot prvot. na osnova slikarskih umetnin. Navedeni slikar je v tej dvorani že razstavljal tako, da si na .podlagi prejšnje in te razstave lahko ustvarimo jasno sliko o njegovi izraziti umetnosti. Obširnejšo oceno bomo v našem listu priobčili v kratkem. Cestna popravila v nabrežinski občini Večkrat smo že poročati o slabem stanju cest v našem podeželju, ki jih kvarijo zlasti težki vojaški kamioni in tanki ob vojaških vajah. Zvedeli smo, da bodo v kratkem začeli popravljati nekatere poti v nebrežinr ski občini, ker je ZVU nakazala v ta namen skupin*, 4 milijone 900.000 lir. Občinsk; odbor v Nabrežini j,E. baje določil, da bodlo najprej popravili poti Stivan - Med.ia-vas Slivno - Prečnik, Slivno -Sesijan m Praprot - Nabrežina ter uredili nekaj ovinkov v Mavhinjah in Nabrežini. Pričakovati je,, de. Se bodo dela v kratkem, začela ker so bila že oddana na javni dražbi. Prav bi bilo, da bi oabrežinska občinska uprava nadzorovala dela, da bodo ceste popravljene, kot je treba. Dobro bi bilo tudi. če bi asfal. tirali cestp iz Nabrežine proti Sempolaju in po možnosti napravil; most čez žslszniško pro. go, ker je tam nevaren ovinek. v bližini pa sanatorij, kamor zanaša burja ves cestni prah. Z razpoložljivim denar-jtem ne bi bilo to mogoče, zato naj se občinska uprava zanima pri ZVU za potrebne kredite. Glede nabrežinekega sanatorija samega pa smo slišali že več pritožb. V. bližini zgradbe v nt^ ki dolini na gmajni jma sanatorij svoje smetišče, kamor odlagajo vse odpadke in smeti. Ni to nikaka jama. Odpadki se nabirajo kar na kune, burja jih raznaša daleč naokoli, tako da bližnji domačini najdejo večkrat na svojih strehah in v žlebovih koščke garze, bombaža, papir itd. Nr. smetišče zahajajo revnejši domačini zlasti otroci in nabirajo odpadke; papir, kose premoga, škatlice, ostanke hrane, sadja itd’. Kako vse to nehigiensko in skrajno škodljivo, lehko vsak razume, če pomislimo, da se v sanatoriju zdravijo jetični ljudje. Ker se to vleče ž. dolgo časa, uprava ali lastnik sanatorija pa nista še nič ukrenila, je potrebno, da čimprej intervenira občinska- uprava in energično zahteva od uprave sanatorija, da uredi smetišče ter odstrani ali uniči vse smeti in odpadke, ki so se nakopičili. SLAVA PADLEMU BORCU! --hii Tcv. Janko je bil 29.5.1896 v Zgoniku prt Trs P,o poklicu je bil ladijski strojnik kapitan. Bil fe vovalent aktivist in kot. zajet in interniran v Skem taborišču ^onm^fn. OF. Dne 24.4.1944 so ga ^ ^ c i zaprli in nato nemško taborišče kjer je 27.10.1944 za zatisnil oči. Gledališče Vev& . 22. novembra 1951 bo sloj«” otvoritev sezone s opero »Turandot« pod vou dirigenta Votta. . ^ Pri gledališki bl,aga!^r|Sfflai«'r daljuje obnavljanje ®fjn „0» posebno za turnuse «>-'» v parterju.. 3 „»• Gledališče bo zaPri0 8° vembra za nastop y0ipi skupine Calindri - Car11 , :8, pod vodstvom L. Alinira Zabavni večer v Športno društvo redi v nedeljo 28. t.m. žinl zabavni večer. . ,jUt>i- Vabljeni vsi športniki in telji športa! Izlet lnotocikli^^ Motoklub Jadran z ^rija^il* vešča člane, ki so se P bereJ® • - - - — se „11 ob za izlet v Lokev naj v nedeljo 28. t. m. dopoldne na bloku re PDT tiči — Trstu < Planinsko društvo v * ^ s svoje odbornike in Uan. jj^jf udeleže rednega nrosV. .naše osrednje slovensku.^ ne matice SHPZ v aeae^ ^ m. ob 8. uri v dvor*« '»Prvi maj« pri Sv. *'va DAKOVI 1!M Sledeče tovarišice rfit' za politične priporniku- n P iško 500 lir, Ida T“jaa ^ Lojzka Pečenko 299. M gorič 200. Uiica zaprta za Pr01 hit unel zrt?! id' GORIŠKEGA Predsinočnjim še je občinski upravni odbor sestal k svoji redni tedenski seji. Obravna. vkli sp številna vprašanja u-pravnega značaja ter v zvezi z javnimi deli. Nato so odobrili izdatek 900 tisoč lir za brezplačno dobavo zdravil revežfem v dvomesečju julij - avgust, nabavo tehničnih aparatov za občinski ambulatorij in tehnični urad ter popravilo nekaterih občinskih stavb. Po poročilu,, ki ga je podal odbornik * poverjenik za javna dela dr. Polesi, je odbor odobril izdatek 570 tisoč za popravilo ceste Sv .Mihaela v Stan-drežu in njeno razširitev. Proučili so tudi vse možnosti za preureditev ceste, ki iz Stan-dreža pelje na Tržaško cesto. Nadalje so se pomudili pri pregledu finančnega načrta v zvezi z nameravano gradnjo treh občinskih poslopij. Odbor je pristal na zakup omenjene gradnje. S posebnim zanimanjem so nato poslušali poročilo odbornika dr. Grusovina v zvezi z gradnjo ljudskih stanovanj. Sklicujoč se na namig notranjega ministra na dodelitev 9 milijard lir za gradnjo hiš za brezdomce, je dr. Grusovin opozoril odbornike, da je v našem mestu precejšnje število ... . brezdomcev in da bi lahko na- Komaj ie 53-letna Maria A'• sa 0bčina zaprosila za odobri-tonias iz Ul, Marconi 32 odprla tev načrta> po katerem bi z zjutraj syoj bife, že sta stopila v notranjost dva mladeniča. Naročila sta si pijačo, nakar je eden ostal pri prodajalni mizi, drugi pa se je vsedel pri bližnji mizi. Lastnica se je tedaj odpravila- proti vratom, dvignila do konca rble in se vrnila za mizo. kjer pa je takoj opazila, po omenjenimi fondi zgradili 200 majhnih stanovanj, za družine z dvema ali tremi člani. V zvezi s poročilom dr. Gru-sovina se je razvila živahna diskusija in odbor je poveril dr. Grusovinu, naj se za stvar P°" zanima in naj napravi potrebne korake pri pristojnem mi- nistrstvu. Sledilo je poročilo odbornika prof. Di Gianantonia o stanju občinske glasbene šole. Prof. Dj Gianantonio je odbornike sezoovil z dejstvom, da ima ob. činska glasbena šola vedno več gojencev, in nujnostjo, da šolo preskrbijo z novimi prostori in učnimi instrumenti. Odborniki so nato proučili vse možnosti, kje bi lahko našli za glasbeno šolo še nekaj primernih prostorov. in odobrili nabavo treh klavirjev, ker je ravno pred dnevi imela glasbena šola ugodne ponudbe. Pred zaključkom je župan razpravljal z odborniki o gospodarskem stanju našega mesta v zvezi s prihodnjo zimo. Bežno je pregledal zaposlenost v našem mestu v preteklih me secih in proučil vse možnosti za čimvečjo zaposlitev delavstv, v prihodnjih mesecih. Iz sodnih dvoran Nepoštenemu uradniku skoraj 2 leti zapora Pred sodniki se je včeraj zagovarjal 30-letni bivši občinski uradnik Crispi Artemio iz Tržiča. Crispi je bil obtožen, da je od septembra do oktobra lanskega leta kot uradnik na občini v Tržiču potvoril tri občinske izterjevalnice in tako prisleparil 600 tisoč lir. Nadalje mu je obtožnica očitala, da je v slutnji, da bo prišlo sleparstvo prej ali slej na dan, zamenjal svojo osebno izkaznico z novo, na kateri je potvoril vse osebne podatke in celo županov podpis. Kot je Crispi slutil in bil prL pravljen na to so ob koncu le- ta pri občinskem obračunu izsledili upravne nedostatke in odkrili potvorbo ter primanjkljaj. Ker ni imel z izterjeval-nicami nihče drugi opravka kot Crispi, so upravni organi takoj spoznali pravega krivca. Toda Crispi je zbežal preden ga je lahko zagrabila roka pravice. Zatekel se je v notranjost države, kjer pa ga je policija kmalu izsledila. Ko je bil enkrat za rešetkami, je priznal svojo krivdo in njegovi svojci so tudi^ povrnili ukradeno vsoto. Včer£0 so ga zaradi tega, upoštevajoč vse olajševalne okol-nosti, obsodili na 1 leto in 9 mesecev zapora ter na plačilo 15.000 lir globe. Poravnati bo moral tudi sodne stroške. Tiskovna konferenca odbornika Polesija V Četrtek zvečer je imel občinski odbornik dr. Polesi tiskovno konferenco, na kateri je prisotnim novinarjem razložil potrebo, da bi tudi Gorica čimprej dobila svojo godbo. Dejal je, da v naših okoliških vaseh in tudi drugje po Italiji skoraj ni večje vasi, kjer bi ne imeli svojo godbo. Jasno je, da bi bila zelo potrebna, kajti v Gorici so često manifestacije, na katerih bi godba prav lahko oživila vzdušje. Seveda je dr. Polesi pozabil dodati, da so take manifestacije največkrat šovinističnega značaja. Godba pa bi lahko prirejala tudi samostojne koncerte. Seveda je ustanovitev meistne godbe le zamisel, in se je treba prej prepričati, če je tudi prebivalstvo za to. Pripravljalni odbor je te dni razposlal podjetjem nekakšne tiskovine, v katerih jih pozivajo, naj prispevajo denarne vsote za usta-J novitev mestne godbe. - no Cbc.na obvešča, 03 zi**11 od popravila poaporr.eš3 romet Campanelle zaprta za *LaveC,£ sku, kjer s: a ga rniral VVilllam ste”l£ftan in poveljnik ladje «iv . , Long. V ponedeljek bo KvU c« vrnil obisk na predse1" — - JrjK Slrelske vaje ameriških č®| * b0. Ameriške čete v ^leduj® do imele te dni na ned1 streliščih in ob nav su strelske vaje: v V* Na strelišču za PUSdo V zovici: od 31. oktobru 7, vembra 1951. dnevno 18- ure. -gtole } Na strelišču za P d«y, Opčinam od 29. o oi novembra 1951, B j d0 18. ure. Rep«1!#’ Na strelišču na br3 od 2. do 4. n°vfL ure' dnevno od 7. do • - ROJSTVA, SMRTI IN ® fof, . . c _ UJ51 VA, * v ne Dne 26. oktobra se ^ « rodilo 7 otrok, Por°K jt umrlo pa je 7 oselb. POROČILI SO ieptto' Gelza Mahier m v to-ihn. r.ol iedelec Kau 9^ OKUciui ldn;;;ieieu - _.za Mahier m u«, V»> # ; Pribis, poljeoelec K* igi» 1fi Čič in gospodinja ' <■ . pomorski kapha'1 e va dilnej toč prijatelje Osv p0greb da se ude'??1]? daneS gark«'. Gregoriča, ki bo 0 v ,jsc to 27. t. m. ob pokoP i» ljah na domače žiru > flo- Hudo prizadej ell čian n. _ . i »m P11 U V nuuu pa*— odbor v imenu ( boko sOŽalJe KraJevn'^J3«' dl RAKO ŽIVI narodna manjšina 27. oktobra 1951 I V ŠVICI ^ e drugih v term letu so za nevartne nesreče*. Po tofe Švico tlazjofvih ^ velijo ^ "V zmo so zdivjale cino (£&**■ 'v k0in/tonih Ti-»n* ^ ‘fnska Svica> in Gri-M™ • .} Pr^i se ljudje Kvrtfn^i^i0 ^ ta talc<> sv0" •e , ,1 Antoni Grisonov, ki Svicn ^ pravij° Švicarji, za iafev iPT?V. posebnost V ri Z, 03 posebnost Evro. t , ,, . te tu zelo hritoovi-dolinami in. po le. ttredno visoka. V tem mo- :%o 1Piem dleIu Švice naj. jr? P°leg jezer in zelenih jm>v najviijo vas. Svic&i (nad u ,m) ter narodni park s sto ^ drevesi, in redkimi ži n, je posebno zani- ljudi, izoblikovan v os^jj^J®11 življenju ločenem od io t*J5 sveta, njihove navade ^»edlvsem, jezik. V tem kan- fc^£L* Je priključil Švicar, "federaciji 1803 leta. «iji 1803. leta avfyh geografske c* so vasi jn, meste- j!?010 ločena drug od trt; uporabljajo še če- iC2Uc' reto-roma litij, jpj no edini jezik na sve-gOV0Ti ini Piše tako vwivi ■ s™Pina ljudi Verski *> fe • poizlBusi centralizacije tisr«i]iKmino zanimiv jezik po. 183f> igi ozadte. Sele volitve *° Tnu date popolno ** $vicp’l'nOSt.z. jezž- ** toilitZ ^^škim francoskim k bir^ns^m. Tat dan volitev flo» tje Prebivalstvo Griso-Pomenljiv. Lahko »Pet . ° *** *Udi narod, ki je ,,a:veif: n°Pra,fno pridobil svoj foiiu svobodnega na~ Sijati °iC0 govoriti in upo-!* kzik- biti Ni % . ,± skratka vse. Belo '1 iitf,■an'i. naPisi v nemščini vas spominjajo '*o, }e Primorskih Sloven-, 80 lahlko prepleskali Ustili *"e na^se in jih nado-r« (j^venskimi. V prime. je bil to izraz iz- [*arti n? Nemci od kar so obkroženi V njih je-eestni napili, imena. ?°*t zadovol jstva. Pečati ’1 Urud Uradov, šolske knjige c?9 to n° in zasebno pisanje, SI(U K sedaj v narodnem je- % ios •«sii m občutek da so se Ni; v ^arnosti. opaziš po-j* tej., e vnem časopisu, ki H V rt :že leta 170°. Pa ^ m rt ^oslicah inozfm. *fls je d "9iŽinom’ Jezik dc' da njihove kulture. Mi-& dTU?je v Švici S n^nie?a življenja tako r v na preteklost C^' kantonu. ^80 a»^a,’ve^^ kanton Svi-2^Wlrt B°.n* n,al'° obljudeni. ^ ’ v'soki jn nizki En-:V 75 odstotkov O ki ^OVOri retorctnanski i.^ _5**a osnov£ v latin- S>1S2nemškemi jeziku’ tui običajnim d 0 je ,evroPskih jezikov. £ cHo ™ živ, vsn- k6* SodI^u,. m,u jezikoslovcu -liiv tenega študija ne-■ voa-" it^Uio 36 nam zdi, da S ■’ ' N am,- ^a-0 besedo, vendar V je ve' ^avka uirlo Pnipo vas; več narečij. Od 'znrPmi^ja na- 5»jn 'arteve, kakor se izpre. s^8e i-:i navade. P’a- \ ,^’ova VJ^ ^Valc.^"310 skrivati svoje s J? ločiti dolino od koraj neprehodnim V-% Ž'v"r> i hi cd " skrom'-iO, po ve. V"5, in-kov, ven-1 nr«b:- S V * * - Delegat z otoka Madagaskarja, dr. ftatziTnamanga, ki prisostvuje delu zagrebškega kongresa miru, je našemu dopisniku poklonil sliko domače pokrajine s pozdravi tržaškemu prebivalstvu Pyn[TAlXn~^^ SKI STROŠKI IZ MESECA V MESEČ VlSjT] [Ml mUMISM IHIM in delavcev je vedno hujša Kaj kaže primerjava med indeksi življenjskih stroškov Trsta in Italije - Tržaški indeks bolj odraža gibanje cen v svetu, se pa bistveno ne razlikuje od italijanskega Indeks življenjskih stroškov-Italijanske republike j;e iz meseca v mesec slabši. Res je zadnja dva meseca, to je v juliju in avgustu, obstal in se ne dviga Več, vendar lahko trdimo, da je ta počitek le prehodnega značaja, ker čitamo o dnevnem zvišanju cen. Indeks življenjskih sro.vkov nam žal še zdaileč ne kaže standarda, vsaj v celoti ne. Je pa zelo važen sestavni del splošnega standarda neke države ali pokrajine. Indeks življenjskih stroškov računan za vso Italijo nam v poslednjih mesecih kaže sledečo sliko: januar 50,80; februar 51.71; marec 51.91; april 53.17; maj 53,23; junij 53,94; julij 53,92 in avgust 53,73. Indeks je računan na osnovi stanja 1938 leta, ki je vzeto kot 1. MOC OPOZICIJE V AMGLIJI IN NAVADE NJENIH PREDSTAVNIKOV PRI NAPADIH NA VLADO Držati vlado v šahu - poklic Vodja opozicije dobiva 2.000 funtšterlingov letne plače iz državne blagajne • Pavlamentav' no življenje snujejo priganjači - Trikrat podčrtano obvestilo - Nevarna dopolnilna vprašanja * ^ -, tu-eVati v ostalo Svi-J11;0, da si poišo? za-^a i '^eljencj radi pri. . domov, xt n^0 tl"Uci ^ l*Urtras uživat sadove svo ^ s. “'la 'V i6po'1C;^a ogledati to de- priliko obiskati jJ*1,.^"avo. Zaradi e8a bc Po (iTovariš Izraz «His Majesty’s OppoJi-tion» (Opozicija Nj. Veličanstva) je skoval John Cam Hobhouse, ki je postal kasneje v prvi polovici prejšnjega stoletja Lord Brougton Odkar obstaja angleški parlament, je obstajala tudi opozicija. toda šele ko je sistem strank postal bistveni del vlade, je bila opozicija organizirana in postavljena na krepke noge. Vodja opozicije prejema državne blagajne dva tisoč funtšterlingov letne plače. Naloga opozicije je, da nastopa pi-oti vsemu, kar predlaga vsakokratna vlac’'a, in da neprestano poskuša z vsemi razpoložljivimi načini, da bi se polastila moči za vodstvo države, Pri tem ji pomagata dve načelni metodi. Ena obstaja v tem, da prireja po vsej deželi V „ prid voljln^. govore in napada vlado, druga je-, kon-petrično in vztrajno napadanje "po3n5I zbornici, pri čemer uporablja vsako še danes do voljeno tradicionalno sredstvo ter si istočasno izmišlja nove metode, porojene iz časa in o koliščin. Opozicija ima na razpolago največ pet let, v katerem času mora ljudsko mnenje okre-niti na svojo Uran in napraviti vlado negotovo ter v skrbeh za svoi obstoj. Boj bi lahko primerjali borbi dveh nasprotnih si vojska na bojišču. Povsem naravno je, da morajn biti bojne sile cipozicije v stalni ofenzivi od jutra do večera, od večera do jutra, ne da bi dovolile nasprotniku le trenutek od- ha. Vlada je tako vedno v obrambi in v pričakovanju neizbežnega napada. Proti taktiki opoizicije ^e vlada lahko zavaruje le s stalno bučnostjo Kot pri opoziciji, morajo tudi njeni «whipsi» (((priganjači«, to so člani parlamenta .ki kličejo svoje pristaše h glasovanju; pravijo jim tudi «whipperin») skrbeti, da so člani navzoči polnoštevilno, kadar koli se zdi kak predlog opozicije nevaren. Whipsi so menagerji stranke. Glavni vladni priganjač (\vhips) je minister, ki je v prvi vrsti pristojen za zasedbo javnih mest, razdeljevanje naslovov itd. O važnih vprašanjih, ki se tičejo parlamentarnega poslovnika, razpravlja z glavnim priganjačem opozicije ter se z njim zedini o tem. kaj naj se stori. Brez takega sporazuma ali organizacije bi vladala v parlamentu popolna zmešnjava. Skoraj vse parlamentarno življenje snujejo priganjači (whipis). Določajo urnike in programe, sestavljajo liste go vornikov, zedinjajp »e glede parlamentarnih počitnic in gle-če vsake podrobnosti poslovnika, ki omogoča nad osem sto let staremu parlamentarnemu stroju, da brezhibno teče, ako ravno je Večkrat preobtežen. Na vladni strani spodnje zbornice so priganjači (whipsi) pla. i Sodna palača v Londonu čani uradniki z uradnimi naslovi. Priganjače opozicije plačuje stranka. Preden član opozicije lahko nadegiuje kakega ministra, «mo. ra pogled besednika obrniti nase« («catch the speaker’ s eye»). aSpeaker«, spiker, je naslov predsednika angleške Spodnje zibomice. (Da preprečimo zamenjavo izrazov, ga bomo imenovali »besednika«.) Bili so časi. ko se je gornja rečenica mnogo bolj ravnala po besedah kot danes. ((Pogled* besednika sp obrne« nase danes že dolgo pred začetkom razprave Ce je predvidena velika, obsežna debata, izroče priganjači seznam tistih članov parlamenta, ki se žele udeležiti debate. P0 navadi so navedena imena v vrstnem redu, kot naj bi se po želji priganjačev odvijal. Tako lahko nekdo v zadnjih klopeh vso noč stoji in poskuša obrniti besednikov pogled nase pa bo to največkrat popolnoma brezuspešno, če njegovega imena ni v seznamu. Cim se poslanec po svojem govoru usede, že skoči pokonci dvajset drugih v upanju, da obrnejo spikerjev pogled nase. Besednik se potem ozre po zbornici, vpraša za svet še svoj seznam in razglasi: «Sir Ed ward Black«. Drugi zopet sedejo in čakajo, da bo Sir Ed-\vard končal. Potem delajo spet tako. kot bi hoteli «besed-j nikov pogled obrniti nase«, po novno namreč vstajajo. Zelo važna priganjačeva naloga je vzdrževanje strankine discipline; v nasprotnem primeru bi bila vlada nemilo v rokah dobre šolane opozicije. Prav tako bi nedisciplinirana opozicija z zanemarjanjem parlamentarnih poslov povzročila grajo javnosti. Zaradi tega č'-an parlamenta ne more pritj ali iti. kadar ga je volja, čeravno se ni povsem potrebno 'strč^ go držati strankarske 'poslovne' rutine, ako ima vlada zelo veliko večino. Ce bi kak član parlamenta zbornico rad zapustil, praviloma to lahko stori le z dovoljenjem priganjača in kadar je pridobil kakega člana nasprotne stranke, ea bo tudi manjkal. Na ta način se vzdržuje relativna moč obeh strani. O priliki glasuje kak član tudi proti lastni stranki, kar ima stranka največkrat za prav resn0 zadevo. Ce se to izvrže v navado .zaide član najbrž v težkoče. Opozicija večkrat poskuša iztisniti nezaupnico proti vladi. Priganjači pošljejo tedaj vsemu članstvu nujna spo ročila. večkrat v obliki tiskanega kratkega poročila, ki je trikrat podčrtano, s čimer j'e poudarjena njegova važnost. Poročilo opozarja članstvo na razpravo in na predvideni— čas glasovanja ter mu nujno naroča, naj b0 na mestu. Predlog za nezaupnico poskrbi za rekordno udeležbo. Nikdar ni vseh 615 članov istočasno navzočih. Nekateri so y inozemstvu. drugi so bolni, nekateri sedeži pa so prazni zaradi smrti ali odložitve mandata. Toda več kot pet sto članov pa se v parlamentu zbere pogosto. Star in častitljiv je postopek opozicije, ko predlaga sodbi zbornice nezaupnico vladi. Ce je tak predlog sprejet, ima za posledico takojšnji odstop via_ de. ker je glasovanje dokazalo, da vlada ni izgubila le zaupanja dežele, temveč tudi zaupanje svojih lastnih pristašev. Ob začetku nove poslovne do be oc'br0 parlament s prestolnim govorom, ki vsebuje za- konski načrt za naslednjih dvanajst mesecev. Za vprašanja določeni čas sj*ada med najvažnejše v parlamentarnem življenju. Ttfaja le po eno uro ob ponedeljkih, torkih, sredah in četrtkih, to da v teh urah se dela zgodovina mnogo hitreje in odločneje kot v katerem koli drugem Času parlamentarnega zasedanja. Člani opozicije se izdatno poslužujejo časa za vprašanja. Vsak član ima pravico vprašati, vsakega ministra o kaki javni zadevi, za katero je minister odgovoren. To se nekam lepo sliši, pa ni tako. Izvzemšj posebne primere mora biti vsako vprašanje vsaj en č'an peej, preden naj- sledi odgovor, ai dnevnem redu zbornice, To pa zato, da ima minister priliko pripraviti svoj odgovor. Vsa vprašanja, ki so oddana tajniku na mizo/ pa ne pridejo ^Aromatično na dnevni 1 red. Najprej jih natančno prouče in nekatere jz določenih razlogov tudi odklonijo, na pr. ker vprašanje . nima nobenega opravka z vladnimi zacievami ali ker bi njegova oblika utegnila žaliti kako prijateljsko državo. Ta cenzura se občutno uveljavlja. Minister ni dolžan odgovo riti na vprašanje in odgovor lahko odkloni, ako bi nasprotoval javnim interesom. Vsako vprašanje stane dva funtšter-linga. Dnevno odgovore ministri na okoli sto vprašanj, po največ ustno. Velik aparat mo ških in žensk je zaposlen vse leto z zbiranjem snovi za odgovore na vprašanja. Brzojavke v najoddaljenejše kraje sve ta in telefonski razgovori na velike daljave spac'ajo k pomožnim sredstvom za hitre in tečne odgovore. Ta skupna informacija služi za uradni odgovor, ki ga minister prečita pred zbornico. Ce pa opozicija st a vi ja še do polnilna vprašanja in minister nima pri roki nobenega stro kovnjaka, mora biti v svojih odgovorih izredno previden, da ne obveže vlade za nekaj, kar je proti njenim namenom. Člani opozicije se posebno radi poslužujejo dopolnilnih vprašanj. da bj spravili vlado v zadrego. V. P. Veliko zanimanje za razstavo narodnoosvobodilne borbe v Beogradu Razstavo dokumentov in predmetov iz narodnoosvobo dilne borbe v Beogradu si je ogledalo že okrog 400.000 ljudi. V sedmih debelih knjigah so zabeležili svoje vtise s te po membne razstave pionirji, mladina, delavci, študenti, kmetje, ženske, umetniki, vojaki, ljudje iz raznih krajev-in vseh poklicev. Angleški parlament Letno povprečje 1949, leta j’e znašalo 49,15 in 1950. leta pa 48,49. Pri tem lahko opazimo dv^i padca in dva dviga indeksa v zadnjih letih. Prvo je padel 1950 leta (to se pravi pred korejsko vojno). Drugi padec, ali točrraje povedano zastoj, pa o pažamo prav sedaj. Zadnji skok tega indeksa se je izvršil v zelo kratkem času, saj ni preteklo od novega dviga cen niti leto. Od aprila 3950 leta do aprila letos so se splošni življenjski stroški povečali kar za 11,8 odstotkov. Zanimivo je, da se niso povečali v največji meri prav v sedežih velikih industrijsko do bro razvitih pokrajin, kot je na primer Milan (porast za 6,9 odstotkov) ali Bologna (po rast za 6,8 odstotkov) medtem, ko so v južnih, predvsem po 1 jedrskih predelih, zaznamovali zelo velike skoke mnog0 nad splošnim italijanskim povprečjem. Tako zaznamuje Neapelj skok za 14,8 odstctfkov, Bari za 16,8 cfds to tikov. Potfenza za 15,4 in Reggio Calabria pa ima svojevrsten žalosten rekord z 19,1 odstotkov. V južni Italiji so se življenjski stroški povečali v najvišji meri. Ni pa enakega povečanja v plačali. Prejemi kmetijskih delavcev so se v istem obdobju povečali komaj za neporočene za 41,4 odstotke in za poročene za 40,9 odstotkov. Vštric s porastom1 življenjskih stroškov gredo edino prejemki v industriji in deloma prejemki državnih uradnikov Prejemki transportnih in uslužbencev zaposlenih v trgovini pa še zdaleč niso dosegli istega skoka, kot ga izkazujejo življenjski stroški. Seveda niti višina plač ne pove dokončno, kakšen je dejanski življenjski standard. Statistični podatki, pa kakor bi bili objektivni in točn-i, ne mo rejo upoštevati vseh podrobno sti, ki vplivajo na standard Brez dvema pa je tretji, najvažnejši podatek za standard število zaposlenih in število brezpdselnih. Prav te številke pa je v Italiji zelo težko ugotoviti. Poleg tega je resničnf) težko opredeliti .povprečno -italijansko kmečko družino in do ločiti koliko jih je v njej dejansko brezposelnih. Velika večina kmečkega prebivalstva, predvsem v južrrh pokrajinah, je dejansko brezposelna in oStaja na zemlji samo zato, ker ne najde dela. Boren košček zemlje ji pa nudi vseeno, revno sicer, a le sredstvo za preživljanje. Uradna statistika računa, da je sedaj ckoli tri milijone brezposelnih. To število raste iz leta v leto, predvsem zaradi zelo naglega naravnega prirasta prebivalstva. O tržaškem indeksu življenjskih stroškov smo že obširno razpravljali. Tudi tu ima iste tendence, ki se opažajo v Italiji. To je razumljivo, saj je Trst s celo vrsto gospodarskih dogovorov zelo tesno povezan na Italijo. Vendar vplivajo na njega tudi drugi faktorji in je nekoliko bolj občutljiv za ko njun-kturna kolebanja v svetu. Za primerjavo z Italijo (primerjava ni popolnoma točna, ker niso metode docela iste) vzemimo zopet mesece: januar 47,18; februar 47,69; marec 47,71; april 49,36; maj 50,02; junij 50.00; julij 49,12 in avgust 48,83. Predlansko povprečje je znašalo 48,87 in lansko 46,13. Zanimivo je, c*a je indeks vedno nekoliko pod italijan- skim povprečjem. Poleg tega se je znižanje 1950 leta • in zadnjih d"veh obravnavanih mesecev tega leta mnogo močneje odrazilo, kc-t se je y Italijanski repuibliki. ganski slovar in angleškocigan-ski slovar, objavil pa je tudi 11 raznih znanstvenih del o tem jeziku, ki so izšla v Liver. poolu. Izdal je tudi razpravo o jugoslovanskih Ciganih po ciganskih legendah, ki jih je zbral ko je deU časa živel v ciganskih taboriščih. Prevedel je tudi sv. pismo v ciganski jezik. Delo jugoslovanskega strokovnjaka o ciganskem jeziku Orientalistični institut v Sarajevu je izdal te dni znanstve- j no delo «Prepozitivnj in post-| pozitivni člen v gurbetski govorici« izpod peresa Rada Uhli-ka. U-hlik proučuje narečja ci.; 00 vagonov tobaka. Drniš Sinj . ; m Split, kjer se giblje donos ganskega jezika v Jugoslaviji. od 27 do 32 kg na tisož gtebel Objavil je ze nekaj ciganskih, Prihodnje leto bodo prepustili pesmaric, Srbsko-hrvatsko-ci-! saditev tobaka kmetom. V DALMACIJI BODO ODKUPILI NAD 190 VAGONOV TOBAKA | Po dosedanjih podatkih bedo , odkupili letos v Dalmaciji nad KAJ PRAVI KAPLAN V BENEČIJI, KI GOVORI ^SLOVENSKO NAREČJE« Ml SMO BOLJ ITALIJANI kot oni v Milanu“ Redko kdo bi si lahko mislil, da bo proti koncu oktobra našel v Beneški Sloveniji še vse grozdje na trtah. Prej bi verjel govpricam, da pijejo že sladko kapljico in popevajo, da odmeva med hribovjem. Vendar bi se pošteno uštel. V Beneški Sloveniji odnosno vsaj v tistem delu okoli Raven, Oblice in Zamirja je črno ame-rikansko grozdje še vse na trtah in šele te dni &o se prvi vinogradniki odločili, da ga po-trgajo. Najbolj verjetno so počakali s trgatvijo zaradi močnega sonca, ki že nekaj tednov pošteno pripeka v brajde in ustvarja v grozdih večje količine sladkorja, kar bo pri vretju dalo višji odstotek alkohola. In Benečani cenijo kapljico, ki ogreje ušesa. Kdo bi je pa ne nes njihovem mestu, če bi motal po ure in ure gristi v strme bregove in prenašati na hrbtu onrtnjake, v katere lahko skri,ejo človeka in pol. Motor je brnel in vlekel kot za stavo. Iz Zamira je peljala vozna pot v Ravne, ki so ležala precej i:isoko i' strmem hribu. Ljudje so občudovali vozilo, še bolj pa so se ga veselili otroci■, ki so ravnokar pritekli iz šole in med seboj na ves glas kričali po slovensko, saj drugega jezika itak ne znajo. Kdo ve, če s0 kdaj že videli to čudo. Ob pogledu nanje se zazdi človeku, kot da vidi šolarčke nekje v Sloveniji. Vsi so svetlolasi, preko hrbta jim visijo majhni in obrabljeni šolski nahrbtniki. Razigrani hitijo proti domu in pri tem ne mislijo, da bodo morah v najbližji bodočnosti okusiti vrsto grenkih spoznanj. V vaši nimajo gostilne, kjer bi popotnemu postregli z jedačo in pijačo. Vas je revna in ljudje se v glavnem prehranjujejo s polento. Iz Raven pelje v vas Oblice nevozna pot «mulatiera». Napravili smo nekaj korakov po njej, ko ugledamo pod bregom družino, ki trga grozdje. Želodec se je že precej oglašal, zato smo pristopili bliže in jxn'pra-šali kmeta, če bi lahko utrgali nekaj grozdov. Prijazno je odgovoril, naj si jih ie ■natrgamo kolikor nas je vdlja. Medtem se je razvil kratek pogovor, v katerega sta se vpletli tudi hčerka in mati. Vsi so govorili le- zEtvi : mu Poletja se to*Vlna irans,ke ali sS* in °d' tedaj jie &r«*nji Vzhod vedno po slovensko narečje. Ob poti proti Oblicam smo srečali še veliko ljudi. Nekateri SO trgali grozdje, drugi pa so klatili kostanj, Na nekaterih krajih, je bila pot popolnoma zasuta s kostanjevimi bodicami ki so zaradi dozorelosti počile in pokazale temnorjavo barvo zrelih kostanjev. Vas Oblice je skoraj pol ure hoda iz Raven. Leži visoko na hribu in je nekoliko večja kot Ravne. Ima tudi svojo kapia-nijo s CicigOjem dpn Franče-škom na čelu. K njemu smo se namenili. Našli smo ga na domu poleg cerkve. Soba je bila svetla in zračna. Iz nje je bilo videti na bližnji hrib in v dolino, kar je dajalo občutek bivanja v gorah. V kotu je imel don Cicigoj priprav■-Ijeno pisalno mizo, na kateri »o bili razvrščeni razni molitveniki, politični časepisi itd. K.nxalu smp se znašli sredi razgovora. «Pri nas — je dejal med drugim — je bil vedno visoko razvit italijanski duh in m oštajamd, kljub temu da govorimo slovensko narečje, ki nam ga ustava ne prepoveduje, zi>esti Italijani, bel j Italijani kot pa oni v Milanu, Torinu itd.» Videli smo bradatega: kaplanovega prijatelja, fci je utegnil biti tudi ministrant ali pa cerkovnik, kako je pritrdil vsaki kaplanovi trditvi in zanikal vse, kar je tudi kaplan zanikal. Tako kot on delajo tudi drugi Benečani v zakotnih vaseh, ker j-m primanjkuje kulture, da bi se s svojim razumom dokopali do določenih vprašanj. Kaplanov vpliv v vasi je torej nedvomno velik in zato bi moral bolj paziti na sv6jo vlogo dušnega pastirja v teh narodno ogroženih slovenskih krajih. Namesto mračnega stališča in bojazni pred Vatikanovo obsodbo bi moralo zavzeti odloično stališče slovenske duhovščine. Prekiniti je treba z dosedanjo prakso in pričeti s prebujanjem narodne zavesti. Italijanska ustava slovenskemu ljudstvu «ne prepoveduje» uporabe slovenskega jezika. Kavno nasprotno je zapisan člen, ki jamči spoštovanje narodnih manjšin, tega bi se morali duhovniki po Benečiji temeljiteje zavedati. G. V. 'ji Vzi10(jPTo‘ZV0'd,1ii nafte. ima namreč naj. i 1 5s**2? na*e tia svštu, za ^i«(^tin- nai°. da znašajo V? t>rPrt ®redr|ii vzhod še JPetroieJskl kapital na Srednjem vzhodu \NalcT°st P‘'’-4 drugimi Ero;, ^*roleja, da so ^ 4 ni? (Va^a*ni stl'°ški raz- ^0t drugod1 zara-'>ijlPrictg* Pogoje ,'4 Ara'^i ko"ec Nul’ fci centov, v Ve- Sto?14 la Svdtrugi na j večji .* j 1 terr. ni • Pa cen" \ ^istoVhj0 računani dav. tv^to " n,i ZS da je V^tj5 tla -račal svoki Prvila POli je ačai svojt Ja že prea N^ala’1 pIT^ent naf- >kovan-3a> ‘°da od (X k biu 3 pa do pro. ^ Pwt' P‘ -t;rv„, * A«gi«ž ■v*« n«fte koncesijo za i^J^niu h maJ“ «*, V lej Pa » jo za-Ct’ to it 26. ma- ja 1908, Koliko stroškov je bilo potrebnih za prve korake petrolejske industrije, jt težavno izračunati; vidimo pa tudi v drugih državah, da se je ta industrijska panoga zelo počasi razvijala, čeprav je bij kapitalistični interes, da pride čimprej do proizvodnje, da bi se obreetov-al naloženi kapital. Toda sama proizvodnja še ni vse. Za prevoz nafte, po cevo Vfdih in ladjah so potrebne nadaljnje investicije, nadalje stanejo ogromno modeme rafi nerije nafte, da ne govorimo še končno o distribuciji nafte, ki zahteva tudi investicije, ki postajajo vedno večje, čim bolj se razvijata avtomobilski in le. talski promet. Zti petrolejsko industrije-Srednjega vzhoda računajo, da so Angleži in Amerikanci vanjo investirali nad 1 milijardo dolarjev, kar je seveda malo v primerf z investicijami v ZDA samih. V zvezi s tem je zanimivo proučevati vdor zarodnega kapitala v to pant-go ndustrije na Srednjem vzhodu. Pri km ne gre samo za angleški in ameriški kapital, ampak tudi za francoskega in holandskega, od katerih je slednji tu. di važen v svetovni industriji nafte. Zgodovinska slika tega razvoja nam kaže. da so bili prvi v tej panogi Angteži, ki so kot že navedbn0 pridobili prvo koncesijo leta 1901. To je bila koncesija W. K. d'Arcyja (e polnim imenem Will'am Knovv d’Arcy), ki se je nekako pred pol stoletja izselil iz Anglije v Avstralijo, kjer si je napravil znatno premoženje. Ko pa je čital razpravo francoskega geologa in arheologa de Morgana, ki je opozoril na rabo petroleja v Perziji že pred tisoč leti, je postal pozoren. V itarih časih so namreč že uporabljali v Perziji petrolej za razsvetljavo in k;ot sredstvo za omiljenjie srbečice in garij pri kamelah. Petrolejski plini, ki so uhajali iz odprtin, nad katere so Zorcastrovi verniki velikokrat nam-emo postavljali svoje templje ognja, so st izkazali pri navidezno čudovitih načinih, kako »o prihajali iz zemlje zg neizčrpen vir goriva za večni ogenj. Bitumen so večkrat uporabljali kot orniet ali stavbno gradivo. S temi mislimi je začel d*Arcy raziskovati Perzijo. Ko je odkril petrolej in ga začej izkoriščati, pa je že namesto posameznega kapitalističnega podjetnika, sto. pila velika kapitalistična delniška družba. To je bila Anglo-perzijska petrolejska družba (katere ime je bilo leta 1935 spremenjeno v Angloiranska petrolejska družba), ki je bila ustanovljena v aprilu 1909 in je prevzela d’Arcyjevo koncesijo ter je zgradil^ najprej cevo vod odi petrolejskih polj do rafinerije v Abadanu, Gradnja rafinerije v Abadanu se je začela pozimi leta 1909—1910 in je bila dokončana 1912. Ata-danska rafinerija je danes naj večja petrolejska rafinerija na svetu. Poteklo je torei 12 let odkar je bila uveljavljena d’Ar-‘yjeva koncesija, do trenutka ko je prišel rafiniran perzijski petrolej na svetovni tr^ Jran-’ei ip dospel znatne uspehe na svetovnem trgu, to-(rj že pred prvo svetovno voj. no. Izredne važnosti pa je po tal za Anglijo v p-rvi svetov- ni vojni ko je bila zar pletena v vojno s Turčijo, ki je ogrožala tudi perzijske vrelca. V tej dobi je Angloperzij-ska družba začeia graditi svo jo mornarico tankovskih ladij za prevoz nafte in proizvodbv; njena tankovska momarica je štela konec leta 1949 že 159 oceanskih ladij z okoli 2 milijona bruton in jo upravlja po sebna družba-: British Tanker Company. Angloiranska petrolej, diruž. ba pa ni imela satno perzijskega petroleja. Njena pozornost je bila kaj kmalu obrnjena tudi v Irak, ki je nasledil Turčijo na svojem področ ju, z e v prvi svetovni vojni je bil boj zaveznikov proti Turčiji tudi boj za mosulski petrolej, Vjer pa je bil še en- važen partner, to je bila cesarska Nemčija, Leta 1918 ie cesarska Nemčija odpadla "kot konkurent za 1» vrvice in nastala je iraška država, ki se je razvila iz prvotnega an_ jieškega mandata nad tem >zemljem. S to novo državo jt bilo treba skleniti pogodbo za koncesije. To koncesijo je dobila mešana družba iraq Petroleum Company Limited, ki jt štela med svojimi delničarji največje petrolejske družbe sveta. To so bate: Angloiranska družba 23.75 odst. skupina Shell 23.75 odist. Comipagnie francaise d-es petroies 23.75 odst., Standardi Oil Companv of New Jer. sey 11.875 odst., Socony—Vac-cu«m Oil Company 11.875 odst. ter C. S. Gulbenkian (Armenec po rojstvu, sedaj angleški državljan, ki živi v Lizboni) 5 odst, Vidimo torej, da je sedaj že pristopil tudi ameriški kapital in da so začeli sodelovati naj večji interesenti za nafto. Predvsem je to skupina Shell, kar je dejansko okrajšava za skupino Royai Duteh—-Shell, v kateri sodelujeta zopet angleški in holandski kapital, mnogo delničarjev te družbe pa je tudi v Franciji in Belgiji. Nadalje sodeluje pr; iraški družbi tudi navedena francoska družba, katere 40 odst. delnic je v državnih rokah. Končno sta dve ameriški družbi, ki sta ustanovili za upravljanje svoje udeležbe pri iraškem petroleju družbo Near East Develop-ment Cornipany. Seveda pa omenjena Iraška petrolejska družba ni sama koncesionarka na vsem pod roč ju. Od 1925 dalji; ima koncesi jo za iskanje petroleja v delu Iraka tudi Khanaqin Oil Com-pany, katere vse delnice so v rokah Angloiranske družbe (ta družba še- ne producira). Nadalje imata koncesiji za i2iko riščanje nafte na delu Iraka še Mosul Petroleum Company in Basrah Petroleum Campa-ny) prva od 1932, druga od 1938), ki sta oibe last Iraške petrolejske družbe; mosul ski petrolej se že producira, druga družba pa zaenkrat še ne pro ducira. Od leta 1925 pa se je začel pojavljati na Srednjem vzhodu tudi že samostojno ameriški kapital. Prva ameriška družba, ki jo srečamo na Srednjem vzhodu, je bila Easterm in General Syndicate, kateri j€ dal koncesijo bahreinski šeik (Bahl rein j-e otok na jugu perzijskega zaJiva, ,včverno od arabskega polotoka ter je pod britskim protektoratom). Leta 1927 je bila koncesija prenesena na Eastern Gulf Company, zopet ameriško družbo. Ta j>e prepustila svojo bahreinsko koncesijo nadalje ameriški Standard Oil Company of California, ki si j« ustanovila družbo Bahrein Petroleum- Oompany, ki je registrirana v Kanadi, Leta 1936 je Standard Oil of California prepustila 50 odist. delnic ameriški družbi Texas Oil Compa-ny, ki je četrta največja ameriška petrolejska družba in imata torej bahreinski petrolej v rokah dve ameriški družbi, ki sta začelj izkoriščati te vrelce leta 1933, to je tistega leta, ko jie' ameriški kapital odločilno posegel v to industrijsko panogo na Srednjem vzhodu. Takrat si je namreč pridobila prve koncesije v Saudovi Arabiji a-rr-eriška Standard Oil of Cali-fomia, ki pa je kasneje delila svoje delnice z drugimi ameriškimi družbama in- tako je nastala družba Arabian American Oil Company (sedanji naziv družbe datira iz leta 1944) ali skrajšano Aratneo. Ta je danit s eden naj večjih producentov na svetu. Nadalje si delita petrolejske koncesije v Kuwaitu Angloiranska družba in ameriška Gulf Exploration Corporation. Ku-wait je državica pod angleškim protektoratom y severnem per. daje nafto šele odi leta 1946, toda danes v največji meri nadomešča iransko nafto. Najnovejši producent nafte pa je Qo-tar, ki mu načeluje šejk pod angleškim protektoralofti. Qa-tarskj petrolej izkorišča Petro leum Development (Qatar,i, ka. tere vse delnice so v rokah Iraške petrolejske družbe. Koncesija datira .iz leta 1935, proiz. vodnja pa se je začela leta 1949 in Qatar že stepa v vrsL velikih producentov. Iraška petrolejska družba si je zagotovila koncesije tudi v delu Sirije, v Jordaniji ter v Mascatu in Otna-nu nec/K-.V- m sultanatu na vzhodu arabskega polotoka, in končno na piratski obali, (šejkatih pod angleškim protektoratom na vzhodni obali Ara/bije). Vsa ta ozemlja pa za sedaj še ne producirajo nsf_ te. Iz tega vidimo, da so si angleški in ameriški kapital, pre. ko Iraške petrolejske družbe pa tudi francoski in nizozemski kapital pridobil; vse koncesije v vzhodnih petrolejskih državah in obvladaj0 ne samo 40 odst. zalog, ampak tudi že šesti, no petrolejske proizvodnje sveta in ta delež se vedno bolj veča. D. P. A. I I I" I i p Genovska depresija še vedno V 1% Am r vPl'v^ na to» da imamo pri nas | l\LIVlL °blačno vreme in precejšnjo burjo. Tudi danes ni predvidevati nobene posebne spremembe, vendar je upati, da se bo vreme v prihodnjih dnevih vsaj za nekaj časa izboljšalo. V Trstu je bila včeraj najndžja temperatura 12.4; najvišja pa 16.8. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 27. OKTOBRA 1951 Ima ::::: lllljll .. II 1 ,j' i''..'! Hira šil 111 jjl: !i. ii! |||„ lil i: :: : ;:•!:• ;{ ii” ii? ii' ii i;!!!i i 5ii : i ii \M 8»H* ZBOROVANJE ZA MIR1 Pridejo, ne pridejo... in mednarodno sodelovanje o Zagrebu Tako mi mislimo: (Nadaljevanje s 1. strani) tudi Mazzini. Jugoslovanski pri 3 at el ji mi bodo dovolili, da jih spomnim na njegova «Slovan-ska pisma«. Ce hočete dati zbo. rovanju za mir v Zagrebu neko ime, ga krstite za sestanek, ki )e hotel odrediti ustavne smernice nove svetovne demokracije. Osrednja linija v idejah tega zborovanja je po mojem mnenju dobro izražena v načrtu, ki ga vsebuje poročilo Josipa Vidmarja. Zaito ima ta predlog mojo prisrčno podporo, in mislim, da tudi vseh ostalih italijanskih delegatov,. Naša navzočnost v Zagrebu ima smisel in pomen, ki ga to zborovanje, upam, ne bo prezrlo. Italijanski demokrati so imeli za, svojo dolžnost, da izrazijo svoje simpatije za jugoslovansko ljudstvo, za njegovo junaško borbo, za njegovo stanovitno hrabrost in za vse napore pri graditvi. Prelom s sovjetskim sistemom postavlja predenj nova vprašanja in težave, ki se jih to ljudstvo gotovo popolnoma zaveda. Jugoslovansko ljudstvo mora najti tip in vzgled poliitične. socialne in gospodarske organizacije, ki mu bo zagotovilo višjo raven civilizacije in večjo blaginjo, kot je v deželah na oni strani zanese.To je pogoj za njegovo moč izžarevanja. Z njegovim težkim delom so iskrene želje italijanskih demokratov. Ljudje dobre volje, ki so se tukaj zbrali, vedo, da mir ni rezultat raznih govorov, pa tudi ne dar 'oožji, temveč osvajanje in graditev iz dneva v dan. delo organizacije, ki zahteva jasno zavest in nepopustljiv napor«. Popoldne je govoril še Ms«r. dr. Svetozar Rittig, ki je dejal, da bi bilo logično, da bi na tem zborovanju izpolnili praznino v listini OZN, ki je omogočila politiko sebičnih nacionalističnih interesov, zborovanje naj bi proučilo tozadevne predloge dr-Vlade Simiča m jih poslalo glavni skupščini OZN. Na kpn-cu je Msgr. Rittig obvestil zborovalce, da je prejel od hrvaških škofov sporočilo, da bodo v nedeljo v vseh katoliških cerkvah po Hrvatskem brali velike mase za rešitev miru v sivetu. Znana ameriška pevka in javna delavka Lilian Evantl je govorila o vlogi glasbe pri vzpostavljanju miru v svetu. Zadnji govornik na popoldanski seji je bil bivši . belgijsiki minister Auguste Buisseret, bivši kandidat za tržaškega guvernerja. ki je dejal, da mir ne sme temeljiti na šibkosti in strahopetnem kapitulanstvu. temveč na resnici, moči, pa tudi fizični hrabrosti. Ugotovil je, da je ozračje na zborovanju izvrstno, nujni manjši spori pa samo koristijo razčiščevanju tniienj. Današnji predpoldan?ki seji je piea=edovala Dorothy Ma-yer iz ZDA, prva ženska za predsedniško mizo na zagrebškem zboi ovsnju za mir, ki tra. ja danes že četrti dan v slavni Sabornici, v kateri je bila pred 33 leti 29. oktobra proglašena odcepitev vseh jugoslovanskih dežel do avstroogrske monarhije (to je skoraj te.-.en dni poprej, ko so se Italijan ki bersaljeri izkrcali v Trstu). Predsednica je povedala, da je še prijavljenih nič manj kot 51 govornikov, zato bo v akemu čas omejen na pet do deset fflj. nut. danes pa bo potiebna tudi nočna seja. Drugi indijski delegat Pra-baker Padhye je v svojem govoru poveličeval pokojnega borca za niir Mahatmo Gandhi. ja, katerega nauk ima, je rekel delegat, danes še prav posebno veljavo. «Veiidar pa Uandhi ni bil za mir za vsako ceno. ker ni bil defetist, kajti sicer ne bi bil tako velik revolucionar«, je poudaril delegat iz daljne Indi. je. Dejal je, da želi, da bi to zborovanje postalo simbol «tretje sile«, kar pa ne pomeni odrekanja sodelovanju z bloki narodov. Predlagal je. naj bi zborovanje izvolilo posebno komisijo, ki bi proučila v?e mož- nosti mednarodnega sodelovanja. Nato je še predlagal, naj bi zborovanje prišlo do prakt.č. nega sklepa — do ustanovitve posebne organizacije, ki bi imela za cilj predvsem kulturno sodelovanje med narodi, objavljala prevode iz vseh literatur, prirejala gledališke turneje itd. Francoz Andre Lafond je govoril kot predstavnik sindikalnih organizacij in citiral besede maršala Tita na nedavnem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije v Zagrebu, ko je govoril o policijskih metodah, s katerimi obravnavajo sovjetske delavce 30 let po Oktobrski revoluciji. «Naša želja — je zaključil Lafondi — je, da bi po tem zbo. rovanju miru v Zagrebu izvoljeni odbor pripravil širši svetovni kongres, ki bn zbral v^e iniciative resničnih borcev za mir in pomagal širokim slojem delavskega razreda vsega sveta v borbi za mir v svobodi, kajti mir in svoboda sta nedeljiva enota. Grški delegat Argyropulos je dejal, da je eden glavnih vzrokov vojne nevarna okoliščina dominacije in nespoštovanja načela enakopravnosti. posebn0 med velikimi in malimi državami. «Tukaj v Jugoslaviji si je lahko razlagati načela, kajti to je koncepcija uglednega voditelja te države: nobenega skrb. ništva, temveč enakopravno so. delovanje!« Stuart Morris jz Anglije je govoril nato kot predsednik britanskega odbora za mir. Poudaril je, da je imel že prej priložnost, da v Jugoslaviji sami razišče, ali so resnične sovjetske obtožbe, da je Jugoslavija kriva za napetost v svetu. Morris je dejal, da je pristaš nevtralnega bloka namesto atlantskega pakta, v katerem bi poleg Velike Britanije bili tudi nevtralna Nemč ja in prijateljska Francija. «Ce ne bo razorožitve, je neizbežna tekma v oboroževanju. Zaradi tega moramo propagirati proti vsem vojnam in se boriti za pravice človeka in za pravice vesti vsakega človeka«. Nato je navedel primer Indije, to je odpor brez uporabe sile. Francoz Michel Texier zastopa Združenje «Artisans de la Paix» in druge mirovne org ni. zacije, kj so zbrane okoli »Akcijskega odbora za svetovni mir« in končno še «republik.n-sko zvezo bivših borcev«. Te organizacije niso politične, borijo pa se za mir, zato se njihovi predstavniki ne omejujejo na nekdanjo pacifistično p a-kso, ki se je zadovoljevala z neposlušnostjo v miru in vojni. Takšen pacifizem je danes nezadosten. je dejal Texier, mnogo važneje je, kaj bomo Povzeli. da do vojne sploh ne pri. de, «Brez dvoma bi obstoj mednarodne tretje sile predstavljal faktor miru. Vendar je izven dvoma, da Evropa ne bi mogla izvršiti svoje vloge tret. je sile, če bi ta bila brez primerne socialne vsebine. Evropa bi morala nuditi drugim zgled socialnega napredka in 'r tem primeru bi mogli evropski delavci v Evropi vdihniti svojo voljo, voljo m:ru. Razumljivo, da svetovne sile ki tvorijo jedro blokov, niso iskreno pripravljene olajšati ustvarjenje take Evrope. Zaradi polit č-nih, vojaških in gospodarskih razlogov poskuša ena in druga sila, da bj čim močneje zajela male in srednje države, to pa je že samo po sebi zadosten razlog, da smo nezaupljivi, ko se govori o sporazumu med temi svetovnimi silami. Vsak spor med temi bloki bi se lahko spremenil v novo razdelitev sveta, ustvarjenje novih interesnih sfer. Nikar se ne varajmo, pakt med tremi, štirimi ali petimi bi bil končno vendar, le samo pakt med dvema. Takšne pakte je treba končno zame. njati s pakti med narodi. Menim da bi sporazum moral biti v bistvu delo skupščine narodov, svetovnega parlamenta, ki bi pomagal OZN, ki kljub vsem svoiim napakam je in ostane edino upanje, da se svet združi na demokratičen nač n. S. RENKO _ Sovjetki ostanejo Sovjeti. Strašno bi radi bili dragoceni. Kot osamele dame v svoji tretji mladosti se pustijo prositi za razna tekmovanja. Radi bi sodelovali, pa se bojijo, da bi zapustili slab vtis. Poleg tega je lepo čitati v listih, da so vsaj nekje zaželeni. Dvakrat so v zadnjem Sasu pripomogli sovjetskim moštvom njihovi sodniki do zmage: na mladinskem festivalu v Berlinu je zmagal sicer moskovski Dinamo; a ob nedojemljivem žvižganju šestdeset tisoč mladih «prijateljev miru«, fci reakcionarno v športu še vedno vidijo le šport. Na evropskem prvenstvu v odbojki so Sovjeti zopet zmagali. Občinstvo pa jih je izžvižgalo, na sodnika metalo gnila jajca in nosilo na rokah Cehoslovake. ki so izgubili prvenstvo po višji volji. Dviganje uteži je dviganj? uteži. Tu niti sovjetski sodnik ne zaleže. Zmoreš toliko, dobro, si pi-vi; ne zmoreš? pojdi domov. In to ne diši. «Rusi pridejo« — zaupa pred dnevi generalni sekretar mednarodne težkoatletske zveze Jean Dame — «Dobil sem že njihov oficialni pristanek«. «Rusi ne Pridejoit, se je razširilo po Milanu. Nihče ni vedel vira, kaj šele razloga. «Rusi so na Dunaju, a ne pridejo v Milan» telefonira dopisnik iz avstrijske prestolnice. Prišli so, da se pomerijo z avstrijsko reprezentanco, a ta je skoraj v celoti odpotovala na svetovno prvenstvo. Tako bodo baje nastopili v neslužbenem dvoboju proti rezervam. Mogoče se v zadnjem trenutku celo premislijo in prekoračijo Alpe. Lahko pa kot pri mnogih prejšnjih evropskih in drugih prvenstvih gredo v Pia. go, zaradi nas tudi v Budimpešto, zberejo satelite, rečejo: ti boš dvignil toliko, oni toliko, mi toliko. In Sovjeti bodo zmagovalci pravega prvenstva naprednega, ki je seveda zdaleč boljše od službenega. Za nekaj mesecev bo potem mir. Prihodnje poletje: «Rusi I na poti«. vSovjetov ne bo«. «Ru-I si so u Pragi, kjer bodo skupno z ostalimi demokrati po kazali s svojimi rezultati, da so za mir«. Kot Zaitopek v ostalem, ki je v svojem rekordnem teku mislil na velikega Stalina. Lars Hall svetovni prvak v modernem peteroboju HELSINBORG, 25. — Konča, lo se je tretje svetovno prvenstvo v modernem pentathlonu. Zmagal je Sved Lars Hall; v petih preizkušnjah je imel samo 22 odbitkov (2-9-4-1-6). V današnjem cross-countryu je Hall bil šesti. Vrstni red tega današnjega tekmovanja: 1. Wehlin (Švedska) 15:40.0; 2. Vilkko (Finska) 15:43.2; 3. Platan (Finska) 15:57.1; 4. Per-cy (V. B.) 16:02.1; 5. Taalikka (Finska) 16:12.8. , Končni vrstni red: 1. Lars Hall (Švedska) 22; 2. Vilkko (Finska) 24; 3. Lindqvist (Švedska) 27; 4. Wehlin (Švedska) 38; 5. Medeiros (Brasilija) 45; 6. Platan (Finska) 52; 7. Borges (Brasilija) 52. V plasmanu narodov je prva Švedska s 87 točkami pred Finsko 148; Brazilijo 152; Anglijo 204; Francijo, ZDA, Italijo in Dansko. * * * OSLO, 26. — Oslo postaja vedno bolj «olimpijsko». Ta teden so obiskali mesto člani švicarskega olimpijskega komiteja, te dni so napovedani Itdlijani in Japonci, ki se hočejo osebno prepričati o pripravah in progah. Druge delegacije bodo obi. skale Norveško prestolnico v začetku novembra. Avstralska vlada je rekla ne CAMBERRA. 26. — Avstralska vlada ne bo dala organizatorjem olimpiade potrebnih fondov za ureditev športnih igrišč na prostorih melbournskega velesejma. Avstralci išče. jo nove primerne terene, ka- pridejo na olimpiado». «So že I tere bi država finansirala. POZORI nesna razprodaja po izredno nizkih cenah moški plašči od 4.800 lir navzgor deške obleke moški jopiči moške obleke >/ 900 3.800 5.600 velika izbira moških kompletnih oblek, dežnih plaščev, moških hlač in volnenega blaga. Trgovina ALLE GRAMI FABUCHE Trst Largo Barriera Vecchia 15. Lastnik L Bront IZKORISTITE PRILIKO! Atalamta - Convo Fioreni ina-Sa m pdor ia Juventus - Udi nese Lazšo - Torino Legnano - Padova Milam - Bologna Napoii - Pro Patria Novara - Palermo Spal - Inter Triestina - Lucchese Marzotto - Roma Monza - Caisnia Ptombino - Reggiama Siracusa - Vicema Venezia - Stabia Dinamo - Crvena zvezda Partizan - Hajduk Sarajevo - BSK Mačva - Napredak Spartak - Lokomotiva Prcleter O. - Odred Rabotnički - Budučnost Metalstc - Tekstilac Železničar - Vardar Kvarnier - Velež Prcleter Z. - Bokelj Dinamo (P) - Radnički I 2 1 1 . 1 1 2 x 1 1 1 x 2x1 1 x 2 x 1 1 1 x 1 1x2 1 2 x 1 1 X 2 2 x 1 DVIGANJE UTEŽI Začelo se je svetovno prvenstvo Gouda prvi v peresni kategoriji- MILAN, 26. — Z delilejem 16 držav udeleženk se je začelo svetovno prvenstvo v dviganju teži. Prvi rezultati iz aPailače ledun. Peresna kategorija: 1. Johan Runge (Danska) 97.500 kg; 2. Saved Khaliia Gouda (Egipt) 90 kg; 3. Vin-cenzo Giordano (Italija) 87,500 ke; in Juiian Creus (V. B.) 87.500 kg; 5. Max Heral (Franclja) 82 500 kg. Peresna kategorija (trzaj); 1. Sayed Kbalifa Gcuda (E-giDt) 97,500 kg; 2. Johan Runge (Danska), Vincenzo Giordano (Italija), Max Heral (Francija), Julian Creu (V. B.) 92,500 kg; 6. Osvald Junkes (Nemčija) 90 kg. A ved Khalifa Gouda le svetovni prvak svoje kategorije. S sunkom je dvignil 122,500 kg; drugi je bil Creus (V. B.) z isto utežjo. Dokončna lestvica peresne kategorije; 1. Gouda (Egipt) 310 kg; 2. Runge (Danska) 310 kg; 3. Creus (V. B.) 302,500 kg; 4. Heral (Francija) 295 kg; 5. Giordano (Italija) 295 kg. Naslov prvaka so dali Egipčanu, ker je bi[ lažji, čeprav je dvignil isto težo kot Danes Runge. ......... DANES PONOČI loe Ms - Rocky Martino RADIO Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta: 14.35: Baletna glasba; 18.00: Smetana: Vltava, simfonična pesnitev. — Slovenija: 12.00: Nekaj opernih uvertur; Veseli večer. - Trst II.: 12.26: Liszt: Madžarska fantazija; 21.00: Chopin: Koncert za klavir St. • Trst I.: 13.25: Pesmi in ritmi; 23.20: Plesna 20.00: NEW YORK, 26. — Joe Louis in Rocky Marciano, ki bosta boksala danes ponoči v Madison Square Gardenu, sta bila zjutraj pri tehtanju na sedežu boksarske komisije države Ne\v York. Louisova teža: 96.475 kg. Marciano: 84.711 kg. V Kopru bo 28. t. m. prvi del lahkoatletskega prvenstva STO Lahkoatletska sekcija ZDTV priredi za zaključek sezone prvenstvo STO v lahki atletiki. V nedeljo 28. t. m. je program tak: moški: 110 m zapreke, 100, 400, 1500 in 5000 m, skok v višino, troskok, met krogle in diska, štafeta 4 x 100. Ženske: 80 m zapreke, 100 in 800 m, krogla ter skok v višino. Druga nedelja: moški: 400 m zapreke, 200, 800 in 10.000 m, skok v daljino, met kopja in kladiva, ter štafeta 4 x 400 m. Zenske: 200 m, met diska in kopja, skok v daljino in štafeta 4 x 100.. Tekmovalci iz Trsta naj bodo 28. t. m. ob 7.45 pri ribarnici; tekmovanje se začne ob 9.30. V primeru slabega vremena se prvenstvo preloži za teden dni. Vse tekmovalce opozarjamo na točnost. Dva nova rekorda Wilhelma Helza na motorju 500 kubikov MUENCHEN, 26. — Nemški motoristični prvak Wilhelm Helz, ki je včeraj popravil dva svetovna rekorda za motorje 350 kubikov, je danes na isti cesti Muenchen . Ingolstadt tolkel dva druga svetovna rekorda, tokrat v kategoriji 500 kubikov. Kot včeraj je tudi danes vozil Helz na stroju znamke MSU. Na kilometru s startom z mesta je dosegel povprečno brzino 164 km na uro, na eno miljo pa povprečno brzino 184 km. Prejšnje rekorde je držal od leta 1937 Taruffi (Gilera) z brzinami 150 in 171 km. « * * Motoristični klub «Amatori» organizira v nedeljo 11. novem, bra dva izleta enega v Moto-vun, drugega v Tolmin. Vpisovanje na sedežu v Ul. Machiavelli 13, do petka 2. novembra t. 1. KINO V TBSTC Rossctti. 21.00: Gostovanje revije. Excelsior. 16.30: ((Ženinova mati», G. Tlerney. J, Lund. Nazionale. 16.00: «Tri tajne«, E. Parker, P. Neal Fenice. 16.30: «Nori šofer«, Red Skelton, D. Haven. Filodrammatico. 16.00: «Poslanica renegata«, G. Ford, Flemming. Arcobaleno. 14.30: «Rodolfo Valentino«, A. Dexter in Parker. Astra Ro rija«, Mayo, J. Cagney' Odeon. 16.00: «V tem naJ««^ ljenju«, O. D. Havilla^R Vis, G. Brent m Dennis " Radio. 16.00: «Med g, M. Murray, P. GoMV* m Hayward- g. Vittorla. 16.00: «Dekle ''sela' Grab le ln Ch. Sp lvak. Kino v Nabrežini v sobe v Jlrlnl I stolpca: trgovski 60, finančno- upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. ......... Odg urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski »vod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco t-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battlstl 301a-I Tel. 70 Ljubljana Tyr5eva 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska