Studijska knjižnic K. r a n j Proizvodnja točkastih diod v novozgrajeni tovarni polprevodnikov v Trbovljah LETO V ŠT. 23. 16. JUN. 1966 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Razgovor z generalnim direktorjem združenega podjetja V 45. številki tednika »Gospodarski -vestnik« je naš sodelavec Marjan Kralj objavil razgovor z generalnim direktorjem združenega podjetja Iskra, tov. Vla-dimirom Logarjem. Ker so odgovori na postavljena vprašanja izčrpni in zanimivi za delovni kolektiv, ta r > razgovor povzemamo iz omenjenega lista. Kakšen zunanji vpliv je imela gospodarska reforma na združeno podjetje »Iskra« oz. na posamezne tovarne? Znano, je da je elektroindustrija ena izmed tistih panog. industrije, katero je gospodarska reforma z odlivom akumulacije v druge gospodarske stroke i^ajbolj prizadela. Podjetje je občutilo posledice še toliko bolj, ker v dobi pred reformo ni podražilo izdelkov. Ob močnem porastu cen reprodukcijskega materiala, storitev in hkrati zamrznjenih prodajnih cenah kot prvih drastičnih ukre^ pih reforme — pa-»Iskra« ni -imela možnosti, da bi v novih pogojih 'uskladila tiidi osebne dohodke zaposlenih. Tako danes še vedno zaostajajo za republiškim povprečjem, Najbolj nazorno te ilustrirajo podatki poslovanja pred in po réformi. V primerjavi z obdobjem janiiar-julij 1965 (indeks 100) kaže"obdobje av-gust-december 1965 za porabljena sredstva indeks 130, čisto prozvodnjo 61 in dohodek 56. V takem razmerju so se znižali tudi skladi oz. baza za razširjeno reprodukcijo. - Vendar to še ni vse. Hkrati z omenjenimi odlivi smo bili ob gospodarski reformi sredi splošne rekonstrukcije podjetja z velikimi pogodbenimi obveznostmi do domačih in zlasti tujih dobaviteljev. Vse te obveznosti sd zaradi podražitev močno narasle, saj znašajo samo tečajne razlike pri uvozu opreme nad 25 milijonov novih dinarjev. In kakšni so bili ob gospodarski reformi notranji vplivi glede na spremembe v tovarnah? ■ Gospodarska reforma je odkrila vrsto slabosti tudi v poslovanju našega podjetja. V izvozu še kažejo: relativno nizki iztržki, kar vedno znova dokazuje, da proces proizvodnje temelji na zastareli tehnologiji in ¡pomanjkljivi .orgàrdzacji délai Znano je, da -je elektronika ena najbolj dinamičnih industrijskih panog v svetu, ki uvaja v življenje največ tehničnih novosti In hkrati v tehnološkem pogledu tudi hitreje napreduje. Tudi pri nas ,doživi j a elektronika podoben razvoj, žal pa industrija ni bila sposobna — pač zaradi finančnih, kadrovskih in drugih razlogov — slediti tehničnemu in tehnološkemu napredku v svetu. Z gospodarsko reformo so bile prizadete vse naše tovarne. Sicer nekatere več, druge manj. Toda ravno ta prizadetost jih je spodbudila, da so pričele resneje proučevati svoj ekonomski položaj in sprožile vrste akcij, ki naj bi jih spet privedle v tirnice solidnega poslovanja. Največ pozornosti so pri tem posvetile organizaciji dela, odkrivanju notranjih rezerv in ne navsezadnje tudi splošnemu varčevanju. , Kako presojate položaj elektroindustrije? Na splošno je vsa elektroindustrija v naši republiki v nič kaj zavidanja vrednem položaju in sodeč po akumulaciji med zadnjimi. Glavni vzrok za tak položaj tiči v tem, da nismo vanjo v vsej povojni dobi skoraj ničesar Vlagali. Kar je je, je zrasla tako rekoč spontano. Ob sorazmerno majhni začetni pomoči v obliki kreditov bi lahko postala vodilna panoga za smotrn in hiter razvoj. Ustvarila bi lahko velik narodni dohodek in zaposlila tudi veliko kvalificiranih strokovnjakov, ki sedaj iščejo zaposlitve drugje, celo v tujini. Nemudoma bi bilo treba dokončati rekonstrukcijo podjetja. »tekra«, spremeniti način kreditiranja obratnih sredstev ter hkrati programsko in investicijsko urediti še druga elektroindustrijska podjetja v republiki. Glede kreditrianja bi bili najuspešnejši aranžmaji z inozemskimi partnerji, ki bi omogočili hkrati intenzivno vključitev 'v mednarodno delitev dela na višji ravni. ; Znano je, da zadnja reelekcija po svoji zasnovi ni do-. segla zastavljenega Cilja. Kaj menite, da je bilo napak in (Dalje na 7. strani) Naš izvoz v maju V preteklem mesecu je izvozilo naše podjetje za 431.154 dolarjev izdelkov in izpolnilo svoj interni mesečni plan z 89%. Dosežena vrednost z ozirom na plan torej ni ugodna, vendar je le za približno 30.000 dolarjev -nižja od marčne, ki je bila rekordna. Majski izvozni plan podjetja je bil namreč izredno visoko postavljen, zato tudi takšna razlika. Tudi glede posameznih valutnih področij je bil majski izvoz nekoliko pod že doseženim nivojem. Na konvertibilno področje smo izvozili po vrednosti 42 % izdelkov, v države SEV 43% in države drugega kliringa 15%. Pri izvozni realizaciji je-to pot sodeldvalo 12 tovarn našega združenega podjetja. Vrstni red držav po vrednosti je naslednji: Prvo mesto je pripadlo še vedno Za-. hodni Nemčiji, drugo Romuniji in tretje Turčiji. Majska izvozna lista je obsegala skupno 22 držaiv iz vseh kontinentov, razen kot običajno, Avstralije. Regionalno smo dokaj različno : realizirali Sklenjene zaključke. V ZDA smo poslali po vrednosti komaj 46% predvidenih pošiljk, v Turčijo 192% — (.precej več), v države vzhodne Evrope SEV 121 % — (tudi več!), v Zahodno Evropo 73 % in v druge države komaj 18% izdelkov. Posamezne tovarne so takole realizirale svoje planske obveznosti: imeli planskih zadolžitev, a so vseeno prispevali k izvozu. Brez izvoza sta torej v preteklem mesecu ostali le tovarni Mikron — Prilep- in Elektronika — Horjul, neu-poštevfje pri tem prodajo za devize doma. Od posameznih izdelkov šitto prodali največ: električnih 'števcev, telefonskih aparatov in' manj ših avtomatskih . telefonskih 'central, e-lektričnih vrtalnih (strojev, električnih gramofonov, malih elektromotorjev, avtomobilskih zaganjalnikov, merilnih instrumentov, ojačevalnikov in usmernikov. Iz panoge sestavnih delov pa: stikal, relejev, uporov, žarnic, potenciometrov, germanije-'vih in silicijevih^ diod ter kondenzatorjev. Vzrok za nekoliko slabši izvoz je pripisati dejstvu, da nekateri kupci niso odpoklicali naročenih izdelkov, drugi niso pravočasno poslali akreditivov* v enem primem pa: tovarna hi mogla izdelati naročenega, ker ji je primanjkovalo sortiranega reprodukcijskega materiala. Izvozna, operativa PSO pričakuje spričo tega, da bo junijski izvozni rezultat toliko ugodnejši. In prvi rezultati v juniju to prvotno domnevo tudi potrjujejo. Skupno smo v prvih petih, mesecih letos. izvozili za nekaj nad dva milijona dolarjev izdelkov. Glede na dinamiko- letne proizvodnje- in pogodbene obveznosti do Jugobanke je izvozni rezultat zelo ugoden. - Marjan Kralj Aparati % 118 AvtOalektrika 107 Avtomatika 51 Elaktromehanika 104 Elektir motorji 48 Eleikf lika ; .0 Elementi 126 Instrumenti, _ , 91 Kondenzatorji 266 Polprevodniki,. 128 Sprejemniki J - 7 Usmerniki — Novo mesto in Naprave — Ljubljana niso Petmesečna proizvodnja 1966 Tovarna Plan v (MM) N din Izpolnitev 000 M din % Elektromehanika 70.110 74.751 106,6 Elementi 30.012 26.477 88,2 Avtomatika '25516 31.430 123,2 RA-sprejemniki 17.778 16.782 94,4 Aparati 17.125 21.443 125,2 Avtoizdelki 37.532 37.775 ' 100,6 Elektromotorji 10.712 8.459 79,0 Naprave 13.768 9.044 65,7 Elektronika 6.738 6.978 103,6 Kondenzatorji 11.630 10.149 87,3 Instrumenti 5.958 5.946 99,8 Polprevodniki 6.458 7.007 108,5 Usmerniki 4,701 4.889 104,0 Mikron 5.496 2.357 42,9 SKUPAJ PODJETJE 263534 263.487 99,98 Ob občinskem prazniku občine Trbovlje in ob otvoritvi tovarne polprevodnikov v Ob velikem razumevali ju •vseh naših družbenih organov od republiških d-o lokalnih, predvsem delovne skupnosti Iskre, so Polprevodniki v Trbovljah leta 1963 zagledali svoj rojstni dan. To je pomembna gospodarska uresničitev. Tembolj, ker se je s tem odprla velika dodatna možnost zaposlovanja domače, predvsem ženske delovne sile. Skrb za človeka in humano reševanje socialnih pogojev življenja, dajeta naši socialistični družbi v njenem velikem prizadevanju dvigniti družbeno raven delovnim ljudem, vse opravičilo. Medtem, ko so bde predhodno izvršene vse predpriprave za utemeljitev, upravičenosti tako smelega podvze-manja ter so bile izdelane strokovne .analize, kot temeljne postavke za zanesljiv in zdrav gospodarnostmi račun, so oh občinskem prazniku 1. junija 1963 ob navzočnosti vseh članov občinske skupščine obeh zborov, tov. Lidije šentfure in tov. Miha Marinka in še nekaterih drugih odličnih gostov na gradbišču nove tovarne polprevodnikov Iskra v Trbovljah zapele mrve lopate. Smo mlada gospodarska organizacija in smo del delovne skupnosti Iskre. Tovarna polprevodnikov Trbovlje je uresničitev dolgotrajnih širokih razmišljanj skupščinskih organov občine Trbovlje in oploditev nujnih želja delovnih ljudi komune Trbovlje. V nekdanji črni in zapuščeni, preko sto let po nenasitnemu tujcu trdo izkoriščani dolini, je na ta dan vtiram v venec ¿¿ovnih zmagžuija-vih rok Titove Jugoslavije, nov svetal biser za bpljšo bodočnost rudarskih otrok in vseh delovnih ljudi. . Kljub črnemu zlatu rudarskih revirjev, ki ga je tujec skozi decenije in žulj a ve roke rudarjev pretapljal v svoje, nikoli nasitne trezorje, je v Trbovljah vse do osvofeo-boditve vladalo pravo siromaštvo. Razen zastarelih rudniških postrojenj se je naša socialistična družba po razsulu starega družbenega reda znašla sredi novih ogromnih vsakovrstnih nalog in težav, domala golih rok. Siromašna dediščina črne preteklosti je bila kritično problematična, zlasti v pomanjkanju sfro-. kovnih kadrov,, pod povprečnim družbenim standardom delovnih ljudi, poleg številnih drugih perečih problemov- Od desetine zdrave domače inteligence, kolikor jih je leta 1945 bilo še na razpolago, se je ta večinoma zapo-; slila v večjih mestih naše države. če pa. bi uspelo pridobiti strokovnjake izven Trbovelj pa ni bilo zanje na razpolago primernih stanovanj. To neizpodbitno dejstvo kljub velikim doseženim uspehom in • vloženim naporom za odstranitev omenjenih-^ težkoč, še ved- no ni moglo biti v celo ti rešeno. Se vedno se kot posledica temne preteklosti v obliki pomanjkanja strokovnih kadrov, pomanjkanja stanovanj, slabih dovoznih možnosti itd. plačuje zavze-ten davek. Sredi takih pogojen', so se polprevodniki Trbovlje ob svoji ustanovitvi, poleg zahtevnih nalog izgradnje nove tovarne, s postopnim prehajanjem v redno proizvodnjo, tudi znašli. Le veliki ljubezni in predanosti vseh naših delovnih ljudi, z neumornim, upornim in požrtvovalnim vodstvom na čelu, ter s celotno skupnostjo Iskre, Skupščine občine Trbovlje in ob veliki podpori političnih in drugih družbenih organov, zlasti republiških, je pripisati, da je dosežen današnji uspeh. Že od vsega začetka so se po robu nar-Črtov izgradnje in posebej še redne proizvodnje Polprevodnikov odpirali krepki problemi, in sicer: —- težje kot se je predvidevalo je bilo pridobiti potrebne dovolj usposobljene strokovne sodelavce — veliko pomanjkanje, stanovanj za naše delavce v — zaostajanje del izgradnje vairadi nelikvidnosti finančnih sredstev in občutne podražitve po reformi — pomanjkanje reprodukcijskega materiala, domačega in uvoženega — znatne motnje -zaradi daljše nepretrgane dobe Wo-kacije žiro računa podjetja Iskra. Kot senca se je v proizvodnjo »Polprevodnikov« £>red reformo vrivala neželena stagnacija. Po reformi je bil dosežen pomemben kvaliteten premik v proizvodnem procesu z izdelavo .silicijevih tabletk doma, M so se pred tem uvažale, Pomembnost tega dosežka rezultira v cca. 9 x nižji doseženi lastni ceni. Z reorganizacijo podjetja Iskra v Združeno podjetje Iskra je bila izvršena nadalj-na kvalitetna izpopolnitev v poslovanju celotne Iskre. S prevzemanjem večjih pravic na samoupravne organe tovarn Iskre, je na le-te prenesena tudi večja odgovornost. Rezultati izboljšanja poslovanja v novi organizaciji podjetja Iskra se že kažejo in njen ugled, ki je pred tem že na žalost začel bledeti, ponovno pridobiva Tta ugledu. To ' je tudi opravičilo v vloženih naporih skupnosti Iskre in. smo_ tega tudi vsi veseli. Neizbežno je, da je proizvodnja polprevodnikov v Združenem podjetju Iskra pa tudi v okviru elektronske industrije nasploh, izpostavljena vehld dinamiki kvalitetnih premikov- v znanstvenih dosežkih. Bodoči uspehi polprevodnikov bodo v svojem nadaljnjem razvoju predvsem odvisni od zadovoljivega poznavanja napredujoče elektronske tehnike. Predvsem pa tudi od strokovno dovolj u-Dalje na 6, strani) Nove ugodnosti za letovanje v Trenti in na Dugetn otoku OBROČNO ODPLAČEVANJE — NIZKE CENE Naša počitniška skupnost, se je odločila da bo nudila vsem letovalcem ugodnost obročnega odplačevanja prenzionskih stroškov. Kdor želi, lahko plača celoten penzion za sebe m za svojce v treh obrokih, in sicer: ob prijavi za vsako osebo po 10.000 S din, kasneje pa ostanek v dveh mesečnih obrokih. Ugodnost velja samo za letovanje v kampu »MIR« na Dugem otoku in v Trenti. Za vse ostale naše domove pa je treba plačati celoten penzion pred nastopom letovanja. NIZKE CENE Izkoristite ugodno priložnost za letovanje v Trenti ali na Dugem Otoku! Cene penzionom za člane kolektiva Iskre in njihove svojce so za dom v Trenti 2.200 S din, za kamp »MIR« na Dugem otoku pa 2.000 S dinarjev. Doth v Trenti bo odprt s 1. 7. 1966 in sprejema goste kadarkoli, ker izmene^ niso fiksirane, pogoj je le, da gost ostane najmanj 5 dni, sicer nove cene in obročno odplačevanje ne velja! Ugodne avtobusne zveze Ljubljana, Vršič, Trenta — (Odhod iz Ljubljane 6,30 — Kranja 7,05, prihod v Trento ob 14. uri.) Za vsa vprašanja in pojasnila--se obračajte na Počitniško skupnost Iskra, Kranj, Kidričeva cesta 40 osebno ali prčk telefona 21-948 — Kranj. I. S. Med nagrajenci v »Aparatih« je bil tudi večkratni racionali- zator Nino Breceljnik Dobri rezultati Tovarna električnih aparatov v Ljubljani se letos lahko pohvali z zelo solidnimi poslovnimi ¡rezultati, .ki so zlasti odraz prizadevanj celotnega kolektiva. Le-ta si v novi organizacijski obliki •združenega podjetja, ob večji samostojnosti tovarne in večji odgovornosti za njeno poslovanje prizadeva bb čim manjših stroških- doseči kar največjo proizvodnjo. Prav gotovo ne bo odveč pogledati v tabelo, v kateri nam 'bodo številke za posamezne mesece letošnjega leta zgovorno potrdile zgornjo ugotovitev. Iz spodnje tabele bomo razbrali, da so v. tovarni električnih aparatov najboljšo-proizvodno realizacijo dosegli v januarju, ko so svojo obveznost presegli kar za 76,51 %, najslabše pa so se odrezali v mesecu marcu, ko so mesečni plan. presegli za 2,14Sicer pa naj"govCre same številke! Mesec Plan Realizacija ■Januar 2,815.460 4,969.860 176,51 Februar 3,389.870 3,860.210 113,87 Marec 3,950.720 4,039.278 . 102,24 April 3,496.200 4,534.242 129,66 Maj 3,470.850 4,534.242 ‘ 116,40 Kmnulat. 17,124.720 21,443.963 125,22 Tako' je tovarna električ- mači nabavi uspelo zagoto- nih aparatov do konca meseča maja izpolnila 51,05 % svojega letnega proizvodnega plana in po svojih postavnih rezultatih prednjači med tovarnami združenega podjetja. V pogledu sortimenta izdelkov je bil pri vseh proizvodni plan presežen, razeij pri industrijskih elektronskih napravah in pri rezervnih delih. Pri industrjskih eleklronskh napravah je vzrok za slabšo realizacijo v tem, da Zavod za avtomatizacijo kasni pri dobavi dokumentacije za nekatere izmed teh naprav, za manjšo izpopolnitev pri rezervnih delih pa je bilo krivo to, da ni bilo večjih naročil. Realizacija proizvodnega plana pa bi bila lahko še veliko večja, pravijo, če ne hi bilo nekaterih težav. Tako na primer bi pravočasnejši Uvoz potenciometrov in kondenzatorjev za zaščitne releje omogočil še boljšo izpolnitev'plana, prav tako pa hi Je-temu koristilo tudi, če bi iz tovarne v Kranju pravočasno pri- viti planirane količine dinamo žice Ker se. je. pokazalo* da je doma ne bo mogoče nabaviti' ,so jo pač naročili iz uvoza, le-ta pa je seveda prišla z zamudo in tako onemogočila še boljšo realizacijo proizvodnega plana v prvih petih mesecih letošnjega leta. , Povsem jasno je, da zaradi pomanjkanja bakra, oz. bakrenih izdelkov tudi tovarna električnih aparatov, kot vse naše in druge tovarne, preživlja precejšnje težave. Od pravočasnosti in zadostnih količin bakra in bakrenih izdelkov je tudi v tej naši tovarni odvisno izpolnjevanje proizvodnega plana v naslednjih mesecih 1966. _2a1 v času, ko je nastajal ta zapis o proizvodnih uspehih tovarne električnih aparatov v Ljubljani,- še ¡nismo razpolagali s petmesečnimi podatki o domači prodaji in prispevku te naše tovarne k izvozu,-vendar o tem prihodnjič, za dosedanje proizvodne rezultate pa marljivemu delovnemu kolektivu vse pri- šle priključni če za trifazne znanje in želja •— takšne števce Tudi pri. televizijskih uspehe tudi v naslednjih me-«tabilizatorjih bi bilo moč iz- secih leta 19661 delati še precej več, k-o bi do- . -C- RAZGOVOR O TEHNOLOGIJI Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja šef gosp. tehničnega sektorja v Tovarni električnih instrumentov Otoče, JANKO DERNIČ, 0 Kakšna je sedanja raven procesa proizvodnje glede na sodobna podjetja v Jugoslaviji in inozemstvu? Sedanjo raven procesa proizvodnje naše tovarne s sodobnimi jugoslovanskimi podjetji je z ozirom na specifičnost proizvodnje težko primerjati. Proces je prilagojen maloserijski proizvodnji in .kot tak spada med sodobno urejena podjetja v Jugo-sfttviji. V svetovnem merilu pa spada v srednji razred tovrstnih podjetij. • Kakšen1 vpliv na zboljšanje procesa proizvodnje bo imelo uvajanje tehnološke specializacije po skupinah, ali posameznih izdelkih? Tehnološka specializacija bi imela pozitiven vpliv na racionalno proizvodnjo s povečanjem kvalitete. 0 Kakšne (katere) so ovi- skupinsko izvajati spremembe. žal pa. tega ne moremo redno izvajati zaradi različnih vzrokov. 0 Kako vpliva pogostost teh sprememb na proizvodnjo? Pogostost sprememb zavira proizvodnjo in povzroča nihanje kvalitete, predelavo orodij, dodatno zaposluje vse strokovne službe, zaradi tega zbiramo predloge za spremembe in ji občasno izvajamo. 0 Kako vplivajo pogoste (sprotne) spremembe na stroške? Spremembe ločimo v več vrst. Spremembe, hi jih povzročajo nedognane konstrukcije oziroma nedosledno izvajanje poskusnih serij, spremembe katere povzroča material1, orodje in spremembe, v ki izboljšujejo kvaliteto izdelkov. Različni vzroki sprememb vplivajo na proizvodnjo različno in sicer negativno ali pozitivno odvisno bd vrste spremembe. 0 Kakšna je pri vas soodvisnost (korelacija) teh sprememb z nabavo materiala? Spremembe, ki zahtevajo nove materiale imajo za posledico daljši čas za izvaja-janje. Zaradi slabe oskrbe domačega tržišča z odgovarjajočim reprodukcijskim materialom pa tudi možnost nabave materiala diktira spremembe. 0 Kakšna je zasedba kapacitet in kako jo ugotavlja-te? Zaradi pestrosti proizvodnega programa pri nas težko govorimo o optimalnem izkoriščanju strojnih kapacitet, čeprav zasedbo istih planiramo na osnovi mesečnih planov proizvodnje kar velja tudi za montažne kapacitete. Študij o tovarni električnih aparatov re pri uvajanju ih uporabi sodobne tehnologije v našo proizvodnjo? Ovire pri uvajanju sodobne tehnologije so majhne serije, pestrost proizvodnje, nezadostno vpeljan kader ter skopa investicijska sredstva, poleg težav z nabavo opreme, ki ni serijskega značaja za našo proizvodnjo. Mimo tega pa pomanjkanje ustreznega domačega in uvoženega reprodukcijskega materiala in. nezainteresiranost kooperantov in dobaviteljev z ozirom na majhne količine in stroge kvalitetne zahteve. 0 Ali je v naši proizvodnji ekonomičnejše sproti uvajati posamezne konstrukcijske spremembe pri izdelkih ali skupinsko po izteku celotne serije? Kakor v vsaki proizvodnji je tudi v naši ekonomičnejše Po- sklepu delavskega sveta, združenega podjetja je bila formirana šest članska strokovna komisija^ ki naj bi v roku do konca julija 1966 izdelala študijo o ekonomskem' položaju in nadaljnjem razvoju naše tovarne električnih aparatov v Ljubljani. V komisijo so bili imenovan naslednji tovariši; Danilo Martelanc, kot njen predsednik,, Franc Grims s finančnega področja, iz ZZA dr. inž. Anton Ogorelec ter inž. Srečko Razpotnik, Igor Stiškovsky in Milovan fiebo-hin iž tovarne električnih aparatov. Komisija je začela z intenzivnim delom v začetku junija in proučuje vsa vprašanja tovarne, od organi- zacijske ¿tene, .mimo, .proizvodnje, proizvodnega programa, vpliva gospodarske reforme na proizvodnjo in poslovanja tovarne, do njene ekonomike in finančnega poslovanje tovarne, do njene ekonomike in. finančnega poslovanja. Vsi člani komisije z voljo in prizadevnostjo proučujejo vsa ta vprašanja, ki sestavljajo zahtevano študijo in je zato pričakovati, da bodo do predvidenega roka Izdelali natančno in življenjsko študijo tovarne električnih: aparatov, na osnovi katere bo jasno prikazane^ kakšno pot bo motala tovarna ubrati v prihodnjo« ti. i 5000 S din mandatne kazni za opuščanje varnostnih ukrepov Obratne nezgode prizadejajo gospodarstvu ogromno gospodarsko škodo, posameznikom pa poleg tega zmanjšujejo osebne dohodke zaradi' invalidnosti. Temeljni zakon o varstvu pri delu, kalEor tudi ostala zadevna zakonska določila predpisujejo in urejajo varstvo pri delu in dajejo tej zadevi zelo velik poudarek. Z ozirom na to so za kršitelje tega zakona predpisane tudi zadevne sankcije, ki se lahko' izvajajo prek rednega sodišča Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje ali pa prek občinskega ihšpelfr torja dela. Kako pride do teh kazni oziroma postopkov kaznovanja? Tovarna, v našem primeru oddelek za družbene zadeve, odsek za delovno varstvo, mora vsak primer obratne nezgode prijaviti na posebnem. obrazcu Komunalnemu. zavodu za socialno zavarovanje. Med drugimi osebnimi podatki, je v. tej. prijavi potrebno' navesti kako je nezgoda nastala (opisati jo treba postopek), kje je vzrok irr pbvod za to nezgodo. Tako prijavo jo treba poslati prek obratne ambulante v Komunalni ¿zavod za socialno zavarovanje.. Pri tem Žavodiu obstaja posebna komisija, ki obratne nezgode (prijave) pregleda in po potrebi ali pa po ugotovitvi Odstopanj od Temeljnega zakona o varstvu pri delhi;'sproži postopek nasproti ■ gospodarski organizaciji' ah posamezniku. V takih primerih, k® je ugotovljena krivda podjetja,, je potrebno plačati Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje vse stroške zdravljenja za nastalo nezgodo, poleg tega pa še morebitno kazen, za tak prestopek, ki lahko znaša cfo 1,000.000 S »Elektrome-hanikr* delate z nožnim, vkla-pljatifent namesto z dvoroč-nsia» in je zaradi tega prišlo do poškodbe prsta. Nadaljnja sankcija, ki Jo predpisuje Temeljni zakon o (Dalje ir» 6. strani) Raziskave, razvoj, tehnologija - osnova za napredek združenega podjetja VEC ČLANKOV JE V »ISKRI« ŽE OBRAVNAVALO VPRAŠANJE. RAZVOJNEGA DELA. TOKRAT OBJAVLJAMO NEKAJ MISLI KAKO GLEDAJO NA TO VPRAŠANJE V ZZA. Gospodarska reforma je brez dvoma vzpodbudila; široko in intenzivno- aktivnost gospodarskih in družbenopolitičnih forumov, s ciljem boljšega gospodarjenja in treznejšega usmerjanja v našem. ; gospodarstvu. Zvišanje produktivnosti, izboljšanje .kvalitete- -žri s feni pogojeni* vključevanje- v mednarodno težišče so postavljeni . kot osnovni cilji napredka našega gospodarstva- Te cilje pa-je možno doseči letna osnovi, izsledkov razakkovahiega;, razvojnega in tehnološkega, dela,, tak® domačega kot tujega. - Zato je Vrazpravah na zborih naših družbeno-pošitičnih organov, tako na VI. kongre- su SZDL Slovenije, v zborih, republiške- skupščine- in v zvezni skupščini kot' važna tema- obravnavano vprašanje usmerjanja, organizacije in pospeševanja raziskovalnega 'dela. Pridem je mišljen® pod pojmom raziskovalno dela tudi dele na razvoju in dopolnjevanju konkretnih. izdelkov in postopkov za proizvodnjo, Te razprave seveda niso bile same sebi namen, temveč so bile. smernice za uvajanje, sprejetih načel upvsakodnev-no življenj®; Na osnovi teh razprav so- v, pripravi tudi zakoni in ukrepi, ki bodo za-’gotovili raziskovalnemu delu mesto, kakršno mu v razvoju družbe in proizvajalnih sil po vsej pravici pripada, saj je narazdružljivo z njihovo-rastjo. Odbor -za proučevanje zakonskih predlogov Gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije je na primer v svojem poročilu predlagal naslednje: — da se skrb za razvoj, posameznih raziskovalnih dejavnosti, zlasti osnovnih in. dolgoročnih, poveri, družbenemu telesu,, ki, bi. ustrezno, programirate- ih. koordinirate, te dejavnosti, skrbelo za ustrezno- organizacijsko, rast in utrditev raziskovalnih ustanov ter pripravljalo način financiranj», posebno dolgoročnih, raziskovanj,- ki imajo- večji pomen ,za širšo ,' družbeno skupnost, — da Gospodarska zbornica v zvezi z raziskovalnim, delom» postane resničen po- budnik in koordinator vseh tistih razvojnih raziskav, za katere so gospodarske organizacije najbolj neposredno zainteresirane. Pri tem naj bi Gospodarska zbornica postala tudi pobudnik za združevanje finančnih sredstev,, ki so razdrobljena po gospodarskih organizacijah,, namenjena so pa za raziskave problemov, ki se pojavljajo na enak ali zete. podoben način, v teh gospodarskih. organizacijah';; — da se z olajšavami glede družbenih dajatev stimulira gospodarske organizacije, da namenijo večja sredstva za raziskovalno delo; — da naj Sklad Borisa Kidriča, predvsem, financira dolgoročne raziskave. V ta namen je treba . Skladu zagotoviti večja in. stabilnejša ■proračunska sredstva. Odbor se je pri obravnavi problematike raziskovalnega dela’ kot tudi pri obravnavi konkretnih predlogov za izboljšanje stanja v celoti zavedal dejstva, da je dokončna rešitev problematike- raž-fekovafrtega “ dela pri nas tesno povezana in odvisna- od spiošne stabilizacije celotnega gospodarstva in uspešne uveljavitve- gospodarske reforme; Gospodarski zbor skupščine , je na» podlagi diskusija ljudskih poslancev ter predstavnikov gospodarstva in inštitutov omenjene predloge podprl; k razpravi je bil povabljen tudi ZZA. Prosvetno-kulturni zbor, v katerega delokrog spada raziskovalno- delo, pa je. sprejel sklep, da ja treba raziskovalno dete, kot nujen pogoj za razvoj družbenih in. proizvajalnih sili ustrezno podpirati in pospeševati. . Ce se ozremo- nazaj na nastanek ih rasf gospodarskih organizacij, ki so se v letu 1961 združile v, podjetje Iskra; moramo ugotoviti, da je prav Kje boste letovali letos Ste se že odločili, kje boste preživeli del svojega letošnjega oddiha? če ne, naj vam pri tem pomaga naša počitniška skupnost, ki je med drugim pripravila prijetno letovanje tudi v Sukošanu pri Zadru. Nekaj podrobnosti o tem! Sukošan je mirno in gostoljubno primorsko mestece. Leži dobrih deset kilometrov južno od Zadra, ob jadranski magistrali in je ob globoki uvali, imenovani Zlata luka, skrito pred vetrovi. Bogato mediteransko zelenje, obilo dišečih grmov in dosti sadja to so tudi odlike tega prikupnega mesteca. Najbolj privlačna pa je za dopustnike vsekakor dolga in široka plaža z lepim belim peskom, ki se polagoma spušča v morje. Tu se otroci lahko igrajo in kopljejo brez nevarnosti. Bližnja manjša uvala »Punta« je kot ustvarjena za tiste, ki jih muči revmatizem. Tu so namreč radioaktivne blatne kopeli, ki revmatikom ugodno zmanjšujejo njihove težave. V Sukošanu pa bo prišel na račun tudi vsakdo, ki ga zanimajo starine,, saj je to mestece že stoletja slovelo kot priljubljeno le-tovališče nekdanjih velika-žev. Odlične, avtobusne zveze z Zadrom in drugimi turističnimi kraji ob obali, omogočajo dopustnikom ogled in zabavo. Skratka — Sukošan je kraj, v katerem lahko preživite prijeten oddih! Počitniška skupnost je v Sukošanu za člane kolektivov Iskre rezervirala zadostno število sob, čistih in opremljenih z modernimi sanitarijami pri zasebnikih, za izdatno prehrano pa skrbi zasebna restavracija, le nekaj minut • oddaljena od kopališča za odrasle in otroke. Dnevni penzion znaša 1.700 starih dinarjev, turistična taksa pa 60 dinarjev, pri čemer je zagotovljena dobra hrana s sadjem in' močnatimi jedmi. Za udobje in dobro počutje Iskrašev bo v Sukošanu poskrbela med drugim tudi priljubljena Stanka Konda nekdanja upravnica našega počitniškega doma v Ankaranu, ki je s svojo prijaznostjo, ustrežljivostjo in razumevanjem leto za letom znala oddih našim delavcem napraviti izares prijeten. V Sukošanu pa je tudi ambulanta z dežurnim zdravnikom, blizu restavracije, vendar pa ne preblizu, pa je sodoben avtokamp, z urejenimi sanitarijami. Tu si lahko postaviš lasten šotor, v katerega ti speljejo tudi elektriko.- Del kampa je' rezerviran za avtomobiliste, ki so (Dalje na 8. strani-) Skupina nagrajenih delavk in delavcev pred tovarno NAGRADE DELAVCEM V torek, 14. junija popol- izredno zasedanje, katerega dne, je imel delavski svet edina točka dnevnega reda je tovarne električnih aparatov bila razdelitev ročnih ur 38 delavkam in delavcem, ki v tovarni uspešno delajo deset, oz. več let. V tovarni električnih aparatov so to tradicijo' po triletnem premoru znova uvedli in se tako oddolžli delavcem, ki s svojim dolgoletnim spdelova-. njem prispevalo h skupnim usephom tovarne. ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA —KRANJ TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV Ljubljana, Savska 3 razglaša prosta delovna mesta 1. NK DELAVKE za priučitev v elektro stroki . 5 delovnih mest 2. SNAŽILKE za šiččenje obratnih prostorov 1 delovno mesto Pogoj: za delovno mesto pod 1. dokončana osemletka ’ Kot poseben pogoj za sprejem je določeno poskusno delo. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne do 20. 6. 1966. V uvodnih besedah je direktor tovarne na kratko obrazložil rezultate poslovanja v preteklem obdobju, ki so zaradi svoje uspešnosti tudi omogočili to umestno nagraditev delavcem ob njihovem jubileju sodelovanja v delovnem kolektivu tovarne električnih aparatov. Zahvalil se jim je za njihova dolgoletna prizadevanja in jih pozval, da takšni ostanejo tudi poslej in s svojim vztrajnim in matijivim delom dajejo najlepši zgled zlasti mlajšimi delavcem. Po končanem govoru direk* tora tovarne, „ tov. , Klešnika, je predsednik delavskega sveta tovarne, tov. Tone -Brulc izročil, nagrajenim dej javkam in delavkam lepe ročne ure, medtem ko je vsakdo izmed njih ob izplačilnem dnevu prejel hkrati tudi eotv mesečni osebni dohodek. V priznanje za svoj delež pri skupnih poslovnih rezultatiii tovarne. Nagraditev je" bila s tem končana in končano tudi iz-j redno zasedanje DS tovarne, nagrajeni delavci pa so obljubili, da bodo še naprejr na svojih delovnih mestih taikd prizadevno prispevali svoj delež k čim boljšim rezultatom svoje tovarne, v 'želji, da bi bil njen delež v okviril združenega podjetja kar' največ* ji. -Co- raziskovalno in razvojno delo bilo tista osnova, ki je omogočila domačo' proizvodnjo širokega asortimenta izdelkov 6 področja elektrotehnike in elektronike. Razen zelo redkih izjem so bili vsi izdelki in tehnološki postopki razviti v lastnih laboratorijih. Morda bi kdo rekel, da je bilo to že zdavnaj znano v svetu, vendar moramo spomniti, da je treba vsako tehnologijo in vsak izdelek razviti tako,’ da je prilagojen našim pogojem, to je materialom, proizvodnim možnostim itd. Pri tem so naši delavci v razvoju marsikdaj rešili naloge na izviren in celo boljši način, kot je bilo to rešeno po tujih podatkih, na katere so se naslanjali, razen tega pa so skupaj z delavci v proizvodnji postopke in izdelke tudi uvedli v redpo proizvodnjo. Iz povedanega izhaja, da so bile raziskave in razvoj že od nekdaj v Iskri osnova proizvodnji in njeni rasti, čeprav je bilo osvajanje domače proizvodnje v težkih povojnih prilikah nemalokrat povezano z izrednim angažiranjem, požrtvovalnostjo in idealizmom tako razvijalcev kot proizvajalcev. Osvajanje domače proizvodnje je uspevalo le zaradi podobne vztrajnosti, s kakršno so naši teh-\ niki v partizanih iznajdljivo reševali zahtevne tehnične probleme. Rezultate takega dela danes vidimo v veliki proizvodnji Iskre, v kompliciranih proizvodih in zahtevnih proizvodnih postopkih, ki so plod domačega dela dvajsetih let. Ko je bil v letu 1961 iz razvojnih laboratorijev bivših samostojnih tovarn formiran ZZA, je prevzel vse naloge v zveri z raziskavami, razvojem in uvajanjem sodobne tehnologije za Iskro. V petih letih obstoja, v času, ko je Iskra skoraj potrojila svojo proizvodnjo in osvojila vrsto novih izdelkov, je Zavod dokazal, da uspešno spremlja razvoj tehnike v svetu. Uspehi bi bili seveda še boljši, če bi bila rast Iskre bolj siste- matično usmerjena, če bi kolektivi, ki so odločali o sredstvih za raziskave, razvoj in tehnologijo, bolj podpirali delo Zavoda in upoštevali njegove nasvete ter iniciativo glede vprašanj specializacije ter sodobne tehnike. Novi statut ZP Iskra je sicer kot dejavnosti Zavoda posebej predvidel tehnološko dejavnost (št. 1), raziskave (št. 2) in razvoj (št. 3), vendar pri tem ni definiran način, kako bi zadostno in stabilno, to je za srednjo in daljšo perspektivo, zagotovili financiranje teh dejavnosti. S tem je ostala raziskovalna in tehnološka dejavnost brez trdne materialne baze, brez izgledov in jamstva za konti-nuimost dela, kar je osnoven pogoj za uspešno delo in stalnost pri tem zaposlenih delavcev. Dejstvo je, da je treba specialiste za posamezne vrste raziskav, tehnologije, pa tudi razvoja, vzgajati in pripravljati za njihove naloge, prav tako pa je treba zasnovati delo na srednjeročnem, še bolje pa na dolgoročnem programu. V nasprotnem primeru bodo kadri, sposobni za to delo, odšli, saj ne bodo imeli jamstva in perspektive za napredek svoje stroke, za realizacijo rezultatov svojega dela v proizvodnji, končno pa tudi za svoje osebne dohodke. Gospodarski plan za leto 1966 kaže, da statutarna določila niso dovolj, saj predvideva nadaljnje naraščanje proizvodnje, na drugi strani pa zmanjševanje financiranja dela na tehnologiji, raziskavah in razvoju. '. V letošnjem letu je upravni odbor ZP "Iskra določil posebno strokovno komisijo, sestavljeno iz vodilnih tehničnih delavcev posameznih tovarn, z nalogo in pooblastili, da odloči o programu in financiranju dejavnosti I in II v ZZA. Komisija je imela doslej pet sej, kjer je obravnavala predloge ZZA za program dela in financiranja obeh navedenih dejavnosti. V zveri z raziskovalnim de-* lom je ZZA pripravil izbori nalog, ki so bile razvrščeni! v več prednostnih skupin ili to: A) osnovne naloge — tipič-i ne usmerjene raziskave, zal daljšo perspektivo B) raziskave splošnega po-; mena za vse organizacije ZP, Iskra Č) raziskovalne naloge, važ-l ne za več tovarn D) raziskovalne naloge za posamezne tovarne. | V teh skupinah so bile nap loge spet razdeljene na tri prioritetne grupe, posebej pa so bile še prikazane nalog« ki bi jih sofinancirala tu®' republiški in zvezni sklad Z0 raziskovalno delo. Komisija je obravnavala predlog teh nalog na prvi fftji drugi seji ter ugotovila, da m precej nalog važnih in nuj*j nih, vendar kljub temu & nobeno nalogo niso bila odofc rena finančna sredstva, kej| so člani komisije izjavili, dal ni na razpolago teh sredeteVJ PraV tako je komisija ob-; Zdravniki priporočajo letovanje v Trenti i Ko že toliko % govorimo o letovanju v letošnjem letu in o skrbi za človeka in njegovo rekreacijo ter zdiravje, je prav, da nekaj besedi posvetimo letovanju v gorskem svetu, posebno še, ko ima naše podjetje svoj počitniški dom. v prekrasnem planinskem okolju Trente! Poglejmo, kaj pravi zdravnik, dr. Ante Janežič, upravnik obratne ambulante Iskra Ljubljana^ na vprašanje, komu .priporoča "letovanje v Trenti, prekrasni .dolini Soče: . »Iz vsega srca priporočam letovanje v Trenti vsem ljudem, mladim in starim, pa tudi otrokom, posebno pa: — slabokrvnim in brez apetita —, astmatikom — telesno oslabelim — ljudem, slabih živcev. —ljudem s kroničnim bronhitisom — oslabelim po operaciji — tudi za neke vrste revma-, tizma je zdravljenje ugodno •prav, v Trenti, posebno pa še za ljudi, ki so preboleli: tuberkulozo, pa naj bo tu- berkuloza pljuč, kosti, oči ali pa kože in • sploh vsi ljudje, ki ljubijo gore, čist zrak in mir, najdejo tu vsako leto novih moči ža nove napore dnevnega boja za kruh.« Na drugem mestu govorimo o pogojihtin. možnostih..letovanja v tem zdravem kraju naše slovenskev domovine, zato je priv,; da Trento na tem mestu ■ skopo opišemo tiste* mu, ki je še ni videl, a se ne more odločiti, da bi šel tja na letovanje. V tovarni ISKRA 1— Avtomatika Pržan, so odšli v pokoj Anton Mikolič (gospodarski Sektor), Alojzija Žgajnar (montaža zvočnikov) in Ivanka Škantar (oddelek za tehnični tisk). Ob slovesu jim je izvršni odbor sindikata za vestno delo in trud podelil knjižne nagrade v spomin, sodelavci pa so jim zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Za izredno pozornost in darila so se upokojenci prisrčno zahvalili z željo, da bi kolektiv dosegal čim večje uspehe. Zgornji del pokrajine; skozi katero teče Soča, se imenuje »Trenta« in v ‘tej dolini je naš dom, v kraju Trenta; dolina je še nepokvarjene lepote, zdravega a ostrega alpskega podnebja. Počitniški dom je zidana zgradba z lastno kuhinjo in šestimi sobami ter 24 ležišči. Gostje imajo: celoten pension v domu, torej tudi prehrano, in je bila prvotna informacija, da se morajo . naši gostje hraniti v dmgeitr lokalu napačna! Gostom je na voljo odbojka, perjanica in namizni tenis, na voljo pa je seveda. vsa krasota narave, bližnja in daljna okolica s svojimi čudovitimi izleti im sprehodi, dolgimi nekaj minut pa do tistih na Vršič, Triglav, Križke pode, Tičari-co ali Mojstrovko: Prepričani smo, da ne bo nikomur žal, ki bo letoval v Trenti, kajti doživel bo pravi stik z naravo in v njej užival, se veselil in si nabiral novih moči. Zlatih gora ob jutranjem soncu človek ne pozabi tako hitro, in rtič manj ni čudovit sončni zahod in nepozaben. Želimo vam obilo prijetnih dni v dolini Trente! S. Ugoden nakup Naša industrijska prodajalna št. 2 v Ljubljani na Masarykovi c. 15, bolj znana pod nazivom trgovina manjvrednega blaga, je dobila te dni spet večjo pošiljko raznega radiotehničnega materiala, ki ga prodaja po zelo znižanih cenah. Gre za material« ki je po večini popolnoma v redu, tu pa tam imajo nekateri deli le manjše lepotne napake. Naše amaterje bo morda zanimalo kakšne aparate prodajamo, zato nekatere najvažnejše navajamo hkrati s cenami. IZDELKI CENA N DIN Italijanski televizorji Columbus, polavtomatski, zaslon 59 cm brez jamstva 1050 Električni gramofoni GK 7 z enoletnim jamstvom ' jgj Električni gramofoni GK 15 — Amigo z enoletnim jamstvom 231,61 Radijski sprejemniki Bohinj, z enoletnim jamstvom 237,02 Radijski sprejemniki Vesna 61 z enoletnim jamstvom 205,62 Radijski sprejemniki Vesna UKV z enoletnim jamstvom 300,74 Radijski sprejemniki Vesna de luxe z enoletnim jamstvom 277,57 Radijski sprejemniki Planica z enoletnim jamstvom 229,13 Radijski sprejemnik Triglav na šasiji brez jamstva 462 Radijski sprejemnik »Iskra- na šasiji brez jamstva 290,40 Kasete za gramofone GK 15 41,82 Motorji za ventilatorje »Emona- 9,24 Poleg omenjenih aparatov je naprodaj tudi precej sestavnih delov kot So to kondenzatorji od 0,32 dp 1,41 N. din, oklopi za elektronke, elektroliti 2x32 uF/350 V, katodni 'elektroliti, zvočniki, skale, tuljave za gramofonske motorje, vrtilni Kondenzatorji« sekenski stavki, potenciometri, gumbi in še veliko drugega radiotehničnega materiala. Najbolje je, da si morebitni interesenti ogledajo navedene aparate in material v trgovini v Ljubljani« ki posluje vsak dan dopoldne od 7.30 do 12.30 in popoldne od 17. do 19.30 ure, razen sobote, ko posluje trgovina samo dopoldne. Trgovina ne pošilja materiala po pošti, prav tako je treba izbrano blago takoj poravnati v gotovini ali s čekom. čutno zmanjšala predlog Zavoda za financiranje splošno tehničnih, dejavnosti, ki obsega delo na — patentni zaščiti — klasifikaciji, — dokumentaciji standardizaciji — oblikovanju izdelkov — študiju dela — raziskavah kvalitete in uporabnosti materialov ter \— tipskih preizkusnih in atestiranju proizvodov iz redne proizvodnje. Komisija je bila prisiljena programirati in financirati obe dejavnosti na osnovi sredstev, ki so jih dale na razpolago posamezne tovarne, ne pa na osnovi nekih' določenih kriterijev za vlaganje sredstev. Razpoložljiva sredstva je komisija dodelila za splošno-tehnlčne dejavnosti (210 milijonov S din) v letu 1966, za kritje obveznosti za ¡naloge iz področja študija dela v letu 1965 ter za kritje obvez ZZA iz leta 1965 za dela, ki so jih opravili drugi ■inštituti (skupaj" 95,837.000 S din). Za raziskave v letu 1966 ni preostalo^ na podlagi te delitve nobenih sredstev., V zvezi s financiranjem raziskav v letu 1966 je torej preostala nerešena problematika, ki je bila posebej kritična zaradi projektov, ki jih je prijavil ZZA pri republiškem (Sklad Borisa Kidriča) in zveznem (Savezni fond za finansiranje naučnih delatno* ®ti) skladu za raziskovalno delo. Posebej v zvezi s projekti v zveznem skladu, kjer sodelujejo vse naše konkurenčne firme, bi odstop pomenil prepustiti. sredstva naši konkurenci. Ta sredstva znašajo za triletne projekte: skupaj 1:654.000 N din, ki jih daje Zvezni sklad kot kredit Zavodu pod ugodnimi pogoji (odplačilo 10 let, obrestna mera 3%). Republiški sklad pa je predvidel za dvoletne projekte dotacijo in pogojno financiranje v skupni višini 1,176.350 N din. Po razpravi na ožjem in širšem kolegiju združenega Dodietia ie komisija ponovno obravnavala problematiko financiranja omenjenih projektov ter odločila, naj vsaka prizadeta tovarna sama financira projekt, ki je vezan z njenim proizvodnim programom, skratka odklonila je princip solidarnega financiranja vseh tovarn. Prav tako je postopala komisija glede predloga za solidarno financiranje nekaterih nalog, ' ki jih je Zavod ponovno predložil v obravnavo, ker je smatral, da so še posebej važne in v interesu celotnega združenega podjetja. Te naloge so bile naslednje: ■ — Zanesljivost sestavnih delov — Odstranjevanje radijskih motenj — Raziskave materialov ter njihove uporabnosti v.proizvodnji — Raziskave barvne TV t Transformatorji na osnovi C jeder (rezanih tračnih jeder). Komisija je črtala iz predloga nalogo »Raziskave ma- terialov«, čeprav smatra Za» vod, da je to izredno važna naloga, če hočemo znižati stroške in izmet v proizvodnji, za ostale naloge pa so posamezne zainteresirane tovarne zbrale le cca 65 % skupno potrebnih sredstev. Pri tem moramo poudariti, da ne bo mogoče v letošnjem letu izvesti še vrste drugih važnih raziskovalnih nalog, ki nimajo zagotovljenega financiranja. Podatki torej kažejo, da je financiranje raziskav in tehnologije nezadostno, da je komisija odločala le o sredstvih za leto 1966, in da je še popolnoma odprto, vprašanje financiranja teh dejavnosti v naslednjih letih. Financiranje raziskav in tehnologije, ki je v drugih državah samo po sebi umevno ter stalna skrb vodstev podjetij, je torej pri nas problem, ki ga vsako leto znova rešujemo z velikimi težavami in izgubo časa. V tujini, v nenehnem konkurenčnem boju za boljše in cenejše izdelke, smatrajo da_da-. jejo raziskave in razvoj najmočnejše orožje in osnovo za čimboljši | poslovni uspeh podjetja, pa tudi za jasno perspektivo glede obstoja v prihodnosti. Pri tem upoštevajo, da je mogoče od velikega števila dobrih idej izkoristiti v proizvodnji le 'soraz-merno majhen del, saj se velika -podjetja s področja elektronike ukvarjajo tudi z osnovnimi raziskavami. Pri nas bi bil lahko izkoristek boljši, ker skušamo izkoristiti in presaditi-v naše pogoje predvsem rezultate raziskav« ki so se že obnesli v proizvodnji. Poseben problem je pri nas tudi hiter prenos izsledkov; raziskav in tehnološkega dela, pa tudi razvoja V proizvodnjo. Rezultate dela ZZA na primer na področju tehnologije, standardizacije; preiskav kvalitet itd. še vedno nei uporabljamo dovolj v proizvodnji,-kljub temu, da nas gospodarska reforma sili delati bolj gospodarno. Tudi glede financiranja ne* Združeno podjetje »ISKRA« — KRANJ tovarna za elektroniko in avtomatiko LJUBLJANA — Pržan 24 sprejme takoj v delovno razmerje: VEC STROJNIH INŽENIRJEV ALI TEHNIKOV s prakso za konstrukcijska dela VEČ ČISTILK za popoldansko delo Pismene ponudbe pošljite gornjemu naslovu. Ob občinskem prazniku... 5000S din... (Nadaljevanje s 3. strani) varstvu pri delu pa je mandatna kazen 5.000 S din, ki jo izreče inšpektor dela* na> licu mesta v naslednjih primerih: — opuščanje in odstranjevanje tehnične zaščite strojev iir naprav,, — neuporaba ' osebnih zaščitnih sredstev. Inšpektor dela ima vstop v tovarno odobren olr vsakem času in zadevne kontrole lahko izvršuje po lastnem preudarku. Dosedanji način je bil tak, da je inšpektor dela prišel v tovarno .le do 2-krat v letu. Po ugotovljenih napakah in odstopanjih je z odločbo predpisal odpravo napak do postavljenih terminov. inšpektorji dela do- sedaj tudi niso imeli pooblastil o izrekanju mandatnih kazni na licu mesta. V zvezi z novim Zakonom pa so sedaj inšpektorji dela »oboroženi« z Moki, na katerih piše: MAN-' DATNA KAZEN 50 NOVIH DINARJEV. — Zaenkrat ne obstojajo večji niti manjši Moki o taki kazni. Inšpektor- ji dela so zadevno že obiskali naše tovarne. Po ugotovljenem' opuščanju, varnega dela so nekateri že imeli priliko stopiti z njim v »kontakt«. Tak način mandatnega kaznovanja na licu mesta, ki je sličen cestnim prekrškom, bo verjetno, kot kažejo prvi znaki, uspešen, .. Kot se je težko >ižmi;ka ti pred kaznovanjem prometne milice v, slučaju prometnega prekrška, tako se ne bo moč izmikati tudi.inšpektorju de- . Ia. \jerjefho_je, da bi bil kasnejši postopek pri občinskem sodniku dražji. V cilju boljšega varstva pri delu je nujno, da vsi predpostavljeni, kakor tudi -delavci, upoštevajo pri delu varnostna določila oziroma interni pravilnik o HTV, Le tako bomo zmanjšali število obratnih nezgod in bolniških dni, kar bo vsekakor del prispevka k izboljšanju finančne situacij^ hkrati pa se bomo Izognili nepotrebnim sankcijam. / Odsek za HTV (Nadaljevanje z 2. strani) sposobljene svoje trgovske mreže, ki bo imela prefinjen posluh za potrebe trga in potrošnika. Vzporedno pa bo potrebno hitro in zadovoljivo primerno prilagajati tehnologijo in finančno kreditno, devizno in družbeno ustrezno politiko. Tega se v precejšnji meri kolektiv tovarne polprevodnikov zaveda. Njeni samoupravni organi so prišli do spoznanja, da bi že na obstoječih dosedanjih kapacitetah morali doseči višjo produktivnost In višji bruto dohodek. To bo potrebno zlasti še zato, da bo možno pravočasno odplačevati velike Obveznosti za najete kredite izgradnje. Vodstvo 'tovarne s samoupravnimi organi na če- lu vidi primemo rešitev v uvedbi dodatne proizvodnje integralnega vezja. Ker so tej razširitvi proizvodnje naklonjeni tudi samoupravni organi Združenega podjetja Iskra in tudi drugi merodajni republiški in lokalni činitelji, upamo da bodo za izvedbo te prepotrebne akcije zagotovljena pravočasno potrebna sredstva. Posebej še zato, ker je razvoj nekaterih drugih tovarn kooperantov tudi odvisen od tega uspeha. Naš gospodarski elaborat za to razširitev proizvodnje izhaja že iz osnovnega elaborata, ter je po vseh izračunih predvideno, da bodo dodatna vlaganja za dosego nove. proizvodnje ’ amortizirana lahko že v dobi treh let,; kar je vsekakor' ugodno . Pro- RAZPÏS ZA »ISKRA« — TOVARNA . ELEMENTOV ELEKTRONIKO LJUBLJANA, Linhartova 35 razpisuje delovno mesto VODJA SPLOŠNE SLUŽBE TOVARNE Pogoji: Pravna fakulteta I. ali II. stopnje s 3 letno ustrezno ptakso na vodilnem delovnem mestu, predvsem v večjem podjetju, ali .srednja strokovna izobrazba s področja splošne, socialno Kadrovske -stroke s 5 letno ustrezno prakso na vodilnem delovnem'mestu, predvsem v večjem podjetju. Po sprejemu na osnovi razpisa ter določil Pravilnika o delovnih razmerjih mora kandidat opraviti 2 mesečno poizkusno dobo. Razpis velja do 25. 6. 1966. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovsko soc. oddelek navedene tovarne v Ljubljani, Linhartova 35, do 25. 6. 1966. Osebni dohodek je zagotovljen po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne.':" “ izvodnja pa bi se s tem dvignila za cca. 4 krat. Tovarna polprevodnikov je svojo zadolžitev po sanacijskem planu v letu 1965 in 1966 že izpolnila v kolikor izvzamemo izredne uvožene zaloge SGS-a. Dosežen rezultat ne izvira toliko iz odprodaje nekurantnih in heidočih zalog, kolikor zaradi doseženega znižanega izmeta v proizvodnem procesu. Pri proizvodnji germanij e vrh , točkastih diod .se je z~nrajanjem realnejših normativov izkoristek materiala povprečno povečal od pre'" rjih 75 . na 90 odstotkov; Pri: proizvodnji silicijevih plastičnih diod, pa od prejšnjih 65 na cca. 85 odstotkov. S tem je bila tudi znižana povprečna potreba vloženih sredstev na razredu 3 za proizvodnjo. V tej zveži je dosežen boljši koeficient obračanja obratnih,-, sredstev (prihranek v 4 mesecih 80.000 N din). Poleg tega je zaradi boljšega izplena ■j v proizvodnji doseženo boljše obračanje obratnih sredstev tudi na razredu 5 za povprečno 120 tisoč N din. IfiTežnja za nadaljnje izboljšanje je nepretrgana skrb celotnega kolektiva »Polprevodnikov«, saj kljub močni inozemski konkurenci kot enakovredni' kvalitetni partner, polagoma prodira , na inozemska tržišča. Y svoj proizvodni proces in zajemanje stroškov skušamo uvesti sodobnejše, racionalnejše oblike. Ocenitev dosedanjih dosežkov je zaenikratt vezana razmeroma na kratek čas, ki je prekratek, za dajanje dokončnih zaključkov v naših izkustvenih kalkulacijah. Iz podatkov našega gospodarskega računa pa so razvidne dokaj“ugodne številke naše pozitivne gospodarske dinamike. posrednega razvojnega dela (imenovanega tudi aplikativni razvoj), so v raznih tovarnah Iskre dokaj različni pogledi. Nekatere tovarne dajejo sorazmerno mnogo več kot druge. Podatki o vlaganjih za neposredni razvoj v zadnjih letih. v vseh tovarnah Iskre skupaj dajejo naslednjo sliko: £ "S a 1964 1965 plan 1966 . a>-S ''S 45,919.826 51-599-896 54,354.978 g 'O © I * ..Ho' 1,584.200 1,405.5201 3,45 2,72 1,398.600 2,57 Kljub naraščanju proizvodnje in realizacije v zadnjih letih pada vložek sredstev Za razvoj in sicer tako v absolutnih zneskih, Kot v primerjavi'z vrednostjo proizvodnje. Navedenemu dejstvu, zmanjševanju finančnih ' sredstev za neposredni razvoj, zmanj- ševanju sredstev za splošno-tehnične in tehnološke dejavnosti ter zmanjševanju sredstev za raziskave, stoji v Zavodu neizprosno nasproti drugo dejstvo, da ima Zavod specializirane kadre, za raziskave in razvoj, nabavljeno opremo, pa tudi obveznosti za odplačevanje anuitet za obratna sredstva ter drage najete kredite (za opremo, stanovanja, . za raziskave), kar ne dopušča nadaljnjega zmanjševanja zaposlenih. Zavod mora torej izpolnjevati svoje finančne obveznosti, mora preskrbeti OD- za svoje ljudi, kljub terna, če tovarne ne izkoriščajo v zadoštni meri kadrovskih in drugih kapacitet Zavoda. Nujna posledica tega imperativa je večje usmerjanje Zavoda ha strokovne storitve drugim naročnikom, na- laboratorij sko proizvodnjo specialnih izdelkov, skratka, komercializacija. Živeti je pač treba! Temu" sicer pravimo* prehodno obdobje-, toda vsak, K pozna hiter napredek- tebnike v naši stroki ter uspehe- -drugih podobnih podjetij doma in v tujini, se z zelo neprijetnim občutkom vprašuje, kakšna bo konkurenčna sposobnost Iskre v prihodnjih letih, -če bomo vodili glede raziskav, razvoja in tehnologije kratkovidno politiko varčevanja, na nepravem mestu. _Ob tem pa je treba še omeniti, da tečejo v Zavodu tudi take, za perspektivo Iskre važne raziskave m razvoj, ki nimajo proizvodnega zaledja, kot so na primer mikroelektronika, laserska tehnika, avtomatizacija proizvodnih procesov? Te raziskave Zavod financira prav - iz dohodka raznih storitev za druge naročnike ter laboratorijske proizvodnje specialnih -izdelkov, s- tem pa se zavestno odreka večjim osebnim dohodkom svojih sodelavcev. Za tako perspektivno dejavnost, ki še ne obstaja v Iskri proizvodnja, sploh ni v Iskri predvidenih nobenih sredstev za financiranje!? Kot eden razlogov, da tovarne zmanjšujejo sredstva za razvoj v ZZ A in. ga ponekod tudi same opravljajo, je bilo že večkrat slišati mne- nja, da so cene uslug v ZZ A neprimerno visoke. V Zavodu izdelana primerjava cen po oddelkih, M delajo za posamezne tovarne, pa je pokazala, da so v večini primerov cene za uro v Zavodu nižje, kot pa ustrezne cene v tovarnah iste panoge, , Ce se ob koncu spet dotaknem ugotovitev družbenopolitičnih organov, da je raziskovalno in razvojno delo ter izboljšanje tehnologije in organizacije proizvodnje nujen pogoj za nadaljnji kvalitetni in. kvantitetni napredek celotnega našega gospodarstva,, pridem nujno do prepričanja, da bodo morali tudi samoupravni organi posameznih tovarn in celotnega združenega podjetja nujno obravnavati in. rešiti vprašanje Stabilnega in sistematičnega' financiranja raziskav, razvoje in tehnoloških dejavnosti. K temu jih bo privedla zrela presoja situacije, .konkurenčni boj za plasma izdelkov ter potreba po zvišanju osebnih dohodkov, kar bo uspelo le z racionalno in rentabilno proizvodnjo. V zvezi s financiranjem raziskav in splošno-tehničnih dejavnosti je bilo doslej že več predlogov, ki bodo verjetno ponovno prišli v razpravo na samoupravnih organih. ; Svet ZZA je že večkrat predlagal v-odstra Iskre in samoupravnim organom, naj se na osnovi vsaj srednjeročnega programa: razvoja- tovarn in celokupnega podjetja izdela tudi ustrezni program raziskav, razvoja in splošno-tehničnih dejavnosti. To bi bila. realna osnova za stabilnost financiranja teh dejav-m osti, . jamstvo za skladen' razvoj vseh tovarn v Iskri ter porok za nadaljnjo specializacijo raziskovalnih, razvojnih, tehnoloških, ter proizvodnih kadrov, H bodo le tako. kos naraščajočim zahtevam sodobne tehnike ter zahtevam po. cenenih in kvalitetnih' izdelkih. Le tako- lahko upamo, da bo imel v bodoče-, vsak, član kolektiva združenega podjetja zagotovljeno, eksistenco in boljši kos kruha:, Franc Dobnikar | Razgovor z generalnim direktorjem združenega podjetja (Nadaljevanje s 1. strani) kako je bila izpeljana v združenem podjetju oz. posameznih tovarnah? V združenem podjetju smo zaradi ohranitve kontinuitete in priprave pogojev za res uspešno reelekcijo izkoristili zakonsko možnost, da začne teči reelekcij ska doba od 1. januarja letošnjega leta, kar so delovne skupnosti druže-nega podjetja Uzakonile V statutu. Poleg tega je tudi že ob integraciji pa tudi kasneje prišlo v vodstvu združenega podjetja in v večini skupnih služb do naravnih osvežitev.' Reedukaciji ' ih retrefiingu posvečamo tudi veliko skrb. Letos se bodo'udeležili študija za managerje vži direktorji podjetja, kar bo vsekakor vodilo k 'osvežitvi idej in poglobitvi „znanja. g V preteklosti je bilo večkrat izraženih tudi nekaj — upravičenih ali neupravičenih — kritik glede avtarkije elektroindustrije in posebej blokiranem žiro računu je vzbujala vtis, da se »Iskra« brez zunanje finančne intervencije ne bo mogla več izkopati iz težav. Podjetje je zato sklenilo, da bo aktiviralo svoje latentne rezerve. Analiza strokovnih služb v pddjetju je dognala, da obstajajo velike možnosti za finančno sanacijo podjetja v; tem, da se znižajo zaloge reprodukcijskega- materiala, nedokončane proizvodnje in zaloge gotovih izdelkov do razumnih normativov ter da se hkrati znižajo, tudi terjatve do kupcev. Podjetje je izdelalo v tem smislu sariacijski program, ki je postal zakon za vse enote podjetja. Izvajati smp ga pričeli z julijem 1965. in je predvideval. sprostitev obra-' tovalnih sredstev v t višini 5. milijard S dinarjev. Izvajanje smo strogo kontrolirali in uspeh ni izostal. Ob skoraj 100 odstotni realizaciji sanacijskega programa je pritisk dobaviteljev občutno po-podjetja »Iskra«. Kako smo pustil in znižali smo blokira- Združeno podjetje »Iskra« ima bogate izkušnje pri integraciji tovarn. Ali bi nam na kratko labko nanizali nekaj praktičnih napotkov pri organizaciji integracije In česa se je treba izogibati pri urejevanju notranjh poslovnih odnosov?. Dosedanje izkušnje kažejo, da je treba povsem zagotoviti -ekonomsko .samostojnost integriranih poslovnih enot, ki zagotavlja tako iniciativnost kot odgovornost. za poslovne odločitve. Seveda to zmanjšuje, možnost koordinacije poslovanja med enotami znotraj podjetja in tudi- z zunanjimi partnerji. Poglavitna težava, pa nastane pri morebitnem pokrivanju poslovnih izgub. Integrirane enote so' dolžne po zakonu poravnati izgubo drugih, nimajo pa možnosti \ kakorkoli vplivati na,poslovanje ..drugih gih enot. Prav zaradi tega je tod še več nejasnosti, ki jih ne morejo uskladiti enote ni-ti s. statutom. Zakonska določila so usklajena s praktič- Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 3. seje UO ZZA (7. 6. 1966) Upravni odbor Zavoda! je obravnaval sklep 2. seje UO Avtomatike o prenosu raz- Sklepi 7 3. seje UO tovarne elektromotorjev (7. 6. 1966) • UO sprjema na znanje poročilo o izpolnitvi plana za vojne dejavnosti elektrolitov mesec maj 1966 in v zvezi s iz Zavoda v tovarno, v obli- tem zadolži gospodarski sek-ki, -ki je bila objavljena v tor, da izdela poročilo o proglasila »ISKRA« (št. 21 od 2. blemih izdelave motorja 315 6. 1966). Na podlagi te infor- in ukrepe, ki bodo v bodoče macije UO Zavoda poobla- Podvzeti za izboljšanje.; @ UO sprejema na znanje poročilo organizacijskega od- uresničili načela delitve dela v skladu z razvojem speciali- . zacije? V prejšnjih letih je bilo nekaj kritike tia-raču avtarkije našega podjetja. Sodim, da so bile to laične domneve domneve brez poznavanja razmer. Sicer pa lahko presodite sami: naš kinoprojektor za normalni trak sestoji jz približno 40.000 mehanič- deviznega samofinanciranja. nih, elektronskih ter optičnih sestavnih delov. Ali verjamete, da je pri tako široki proizvodnji sploh možna avtarkija? Res pa je, da si je »Iskra« z leti ustvarila določen sloves- -ki ga ni hotela zapraviti in zato se ni pogodbeno vezala z nobenim podjetjem, preden se ¡ni prepričala o njegovi zadostni strokovnosti. Načela delitve dela smo pričeli Uresničevati že ob sami integraciji štirih tovarn in jih znatno razširili s planom rekonstrukcij, ki predvidevajo še nadaljnjo interno specializacijo. Zal je reforma — upajmo samo začasno — v precejšnji meri zavrih plani«' ran razvoj v tej smeri. - Kako poteka notranja finančna sanacija podjetja? Ze nekaj let se bori »Iskra« s precejšnjimi gospodarskimi težavami, ki so dosegle vrhunec leta 1965, ko se je v gospodarstvu začela izvajati restrikcija na- področju kratkoročnega • kreditiranja. Banke no vrednost na žiro računu. n*rn poslovanjem integriranih enot le v primerih, kjer ni izgub, če pa te nastanejo, se razhajajo z že omenjenimi' logičnimi merili. Večletne izkušnje nam kažejo, da integracijski procesi ;v gospodairstvu torej prehitevajo delo zakonodaje na tem področju. Zato je v interesu hitrejšega razvoja potrebno, da zakonodajni organi bud-nejše spremljajo dogajanja integracijskih procesov in da so prožnejši pri odločitvah. Sklepi 3. seje UO tovarne merilnih instrumentov \ (8.6.1966) • Upravni odbor potrjuje plan proizvodnje za mesec junij. Ker so kapacitete za Z reorganizacijo podjetja v letu 1965 v združeno podjetje to akcijo uspešno nadaljujemo, tovarne pa kot samostojne pravne osebe nemoteno poravnavajo svoje obveznosti do komitentov. Zadnji ukrep Jugobanke o obvezni devizni rezervi je v očitnem nasprotju z načeli Kakšen vpliv je imel ta odlok na „podjetje »Iskra«? Ta ukrep je povzročil, da je dobila »Iskra« za letošnje leto 8 odstotkov manj deviznih sredstev, kot je bilo pred tem predvideno. In še — kakšni so načrti . združenega podjetja v bodo-v če za skladnejši razvoj elektronske industrije v zveznem merilu? Vsekakor bi bilo treba najprej urediti odnose med podjetji elektronske industri- ; je v državi. Kot sem že omenil, je bila i »Iskra« vedno pripravljena ; na razgovore in poslovno so-- . ■delovanje z drugimi podjetji ■ elektronske industrije. To ve- i Ija tudi za prihodnje. Zal i smo v preteklosti že marši- i kaj sklenili in vse je ostalo na papirju, ker z druge stra- ; ni ni bilo — kot smo to kas- ; neje ugotovili — iskrenih na- ; mer. Na takšni bazi, M je ■ več ali manj špekulativna, pa i seveda odklanjamo vsako so- i delovanje, ker ne koristi i »ISKRA« LJUBLJANA, šča vodstvo Zavoda, da z vodstvom Avtomatike dokončno deika „ dosedanjem delu pri razčisti vprašanje medseboj- uvajanju mehanografske ob-nih poslovnih odnosov na delave podatkov v naši iovar-podiagi poslovne politike, ki ni. jo je zavzel UO Zavoda na _____________________________ današnji seji. Istočasno pa. UO zagotavlja, da so s tem kršene osnovne pravice samoupravljanja v Zavodu in bi bilo treba o tem obvestiti ZP ISKRA. ® Upravni odbor vzame na znanje prošnjo ing. Vrabla za sporazumno premestitev v TEMI Horjul ter ga raz- ... reši dolžnosti na delovnem Jun,Jski plan majhne, uprav-mestu pomočnika direktorja n* °db°r naroča proizvodne-za razvoj s 30. 6. 1966. Ob tej mu sektorju, da prvenstveno priliki mu UO izreka poliva- ižpotaiuje obveze za izvoz in Ib za njegovo prizadevno de- rea^ifaina naročiIa 23 Io v Zavoda. Istočasno UO domače tržišče, imenuje tričlansko komisijo v razpravi glede proizvod-za izvedbo razpisa prostega ne discipline je upravni od-delovnega mesta pomočnika bor sklenil, da mora glede direktorja za razvoj. Komisi- tega s sprejetjem novega ja bo po razpisu predlagala pravilnika o delovnih razmer-upravnemu odboru kandida- jib nastati prelomnica in da te'za zasedbo delovnega me- se mora problem discipline sta. Komisija naj izvrši tudi s sodelovanjem vseh članov prevzem in predajo poslov, kolektva potopno in vztrajno odpravljati. • Upravni odbor se strinja z izdelavo propagandnega filma o instrumentih in v ta namen odobrava 1,500.000 S din za sofinanciranje. Ker bo film prvenstveno namenjen zunanji trgovini, upravni odbor priporoča, da bi ga zdelali tudi v francoskem in angleškem jeziku. RAZGLAS tovarna elementov Linhartova 35 za elektroniko razglašla prosta delovna mesta za potrebe naslednjih obratov: OBRAT »FERITI« LJUBLJANA — STEGNE 1 KV ORODJAR (za delo kot nastavljalec orodij) 1 KV STROJNI KLJUČAVNIČAR (za delo t>ri vzdrževanju strojev in naprav) OBRAT »ORODJARNA« LJUBLJJANA, LINHARTOVA 35 1 KV STRUGARJA OBRAT »UPORI« ŠENTJERNEJ 2 KV ORODJARJA (za vzdrževanje orodij za proizvodnjo) 2 KV REZKALCA OD je zagotovljen po pravilniku o delitvi OD tovarne. Poizkusno delo po pravilniku o delovnih raž-merjih-najmanj 1 mesec. • V Ponudbe sprejema kadrovsko-soc. oddelek tovarne, Ljubljana, Linhartova 35, do 30. 6. 1966. niso samo prenehale krediti- vsem partnerjem. Zavedamo rati ,temveč so celo odvze- se, da je. zaprto in ozko 'ju-male že odobrene kredite. Ta- goslovamsko tržišče premaj-Bpremenjena kreditna politi- hno za eodoben ekonomsko ka je močno prizadela naše tehnični razvoj elektroindu-kupce. Postali so nelikvidni- stoje, zato se bomo tudi v in nezmožni promptriega pla- prihodnje intenzivno vključe-čevanja. Z njimi smo postali vati v mednarodno delitev nelikvidni tudi mi in izredno dela, ki nam jo nakazuje re-visoka- postavka na' našem konstrukcijski elaborat. RAZGLAS »ISKRA« tovarna za elektroniko in avtomatiko Ljubljana, Pržan 24, sprejme v delovno razmerje UPRAVNIKA OBRATNE MENZE Pogoj: kvalificiran delavec gostinske ali trgovske stroke z nekaj prakse. Nastop dela zaželen takoj. Ponudbe pošljite na gornji naslov. Sklepi 2. zasedanja DS tovarne elektromotor j ev (31.5.1966) . @ DS zadolžuje komisijo za družbeni standard, da z ozirom na to, da so sredstva od amortizacije stanovanj namenjena izključno za pridobitev novih satnovanjskdi površin, skupno z ostalimi gospodarskimi organizacijami v dolini prouči, kakšne so možnosti in pogoji za even-tuelno gradnjo novega stanovanjskega objekta. O DS zadolži komisijo za družbeni standard, da izdela kriterije, po katerih se bodo razdelila namenska sredstva za 'stanovanja (v višini 8,000.000 din) za posojila individualnim graditeljem in za popravilo individualnih hiš delavcev tovarne. Program praznovanja 4. julija v Železnikih 1. Odhod udeležencev iz Kranja ob 7. uri izpred kina Center s postankom pri »vagi« Kranj, Stražišču pri »mlekarni« in Šk. Loki — (avtobusna postaja). 2. Ob 8:30 uri zbirališče vseh udeležencev proslave na športnem igrišču v Železnikih. • 3. Ob 9. uri proslava dneva borca. - 4. Ob 9.30 itri malica za vse prijavljene udeležence. 5. Ob 10. uri pričetek športnih prireditev. 6. Ob 13. uri kosilo za vse prijavljene udeležence. K obvestilu dodajmo še po- ekipa prejme pokal v trajno ročilo predsednika športne last, prav tako bodo prejeli komisije tov. Janka Košni- darila prvi trije najboljši po- ka iž »Elektromehanske«, ki so mu poverjene športne prireditve za dan borca v Železnikih. Nogomet: Tekmovalna moštva bo določil žreb; igra vsak z vsakim. Ena tekma bo trajala 2 x po 25 minut. Zmagovalec bo prejel pokal v trajno last. Sodniki: Albin Bradaška, Peter Košir in Ivan Kranjc (vsi izprašani sodniki). . Strelstvo: Streljanje z zračno puško. Vsaka ekipa šteje 4 člane; lahko nastopi več 7. Oh 14.30 uri razdelitev ekip, lahko tudi mešane oz. nagrad športnikom. 8. Od 15. ure dalje prosta zabava. 9. Ob 19. uri zaključek praznovanja. 10. Ob 19.15 uri odhod avtobusov iz Železnikov. Vsak prijavljenec vplača 500 S din, za otroke nad 10 let starosti pa 250 S dinarjev. Za to vsoto bodo prijavljenci prejeli bloke za prehrano in pijačo. Sindikalni odbori bodo za vsakega udeleženca iz svojh sredstev prispevali 500 S din, s katerim bomo krili-prevozne stroške. Rok za prijavo in oddajo denarja poverjenikom ZB DE je do 20. junija 1966 do 9. ure. Poverjeniki V »Elektro-mehaniki« naj oddajo prijavnice in denar isti dan od 9. do 10. ure v pisarno varnostne službe tov. Jocifovi. Pribor za prehrano t. j. skodelice, kozarce, steklenico je treba prinesti s seboj. Praznovanje dneva borca bo ob vsakem vremenu. Vse ostale informacije so na voljo pri tov. Mihevcu, »Elek-tromehanika« Kranj, tel. 327. ženske ekipe. Zmagovalna samezniki in najboljša ska strelka. Izven »uradnega« tekmovanja bo prosta zabava, kjer se bodo udeležili lahko pomerili v streljanju z zračno puško, v nogometni! tekmi debeli — suhi, vlečenju vrvi, za najmlajše pa bo na voljo tek v Žakljih, tek na 50 m, skok v višino in podobno, prav tako pa bo tudi ženskam namenjeno nekaj »disciplin«. Vse kaže, da bo 4. julija — na dan borca —- v Železnikih zelo živahno,,zato je pričako-ti veliko udeležbo. Razólas »ISKRA« TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA, Linhartova 35 razpisuj e delovno mesto VODJA OBRATA ORODIJ, NAPRAV IN REMONTA Pogoji: strojna fakulteta I. ali II. stopnje s 3 letno ustrezno prakso ha vodilnem delovnem mestu, predvsem v večjem podjetju ali obratu za izdelavo orodij, naprav, potrebnih za velikoserijsko proizvodnjo, ali srednja strokovna izobrazba strojne smeri s 5 letno ustrezno prakso na vodilnem delovnem mestu predvsem v večjem podjetju ali obratu za izdelavo orodij in naprav za potrebe veliko-serijske proizvodnje. Po sprejemu na osnovi razpisa, ter določil Pravilnika o delovnih razmerjih, mora kandidat opraviti 2 mesečno poizkusno dobo. Osebni dohodek je zagotovljen po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne. Razpis velja do 25. 6. 1966. Ponudbe e kratkim življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju pogojev, sprejema kadrovsko soc. oddelek imenovane tovarne v Ljubljani, Linhartova 35, do 25. 6. 1966., Proizvodi! Tovarna ¡a v m Plan v 000 N dih aju 196 Izpolnitev 000 N din 6 % Elektromehanika 14.350 15.918 110,9 Elementi 6366 4.930 77,4 Avtomatika 5.228 6.478 123,9 Ra sprejemniki 3.605 3.591 99,6 Aparati 3.472 4.041 116,4 Avtoizdelki 5.435 5.905 108,6 Elektromotorji 2.144 ' . 1348 62,9 Naprave . 3.428 1.853 54,1 Elektronika 1347 1.115 82,8 Kondenzatorji 4354 2.571 59,0 Instrumenti 1.155 1332 106,7 Polprevodniki 1390 1.022 73,5 Usmerniki 970 995 102,6 Mikron 1302 839 64,4 SKUPAJ PODJETJE 54346 51.838 95,0 Pisma bralcev Kje boste letovali letos »SODOBNA ELEKTRONIKA« Tovariš urednik! Želim Vas opozoriti na. nekatere bistvene napake,' ki jih je napravil dopisnik v 21. številki glasili ISKRE, Na četrti5 strani beremo pod naslovom »Sodobna elektronika« med drugim tudi tole:- »Na pohodu je zdaj nova tehniška revolucija z uporabo tako imenovane planar tehnike in integriranega vezja. Pri nas smo se za zdaj ustavili' pri polprevodniški tehniki.« Dopisnik 'očitno razlikuje »planarno tehniko« in »pol-prevodniško tehniko«. V resnici pa razlike ni. Planarna 1 tehnika je samo najsodobnejši ša polprevodniška tehnika. Od .starejših polprevodniških teh-:'iuk se razlikuje po izredni-ekonomičnosti . pri proizvodnji in boljših 'lastnostih želeje pri (Nadaljevanje s 4. strani) voznino obiščejo z motornim Ce se torej še niste ^ odlo- se -odločili letovati na Du- čolnom prekrasne Komatske čili, kje boste letovali, naj Planarna tehnika ie gem otoku tu pa lahko za otoke, ali druge bližnje tu- vam ta sestavek pomaga, da men tov. Planarna temnica je ^toalCotMnino v sen-.risti&e privlačnosti. Suko- se odločite za prijeten ko- obenem osnovna tehnika pri oljk varnj plr- šan je tako za naše letovalce tiček - to je Sukošan pri proizvodnji integriranih ve. kirajo svoja vozila. hkrati tudi izhodiščna točka Zadru in pe bo vam žal! §& Ko dopisnik omenja »pol- Počitniška skupnost Iskre za kamp na Dugem otoku. . , - __ — je za letovalce poskrbela Vsa vplačila za letovanje vsestransko. K temu prištej- v Šukošanu bo sprejemala V mo ludi motorni čoln za tov. Stanka Konda »na licu '|-,s 20 oseb in prtljago. Z njim mesta«. bodo. v dveh in pol urah iz Za letovalce, ki nimajo last-Sukošana prepeljali dopust- nih prevoznih sredstev, je nike na Dugi otok do našega počitniška skupnost zagoto-kampa za pičlih 500 din, med-; Viia pri podjetju SAP Ljuib-tem ko je bilo prej treba tja ljana udoben prevoz z avto-potovati iz Zadra in sicer z busom. Za ceno 9.000 starih ladjo do Salija 3 ure, -do dinarjev, bodo lahko potovali kampa pa še nadaljnji dve od Ljubljane do Sukošana uri in pol.; To je vsekakor m nazaj vsi tisti, ki.se bodo lepa pridobitev, s tem pa je v desetdnevnih izmenah oddana letovalcem še druga ločili za letovanje vSukoša-možnost, da za minimalno nu in v kampu Iskre na Du- prevodniško tehniko«, misli najbrž na starejše tehnike. Zato tudi trdi, da smo se pri nas pri njej ustavili. To pa spet ni .povsem res, saj v Zavodu za avtomatizacijo že dve leti delamo na razvoju planarne .tehnike. Sklepam, da so dopisniku naši dosežki na tem področju precej neznani, velik del krivde pa je najbrž tudi na' naši strani* saj o naših uspehih skoraj vedno skromno molčimo. Rajko Korbar, dipl. fizik ZZA ZAHVALA Ob smrti našega očeta . JOŽETA DRAKSLERJA se | iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem ATN za izraze’ sožalja, poklonjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Tončka Markuta z družino ..f ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industrije za . elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredni škj odbpr — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izha ja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj geim otoku. SAP bo tako vsakega desetega, dvajsetega in tridesetega v mesecu iz Ljubljane pripeljal novo izmeno, nazaj grede pa odpeljal tiste, ki so letovanje zaključili. Tudi to je nedvomno velika ugodnost za letovalce, saj. bodo imeli zagotovljen soliden in udoben prevoz ob precej nižii voznini kot sicer. ||Ls Š S S kopališča v Šukošanu