GLASILO NE, PODPORNE JEDNOTE JH., pottdeljek, 6. decembra (Dec. «), 1926. Hubarrtplion jUUflft povišana mezda premogovnikih zde, ki je * villeki pogodbi. Pomeroy, O. — V tukajšnjem mestu in okolici prav malo občutijo procvitanje premogovniške industrije, akoravno akoraj delajo v vseh premogovnikih. Vsa občina še trpi zaradi pogona proti uniji rudarjev, ki eo ga premogovniški podjetniki vpri-•zorili v tem osamljenem kraju v državi Ohio. Rudar iz stavkokaškega rudnika je prišel v pisarno unije, ker ga je nekaj mučilo, kar ni mogel izračuniti. Kompanija je poviiala mezdo za j>et in dvajset odstotkov, toda rudar je delal, a našel ni nobene aprememhe v mezdi. Ko so premogovnike kompanije Pittsburgh, Dalter 6 Essex, Maynard in le dve druge manjie znižale mezde in so import irale atavkokaze z oddaljenih farm in človeških nižin v velikih mesti, so zniiale mezdo le pod lestvico izza leta 1917. Kompanije so povišale mezdo za 25 odstotkov, navzlic povlša-nju je pa mezda ie za 4 do 5 centov pod jacksonvillsko pogodbo Rudarji v teh neunijskttt-. premogovnikih nimajo svojega zaupnika pri tehtnici» in kako je brez zaupnika pri tehtnici, pa lahko vsak rudar zapoje pesmico, da se povilana mezda izgubi nekje v zraku. Železniške družbe eo oatale trmoglave na avojem stališču. Tudi posredovanje delavskega miaietra odklanjajo. Montreal, Can. — Kanadske železniške družbe ao oatale pri svojem zaključku glede povišanja mezde. To so povedale delavskemu ministru Peter Hee-nanu ko se je ponudil za posredovalca po tem, ko sta organizaciji sprevodnikov in zaviračev odglasovali za akcijo. Obe organizaciji sta predložili svoje zahteve odboru za izravnavo, katerega večina je odločila proti sprevodnikom in zeviračem, manj lina pa za lestodstotno povišanje mezde. Delavci, kt delajo v železniških delavnicah tudi zahtevajo Povišanje mezde, toda pogajanja so obstala na mrtvi točki. Kanadski železniški zakoni eo polni ovir proti stavkanju železničarjev, kajti zakon za industrijske spore zahteva, da se mora počakati na odlok odbora sa izravnsvo, preden se proglasi stavka. Tak odbor pa imenuje po potrebi vlada. Stavka sprevodnikov in zaviračev je sdaj legalna, ne pa drugih železniških uslužbencev. Železniški strojevodje niso prisadetl, je dejal neki odbornik organizacije železniških strojevodij. Ksj bodo strojevodji storili, ako se bo od njih zahtevalo, da vosjjo vlake z nesposobnimi ljudmi, je pa uvalevanjs vredno, je dodal odbornik. Vissvtlrslclr! ilslsvtkl VIMfflillHI OoldVeal kongres v Melboume, • Avstralija. — Vseavstralski strokovni kongres se vrši prihodnje leto v tem mestu. To je sklep delavskih svetov po Avstraliji. Kongres bo pološil industrijske in politične smernice za delavako strokovno gibanje. Nekatere unije sd ugovarjale sklicanju kongre-_ ss, da niso bili izVedaai vsi Okrog Itest^sto rudirjev, .^HfStlje^ utihnile, ko večina unij iz- vzdržali v slabih časih In so o-stali zvesti svoji organizaciji, daairavno jih je beda trla skozi tri leta, je dobilo delo VTnanjših premogovnikih, v katerih so u-vedene unijske razmere. Okrog devet sto rudarjev s? pa še nahaja v pomanjkanju. Unijski odborniki naglašajo, da bi poleti ti rudarji še nekako preživeli sobe in svoje družine, a zima je tukaj, z njo pa tudi trpljenje. In tako so ti rudarji prisiljeni zapustiti naselbino in svojce in iti za delom v druge Igraje, da dobe delo v unijskih premogovnikih. Hiznismani leže tako, kakor »o si postljali. Procvltale so samo kompanijske prodajalne v Rendu, dokler se ni ustanovila rudarska organizacija. Unija je izboljšala gospodarski položaj, da so rudarji lahko kupovali v neodvisnih prodajalnah. V čaau Ko>|HKlarske depresije Je bilo rudarjem izplačanih le $600,000 podpore. fie ti dolarji so šli vsi k neodvsinim trgovcem. Hiznismani so bili prvi pripravljeni pomagati podjetnikom, ko so skušali zlomiti unijo. Priporočali so unijskim rudarjem, naj delajo v stavkokaških premogovnikih. Zdaj so Pittsburgb Coal kompanija in druge odprle prodajalne. Zdaj lahko hiznismani gledajo, kako stav-dokazi kupujejo avoje potrebni ne v kompanijskih prodajalnah. I'a tudi stavkokaškim kom pano am ne gr6 tako dobro, kot so h*njale, ds pojde. Domačih rudarjev so pridobile prav malo za etavkokaštoe. Importirani stav-dokazi so pa taki revčki, kar se tiče dela v premogovnikih, da produkettg zelo lepa. * Ali lahko začasna povečana »«hteva po premogu lahko prišli v '»mpanlje, da poravnajo *v°i« spore z rudarsko unijo? Unijski rudarji ee zavedajo, da J« treba velike kompanije kot jd v "*»>urgh Coel kompanija, pri- J« J, t v krajih, v katerih imajo ~ ,V°J« neunljeke trdnjave ia v državah, da U kompani-* ne bodo več tvorile nevarno* ** «a unijo v državi Ohio. To je zaključek vseh delavskih avétov v Avstraliji.—Kongres 2*0,000 delavcev brez dela valed se bo pečal s važnimi vprašanji. — Mladinska delavska organizacija uatanovljena Avstraliji. se je ogromna rekla za koagres in tudi navedla vzroke, zakaj je bilo nemogoče izvesti vse zaključke prejinjlh konferenc. Mladinsko gibanje v Avstraliji je pričelo pod imenom Labor Guild of Youth. To bo pomožna organisscija avstralskega delavstva. Namen mladinske organizacije je delavsko mladino pridobiti takoj za delavsko gibanje, jo podučiti o delavskih idealih in ciljih, Jo pridobiti za kulturo In ustanoviti dslavsko središče, ki ga preveva delavski idealizem. Mladina Is vstopa v organizacijo, tako da nI ostalo le pri zaključke, da se delavsks mladina organizira, ampak se je sklep o organiziranju mladine pričel takoj izvrlevatl. IUHjMMk* • «fc«—>« W*1 rubor]« Belffrad. P-knlk adpoldicM l> Altanlj». Mrsjls L Befcrad, iugoalavija, 6. doc. Odnošaji med Italijo in Jugoslavijo so zopet nspeti. Itelljan-sko-albanski pakt se tukaj smatra sovražni čin. Jugoslovanski poslanik v Albaniji Je bil pozvan v Bel grad. "Vreme" pile, da pakt je o-grotsnje evropakega miru ln u-darec v obraz jugoslovanski zunanji politiki. Jugoslavija se Je tolo trudila, da doseže vsaj u-metno prijateljstvo s svojo staro sovražnica Italijo, toda po-ki ja sdaj sklenjena s Albanijo, Je podrla vsa pod vzetje. Italija že dalj časa gleda na Albanijo i Idejo penetracije na a, aft ba Je Mussollnijeva vlada prva Isjavila. da Je nevtralna v teku najnovejše vata-v Albaniji* J« Jugoslavija smatrala to Izjavo za odkritosrčno. Ampak sdaj, ko Je bil objavljen italijansko - albanski pakt Je seveda zavladalo v Bel-irredu drugo mnenje e Museoli-nijevi politiki. (O poloMJu e Albaniji ni la veš dni nobenih pare*.) Velika indistrijska • kriza m Industrij, ke je prenagle poraatla frankevna valuta. Pariš, 4. dec.—-Francija, ki je v zadnjem juliju stala pred ekonomsko krizo radi padca vrednosti franka, je danes na pragu nove krize radi prenagle porasti franka. Francoski frank danes beleži na pariški borzi vrednost 25.82 napram dolarju, to je Še enkrat toliko kot je bil vreden v zadnjem juliju. Ta skok valute —nagnan na umeten način po špekulantih*—je-povzročil veliko konfuzijo v trgovini ln industrijah, ki so uredile svoje cene po prejšnji vrednosti denarja. Odjemalci so izginili kar čez noč. Posledica je kriza v obratovanju. Vss tovarne sapirajo vrata. TakstUne, čevljarske ln avtomobilske tovarne počivajo ln okrog 260,00trdelavcev Je že brez dela ln zaslužka. Leon Jouhauz, glavni tajnik Delavske strokovne zveze, Je včeraj zahteval pojasnila od vla-ds, kaj miall storiti v pričo na-raščajoče brezposelnosti. Socialistična stranka je sklicala konferenco, da izdela nujnostni program. Jouhauz predlaga, da se takoj začne^ z javnimi deli ia da se izvede postopna repatrijaeija tujezemskih delavcev, katerih je čez dva milijona V Franciji. Koncert "Save". • / • -T Koncert, katerega je priredil nevski odsek klube št. 1. J. 8. Z. "Seva" včeraj popoldne v dvorani 8. N. P. J., Je ispadel z najlepšim moralnim in materi-jalnlm uspehom. Ob^nstva je bilo toliko, da Je bila dvorana premajhna. Podrobnosti slede v sredo. V nedeljo zvečer se je vršil tudi koncert Jugoslovanskega povskega zbora "Dalmacija" v Ameriško-češkl dvorani, 16. in Laflin st. Dvorana je bila nabito polna, toda pevci niso naredili posebnega vtisa, razen kadar so nastopili v zboru. Predolgi odmori med točkami so bili salo mučni. . ZASEDANJE KONGRESA. Washington, D. C. — Danes ae otvori zadnje zasedanje 69. kongresa, ki ae zaključi 4 mar-ca. Poslanka predeednika Cool-idga bo prečrtana v torek. ječe e Italiji ss^^^H London. 6. dec. — Depeša Iz San gema sporoča, da je bilo nocoj 40 komualetov aretiranih v Verosl Obtoteol so "zarotal-štva" proti faHstovskl vladi. Podjetniki del reentre e v+ékik sa povi< šanje mmde. Wheeling, wTÇe. - Premogovniški podjetniki v Zapadni Virginiji kriče, da je najbolj pravična meada, JU ss uravnava po zahtevah na trt« premoga. Z drugimi besedami to pomeni, da je neunijskim premogovniškim podjetnikom najbolj vleč taka mezdna lsstvtoa,'ki je pod jetniki poljubno snüajo all povišajo Zdaj s| bahajo ti premogov-niški podjetniki, dt so saradl tega povišali mezde, ker oena, ki jo dobe ss premog, opravičuje povišanje mesde. V tej pod-jstniški bahavi izjavi je prav malo resnloe. Ako bl m premogovniški podjetniki ne bali. da jim uidejo rudarji is njih na-unijskih premogovnikov ln si poiščejo delo dregjs, kjer več zaslušljo, bi bila cena premoga lahko deestkra* višja, kakor Je, pa bl premogovnilkl podjetniki le ne povitali mesde rudarjem. Vsaka stvgr, ki pleza gor in dol, najlotje zdrkne doli. Tako )e tudi t neunijsko mesdo. Ne-unijskl premogovnilkl podjetniki so le nekaj tednov preje-msli višje sena sa premog, a še na misel jim ni prišlo, da povečajo rudareko mesde. » Povišanje rudarske mezde Jim je prišlo na misel šele todaj. ko eo o-pssili, da je premogovniška industrija oživela povsod in da po-stoji nevarnost, ga rudarji uidejo is emilliklli Miisnpii nlkin in si poiščejo delo v unijskih premogovnikih ali pa tam, kjer jih boljše plačajo. Neunijski premogovniški pod-jetniki, ki se malo povišali mesde, niso flprili prav nobene obljube, koliko časa bodo rudarje plačevali pa povišani mezdi. Kakor hitre opazijo, da se je število brespoeelnih. rudarjev pričelo večati, tako hitro bodo sopet snižsli mosda, akoravno bodo premog prodajali še po visoki ceni. V splošnem postojl mnenje, da bodo vol poplavljeni s premogom, takrat bo pa nepričakovano in kar les noč padla mesds v neuniJakih premogovnikih. KHilaki delavska he! gobs ps deije N. novih mrtitrtiih M Mani hitro prepričajo o potrebi or» ganlsadje. — Aneada kan- bana la disciplinirana. Haakev, Kitaj. ~Osvojitev Hankova, - važnega središča v notranjosti dola, je povzročila, da se Je ustanovilo večje število novih delavskih strokovnih organizacij. Stare unije, ki Jih je potlačil stari režim so pe sopet oživele. V novih unijah so se organizirali bdeiovalei vžigalic, rikšarji, poštni uslužbenci in zlatarski in arebrn i nareki delavci. V starih unijsh, ki so zopet oživele, sa pa orgsnlziranl železničarji in tsdolovslei menkije. Rodney Gilbert poroča is Pekinga, da je revolucijonarna armada kan tonske vlada iz borno disciplin leans In ds so vsi oficirji podvrženi enotnemu povelj ništ vu. Gilbert previ, kadar stopijo kantonalen sile v akcijo, tedaj to pomeni, da Je akcija reena In da bodo operacije izvršene c natančnostjo ure. Gilbert Je poznan med kitajskimi revolucionarji kot dobro plačani tajni agent britskih Im-perijalietov, m to njegove po-hvala še tellko fei zaleže, ker ne prihaja Iz lastnih vrst. Skrajšani delavnik povspe-suje zdravje delavcev l'r», kot poroča tvesnl zdravstveni ursd, kl Js sbral to-sadevns številke In Jih tiredll ter podal Javnosti. Na vsako osebo v republiki pride letno $22 ts bolem!. 661 se potroši ns osebo v letu ta to* bak, 60 cantov na leto ta oesbo ts švečllnike in 68 letno ta oeobo ta koemetiko in šminko. RatumlJivo Je, do pri tem ni- vfclttK-.u v«» «troški, ki Jih___ |...rabijn pri privatnih sdravnlklh, kam šalo pri takotvanlh kvek doktorjih In "doktoricah" ter drugih hea-ItrJIh./ , >A. (J I rad no Ruaijo Zinovje- PROSVE GLASILO SLOVENSKB MABOPWB POPTOBIf lastnina slovenske NABODNB POPfORIíB JKPWOTB Naroériin»: pol leu Ib V26 u tri kti, »1 «6 m tH | Vaalo? « "P MS 7-49 S». PROSVBTÏ POKDíXJEK. 6. DECEMBRA. t 14. decem- na.še "THE ENLIGHTENMENT Orvu of tfc« SkMO NbÜmmJ BmmTB SatM?. .. z- ■ tir ' • — Ornad by tfca Advartisiag ratea ob Huu.rnpn«a: United Surtes (ssoapt CWca*o> ,aar; Cbkaa- W-M. aiuMoreitrn jamatriae 9*M a» M y. M tí KB oi THB TEDEEATED I>a(um v oklepaju e. pr. (Nav. », W) posMÜ. da Je a tea dneeoai j 4a ee earn ne eetavi liât ▼alega Unene na la pre KOLIKO JE VERJETI KLERIKALNI PROPAGANDI PROTI MEHIKI. Tedenski magazin "Liberty," ki ga iastuje "Chicago Tribune," ¿e prinesel članek, ki je bil poln strupene kleri- j kalne propagande proti Mehiki. Ampak propaganda proti Mčhiki ni le bila v tiskani besedi, ampak bila je tudi v podobah. Na strani 55 je foto-grafična slika, na kateri je naslikana velika palača, pred katero se drenja ljudska množica. Zdolaj pod sMko se pa čita: "Katoličani jemljejo vloge iz mehiške banke, da protestirajo proti zaplenjenju cerkvene lastnine. i M , Ravnotako do pike poddbno sliko je priobčil mehiški list "E1 Democrat*" dne 2. septembra 1925, enajst mesecev predno je bila v magazinu "Liberty" priobčefta, In dan po slavnostni otvoritvi mehiške banke. V tem magazinu je bil* Se neka druga slika. Slika je kazala nekaj obešenih ljudi na drevju, od zdelaj je pa • bilo povedano, da slika predstavlja obešanje pepnov kot posledica verskih nemirov. E. R. Torgler, ameriški inženir iz Cleveknda, ki obratuje rudnike v Mehiki, je pisal dnevniku "New York Times," da ima ravnotako sliko že več ko leto dni in ta slika preodučuje obešanje mehiških banditov^ .ki se je izvršilo pred dvema letoma. , Članek, poln strupene klerikalne propagande proti Mehiki, ima naslov "The Machete Versus the Cross." Kot člankar je podpisan neki Sidney Sutherland. Prva slika pokazuje javnosti mehiško banko in ljudstvo, ki vlaga denar vanjo. Klerikalna propaganda je to 6liko izpremenila v sliko, ki kaže, kako katoliki odpovedujejo hranilne vloge banki, da tako protestirajo proti zaplembi cerkvene lastnine v Mehiki. Druga slika pokazuje, kako sedanji režim napravi naglo sodbo z banditi, klerikalna propaganda je pa to sliko izrabila, da ameriškemu občinstvu pokaže, kako barbarsko ravna sedanja vlada s katoličani v Mehiki, ker jih obeša kar na debelo. Klerikalna propaganda računi z dejstvom, da je ve-činu ljudstva že pozabila, kakšne slike je videla pred enim leTom, dvema ali tremi leti. In ne moti ae v tem osiru. Kajti le redkokdaj se posreči odkriti tako sleparijo, in če se prav odkrije, se težko poravna škoda, ki jo je napravila prevara javnosti o resničnih dogodkih. Obrekuj, lagaj, ako služi namenu, nekaj bo že obvi sel«, je se vedno geslo klerikalne propagande, "kadar je treba udariti po nasprotniku. To ne velja le za Mehiko o klerikalni propagandi. Klerikalna propaganda je proti nasprotnikom kjerikaliz-ma, največjega poneumnjevalca ljudstva in najsvestejše-ga zaveznika in podpornika izkoriščevalcev -delavskih mas, povsod enaka. Zastopniki in podporniki klerikalis-nih ko pripravljeni zvezati se z vsakim, ako taka svesa koristi klerikalizmu. Slovenska narodna podporna jednota je bila klerikalcem trn v peti, odkar je bila ustanovljena. Pri vseh svojih napadih na Slovensko narodno podporno jednoto so klerikalci ravnotako sleparsko in zvijačno nastopali, kakor nam kaže v|>oraba slik, ki kažejo vse nekaj drugega, kot pripovedujejo klerikalci v svoji propagandi proti Mehiki. V napadih na Slovensko narodno podporno jedno- je unija izgubljena. napredna atruja, vse najboljša pogoje za napredek, kajti ona bo dobila sposobne, izkušene in neustrašna voditelje, kot je John Bropliy, ki ae je že večkrat izkazal za iz-bornega voditelja. t. Štiri milja od Avetle leži na-^ aelbina Bllton Valley, W Va. Kot ja mar« i komu znano, ae j« tam lata 192S bila krvava bitka IMMmUned stavkokazi in unijakimi rudarji. Minilo je vai kot ca mesec, odkar ona jama zopet obratuje pod odprto delavnico, ali P. P. Fagan ae kot pradaednik 5. diatrikta ia do danes nič ni zmenil za umazano počatje, da bi ga uetavil, akoravno spada pod njegovo okrožje. Njemu ae-daj nI nič mar, ako organizacija izgubi nekaj lokalov, samo da se vzdržuje njegova mašina, ki ima podporo pri pretepačih. Pretepače jaz imenujem tiste ljudi/ ki so plačani od naših žuljev ter bi imeli biti organizatorji, pa jih Fagap uporablja v svojo laatno koriat. Oni so pripravljeni zbiti shod, ako ne z zvijačo pa s silo ter vprizorijo za to pretep. Obenem pa so veliki strahopetci. Kadar se oni udeleže seje, se jih ne udeleži manj kakor trideset in v« pridejo oboroženi. _ Se nekaj. John Lewis jeTaz-piaal izredni aaesment po en dolar za meaec december in januar. Ali kaj veste, zakaj bo uporab, ljen ta denar? Denar bo uporabljen za preganjanje poštgnih rudarjev iz za podkupovanje delegatov na prihodnji konvenciji. Upam, da se slovenski rudarji vsi združijo pri teh volitvah in pridobe še druge, da vsi volijo za napredne rudarje—Martin Kavčič. s številnimi sobami, medtem ko aa mora dšldtteva družina sti-akati akupaj v teanih proeto-rih. Maraikateri delavec strada, da ai mora kupiti malo zemljišče v predmestju in v najalabšam kraju, dočim velebankirji posedujejo krasna letovišča, kopališča lovaka domova in našteto hakaarfjosnih reči. Do tal blagostanja pa jim pomagajo delavci, ki aslagajo avoj trdo prislufceni denar v banke. Podpi-rajmo raja naše delavske denarne zavode, katerih je že, precej šinem Združenih držav. SI vzhodu in zapadli«' I Shannon, W. — RaVno nekako eno leto je preteklo, odkar aem ee poalovii od snažnih veli kanov Kolorada in ae preseUJ na! vzhod. vHHpM Ko aem ae podal t tapada na vzhod, sem Si misUWa «i uranovim boljše bodočnost sa svoja atara leta, jfcajti mislil sam, da ae cedita med in rakko tukaj. ASI čakal s«m eno leto, pa še ničj dobrega dočakal; tako aem sprevidel, da Sem ae varal, in sicer prav grdo. Delavske razmera ao tukaj za 50 odstotkov aiabše kot' pa na zapadu, delavci ao tu pravi trpini, sužnji, njih bosi pa pravi suženjski priganjalci. Ako jim kdo na Izpolni vsake želje, gs zapodijo kot psa. Garati moramo kot živina. Delo je povečini od kosa, kar je tudi najslabše za delavce. Ko bi nikdar "piece worka" ne-bilo v Ameriki, bi W-o dosti boljše za delavce. Nekaj ih dela tudi "day work" za dnevno plačo, pa siromaki ne za-alužijo toliko, da bi ae pošteno preživeli, kajti zaslužijo komaj $40.00 na dva tedna. Plačati pa morajo od $80 do |86 atanarine, torej polovido njihova pleče. A-ko lastujejo svoje domove,^pa i-majo velike davka in pa obresti noat in z veseljem jo bodo ogledovali. Vaak naj bf zapisal kakovost ter podatke, iz katerega kraja je. Poslali naj bi nekaj zlate, «rebrne, svinčene, bakrene, cinkovne itd. H koncu naj še >menim, da tukajšnji novi narodni dom precej dobro napreduje. V par dobimo dve kegljišči, ki bosta etali nad |2,-000; tudi za kuilae nekaj pri- Cvljajo, tako da bomo v krat-i imeli doati zabave vsake vr-»te; aaj tudi potrebujemo malo vsdrila, ker tfelavfltvo je vse in izmozgano. vse Cftatelje ši-rom Amerike in jim voščim srečno novo lato. Denarni savod. Canonaburg, Pa. — V mesecu marcu prihodnjega leU bo dve leti, odkar se je zbrala peščica zavednih rojakov, U po številu ter po temeljitem posvetovanju uatanovlla in organizirala denarni zavod, hranilno In poso-jilno društvo. Teh 15 rojakov je uvidelo potrebo delavskega denarnega zavoda, kateri v resnici pomaga delavcem pri gradbi njih domov. Zavedali so se, da edino delavski denarni zavodi morajo pomagati delavcu. Precej po ustanovitvi ai je zavod pridobil slmpstija rojakov. Pod vztrajno agitacijo ustanoviteljev so rojaki pridno aegall po delnicah in tudi se pripravki sa posojilo. Denar smo pričeli posojevati še le 1. januarja letošnjega leta in do danes, ko to pišem, imamo že veliko vsoto na posojilu. V tem kratkem čaau Je tudi prodano zadovoljivo število delnic. Zanimanje sa savod čedalje bolj narašča, kar ae je pokazalo tudi na zadnji seji direktorjev in delničarjev, na kateri so bili nominirani kandldatje za odbor direktorjev sa leta 1927. Prihodnja aeja direktorjev in delničarjev sa bo vrlila dfce 12 decembra. Vabljeni ate vai del nlčarjl, da izvolite direktorje in odbornike za leto 1927. Vsi delničarji, ki ae Is kakšnega vzroka ne morate udeležiti ta eeje Izpolnite glaeovnlce, katere vam ja poaial tajnik in mu jih vrnite najkaaneje do 11. decembra po pošti. Prvega januarja bomo izdali sopet now serijo delnic. Upam da bodo Iste prodane v obilnem številu In jih bodo kupili tud tisti, kateri se vedno tsgovarja-Jo, da ta denarni savod ša >prav siguren. Povem vam. da je denar v hranilnih In posojilnih društvih bolj varno naloien kot na vaaki drugi banki. Rojaki, pristopom v ta savod pomagate to so ne zvijačno izražali, da je dobro, ako so delavci sa-fY prvi vrsti sebi In drugI vašim varovani proti boleznim, nesrečam in amrti, a obenem so pa lagali najgorostaanejš* o glavnih odbornikih Slovenske narodne podporne jednoti» in jim dajali raina imena, in sicer vedno le onih gl. odbornikih, o katerih so bil prepričani, da so trdni In se ne bodo dali nikdar zvabiti v klerikalni tabor in da bodo ljudatvu neustrašeno odpirali oči, dn «pozna klerikalno pošast Prtje «e ho solnee pričelo sukati okoli zemlje in reke Uči v hrib, prmlon klerikalna propaganda napram nasprotnikom klerikalizma poatape poštena in dostojna. tovarišem delavcem. Tn dobita pri vlaganju vaših prihrankov štiri in pol odstotkov obresti, medtem ko vam bankirji dajo aamo po štiri od sto. Vedite, ds bankirji šive v kraanih pni* In laatujejo vila v najlepšem delu vaafcaea meata. medte« ko ae mora delavne zadovoljiti malo koča, v kateri nI makešja ia vedno pomanjkanje iaaa vai alušabnikov In šolarjev na razpolago ao mu atanovanja i Situacija, v katero je zašla hiška komunistična stranka, dobiva vsak dan jaanejše oblike, kajti opozicijske gibanja v je številno jako slaba, ne pome-nja bogve kako veliko. Zinovjev in Trocld sta ae s svojim delovanjem postavila izven mej svoje stranke in proti atranki, za to pa je tudi gotovo, da bo Stalinova struja znala to napako opeaieije primarno ttra-biti. Kakšen pa bo bljžnli razvoj v notranjoati stranke, nam, bo ji-cer pokazala sodimo pa ithko danih številk, ki nest članstva k da izrazitega opozicija nima za ker le nuda jih je, da bi imeli plačane domove. Oni, ki delajo 'piece work", zaslužijo precej boljše, ali njih delo je še enkrat težja. Délaie, dokler, morejo in dokler dopuščajo moči, in to tudi po 12 do M ur na dan. Nič bi na bflo ako bi jih njih Ustni otroci na poznaj zakaj ponoči gredo in ponoči pridejo. Tudi trgovci precej dobro pazijo, da bi kateremu kak krajcar šepu ne eatol. Na ¿kakem vogalu je trgovina ene ali druge vrste, zato nam pokarajo vse do zadnjega beliča. Spominjam od prejšnjih'let, ko'Sam ališal, da s! ljudje na vzhodu predatav-ljajo ljudi na sapsdu kot nekake divjake. Sedaj dem ae na avo-ja ušesa prepričal. Menil aem ae s človekom, rojenim tU« ki še nikjer ni bil od svoje rajstne hiše Ko sam mu povedal, da sem iz Kolorada, me je debelo pogledal in mi rekel: "Don't kid me." Ko ga vprašam, sakaj, mi razloži, da je zmerom slišal, da so na zapadu ljudje neiaobraženi, kar so gorah. Ko sem mu pojaanil, da je aamo nekaj takih, kl se 1-menujejo "cow boys", sem si ps mislil, koliko ao ljudje na zapadu bolj uljodni in poetrežljivi kot tukaj. Ako aredam človeka druga narodnoeti, pa me niti ne pozdravi, ampak pogleda v drugo atran. Tukaj aa ljudje vsake narodnosti ia vsak narod aa tišči skupaj ter občuje le med seboj, tako, da ao le malo vešči angle-Akega jezika; la vaak po avoje čeblja tako, ga ae slifti na ducate govoric. Fidino nekaj, kar je dobrega tukaj, je to, da ae ni treba bati, da bi sa človek izgubil ali da bi ga zverina raztrgala, ker ni nikjer ene milje rasdalje, da ne bi bik> hiše s ljudmi. Driba-va Pen na je gosto obljudena Ko sem bil na potu» sem se u-atavil v glasnem uradu. Videl earn nedoetatak. Ker ja pri S. N. P. J. doati radarjev, bi selo pristajalo, da bi imeli pe en komad rude v znak. da je radarska organizacija. To tudi omenil *ratu Qodina. kar ja Sadi pllsdi» Obljubil »em mu. da apeliram, na članstvo, kar aa te lahko debi po rudnikih. To-rej priporočam članom, da b4 po* elali nekaj takih kep rude v glavni urad. Vaak član naj bi ae malo potrudil Ia bi našel kak lap la aa poslal na jed-Te M as ne stale doati Ia be opravljane enkrat sa vaeftaj; be pa nekaj lepega. Dèetf je tukaj članov ki jih W saaimala ta stranki rapidno propada. Vedno taM is JaoU aa kristalizira položaj, i» vsi danes jasno uvideva-»o, da bo ftaftinova atruja zmagala nad Zinovjev-Trockije-vof Stalinova atruja, kj fcoče z energičnimi ukrepi «manjšati produkcijske stroške ruske industrije in dvigniti produktivnost dela — je nastopila z vso ostrostjo proti Zlnovjevu, ki hoče izvesti ekonomizacijo, sovjetskega gospodarstva na račun kmetsklh mas z zvišanjem cen industrijskim produktom ia s uvedbo višjih davkov ns bogatejše kmete. Boj med obema strujama se je javil v vsej stranki, poostril pa se je osobito še tedaj, ko ae je Lev Trocki pridružil svojemu nekdanjemu najhujšemu nasprotniku G. Zinovjevu. Opozicija z Zinovjevem, s Troeklm, Sokolnikovom, Kamenevem na ielu se je vrgla z vso silo na delo, da si pridobi poUtično eksistenco. In ta opozicija sa ja celo vrgla na idealno delovanjfc>| Ali ta delavnoat ni dolgo tra- a bližnja bo ahkonapod i ki kažejo kateri igra diktator Stalin — nevarna- Trd< V* ih drugih Je bi pájahk sko Rusijo zlasti ker bi bi ktaioísfcvom, država, a bi na srečo hoče a šelezpo *>ko nâcijo sovjetskega itva in konsoHdirati l l^imui' izvršiti rekonstrukcijo H je. Kje, kje. kje? Nekateri ljudje «adi vpraA«. ejo "Kje je denar?" ali Kam je šel denar?" Pred kratkim jeatotiaoč trk. njeaih Cikažanov ¿Učai0 0Sem-atotiaoč dolarjev zato, da so v ****** Uke Frontu gledaM dve toipi tantov" lz vojaška h mornariške šole, ki smmU, metali ob tia in obdell «J«*™** to. Modema dveStOtisoč dolarjev čistega do. bička. Kam je Štl ta denar" komunističnega dnevnika Spra-vedlnoat. Zvezni organi in njih zagovorniki so sato, da .aa omenjenega urednika departirá. ;, V oh-dolžitvah imajo naperjena pro-__________ti njemtf, da je 1^19SÖ v Mójela, kajti ¡íañstvo Ícomimiat¿ ne stranke se ni hotelo izjavljati za Zlnovjeva. Zinovjev med članstvom ruske komunistične stranke nI prodrl. V mesecu oktobru se je vršilo več članskih zborovanj po vseh večjih industrijskih namenom, da ti članski sestanki razjasnijo članom stranke položaj in jim dajfCpriliko, da se izrazijo ali sa Stalinovo stru-jo aH za Zinovjevo opozicijo. Ti vršeči se članski sestanki pa so prinesti Zinovjevu razočaranje! Poglejmo samo rezultate teh Članskih zborovanj v glavnih industrijskih centrih aovjetake Rusije — v Moskvi in Lenin gradu. .j V Moskvi ao sa sestanki vršili od 1. do 8. oktobra, na katerih je bilo navzočih 53.208 članov kom. stranke. Od tega števila pa ae je samo 171 Oaaov izjavilo za Zinovjevo stališče, 87 članov se ja glaeovanja vzdržalo, vsi ostali pa so glasovali za Stalina. V Zlnovjevi trdnjavi* Leningradu Je bilo glasovanje 7. oktobra aledeče: _ bilo 84,180 £anW. za va je glaeovak) 825, ae je giaaovanja 128 članov, val drugi ao'odobril i Stalinove lišče! Te številke jasno dokazujejo, da je opozicija v ruski komunist stranki tako neznatna, da je nemooaše misliti, da bi to mala peščiea ultralevtfarjev mogU Iz vati v atranki kak večji Tudi v stranke je priaUšev ta «II ona atruje. 2e Julija maaaea aa je sa Zinovjevu odlotMa aamo aku-pina 4 članov od 47 Aanov, ki tvorijo centralni odbor atranke. Od 115 članov trolae komiakh pa je ietapa me-aaoa flaeovale aeme 7 aa 24- HOVjffl, . Ta InlsisSBalne med obema atrujaaa v maki komunistični stranki in v njenem vodstvu ao jako kajti v raanid dokasujeta. da tak raakoi. kot ptte burftuaaijs O Stranki, ae ob* stoja Ia da tudi to opozicija, ker DEPQRTACIJ0XA l»UV NAVA P«Ötl CEÄIPOIÜ ItOMUNisnCNEHü UREDNIKU. urednik pred viš- V Dne 2*. no-obravnava tičnega u- jim sodiščem. Washington. verabra se je tn zasližba kom , rednika dr. Emanu^a Vajianer ja, ki je bfl obdolžen, da je pisal prob vladi Aiperik* ter da je instigiral, da se jo prevrže Vajtauer je urednik čikaškega je pre- Vlade, plaal in ailil, da se tak vrže vse kapita&Mfin* da je bil delegaČf» kongresu tretje internacijonab v Jloskvi leta 1922. Trdijo postavnim potom Združene države. Zagovornik da so vsi dokazi pravi in da ae stvar. Tožitelji,' vlada, da ao pri zaelišanju postopali pravilno in zakonito,' V pogledu deportacije uradnika Vajtauer-ja. Vlada je tudi argumentirala, da ni zatožen! zanikal trd tve. Tega pa ni storil, ker mu je njegov pravdnik tako to val. Sedaj aa še ne ve, akp bo urednik deportiran ali ne. Vse pa zgleda, da nima vlatta zadost- vstopil trde, • • ♦ «•j jez Patri j«( iz. Čikaški žolti tisti se z volčjim spptftoai Saniaaajo za neki umor »Bodovik Wiaconaina. Cemu M AH nimamo dovolj boljših, maatnajtih umorov doma? Kaj Ml kqa mršavi uraorček o« farmah? • • e Substitant v frančiškanskem "Pisanem polju" mors še iti si| precej éaaa v šok) h profesorju Trunku, peédno bo znal tako dobro zmerjati Žarkometarji, da ga bo slišal. ■ . • • • Vitezi kravjih repov. Rimski kramarji s svetimi mumijami |n drugo črvivo ropo. Ijo ao odkrili v Ameriki dober Poleg kosti — o katerih ne veš, če so človeSke -prodajajo tudi antične vitežke naslove ameriSklm milijonarj J», ■ SIcer že imfijo v Ameriki organizacijo vitezev, ki s perjani-caml na pokrivalih in z mečki ob bedru strašijo včasi po ulicah — med njimi je tudi nekaj slovanskih maškar — toda ta vi-težka para nima dovolj zlata za rimsko torbo. Rim ima apetit vplka in želodec vola za zlato. In brez malega vse zlato je danes v Ameriki! Pa so si izmislili nov trik. Izpod starih rimskih podrtin SO izkopsH plesnive naslove 'reda vitezev te Malte" in s temi na- filoví so ogrnili deset ameriških •'.... . .. , nmijtmarjev. Ameriški milijonarji seveda zaslužijo to "odlikovanje". Kdor ne zna dobro izkoriščati delavce? fn farmarjev, nima milijon« tako hitro. Kapitalisti ao nasledniki srednjeveških roparskih vi-temv — zato je pravilno, da nosijo vitežko naslove iz srednje?« veka in pravilno je, da dobe to grobno relikvijo iz rok zanui-njevalnega Rima. , • ♦ ♦ i Vesel božič! Dragi Zarkomet! Pri nas imamo "bolnika", ki pravi, da bo zdrav na novega leta dan in ne nih dokazov, da bi ga departirá- pr^j# Qn p^y^ ¿a jednota ni k * __nala dobra mati, temveč tudi ' I naš najboljlš Miklavž! — East. Ljudski interesi bode kontrolirali radie» prav« Hoover? «¿1 .Washington. — Trgovski tajnik Hoovar je iajaviU da bodo ljudski interesi bodoče kontro-i UraU radio poašaje. ji tudi, da bodo pri zasedanju kon greea predložene dva predlogi, kateri zahtevatL da ljudstvo, kontrolira radio postaje in d« ne priti v rake le par ljafti pri tam geapod Hoovar tariške Interese ia ae Uadake? - ^ , T Washington. — J »stični department al prizadeva, da U d* portiral Vinoenso Coamanoj«, kateri Je bil spoznan krivim, da Je pa odšel v Italijo, ae ia pdvrnft aasaj v Ar saerike. Sedaj trda tudi. da je nepostavnim potom prišel drugič V Amariko. "< . I Chicago — Mdti prometni po-ttcaj je včeraj re4flVt|at| ga Kari A rdel ta, krojača po poklicu, ko Je hotel skočiti Iz Clar- kovega mestu v Chicago rak». Starček ni bfl reč Ztoožen za de-1 o, pa so ga odslovili. Jedel ni tri dni. nakar ae ja odločil, da Isvrftl ramasser. PottetJa mu je * • • Upanje v aasmenja upanja Blagor onim, ki imajo veliko upanje. ka*fci oni bode dolgo f-je veli in dobro aa jim bo godilo, sami ds be medtem dovolj vsega aa — upanje. ••• Za kratek večer. Včasi me nadlegujete za kakšno Smešno, ki mora biti gola. tukaj je ena, katero eem »i * posOdfl iz Mlssourlja: Neki Irec, ki Je fsmef»1^ gfebnlkn, je bil poslan, da ojkr« pogreb nekesz Italijana. Ko j opravil avoje delo, je Pors» gospodarju: "Čudno nv* hnajoltolijani, da polože tUtnft za |20 mrHču v desno roko "Ali na veš, zakaj to delajo ga vpraša goepodar. "Na, zakaj P*r "Zlatnik je plača m veIsJ» duše čas veko Jordan / •'Be^a. 6e je ta^^«^ Italijan plavati čez Jordan kal» jas aem mu izmaknil zUtaik K. T. a. PONDEUEK. 6. DECEMBRA. Vestí iz Jugoslavije STRAŠNA POLOMIJA RADI-('EVCEV v STUDENCIH. prepeluh izžvižgan. Ogorčeno delavstvo M&I pestilo govoriti radičevskega | Izgleda, da so se Radióevci zakleli nad studenžktmi delavci ker jih toliko oblégajo. Niso L preboleli zadnji fiaako, ko so mogli priti radlčevaki doktorji wm0 takrat do beaede, še so socialistični zaupniki poskrbeli za mir, že so sklicali 16. novembra v isti gostilni ponovni Javni shod, z namenom, da avojo zadnjo polomijo popravijo. Na 8hod so prišli radlčevski poslanec g. Trnjar iz Zagreba, bivši socialist in sedaj vodja Radi-¿eve stranke v Sloveniji g. Albin "Prepeluh, dr. Novačan, dr. Bapotec in pa g* Bende. Shoda se je udeležilo okoli 100 Jjudi, od teh je bilo razen govornikov 5 RadtGevcev, ki eo pa vsi opravljali službo rediteljev in.noeili ndeče (!) tzake na rokavu. Z naše etrani eo se u-deležili shoda 3*ni tn zaupniki Ujedinjenega Savfza Železničarjev, med njimi s. Caniak » Krajnik. Iz Marihoea je prišel s. Ošlak. 2e takoj od začetka »e je pričel cnrkus kot zadnjič. Trn j ar je govoril prvi, toda delavstvo mu je s ogorčenimi medklici onemogočilo končati Igvoj govor. Za njim je govoril Krajnik, ki je dokazal, da igrajo Kadičevci vkljub temu, (ia jih je zelo malo, m.ed delavstvom najbolj žalostno vlogo, "Po volitvah diši, zato ato zauet prišli, toda delavstvo noša o vas nič več slišati, zato je bolje, da nas pustite pri miru!" je končal ob burnem odobravanju s. [Krajnik avoj govor. Nekaj časa je govoril tudi dr. Novačan, potem, ko ae naši ljudje priporočali delavcem, naj ga poslušajo. Za njim je pa govoril ob splošnem miru a. QšW» ki je izrekel nad politiko Radi-éeve stranke straža* obsodbo. Posebej pa se je pobav« e političnim uskoštvom g. Prepehiha, ki .se je vsied tega tako razburil, da je proglasil enostavno laž za trditev, da je on poeta] la socialista Radičevec. Take .levite radičevskim generalom is morda dolgo ni nihče bral in mi smo prepričani, da jim bo ostal ta «hod v trajnem spominu. Ko so Radióevcl videli vso to polomijo, so postali nesramni in poslanec Trnjar je drzno zagrozil h. Canžeku, da je on za ta shod odgovoren. To je e. Can-žek navzočim povedal in vihar ogorčenja se je ponovno dvignil zoper Radičeve agitatorje. Nato se je 70 poslušalcev odstranilo iti na phodu je osUla 1« ** *e-h in pa onih JO Radi cevcev z agitatorji vred. Tudi potem niso mogli priti Radlčev-ci prav do besede, le Prepeluh j< nekaj časa kvasil o soclalpa-triotizmu, kar je končno razumljiv», ker je bil ssnf svoj čas vzor Hocialpatriota. Ta shod je Kadi» ovce gotovo poučil, da nimajo med delavci ničesar iskati. lje) tvorijo posebne volilne okra- la Bi___I«. . stemm MEHANIZK EVOLUCUL . - -------— — -- Rasvoj obstoji. Ne pomeni ps je. otevilo poslancev sa vsak* vselej napredka. "Ne vsak pri-volilni okraj določi pred vsakimi mer organičnega napredoval volitvami upravne aodiftče je zla-ati zlomil takozvani železnlčar-aki peocea, v kstetega ga je za-pletla takratna policijska birokracija. Pokojnik je bil blaga miroljubna duša, ki ee je vedno rsd spominjal težkih bojev sa osvoboditev proletarlata. Zlasti je bil značilen v tem, da je objektivno presojal pomen delavskega pokreta in v razgovorih bodril svoje znance in prijatelje. Pogreb se je vršS ek lepi ideležbl njegovih znancev, zlasti tudi Iz vrst socialistične stranke. Hči «morila svojega očeta. Iz Calcovca v Medmurju poročajo o grešni rodbinski tragediji, ljak Valentin Novak iz Selnice je žel te dni ▼ svoj vinograd kjer je prišlo aied njim in njegovo hčeri» Jahto Novakovo ter njenim ljubimcem Ivanom Mezgo do srditega prepira, ker oče ni odobraval njenega razmerja s Mezgo. Kmaft» je prišlo do pretepa in stari Novak je končno ostal mrtev na tleh. Jalža Novak ia njen ljubimec Mezga ter i,.na umorjenega Novaka eo Ml aretirani in izročeni okrožnemu sodiš** v Čekov*» kpv", trdi odlični biokemik Hal-dane (Rationalizt Preea Associ-ation 1926). Ptice o, pr. izhajajo skorp gotovo iz ene same pra-dedne vrste, dobivll polet. Ali mnogo jih je izgubilo zmožnost letanja. Vsak vretenčar ima v sebi kakih 12 črvov zajedaveev: vsi ti ppživniki so potomci prednikov, ki so živeli proste sami sase. Tu ai nobenega napeedka, -pač pa propaloet. "Zato ni mogoče braniti misli, da bi razumen svetolaatnik vodil evolucijo, iz-javlja l~jnaja 192% katoliški Journal dea Dšbatal Prevečkrat bi ae bil zmotil. Koliko plazilcev in sesa v ¡e v ae je na zemlji po-tj javilo v nerodnih težkih oblikah, z oklepi, rogovi itd. To se -bili zgolj spački in so naglo isumrli zbog svoje nedostotnosti ln ne-prUagodljivoati. Razvitek je torej naatopil, a brez vodstva vlš-je volje. Darwin je spoznal dva vzroka zanj: dednost pridobljenih značajev in plemenski izbor (selekcijo). Prvi se mu je zdel dvomljiv, in večina biologov s Weia-mannom vred ne verujejo vanj. Ostane izbira: ugodne zvrsti se navadne ohranijo, taadlcionakiil posamesniki pa se poetopno izločuj« jo.. Vzemimo Harriaonov zgled takega itkm, Okoki lata 1800 je goljava aa dvoje pila obasšsn squrekov in gozd v Yorkahiru. L. 1886 se v enem delu smreka umakni-brezi, v drugem obratne. Na ta način je prišel tamkajšnji metulj Oporabia autumnata v dva različna okoliša. Bivata pa dve psvssti, svetli in temni metulj. V smrečju je 96 odstotkov črnih, v brezovju pa. 15 odstotkov. Barva drevja ni vplivala na barvo metuljev, pač pa imamo primer selekcije. Ce med smre-kovino nabiraš krila metuljev, k so jih požrle sove, netopirji itd s? po večini svetla, čeprav je tam racmerje svetlih proti i1 Washington, RiC Skoro pol milijona priseljencev iz delov aveta Se je arieellle v zadajam fiskalnem Iktu v Ameriko. Tako je pošečal delavski tajnik Davis v evojsm letnem pesešihi z veznemu kongresu IftriraDalinar: Polno ljudi is danes ns Rajš-kih. Težki gospodarji s debeU-mi sroUrnimi verigami as Mri so ae pripeljali ns mogočnih konjih is gornjft krajev. Bogati ao tam gori in denarja imajo polne skrinje, pa so se radi odzvali pozivu na prodaja A tudi domačega svdta se je trlo vse polno. Ce ae H kupili pa vaaj videli bi radi, kako se bo to zfrarantalo. Tudi is sosednje HVvaške Jih je bilo neksj vmea, v . zJl M •oVHl fUjčki, vredni, I V zadnjem leta aš prvič upe- ^ gl Jlh pplbori. ttober koa kru- J ^ i preišče vaake- ht ^ Um, M udaj ne bi «a priseljenca še pred odhodom p*^ wnj. v Amerikov njegovi rojstni do- ^ ni bl, H^eki Tone tak pi-movini. Ta poiskus se je ssleda- jMec in sapravljhrec, lahko bl kso obnasel, kakor pravi poroči- i« tam gospodaril. A ni hotel ,lo. S tem ae je prep.e^o m no- ponašati nobene svarilne bese-«o aeprilik In mnoge ljudem je de. Ne materine prošnje, ne še-bilo na ta, način prihranjenega kine eolse sa niso spreobrnile, velike denarja, fjfed tem je pa ko da ne bi bil kristjan, v dobri bilo v navadi, da eo iz Nesr Ver- hiši odgojen. Plrav take, ko če ka pošiljali priseljence nazaj, ko U bil is lose vžsl je dotični potrošil že veliko de- Nikdar ni maral spravljati narja, nasadnje pa je kil vrnjen, dsls ob svojem šaau: drugi so Radi tega si lahko mialimo, ko- «kapali — on je šel Še4s orat Uko razošaraaja je bila, kose je Drugod se je koruaa šs strqšlla priseljenec po velikem trudu in — njegova ss je Še-Je ogrinjala isgubi denarja «oral povrniti A kako js sodilo jeseni? Bpša nazaj ko je še dospel v Ameriko, mili, tako gospodaratvbt Kollko-ker al bl| prisnaa sposobni«, krat ga je p<»vsdla šana: "Glej da ostane fu. drobno, ja vsaj sa nje Sedaj ao nastavljeni šs skoroi skrbi, Šs ti ss mane nič ni. Kod v vsaki dešeli praktični isveden-|ss bo to klaUlo po sveto, ako jim < kateri s^iššejo vsakega kan- " didata, ki šali v Ameriko in mu šs tam povedo» šs js sposoben ss arisfep v Ameriko po prsdpi-sih Zdrušenik drjav. - , J Vse inšpekcije se vrže s natančno preiskave, da ss omogoči zadovoljivo prissljevanje ter ds se ne dels krivic prissljsn asm. škripale **rmonlke. vodno js bila prva áa plesišča, a ajene črne, velik« oči so iaksle samo njega — tojtkega Jureta. Tako aa sgodUo, da je stopU Jure nekega dne pred očeta tar odločno ia javil t črnooko Nežo, aU nobene. Pa ker js bil ain edi- nec, mati pa bolehna is potreb- ajemu robotali. Naposled ao od- «ua pomoči, je aše naposled pri volil, kajti treba je bilo krepke žeasks roke pri hiši. U drugo k»to je tekla sibks . hiši, a ni as tako kmalo več vatavila. Vedno novi mali Rajč-ki so prihajali, komaj ae je eden iakobacal Is zibke, že je isaal drugi notri. Sami krepki, zaliJkntiškl v v% Stari Miklavž je bU veael tsga božjega blagoalova. Pestoval je svoje vnučke ter računal, koliko se bo dalo delati, popravljati in izboljšati, ko doraste hiši toliko delavnih rok. Veselo se je mu RRJtLAŠftACUA »IRŠUJI WYOMINGU. 2,000 akrev v je irigtrane. Tli Waahlngton. — Agrlkulturnl department poroča, da js t^ilo letos v Converse emmtfju rekla-mir sne več kot S^paS akrev ssm-_ _ _ lje v državi Wyoming. vain rwEmcrjo «vrum »«-i ^ .. ■ • r.. . . mini li8š. Belksatl metulji, vld-L ^»^^^^^^.» nejši na mračnem oaadju amre-| t0,n negacije ao ao napeljan kovja, ae po izboru aatirsjo in ntl* in pe katerih tošs vo-bodo v kratkem izgini«. M* da ee s njo nSmaka suho Da more selekcija ¿sjstaseaJ*^' ti, je kajpada treba različice, va- ^ovitna. To dSte^^nel v eskr riacije. Ta gotovo obstaja. bi.kmettfafcieepartmeni. lekcija seveda ne ustvsds, tem- VfIed več le pospešuje nov, bolj prila- vrednost zenaije cvissia »#zo gojen Uk, rojen is veriaeije. TuJaker, na feO za aker serije, di izpremembe so mešns, dasi jim že ne ves^ razloga. Neka- »epal^lš v » tere ugodne, ki jih podpisa SS-i ▼ Zsnevl. zapravil demašijolM Lapo mu je povedala. Ispo. mile prsšeis. toda on Ja. ni maral poslušati. Vzel je klobuk ter odšel v ložo, a dostikrat ga ai bilo po osi tedsa L Popival je kje v kak ii s ljudmi dvomljiv« vred kskor se jih ns oest nabere vse pelno. NI ss vrafl domu, dokler id sapll zad- apflpi ša^KsMpt Danes rtoi pa poje boben na averiscu. Os sam je odšsl Rsg rs kam da as hI niti slišal, alti videl. U ssrano zjutraj je edŠsl. Isaa ter Ihti ja joče, da bi ss moral kamea omshčati. Njenega krila se drži šsstero drobnih ročic troja mala decs jošs ia Ihti nje. "Kam ss pedaase sdaj. vi moji ubogi, nesrečni otroci?1' e e e Gori nad vasjo ns prostrsnem griču leže Rajčkl ln res Js bil ta mali raj. Upa domačija, hlšU ca slssr stara, na način naših dedov lepo is kostanjsvlh plohov zložena, toda od snotrsj čedno pobeljena. Na vse štlfl strani so bila vresana okna, s na njih so cvetele leps rudečs pelsrgonls.. tln dU^i rošso-krpvt. V hlevu psr volov ln dve mladi. Naj Imajo aveja Ko dorasle je, bodo še drugačni." AH niso bili drugačni* nikoli. Delo jim je mrselo, odtegnili so ae ms, kjer so le mogli. Mlaji i bratje, vadoč, da bo domačija Tonetova, so se ogibali dosled-il_HlMMI dekkŠSŠi kaj bi šil drug sa drugim vsi v službo na vss strani sveta. Tako je ostal Tone sam doma. A zdsj se mu je še manj hotelo delati, rekšl, kaj bi sam napravili Le v krčmo je zahajal, popival ln vasoval cele noči. (Koa»« jutri.) > mÉ, rooHdgevl žarki nadomeatljo I radij pri adravljenju. Wis. Dr. W D TSlT v'uitih rss^ m - pri peči In so mu pleasli mali dečki po kolenih. uCsksj, Tonče moj msll, boš ansl vihteti sekiro, menoj v loso. Jelšleo ped possksmo ln, iztrebimo, srigeUmo tsr, nssadlmo trtice žlahtne. Is čakaj, Tone moj eaall, vsega te naušlmr Ia hI-Mtdj* stari veselja in tlesknil V to mirne, veselo šlvljonje je posegla smrt s kruto roka. Rilo je nekega Šlinakega das. Zunaj je bil ostri terasi barja Je aa-vljala tanko okolo voglov hiše. ds so Jdla.vss okna okooana v lad la je vladal eel daa »rak v hiši. Stara 'Bara, ki je Že celo . Ml J----1 — M -J—Lm zimo pouasijeveie, ee tian^« »«r ni dala is postelje ven. Tako utrujeno as je počutila. A sunaj je bU mras, to notri ns postelji pa lepo tpplo. Nasmehnila ss je, če je ksdo pogledal k njej r samo govoriti se Ji ni ljubile, ^gm lvečer, ko so oddajali spat, je nalahko hrkala; mUllU.se, 4a Uko trdne spi. Toda drugo ju skovalnegs departmenta General Electric Co. ta odkritelj katod-nlh žarkov, je 9. t. m. poročal o U M jih delajo elektroni 0 muSnoatth, ki jUt^tMMTnj^ Sovo epohalno odkritje s oalrom «a »dravijenje bolezni. , Dr. Coolišfs js govoril ns skorovs-nju Radio!ogičnaga društva Severne Amerika. Obenem je demonstriral čudovite učinke katodnih žarkov. Dr. Coolidge js pognal tok slsktronov skeai vakuum no (prasne) cev s pomočjo 960,000 voltov elektrike ln efekt tega proceaa ns drug« tvsrine js bil naravnost pressnstUlv. AceU-lenaki plin ee je Izpremenll v prah; kalcij, dslomlt In granit so saaijal! v rdeči luči rasbelje- dsls vsš predrsmlU: spsls js večno spaaje. Kakor se vstav ura, ko ji potešs čas, mirno ln brst hrupa, tako M Je ona ločila od tega avetk pednl udje niso bili veš. ss delo, Legli so 1c rečnemu počitku. ■ Ni btlo veliko joks okoli hjs. pri prosti sin narav« čuti v srcu, a n« kaše svojih «ustav burno na vnanjs. Tako Js tudi stori Mi ktavt se -poslovil pd svoje zveste ■rutice. ,4Le spi, spi, mlls pajdašica moja, Is pošinl se, saj ss aa tem svet« nisi pešlnlla nikoli. DrugI daa so Jo s^ssll k k v «čnemu po- «ri — Kr^Vl. V flMJVU VOIVV in lekcija, t. j. zatiranje atarlaske- London.— Wlo že dsU zdrsvhtki so izvlekli tisti sria^ nkH* ™ ¡vojo Jvzočnostto. lsStl pa bel ¿asa popUWjcno, vslsd šssar js L, „fi kmalo saoellla. Hi- pešekla ta Ja*. da meta, i* mo$oé$ nUrlfrn, IwRlUlplftta. Akojaeai valed čistem: še tKba, kako je prišlo do novih tudi zrnje koruze pričelo goga- koli ga ni motila, «e-le na sUn plemen, novih rodov In višjih oi njatl. Pniso se toga nažrli dni Je začelo v stori repi «opet delkov. Darvin ostane resničen, in se opljaslHi 4vsjse\ jih je Uspeti is resoM; msral m j« Toda je U ves njegov nauk Isti. poginilo (adj ^s munšajna, ko opirati ob palles. kadar je hodu nit? SIcer pa si nismo v nobe- so se pričeli pijani valjati po vo- doli aa faro k msši. Toda kaj nem področju še popolnoma ne dl. __njemu to f «anje, sa U ae ai H. V. ' I , . .mT—r l41 . dosti menil. Njega je bolelo, 1'rodukrija MU v Kaoljl as js L^ ^ vWtl# gospodari laterna- l I mladi svet na aje«ovl lepi, dragi denala zboruje. Waahlngton, — Iz Moskve . A A 1 Cook- pofoena nesaanjaje, da Je Kmalu po povrstku Is Italije Undon, 4. dec^-A, J. I^ok, tfu ^ nara-L bU oženit **<* M. burni JtoadMkcIJe žHa »Ll«r ni prinesU veliko doto, Rnsiji je snaša!š»^i čas Miri toda pridne roke In bister ra-milijone ton, letošnje peTiadi^m In su žlveU nI ^rio jn v pet milijonov ton žltš. Rkepmrt| najlepšem miru. Rog Jima Je ' - - n«mAMHftl Neža Je f*omlggniia s ramami ter trdila U svoje; "Kaj čem dati Usadi' stradati r Ničesar niso opravili Í njo. Oh, kis «o kile pridne mami tajnik rudarsksfinlje v Angliji, je odpotoval nawčelu delegacije Kongresa strokovnih unij v Md-akvo na kongree Rdeče strokovne intrmacionale, ki se otvori w pondeljek v Moskvi. ClŠeria kenferfa-al s Sirsae- Berlin, 4. d«.—Ruski sovjet-sld komisar zunanjih zadev, Id je obiskal Berlin, je všersj dvs uri konlsrlral s nJim ministrom Po konferenci ss Je O'ÉiMMfc' na Cmo mdrje Je v teko v t«je podelil samo sinčka edlnse. k^ države Joga Sta vsjojtla «irbno m SSSb m i vestno. Vrl dečko je amo nekoliko prstshkoMv še Je glede ItvrfMec prevodnika. I vldSl ošeto. I Waahmgtos, i- ThUvnI de| RSa Je tleSo dšOe prills v partTntjTlSrejel od etoh like I dekla - tajkaJVe^ j. Wa. vlade kopliobovega sakoee, kk- žle^se le ^^^STJéBu I Jo al manjkalo, še se kje ss- kl ss bila [m, Kje so vue priuiu' maw*, mm i„ .. ^J M. M njA roke, ki sedospeU k vsakemu Z.Z 01 Meša. ako jena ajlvl ptoto,!^^1«celo Sito___^ _ so ji preštet doms lačni krulOl^ medtem, kolov vinogradu veza-ls, JI Je na vrte pognala aolatav vrh. Mi ga zmagala dela, nlka-kar ao. A Udi pri otrocih ss Js posns-lo. ds manjka strogega rgorski vasi Oljšu pri krč-marju Vodrinu se je nabralo precej pivcev. Bil je aejem v bližnjem trgu in «ej mar j i «o se na povrntku proti domu tu zglašali, da so al ie enkrat ugasili nadležno žejo. Zunaj in znotraj je postalo živahno; glasno so se pogovarjali in nekateri so iznova začeli baranUti. Vmes pa je mukala pred krčmo stoječa živina. Slednjič pa so se sej mar jI večinoma porazgubili, ostalo jih je Ae prav malo. Tu je sedel KodriČ, sodar iz Hobidne. Na sejem je ponesel kopico vedric. Imel je dober dan ter prodal vse blago. Zdaj stopi v pivnico majhen deček ter se približa h Kodriču, rekoč: "Ata, mama so rekli, da pojdite domu." Ta nič ne reče na te besede.^ Crez nekaj časa pa veli sinčku, ki se je vstopil poleg njega: "Na, Nejček, pij! Tu imal kruha in jej!" Deček je hitro segel po kruhu in hlastno zasadtl zobe vanj. "Meni se smilijo otroci, rad jih imam. Otroci so nedolžni. Ljubiti jih moramo, zato nam jih je Bog dal." Tako Je govoril KodriČ proti svoji pivski družbi. Pri teh besedah ae mu je milo storilo, iz-' premenil je svoj glas in z dlanjo je potegnil prek desnega o-Česa, kakor bi hotel zatajiti sol zo, ki mu je silila na dan. "Res, prav rad iitfam svoje otroke." "Dobra duža sil" mu je potrdil poleg sedeči pivski tovsrii Rajdež, kočar iz Brezovice, ki jo izdeloval grablje, seaene vile in kosiičs, ter bil s to robo tudi (lan«'H na sejmu. ' ' "Le idi, Nejček, pa reci ma* mi, da takoj pridem domu," je opomnil KodriČ svojegs sinčka. Pri odhajanju je deček Že enkrat poželjivo uprl oči v kruh na mizi. Pa Je dalje govori 1 Rajdež. Znaki na obrazu so pričali, da je bil vinski brstec, Kadar je imel dober zaslužek, )e popival, potem pa atradal, da se bogsmili on in njegovo obilno družina. Začel je hvaliti svojo ženo. "MoJa Rotija, to vam je dobra žensks. Ne na j4ež take pod naiim zvonom." "Ni 11 to rea, Vodrinka?" obrnil se je Rajdež do krčmarice. "Rea je, ras." "Prav pridno babnico ti je Bog dal," pritegovala sta oba sopivca. "Vež nisi je vreden," je dostavila Vodrinka. "Sitna je ros, sitna včasih, ps drugače marljiva in skrbna. Marsiksj bi ne imeli pri hiii niti zs sol, ps pri njsj se zsplesni ie vednp kaka desetica," Oči so se mu zaigkrile, kakor da bi zdajci začutil vso ljubezen do. svoje Rotijce. "Zsto ps ji tudi Ippim nocoj pol litra starine, frinesl jo, Vodrinka, vel, tisti dobre!" Krčmarica je prinoala zahto-• a no pijačo in postavila stekle-iiico na malo mizico poleg peči. "To ti tudi takoj plačam, saj je za mojo Rotijco. — Malo pri-boijika ji moram včaeih privoliti. Potrebna ga je, velikrat potrebna, pa kaj, ko smo siromaki. Sirota je In z menoj nosi svoj križ . . ." Umolknil je in potegnivii iz ust svojo kratko pipo, je pritisnil ob glavo obe pesti, kakor bi hotel še tem pri sencih usteviti solze, ki so mu hotele prllozti v oči, zarudele od pijače in zagat-nega tobakovega dima, Id jo v gostih plastastih oblakih plul po pivnici. "Vel, pa.dobra dula si!" mu je govoril Hodnik, mal lastinar in msiftar iz Doliča. L Ta pohvala je dobro dola Raj-dežu. Milico na licih ao mu /mlgavale, ilo mu js na jok, ker ne je spomnil velikih križev jn težav svoje uboge Ratijce. In govoril jo dalje Hodnik: "Pa vsi smo dobri ljudje, dobro duie, ti KodriČ, ti Rajdež in jaz. Vsi, lepo skrbimo za svojo ženo in otroke. A sirolčina nas tare, kaj se če, a dobre duie smo« Kdo nem more reči, tis nismo? A? . . ." Položil je roko svojemu tova-riiu Rajdežu okolo vratu in ga pritegnil k sebi, hoteč v dojenju pokazati, kako ljubi svoje ljudi. Pri tem je stegoyal svoj a O 8 V E T £ PONDEUEK, 6. DECEMBRA za solzen im i odsevale od lic. očmi, ki so čudno zabuhlih in rdečih J. f. Mackart RIM t 4 ¿ it * ' ' Poslevsall V.. M. Zalar. 1 , - (Dalje.) Mramorna plošča krije tu srce "Cor cor-dium" (besede, vdolbene v kamen na željo Lady Shelley), srce Percyja Bysshsjs Shel-leys, ki mu js blls duie stkana iz cvetličnega vonja in is mavričnih barv; nedaleč od njega počiva njegov "Adonsis", John KesU; sntičen zlomljen steber je nsgrobnlk nemikegs pesnl-ks, prijatelja Platonovega, W. Waiblingerja, iz Hilbronna. ki je ljubil Italijo bolj nego svojo severno domovino. August von Goethe, sin weimsrsksgs Jupitrs leži tu, onegs Jupitra weimarskega, ki Je tukaj v Rimu nekdaj tako pretresljivo vzkliknil: "Dulde mlch, Jupiter, hier, und Hermes fuehre mich spaeter Cesti-us' Mal vorbei leise sum Orkus hinsb"; in ksr ni bilo dsno očetu, je bilo dodeljeno sinu, in ne samo to: ne daleč od tega sina spi vsčno spanje hsnoveranskl resident Christian August Ksst-ner, eln one Lotto Buff Is Wetzlarjs, katero jo njegov oče nekoč tako strastno ljubil in ki jo Je potretirsl v svojem Wortherju. Take pesmi ' življenje ustvarja usoda na teh klasičnih tleh. Melvida Meyaenburlka. prijateljica Fr. Nietz-scheju, sniva tu od 1. 1908. svoj poslednji sen < — in kipsrji, sliksrjl, generali, Nemci, Švicarji, Angleži, Rusi — vsi spe tukaj v nekaljoni harmoniji pod belimi spomeniki. Velik pinijev stori je ležal na Shelleyevem grobu. Sofija Petrovna ga je pobrala In spra-vila v ridikil. In jas, ki niaem utrgal že leta in leta niti cveta niti travne bilke, aem vsel s lovorike, stoječe nad grobom srca peanlkove-ga, en liatek, da ga ponesem v daljno domovino dragi dull, ki Shelleya tako ljubi, kakor ga je imela rada mogoče aamo ie Emilia Vivian!,. —- Sofija Petrovna pa hodi od groba do groba, čita imena in napise na mahovltih kamenih in naenkrat dvigne ridikil In pravi: — Cesa vas to spominja? — — Ridikil? — — Ali ni videti, kakor da je v njem bomba? — % . — Sofija Petrovna,. Odesa? — Molči in se smehlja. XXVI. San Lorenzo fuorl le mura. Tudi una ex septem. Ena izmed sedmerih cerkva, ki Jo morajo romarji v večnem meatu poseliti. In tudi ena Izltied trdnjav, ki jih je nankakujoče krščanstvo postavilo pred oskljem mesta, da bi imelo oporo pri napadu In saičlto pri morebitnem umiku. Na antični Via Tlbur-tma jo je sezidal po bitki pri milvijskem mostu baje Conatantin »sm. vsaj knjiga papežev trdi tako, nad grobom sv. l/ivrenca, svetnika, ki je bil ¿a vlade tesarja I krije v kopališču na železni rešetki pečen. Kar je od njega ostalo, loil baje tukaj pod konfesijo v beli mramorni rakvi za železnim omrežjem; to rakev lahko vidi*, ostalo je treba verjeti, kakor vse v edl-no-zvellčavni cerkvi katoliški. Potem so prišle »emkaj \dovekako kosti f\. Štefana is Palestine' In čakajo tukaj z lx>vreacem »lavnega vstajenja od mrtvih, kar moraš tudi verjeti. Nadalje je tu še nekaj svetnikov, katerih imen lut nam cerkovnik ne mor«' povedati. Tudi Je ¿tukaj kamen, na katerega je padel sv. Stefan. Kamen je se\eda okrvavljen, kar mora očtvid-m» pričati ?a njegove pristnost. Tako-je bila trdnjava opremljena. Nahitro si ogledujeva to avete spominke. Nshltro, ni čuds. Toliko jih jo v tem mestu, de bi z njimi lahko ceste posipavali. Kaj hi-trot* postane vse to vsakdanje. Svetniki, svetnice, blaženi, papeži, kardinali, ikofjo, opatje, prelatje — vse ns kupu, eden ns drugem, eden poleg drugega t- in človek vidi, da ti nirtvaki žive ljudi žive, in jih dobro žive, in ve tudi, da nakloni naposled ie sam kak obolus zgovornemu cerkvoniku, in drugi obolus tistemu-le popku tam, ki so nam bliža z žvenketajočo puičico, "dar sv. Očetu". Z ono besedo: mnogo, pre» mnogo te svetosti naenkrat. Ali Človek ye tudi, da pride čas, ko postanejo te-le relikvije antlkvitete, komadi za muzeje, panorame in panoptike. Praktični Amerikenci pridejo pa pokupijo kosti' te 1n te cerkve, odpeljejo jih preko morja in se bodo dali od njih živiti, ka-' kor ž! ve danos od njih dosedanji njihovi lastniki —- in sekaj ne?t Ali naj imajo pretkanoet res ssmo rimski popje v zakupu? In ali ne kažejo relikvije antičnih bogov pota relikvijam svojih naslednikov? In če ne taistega pota, pa vsaj podobnega. Vsaj tako, kakor Je eden krog spirale drugemu podoben. Co ne v muzej, pa v panoptikum. Zakaj Amerikanci niso samo praktični, nego tudi zvedavi, in natlačeno polno bo po prostorih,1'kjer se bodo kazale stvari, ki jih js človelks topoot toliko stoletij obo-žovsls... ! Ssn Lorenzo deis sicer dober vtisk. Ima lsps stebre, ni preobložln s neokusnostmi, in nosi sivo petino dobre vrsto vekov. Ima staro mozaike, ono naviečno jecljanja barbarov, ki ao sačutill potrebo po umetnoati, in ima nove mozaike, ki se mučijo v potu obrase, one stere. poonematL Ima razpoksns in obledeft -freske po fteneh, ki komaj ds is nasnačujejo, kar imajo povedati; če pa ao prenovljene, kriče kletev svojim renovator jem, sakaj krščanska umetnost ima prav isto duio, kakor kričanatvo aamo; njemu je duia le ispuhtela in sato je njoga umetnoot na smrt obsojena, in vsak napor, pomoči jI, jo slosvočje proti slogu. Preko nekaj stopnic stopiva v grobnico za oltarjem. Tu stoji ob steni priprost sarVbfag a kostmi papefta Pijs IX. "Pefcel In koetl" stoji »rosto 'napisano na kamenu —- ali zato to razkoije naokrog! ' Cela zadnja stena, ob katero se sarkofag opirs, se bleiči kamenja in zlate, vos krftčanski Svet je prispeval, Kakor sve0očljo napisi poedinih dežela, da bi okrasil meato, kjer počlvs eden najbolj ničemurnih ljudij, kar jih je noeil svet, poslednji papei-kralj, in prvi papež, ki je proglasil za dogmo nezmotljivost "hlapca vseh hlapcev", ko je prej obtožil zdravi človeški rasum s dogmo o brezmadežnem spočetju ... Ni je oetudnejie hi-navičine, nego ponižnost tega prlprostega sarkofaga: mossiki in slike okrog njega kriče in rjujo o nji, saksj oiabno issivajo na boj vse te sv. Psvls, Petre, Lovrence, Štefana in tisočere rskve ln oltarje vsega Rima. Dobra Moravia je tudi prinesla svoj dar sa okrašenje. kakor priča napis, in kajpada tudi Bohemia, deftela Huaitov ... . Ogledujem ta sarkofag. Pij IX. S čednim ekoemplarom ae je zaključila vrsta papežev-vladarjev. Crietianieeimue Rez. Karol Veliki, jim je ustanovil papeiko državo. "Moje kra-Ijestvo ni od toga aveta", je rekel Kristus, ali ti tik groba stoječi, treoočl ej starci ao si odeli vela teleaa s kraljevskim ikrletom, so opaaali s mečem sebe ia druge, in ves zemlje krog, nebesa in pekel, smrt in življenje, kralje in berače, vse, vae so ovia dal i s svojo mrzlo roko, v kateri ao vihteli bliske, vsete odstavljenemu Jupitru. (Dalja prihodajil) Zopet je povzel besedo Hodnik: "Moj ain Tone leži bolan. Pravijo, da ga bo spravila sulica pod zemljo, dele osemnajst let je star, pa bo moral iti pod črno grudo t. Smili se mi. Priden je bil in rad jo vsega konec . . ." Legla jo v borno posteljo. Tiho je zaihtele, a t^lij jezno za-tisnila oči, kakor da bi hotela u staviti tok grenkih solza. Nekaj otrok je Jalhlo na tleh na razgrnjeni alami. Bili so pokriti z raztrganimi odejami Drugi pa so eppli kar oblečeni po klopeh. Zdaj ob svitu luči so se začeli nemirno gibeti. Oče pe je ie perkret stopil po hiii, potem pa upihnil iuč ter zlezel na poč. e Hodnik je imel najbližje do doma. Priiel je domu, ko. so ie vsi bedeli.' Večina pijaučkov je po navadi vinjenosti zgovorna. Take narave je bil tudi meietar Hodnik, kar je že tičalo v njegovem poklicu. Otroci so ravno večerjali. U-molknili ao, ko jo q£e vatopU. Žena mu je prinesla večerjo ter poatavila skledo na mizo. "No, pa sa nič ne reče, če pride oče domo?" h . % r Vsi molče. "Ali so ne reče, dober večer, meni očetu?" Nobenegs odgovora. "Kdo je priiel domu] vas vpraiam?" v. "Pijanec, zaprafljivec je priiel domu!" je jezno vzkliknila žena ter se dvignila izza mize, da bi odšla. 'Tako ae govori meni? r**. Kdo je priiel domu, vas vpraiam?" Pijanec, zapravljivec!" je ponovila žena ter odšla v vežo. Mož pa ni odjenjal. "Jaz vaa vpraiam: Kdo je priiel domu?" ^ Zopet molk. "Jaz vas že naučim. Čakajte, nagajivci!" In potrkal je ob tla z dolgo leskovo palico, kakrino nosijo po sejmih živinski barantafei. "Otroci, na koluna, tu sem pred me!" Ihteč se je izmotalo izza mize petero otrok v starosti od iestih do enajstih let. Pokleknili so, pa niso mogli govoritit iscem Slovenko ali HrvatiM^JS 20 do 88 let, sa domača hifl dela in za oskrbovanje mojS otrok. Jaz sem vdovec, star % let, imaqo delo v premogorov» in imam tudi večjo svoto (it nar. ja. Plačp po dogovoru. 2elin" da je dobra in poltena, bodisi dekle ali vdova z enim otrokom. Za naslov piiite na: Oskrbnica 2667 So. Lavrndale Ave., Chi. cago, E (Adv.i B ' Oče pa jim je narekoval rekoč: "Goepodar je priiel! Nad ljubi atek so prišli!" Otrokom pa niso mogle besede iz ust. "Ali boste govorili ali ne?" "Oh, ata, bodite pametni, pa pustite otroke pri miru," se zasliši slaboten, hripav glas. To je bil glas bolnega Toneta, ki je ležal na postelji ob steni. "Kaj, ti mi bofi igdvarjal?" Škodi je jezno k postelji ter visoko dvigmil palico nad njmr "Ti, ti boi meni kljuboval, ki nič ne delaš? Pologa! samo, klada lena" . . . Potem pa je zopet stopil pred otroke. "Moj Bog!" je zastokal bolnik ter krenil z glavo v stran. , "Kdo je prišel, vas vprašam?" , Napol z jokom ao odgovorili, otroci na očetov ukaz. V tam- trenutku ja iznova vstopila mati, poprijela molče ,otroke, da so so dvignili s tal. Odvedla jih jo s seboj v kuhi njo. Oče pa ae je ie dalje prerekal s Tonetom. Ta pa je samo stokal. "Moj Bog, ata, bodite pametni!" Suh kašelj je ailil bolnika, le s težavo ga je zadrževal. Slednjič se je kaiel odkrhnil in pognal z vso sj)? nakviiku. Bolnik se je uuiko nagnil sgiavja črez posteljino stranic^ ter se odkailjal. 2agovina v pljuvalniku pa le je — pordečila. Onemogel ao je zopet sklonil na zglavnik ter se poravnal po postelji. Rdečica na licih je izginila. Zaklopil je oči, ki so bile zdaj ie bolj udrto. Podoben je bil mrliču. . Stari pa je utonil, ko ee je dovolj izardil. Zginil jo v stransko izbico. Crez nekaj časa se je odtam slišalo enakomerno hrkanje in smrčanje v dolgih potegijejih. v NAJEM SE ODDA | Zdravniiki urad za Slovenske» zdravnika "Physician & Sur-geon" v novem poslopju, Sloveo skega Del. Doma v Coll, Ohio. Na odgovor so bode čakalo labc| saalužka, visoldk davkov Itd. Pom JO toke nujao potrebna kakor ie dal ge na. Vsak dolar bo prinesel iar« veselje v ialoetne domove. Dvakn v potrebi kitro da. Ton dajte ia pošljite. Vaša denarna poUljatev bo zaan ljhro ia hitre dostavljena na dolota ako Jo pošljete po bIotcm! ZinUJŠEK I ČESAR 466 W«at 42nd Street, New York, N. T. ZA B02IČ ate lahko osebno starem krajo, ako se pridružit naiesaa skupnemu potovanju stari kraj na 4. doc. a parnikai "Parla". Priglasite se takoj, i je čas. ■ KLOBASE KRANJSKE KLOBASI Zopet razpošiljam po vsi Amtri Izvrstne klobaas, kakor Je le tiso! rojakom znano, da so blls moje kk base izvrstne vsako Isto, in letos j bodo le boijte. Denar ss vrne osli Id niso zadovoljni. Uljudno m pript ročam mojim starim in novim odk maleem sa obilo naročiL Cen* H funt Poštnina nI vlt*t*. Den*rp« šljlt* s nsročllom ali pa vsm poilja aa a O. D, ' Slovenski trgovci bodet« rojaka selo «stregli, ako bodet* imeli ml klobasa v nalogi. Pišite po eeM Vsa pisma In naročila pišite n«: JOSEPH LESKOVAR 110—14th Stroot, Rsdne, Wk NAROČITE 81 KNJIGO "Atriikl Slovenci" » SPIEJEIA VSA V TISKARSKO OBRT SPMAJOČAKU letake itd. t te ifcede, ristaic«, fegaike, knjlf* kolederje, Heng- VOKTW THUINE APELIRA HA ČLANSTVO S. N. P. J., SA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAM CBNS ZMERNE, UNUSKO DELO FRVS XSS1S VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TBEABNS 8. N. P. J. PRINTERY NR« SmS CmraMa Atm, CUa*t> D. TAM SB DOBS MA SSUO flm m USTMEKÁ fOJASOTLA