štev. 43.
Ma trata m !i pista
Trst — Sorica, On« 28, oktobra 1926.
Posamezna štev. stane 25 stotnik.
Letnik III.
i/haja vsak ckuick zvečer. - Uredništvo in upravništvo v Trstu, Via S. Ffaneesco d’Assisi 20,1.; v Gorici via C Td»!cci 7. 1. nad. Dopisi naj se pot ' . >a uredništvo. Rokopisi se ne <.*--nčajU'' Ttsk Tiskarne Edinost. NarcGiina za celo ieto: 10 L; za pol leta 5 L; posamezna štev. 25 stot.
Mednarodni sporazum
Značilen pojav povojne dobe je ustanavljanje velikega števila raznih mednarodnih političnih zvez, kot je to Zveza narodov in vsi njeni odseki (mednarodni urad dela itd.) in Zveza narodnih manjšin. Države, ki so včlanjene v Zvezi narodov, se obvezujejo, da bodo predložile medsebojne spore Zvezi in da bodo sprejele njeno razsodbo. Omejiti sc hoče na ta način oborožene spore, skuša se preprečiti vojne vojaškega in gospodarskega značaja. Važno je pri tem, da so v teh zvezah vse države zastopane in da zborujejo zveze ne samo od slučaja do slučaja, ampak redno. Na teh rednih sestankih se potem ne razpravlja samo o sporih med državami, temveč tudi o poglobitvi mednarodnih odnošajev.
Po vojni obstoje v Evropi skoro samo narodne države, to so države, v katerih biva samo en narod. Narodi, ki so bili prej od državnih mej razdeljeni, so se združili v
produkcijo irTnajela veliko število novih delavcev, kateri pa so bili naslednje leto, ko se je produkcija zmanjšala, odpuščeni in «o tako ostali brez kruha. Poleg tega pa se morajo zmanjšati tudi politična nasprotstva med državami, ki so sklenile tako pogodbo. Čuje se sedaj, da se bodo temu trustu pridružile tudi druge države Srednje Evrope. Možno pa je bilo skleniti tako zvezo šele potem, ko je vstopila Nemčija v Zvezo narodov in se približala Franciji. Le dobri od-,noša ji med državami dovoljuje u-stanovitev takih zvez in take zveze pospešujejo gojitev dobrih odnošajev med državami.
Pravijo, da se bo ustanovil tak trust tudi za svetovno produkcijo žita. Kako bo ta trust izgleda! in katere države bodo sodelovale, ne vemo še. Poročali bomo, ko se bo ustanovil.
Industrija in poljedelstvo skušata ubrati torej nova mirnejša in koristnejša pota.
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1’20, oglase denarnih zavodov L 2’— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 3--
cela vrsta novih držav, ki so sej pojasniti na podlagi Morsejeve abe-opasale z nižjimi ali višjimi carin- j cede. Eden izmed signalov je namreč skimi mejami, poleg tega. pa niso ■imel štiri točke, torej znak, ki zazna-
odpravile tudi države, ki so prej že obstojale, svojih carinskih mej. Proti tem oviram nastopa omenjeni proglas, katerega so podpisale sledeče države: Belgija, Danska, Nemčija, Angleška, Francija, Nizozemska, Italija, Norveška, Avstrija, Švedska, Švica, Češka, Ogrska in Severnoameriške Združene države. Možje, ki so podpisali proglas, zahtevajo popolno svobodo trgovine med posameznimi državami Evrope, češ da se bo le na ta način obvarovala Evropa pred gospodarskim polomom. Naši sosedje so v času mira naši odjemalci. Ne smemo ovirati njihove izvozne trgovine, ali s tem, da zahtevajo na mejah carine od nas, ali pa da sploh ne morejo kupovati naših izdelkov, ker so obubožali radi pomanjkanja izvoza. Nekatere države postavljajo carine, da varujejo lastno industrijo, ki bi ne mogla v prosti konkurenci z drugimi državami uspevati. Take industrije povzročajo veliko dragi-
muje položaj Marsa na našem planetarnem sistemu. In to daje ljubiteljem radia na Angleškem misliti ter jih opozarja na fantazijo Julesa Ver-neja, francoskega pisatelja, ki pravi da živijo na Marsu živa bitja.
Tudi v tretjem viru bogastva enotne države. Pri tem novem raz-j enega naroda, v trgovini, se giblje.
ten pripadajo po narodnosti. \se ga je izdala skupina (okrog 200) more tem nedostotk-n^	F
te manjšine so se združile v Zvezo gospodarskih voditeljev iz 12 dr-1 Najrazličneiši liudie’in ustono narodnih manjšin, o kateri smo že |žav Evrope. Glavna ovira trgovine ve, privatniki' in države skušajo večkrat pisali. Ta zveza skusa do-,so številne carinske meje. Kot po- notom mednarodnih zvez privesti seči da se bo vprašanje narodnih Medica vojne je nastala v Evropi Evropo nazaj v njen normalni tir manjšin reševalo z vidikov pravic-	■ J	" •
nosti in človečanstva. Čim redkejše bodo pritožbe manjšin, tem boljši bodo odnošaji med državami.
Tem izrazito političnim zvezam so se pridružile tudi zveze gospodarskega značaja, najsi bodo te u-stanovljene od držav ali od zasebnikov, ki so voditelji gospodarskega življenja posameznih držav. Tako se je ustanovila pri Zvezi na-
Družinska tragedija v večnem letin.
V Stjohnu na Novi Fundlandiji se je vršila sodna obravnava, ki je odkrila pretresljivo tragedijo družine Eskimov.
Neki zakonski par je z enim otrokom živel na samotnem polotoku La-rodov Zveza mednarodnih trgov- bradorju, kjer ni bilo nobenega dru
Novice šz vsega sveta
skih zbornic. Ustanavljajo se razni trusti in karteli, kot železni trust srednje Evrope, svetovni trust žita s sedežem v Ameriki itd,
Trusti in karteli so zveze veleti' govcev in veleindustrijalcev, ki so bili prej v razmerju konkurence med sabo, a so se združili v skupno družbo, katera daje blago vseh svojih članov na trg po isti ceni. Ker so v trustih združena najmočnejša podjetja, ki imajo navadno večino proizvodnje v svoji upravi in velik kapital na razpolago, ukazujejo na večjih (n. pr. Evropa) ali manjših trgih (n. pr. Italija) neomejeno. Radi svoje velike moči lahko napravijo veliko dobrega (ako se zadovoljijo z majhnimi dobički) in lahko tudi mnogo slabega, (če navijajo cene). Tak trust ali kartel se je ustanovil pred kratkim med Nemčijo na eni strani in Francijo, Belgijo, Luksemburgom na drugi strani, torej med državami, ki so si bile v vojni najhujše nasprotnice. Urejuje pa trust proizvodnjo železa. V pogodbi, katero so sklenile te države, se je določilo vsaki državi, koliko železa lahko postavi na evropski trg. Seveda se je določila tudi enotna cena. Vsaki teh držav se je določil njen del (kvota) na proizvodnji z ozirom na normalni pridelek rudnikov. S tem, da je odpadla konkurenca med industrijami posameznih držav, se bodo te industrije (železa) stabilizirale, utrdile bodo svoj položaj. Rabile bodo manj kapitala, ker bo proizvajanje redno in ker se jim ne bo treba več boriti za cene. Tudi položaj delavstva se bo izboljšal radi redne proizvodnje. V dobi konkurence se je zgodilo, da je industrija ene ali druge države eno leto zvišala čez mero svojo
gega prebivalca. Nekega večera se je vrnil mož domov brez plena. Bil je tako sestradan in izčrpan, da je hotel brez odloga ustreliti svojega 11-letnega sina in se z njim nahraniti. Njegova žena se mu je postavila po robu. Tako sta se oče in mati spoprijela in ker je šlo za puško, jo je žena izvila svojemu zakonskemu tovarišu iz rok. Potem je vsa obupana popadla sveto pismo, katerega ji je poklonil neki misijonar, ter je kleče rotila mo-ža, naj vendar spoštuje božje zapovedi. Mož pa se ni dal preprositi in jo je vrgel na tla. V zadnji obrambi je žena izdrla lovski nož, ki je visel v nožnici na steni in zabodla z njim moža. Otrok je bil rešen, žena pa jc prišla pred sodišče, ki jo je po orisu te pretresljive drame popolnoma oprostilo.
Vihar je razsajal na otoku Kubi.
Ni dolgo tega, ko je strašen vihar pokončal naselbine in polja na polotoku Floridi, in že javljajo telegrafska jmročila, da je vihar razsajal na otoku Kubi. Pretekli pondeljek se je neurje od morja sem bližalo proti zapadni obali imenovanega otoka.. Vihar je drvel s hitrostjo 150ih kilometrov na uro, trgal telegrafske in telefonske žice, podiral hiše, rušil in uničeval nasade. V mestu Havanna znaša število porušenih hiš 250. V prista-nišču se je potopilo več ladij, med njimi majhna kubanska vojna ladja. Ko je divjanje prirode končalo svoje uničujoče delo na Kubi, se je bližalo zapadni obali Floride, kjer je besnelo z nič manjšo silo kot prejšnji vihar na floridski obali.
Koliko neviht je na leto?
16 milijonov, pravi ameriški profesor Talman.
Ali že veste, da se vsako leto izlije nad zemljo okoli 16 milijonov neviht in da v tem hipu, ko citate te vrstice, kakor sploh sleherno uro, prekrižuje ozračje na vesoljni zemlji 360 tisoč bliskov?
Tako javlja profesor Talman, vodja meteorološkega instituta v Zedinjenih državah, ki je baš dokončal svoja
statistična dela o številu in r^elikosti neviht in neurij. Škodo, ki jo povzroče nevihte na celem svetu, je precenil Talman na letnih 160 milijonov dolarjev (6 milijard lir). Samo toča povzroča po njegovi cenitvi 16 milijonov dolarjev škode na uničenih poljskih sadežih.
A vzlic temu imajo ileurja tudi svojo dobro plat. V sterilnih pokrajinah, pravi lalman, kjer skoro leto in dan ne pade kapljice dežja, so nevihte ce-Jo dobrodošle. Tako je neki francoski meteorolog izračunal, da se more celoletna. korist neviht na prosperiranju poljskih pridelkov v Tonkingu ceniti na 160.000 dolarjev ali 6 milijonov lir.
Sin predsednika Združenih držav Coolidgeja v senci detektivov
Malokdaj so stale kronane glave in voditelji usode držav tako v ospredju kakor zadnja leta. Prezidenti republik niso danes nič manj popularni kakor cesarji in kralji in o njihovih zadevah se govori z istim zanimanjem kakor o darskih hiš.
Američani prebrskavajo zadnje dni afero Coolidgeovega sina Johna, ki študira na univerzi. Tega sina je dal prezident Zedinjenih držav zastražiti s posebnim oddelkom detektivov kakor se govori, radi nekih grozilnih pisem, v resnici pa iz strahu, da ne bi nadebudni fant potegnil s hčerjo guvernerja iz Connecticuta, s katero se je pred letom dni tajno zaročil. John Coolidge je napravil načrt za pobeg, katerega je oče v zadnjem hipu izvohal ter sklenil preprečiti sinovo namero. E, da vsi ljudje smo iz krvi in mesa in strasti ljubezni rijejo po nas, če smo cesarji ali berači...
Mars in radio.
Včeraj, dne 27. oktobra, se je Mars zojpet približal naši zemlji, čeprav ne na tako bližino, kakor leta 1924. Ta činjenica je zopet vzbudila v ljudeh vprašanje, kaj je resnice na pripovedki o prebivalstvu na tem planetu. Angleži so šli celo tako daleč, da so potom svojega udruženja za radio pozvali člane, naj v času okoli 27. oktobra natančno zabeležijo vsak signal, ki bi ga utegnili dobiti ter naj ta znamenja sporočijo centralni upravi ^društva. V Ameriki so namreč naročniki radia zaznamovali signale, ki sestoje iz črt in pik ter jih ni mogoče
Tedenski pregled
Italija.
Notranje politično življenje se je umaknilo pripravam ža proslavo obletnice pohoda na Rim. 28. oktober je za Italijo veliki dan, ko pokaže vse svoje organizirane sile. Svečanosti se bodo vršile v Rimu in vseh glavnih mestih pokrajin. Delo bo ta dan počivalo. Min. predsednik Mussolini ho izdal proglas, v katerem bo orisal fašistovsko delo in določil smernice za nadaljno delovanje;
Po proslavi te obletnice se bo sestal ministrski svet, ki bo pretresal mnoge načrte socijalnega in gospodarskega značaja; min. svet hoče namreč pripraviti zakone, ki jih bo predložil v odobrenje poslanski zbornici in senatu. Smrtna kazen, ki jo hoče sedanja vlada uvesti za gotove zločine, je za vlado samo vendarle pomembna reforma v kazenskem pravu, kajti kot poročajo pride ta načrt o katerem je vlada že razpravljala in ki ga je odobrila, zopet na dnevni red prihodnjega zasedanja min. sveta. Poleg drugih načrtov se bo vlada bavila s spremembo jxikrajinskih svetov in izpopolnitvijo varnostne službe. V tem oziru bo novost odredba, ki bo določala prisilno bivanje v kakem kraju za ljudi, ki bodo zagrešili politične prestopke. In da se fašistom neugodna politika popolnoma zatre, se bo ustanovil celo poseben zbor politične policije.
Jugoslavija.
Sedanja vlada v Jugoslaviji ni trdna. Dokler se ne poravnajo nespo-r ažurni jen j a v radikalni stranki, ki je najmočnejša stranka v Jugoslaviji in ki doslej skoro ni bila izključena od nobene vlade, je nemogoče, da pride Jugoslavija do trdne in trajne vlade. V radikalni stranki so ostali možje, ki se niso mogli sprijazniti z mislijo, da ostane Pasic ves čas svojega življenja vodilni mož v radikalni stranki in tako tudi posredno v politiki Jugoslavije. Pašičevi nasprotniki so izrabili v svoj prid razne neredno-sti, ki jih je zagrešil Pašičev sin Rade in zato se je moral Pašič umakniti. Šel se je zdravit na Češkoslovaško, v Italijo in zadnje čase je bil v Dalmaciji. V njegovi odsotnosti so se spletke v radikalni stranki nadaljevale. Edini izhod iz tega položaja je bil Pašičev povratek, ker bi on s svojim ugledom poravnal nasprotja med raznimi skupinami v radikalni stranki.
Pašič pa je odlašal in odlašal,morda, ker je slutil, da njegov povratek ven-zadevah članov vla-ldar ne bo takega pomena, kakor so mislili nekateri. In res že koj pri prihodu v Beograd se je pokazalo, da sedanji vodilni krogi radikalne stranke ne računajo več s Pašičem kot svoje-časno. Na postaji ga ni pričakoval niti eden izmed radikalnih ministrov, kar je Pasica hudo razjezilo.
Medtem pa se je otvorilo redno jesensko zasedanje jugoslovenske narodne skupščine. Za predsednika je bil zopet izvoljen Marko Trifkovič. Ker vlada nima pripravljenega nobenega zakonskega načrta, da bi ga predložila parlamentu v razpravo, je bilo zasedanje odgodeno v veliko ogorčenje opozicije. Glavni namen vlade pri tej odgoditvi je bil, da pridobi na času, ker upa, da se medtem nasprotniki v radikalnem klubu ven-rarle pobotajo. Istočasno pa se vršijo med vlado in Jugoslovenskim klubom pogajanja, da vstopi slednji v vlado. Že pri reševanju zadnje vladne krize se je zdelo, da pride pri sestanu nove vlade v poštev Jugoslovenski klub. To se sicer ni zgodilo, vendar pa se pogajanja nadaljujejo in bržkone bo Jugoslovenski klub kmalu imel svoje zastopnike v vladi.
Reševanje sporov v radikalni stranki in razširjenje vlade z vstopom Ju-goslovenskega kluba, to sta dve točki, okoli katerih se vrti sedanje politično življenje v Jugoslaviji.
Avstrija.
Tudi v Avstriji so imeli vladno krizo. Povzročili so jo državni uradniki, ki so zahtevali povišanje plač. Vlada njihovim zahtevam ni ug-odila in je izjavila da rajše odstopi kot da bi državo znova upropastila s povišanjem plač, za katere nima razpoložljivega denarja. Uradniki niso odnehali, vlada je svojo grožnjo izvršila in je odstopila. Novo vlado je sestavil dr. Seipel; to je njegova četrta vlada. Njegova finančna politika bo stremela za tem, da doseže ravnotežje v državnem proračunu s štedenjem, da prepreči deficit v državnih obratih in da zniža davčna bremena.
Angleška.
Angleška je velika država. Svojo moč si je pridobila s kolonijami, od katerih ima neizmerne gospodarske koristi. Tekom časa se je tem kolonijam, v katere se je naselilo mnogo Angležev, ki so zadobili gospodarsko in politično premoč nad prvotnimi prebivalci,' zahotelo malo več svobo-
do, kot jim jo je dajala Angleška, njajo na ;usta.novitev fašistovske
Kmalu so dosegli avtonomijo in te kolonije, ki so pravzaprav postale že države, imajo dandanes svoj parlament, svojo upravo, vojsko in vlado. Edino v zunanji politiki zastopa te države, ki jih Angleži imenujejo dominione, Velika Britanija kot je naslov Angleške. Zaradi medsebojnih stikov med osrednjo vlado in dominioni se vršijo vsako toliko kongresi dominionov, na katerih se razpravlja o zadevah, ki se tičejo dominionov in angleške vlade. Ravno v tekočem mesecu se vrši tak kongres v Londonu. In angleška vlada ima velike težave, da ugodi vsem političnim in gospodarskim zahtevam dominionov, ki hočejo tozadevno vedno več pravic in svoboščin. Angleška vlada bo morala gotovo marsikateri zahtevi dominionov ugoditi, ker bi drugače postalo zanjo pogubno, ako se odtrgajo od nje te bogate dežele, ki so za njeno trgovino, promet in gospodarstvo življenjske važnosti.
DNEVNE NOVICE
Članica kraljeve rodbine v Trstn
V nedeljo zjutraj je prispela v naše mesto Nj. kr. visokost prin-cezinja Ivana Savojska.
Mesto je bilo okrašeno z zastavami. Princezinjo so na tržaškem glavnem kolodvoru sprejeli državni podtajnik v ministrstvu vojne mornarice admiral Sirianni, ki je posetil Trst ob priliki splovitve križarke «Trieste» (o tem poročamo na drugem mestu), general Mon-tanari, tržaški prefekt gr. uff. Ga-sti, razni zastopniki oblasti, med drugimi osebnostmi tudi naš poslanec dr. Wilfan.
Med sviranjem godbe je prince-zinja po sprejemnih svečanostih skozi kordon častne straže, ki jo je tvoril oddelek vojaštva v paradni obleki, stopila v avtomobil ter še podala v ladjedelnico San Marco, kjer je kumovala splovitvi križarke «Trieste», največje vojne ladje zgrajene v Trstu. Po teh slavnostih pa se je princezinja Ivana podala v stolno cerkev sv. Justa k slavnostni sv. maši, ki jo je daroval tržaški škof mons. Fogar.
Ko je nato princezinja prispela na prefekturo na trgu Unita, sta jo dve vojni ladji, dva rušilca pozdravila s pozdravnimi streli.
Posetila je tudi tržaško sirotišnico, ki so v njej v prisotnosti N j. kr. visokosti odkrili kip Nj. V. kralja.
Ob pol eni uri popoldan pa se je princezinja Ivana vrnila z dvornim vlakom v Rim.
Princezmja Leticija umrla
V Moncalieriju je umrla v nedeljo princezinja Bonaparte Leticija iz Savojske rodbine. Rodila se je 1866. leta v Parizu kot hči princa Napoleona Hijeronima Bonaparte in savojske princezinje Klotilde Marije Terezije. V svojem 22. letu se je poročila z vojvodom Amede-jem d’Aosta, ki je pa že 1890. leta umrl. Njen sin pa je padel v svetovni vojni.
Vest o smrti princezinje je napravila povsod globok utis. V Trstu so- javna in zasebna poslopja izvesila žalne zastave. Med drugimi je tudi tržaški prefekt gr. uff. Gasti poslal v San Rossore brzojavko, v kateri izraža vladarju svoje sožalje.
Umrli princezinji pripravljajo zelo svečan pogreb.
Proslava obletnice fašistovskega pohoda na Rim
Danes se vršijo po vsej Italiji velike proslave 4. obletnice fašistovskega pohoda na Rim. Tudi v Trstu se bo vršila tozadevna proslava, ki se je bodo udeležile vse tukajšnje vojaške, politične in strokovne organizacije fašistovske stranke. Vršil se bo od 9.45 do 10.45 dopoldne velik sprevod po mestu. Ob 11. uri pa se bo vršila proslava v gledališču Politeama Rossetti; na proslavi bo kot slav-
nostni govornik nastopil izredni komisar za tržaško pokrajino fašistovske zveze on. Barduzzi.
Splovitev križarke «Trieste» v tržaški ladjedelnici
V nedeljo so v Trstu spustili v morje križarko «Trieste» v navzočnosti princese Ivane, ki je bila kumica novi ladji, državnega pocl-
milice. Posamezne komade bodo razprodajali po 40 in 60 stotink ter po 120 in 5 lir. Te znamke bodo veljale do konca leta 1927. ter se bodo uporabljale za pisma in dopisnice.
Pet novih kardinalov
V prvi polovici meseca decembra se bo vršil v Vatikanu tajen konsistorij, na katerem bodo imenovani za nove kardinale trije Italijafii in dva Francoza. Qbvestilo vsem trgovcem bistriškega sodnega okraja in jelšan-ske občine
Dne 15. t. m. se je ustanovila v Bistrici zveza trgovcev in obrtnikov v okrilju državne zveze za trgovino in obrt. K njej so pristopili vsi prisotni trgovci iz bližnjega okoliša.-
Vabijo se tem potom vsi trgovci in posebej še gostilničarji, da se najkasneje do 5. nov. prijavijo pri tajniku zveze g. Pavlu Šketu, Bistrica, ali pa pri predsedniku g. Aleksandru Ličanu, Bistrica, da podpišejo svoj priglas k tej zvezi. ,Obveščajo se izrecno, da če tudi se ne priglase, so v smislu člena 5 kr. dekreta štev. 365 z dne 3. aprila 1926 vseeno obvezani plačevati dotično kvoto, ki jo bo pobiral posebni pooblaščenec zveze, kateri se bo predstavil pri vseh prizadetih.
Priporoča se vsled tega vsem prizadetim, da prijavijo svoj pri-
flieget J/VJUL- 1	>	-- i---■ -.1 “	J X
tajnika v ministrstvu mornarice stoP- ker je mnogo skupnih inte-admirala Siriannija in drugih vi-j1'680^ Jih b° zveza lahko za-sokih osebnosti. Križarka «Trie-!st°Pala- Podrobnejša pojasnila se ste» je prva vojna ladja, ki je bilalclobe P1’/ goriimenovanemu gospo dograjena v Italiji po vojni. Če- fl" tnirnkl1
prav ostanejo podatki o dolgosti, širokosti, tonaži itd. vsake vojne ladje tajnost države, je vendar
du tajniku.
Neurje v Tržaškem zalivu
Kakih pet ur je morje v nedeljo butalo z vso silo v obrežje, pomo-
neki angleški list prinesel približ-; le in valolome. Valovi ne podatke o križarki «Trieste».
Po teh podatkih bi bila dolgost ladje 196 m, širokost nekaj nad 20 m, tonaža pa 10.160 ton. Križarka bo imela na krovu štiri jeklene stolpe, ki bodo opremljeni z osmimi velikimi topovi. Poleg tega bodo še manjši topovi za obrambo proti zrakoplovom in podmorni-kom. Štirje stroji na turbine bodo gnali ladjo s hitrostjo 35ih vozlov
z belimi grebeni so premetavali čolne, ladje liki orehe. Verige in jeklene vrvi so se natezavale, škripale in pokale. Škoda, ki jo je prizadelo besnenje morja, je občutna. V pristanišču se je potopil splav veslar-skega društva «Adria», na katerem je bilo leseno skladišče za društvene čolne. Parnik «Lucita» so zagnali valovi v breg, tako da je zadobil precejšnje poškodbe na
zgrajeni v tržaški ladjedelnici, do čim so topovi delo neke tovarne v Genovi.
Splovitev ladje se je vršila ob 10. uri predpoldne. Velika množica ljudi je prisostvovala redkemu dogodku. Bilo' so zastopane vse oblasti. Splovitev ladje je delo, ki zahteva veliko truda. Ko je trup ladje dograjen, je treba postaviti ! leseno ogrodje, na katerem počiva ladja, ko drči v morje. — Komaj
je bila ladja spuščena v mokri iev> ki so imeli obilo posla z zave-element, bi jo kmalu doletela ne-jz°vanjem parnikov, katerim so se zgoda. Valovi razburkanega in' Potrgale vrvi in verige, s katerimi
na uro. Trup ladje in stroji so bili i trupu. Poškodbe so utrpeli tudi
^ manjši parniki, ki služijo za obalno plovbo. Radi visoke plime jej voda preplavila vse obrežne ulice m trg Unitä, kjer je voda vdrla v
kavarne; v Barkovljah je voda prepljuskala miramarsko cesto ter poškodovala letos zgrajeno javno kopališče.
Čeprav je bilo več človeških življenj v nevarnosti, ni zaznamovati nobenega smrtnega slučaja. Pač pa se je ponesrečilo več mornar-
narastlega morja so gnali ladjo k obrežju in bilo bi skrajno neprijetno, ko bi se komaj novo zgrajena ladja raztreščila na pomolu. Združenemu naporu nekaterih tenderjev se je posrečilo ladjo zasidrati in privezati.
Vojna odškodnina
Finančno ministrstvo sporoča slegeče podatke glede izplačevanja vojne odškodnine:	Prijavlje-
nih je bilo 1 milijon 56 tisoč 265 prošenj za vojno odškodnino.
Izdanih je bilo do sedaj 1,028.230 likvidacijskih odredb, in sicer:
775.702 konkordata,
156.075 neuspelih (maurati) konkordatov,
96.352 odbiti prošnji,
122.342 odločitvi vojno-odškod. komisij.
Finančne intendance so izdale dosedaj 601.567 nakazil za izplačilo 1 milijarde 973 milijonov 387 tisoč 982 lir kot vplačilo 736.978 prijav. Približno je bilo dosedaj izplačane odškodnine za dve milijardi 85 milijonov lir.
Nove poštne znamke
S 25. oktobrom t. 1. pridejo v promet posebne znamke, ki spomi-
bili zasidrani.
Cena kruhu se niža.
Seja tržaške občinske tržne komisije je sklenila, da se v Trstu ks 27. oktobrom znižajo krušne cene za 10 stotink, tako da bo odslej 1 kg kruha stal Lir 2.80, 1 kg rženega kruha pa Lir 2.70.
SLIKE «NOVIC»
Radi obveznega praznovanja pohoda na Rim morajo današnje slike izpasti.
Dopisi
IZ LONJERJA.
O našem gospodarstvu.
Kakor po drugih okoliških vaseh, so tudi tukajšnji prebivalci deloma kmetje, deloma rokodelci, ki hodijo v mesto za zaslužkom. Med rokodelci je večina zidarjev, ki so v zadnjem času vsi zaposleni. Žene so po večini kmetice ali perice, nekatere oboje. Našemu kmetu ne daje kmetija to-liko dohodkov, da bi ž njimi kril vse stroške. Zato si mora skoro vsak naš kmet iskati še drugega zaslužka. Nekateri so vozniki, nekateri pa navadni delavci.
Z letošnjo vinsko letino nismo nič kaj zadovoljni. Pridelali smo komaj
eno tretjino lanskega pridelka. Nad grozdje so prišle letos razne nadloge; najprej preveč dežja; nato ga je obiskala toča, potem suša in nazadnje vihar in toča. Ce bi hotel kmet letos s prodajo vina kriti vse stroške obdelo-lovanja in negovanja trte, bi moral prodati liter vsaj po kakih 7 lir. Kljub temu, da daje trtoreja v naših krajih tako malo dobička in nekatero leto, kakor n. pr. letos, prav nobenega, so davki na grozdje naravnost ogromni. Gospodje mestni očetje so previsoko obdačili vinogradnika. Plačati od 1 q grozdja 42 lir, od katerih gredo tri četrtine v niestno blagajno, ena četrtina pa v državno, je vsekakor preveč. Te dni, ko nosi vinorejec tostran užit-ninske črte ta visoki davek na užit-ninski urad v mesto, se sliši marsikoga godrnjati in tožiti. To je povsem umljivo. Vino leži še doma v sodu, kmet pa plačaj davek, če imaš denar ali ne. Koliko je takih, ki ne razpolagajo s potrebnim denai'jem, pa si morajo izposoditi na visoke obresti denar za ta davek. A nihče izmed prizadetih se ne zgane, da bi kaj storil v izboljšanje tega. Godrnja marsikdo in se pritožuje; za to ni dober nihče. Besede in pritožbe tu med nami ne pomagajo nič, so prazna slama, dejstev je treba, možatih ukrepov potrebujemo. Vi mladi možje, ki imate moči in zdravja, zganite se, posvetujte se kedaj o tem, pomenite se, kako bi branili naše trdo prislužene lire, da ne bodo naša premoženja propadala radi visokih davkov. Vem, da imamo vsak svoje delo in da nam ne preostaja časa, toda za tako važno stvar bi si morali vzeti čas. četudi ves teden trdo delamo, ob nedeljah smo vendar nekaj ur prosti. Namesto, da v gostilni, ko se dobite trije, štirje skupaj, takoj primete za karte in igrajte, pustite za malo časa tište karte in pomenite se raje o naših gospodarskih zadevah, o naših stiskah in nadlogah. Ali ste pozabili, kako so se naši predniki zbirali ob raznih prilikah pod vaško ali cerkveno lipo in se tam možato pogovarjali in posvetovali o vsem gospodarskem snovanju. Morda poreče kdo: «Takrat so bili drugačni časi!» Res je to, da je bilo takrat marsikaj drugače, a s tem še ni rečeno, da moramo sedaj, naj pride nad nas kar hoče, roke križem držati in vse sprejeti za dobro. Vem, da se dandanes jako težko kaj doseže v izboljšanje gospodarskega položaja v našem smislu, vendar mislim, da če bi vsi vinogradniki tržaške občine kot eden nastopili v obrambo svojih koristi, bi morda vendar kaj malega dosegli, če druzega ne, morda vsaj to, da bi kmet ne bil prisiljen plačati omenjenega davka, dokler vina ne proda. In tudi če bi ne dosegli ničesar, zamogli bi vsaj reči: «Storili smo svojo dolžnost, več nismo mogli.» če pa bomo tako dalje vsak zase doma godrnjali in ne bomo storili nikakega koraka v tem pogledu, nas je lahko sram pred nami samimi in pred našimi otroci, katerim bi morali pokazati, kale o se razumno gospodari.
Še nekaj o našem društvenem delovanju! V Lonjerju imamo že mnogo let razna gospodarska društva, Pevsko in bralno društvo,, podružnicb Šolskega društva in godbeno društvo. Gospodarska društva so: Vzajemna zavarovalnica goveje živine, konsum-no društvo, Pogrebno društvo in Zadruga upravičenih posestnikov. Ker dajejo gospodarska društva takore-koč vidne koristi, živijo in delujejo po starem, torej normalno. Ostala tri društva, ki služijo v izobraževalne namene, pa životarijo pod silo razmer. Delovanje Šolske podružnice je omejeno v zadnjih letih le na pobiranje članarine. Pevskih vaj ne moremo imeti, ker v javnem lokalu niso dovoljene, zasebnih prostorov pa ne moremo dobiti. — Zamo-glo bi se na drug način kaj storiti v izobrazbo mladine, a žal, kakor marsikje drugje, manjka tudi nam agilnih in požrtvovalnih ljudi, kajti dobra volja enega ali dveh ne zadostuje pri takem podrobnem delu.
IZ SEŽANE.
Na trgu v Sežani je bilo na prodaj dne 22. okt. t. 1. 742 glav živine in sicer: 268 volov, krav in telet, 18 konj in 44 prašičev. Cene so bile naslednje: Goveji živini od 350—400 L stot. žive teže, teletom do 700 L stot. mrtve teže. Konji do 4000 lir glava. Prašički 5—8 tedenski od 70—100 lir glava. Odrasli prašički 30—40 kg teže do 250 lir glava.
Kupčija vzlic deževnemu vremenu srednje dobra. Na trgu se razprodaja razun živine tudi železnina, lesena posoda, manufakturno blago, čevlji, usnjč, steklenina, kotlovina, knjige,
otroške igrače, perilo, obleke za moške in konjska oprava.
Prihodnji tržni dan se vrši dne 3. novembra 1926. Ta semenj, takozvani semenj sv. Justa, ki je skoraj največji v letu se z letošnjim letom zopet obnovi kakor tudi oni dne 3. maja, Sežana ima železniške, avtomobilske in vozovne zveze.
Obč. tržni uprav, v Sežani.
S KRASA.
Težko gre beseda z jezika Kraševcu, kadar ga tare bolest, tem težje, kadar bi imel izraziti ž njo svojo dušno bol. Govori o brezpomembnih rečeh, a tuga mu mre v srcu, kjer žive njegovi upi in najde svojemu življenju opore, kjer vrag ne more oskruniti svete misli z nečistim pogledom.
Včasih kadar sem prost ob nedeljah, grem na Kras, da si okrepim telo z njegovim zdravim zrakom in da prinesem v mesto več kot liter terana, ne da bi me kdo terjal za užitnino, čeravno vidi, koliko ga imam s sabo. Nekaj prijateljev imam tam gor med onimi pristnimi Kraševci, kateri ljubijo svojo grudo s srcem, ne z jezikom, pa so redkobesedni. Zveš malo od njih o tem, kar se bližnjega osebno tiče, o poljedelstvu in živinoreji pa modrujejo kolikor hočeš. V Tomaju n. pr. sem vprašal nekoga, kako je kaj ž njih občino in mi je odgovoril: «Kaj bi o tem, saj je materijalno dovolj trpela, da ji lahko prihranimo besedičenje!» — in govoril mi je nato in se pritoževal nad letino. — Mahnil sem jo v Sežano, kjer sem napolnil po raznih postajališčih svojo merico do vrha, predno sem jo ubral mimo openske mitnice. Za slaščico bodo imeli Sežanci letos teran, kakor pravijo. Nekaj grozdja jim je pobral dež še v cvetju, nekaj suša (zlasti je ta škodovala ajdi in repi), nekaj povodenj, rezultat malenkosten. So pač začele hoditi nesreče nad deželo. — V Sežani nimajo sedaj zavarovalnice za govejo živino, čeprav je prej dolgo vrsto let delovala. In marsikateri kmet se upravičeno boji skrajnega obubo-žanja zaradi tega nedostatka. Ali je ne bi mogli nanovo ustandviti, da bi se rešili tega strahu in morda nesreče? Saj je tega vendar treba za živ-Ijenski interes kmeta. Morda bo zimska doba rodila kaj koristnega v središču Krasa, kjer je nekoč delovalo hkratu 17 različnih društev. O tem bom pa v pomladanskih izletih poročal.
ramo rabiti čilski soliter ali žveple-nokisli amonijak (amonijev sulfat).
Umetna gnojila moramo rabiti tudi v zadostnih množinah za 1 kal. oral t. j. 11500 klaftrov približno 300 kg Tomaževe žlindre 100 kg kalijeve soli in 100 kg amonijevega sulfata, ali pa čilskega solitra.
Vsa ta umetna gnojila si lahko naročite pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu v vsaki množini.
KAKO PRIDEMO S POMOČJO MOLŽE DO VEČJE MLEČNOSTI
Na molži je veliko ležeče, kako se mlečnost obrača. Vsi vemo, da se s slabo in površno molžo mlečnost močno kvari. Marsikatera krava se je že spridila, če je prišla slabi dekli v roke. Ravno tako je pa tudi resnica, da se z dobro molžo ugodno vpliva na večjo delavnost in na boljši razvoj vimena. Da se vime z dobro molžo bolj razvija, o tem se je lahko že eden in drugi prepričal, Če je opazil pri kravi, da je desna plat vimena bolj razvita kakor leva, kar je nastalo na ta način, da se desna plat vimena pri molži bolj obdelovala kot pa leva plat, ki leži od rok. Saj je znano, da se tisti deli telesa, ki bolj delujejo, navadno tudi bolj razvijajo.
Z dobro molžo je začeti seveda takoj pri prvesnicah in jo je dosledno j naprej izvajati. Glavna stvar je, da molzemo vselej do čistega, t. j. do zadnje kaplje. Molzti moramo kajpada pravilno in redno ob določenem času. Po dosedanjih izkušnjah je najbolje, da molzemo menjaje najprej na prednjih dveh seskih in potem na zadnjih dveh. Ta način molže se najbolj priporoča. Molža s celo roko je najbolj pravilna; s tako molžo najbolj posnemamo sesanje teleta. Naj-slabša je molža z natezovanjem ses-cev s pomočjo palca in kazalca, kakor je pri nas navada. Ves čas molže je z živalmi prijazno ravnati, da se mirno vdajo in prepuste temu opravilu. Umito in obrisano vime pripravimo za molžo s tem, da podrsamo najprej z roko po vimenu in seskih, tla se vime razdraži in seski napno, kar je znak, da je mleko priteklo v seska. Na to prične glavna molža, ki mora biti krepka, toda ne surova. Mleko mora držema teči v močnih curkih.
Dr. Carnincich - Postojna
Novi zobozdravniški atelier
tehnični vodja diplomiran v Berlinu
Vsako delo ie garantirano. - Primerne ljudske cene.
Ordinira od 9. do 13. in od 14. do 17. v hiši g.čne Kraigher štev. 72 pri cerkvi v Postojni.

ZDRAVNIK
Dr. Fran Gruden
v Postojni
je nanovo preuredil svoj zobotehnični ambulatorij
Tehn. vodja J. Friedmann
jžj Sprejema od 9.—12. in od 2.-5. pop. j=j
Gospodarstvo
Jesensko gnojenje travnikov.
Jesensko gnojenje travnikov se je izkazalo kot najbolj uspešno, pa četudi jih gnojimo s kakršnimkoli gnojilom. Takoj, ko mine jesenska paša, moramo skrbeti, da pognojimo naše travnike. Gnojenje travnikov postaja z napredkom živinoreje čimdalje večjega pomena in bi ga ne smeli nikjer opuščati. Edino gnojeni travniki nam zagotavljajo bogatejše košnje in da-jajo tečnejšo krmo, ki je danes za zboljšanje užitka pri živini potrebna. Prednosti gnojenja travnikov so
Pomniti je, da se največ mleka napravi v vimenu ravno med molžo, ko je vime najbolj razigrano in najbolj delovno. Dokaz temu, da se večkrat iz primeroma malega vimena nateče toliko mleka, da ga je več kakor je vimena. Z molžo ne izprazne-md samo mleka, ki se je nabralo v vimenu od ene molže do druge, ampak vplivamo tudi na pospešeno tvorbo novega mleka, ki se med molžo napravlja. Ko je glavna molža gotova, se mora vime še nadalje obdelovati, dokler ni do zadnje kaplje izpraznjeno.
S tako molžo, ki jo redno in dosledno ter vseskozi vestno opravljamo, se mlečnost pospešuje od rodu do rodu. Vime postane bolj delavno in bolj sposobno za proizvajanje mleka. Manjkati pa ne sme tudi drugih polako velike kakor prednosti gnojenja gojev, ki se tičejo zlasti tečne in dobre
ZDRAVNIK
^ IGOR FRANKO
absolvent dunajske klinike
ordinira v II. Bistrici
w	št. 122 vsak dan od	H)
	10-11 in od 3-4 ob	i
	torkih in petkih pa	
lö	na Knežaku pri g.	M
(o	Česniku od 9.—12.	
ZOBOZDRAVNIK
Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za zobe in usta sprejema
u Gorici na Trauniku it. 20
in
v AJDOVŠČINI (oasproti posojilnici)
S
3
□□□□□oDODonnDfinnnoaoannnooQM □
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□ n □
□
□
o	M
□□□□□□□□□□oaaiDtraaoanDoaooan
□
□
g
□
□
D
□
□
□
O
□
□
g
Širite Novice!
Zobozdravnik
D- D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki I
ordinira v TRSTU
Via Imbrlanl 16/lil. (prej Via S. Giovanni)
od 9—12 in od 3—7 ure
njiv in v nekaterih ozirih še večje; posebno za malega kmeta, ki mu manjka potrebna krma. Z dobrim gnojenjem dosežemo, da se pridelek sena ne le poveča, ampak tudi izboljša, tako da je krma z gnojenih travnikov ne le obilnejša, ampak tudi tečnejša. Gnojenje vpliva tudi na to, da se sla-< be trave iz travniške ruše izgube in da napravijo prostor bolj žlahtnim travam in deteljam. Ruša se zgošča. Ravno tako nas uče pa tudi izkušnje, da se pognojen travnik bolj upira sušu kakor travnik, ki trpi lakoto.
Pri nas je potrebno, da se čimbolj poprimemo gnojenja travnikov. Najlepše uspehe imamo pri menjalnem gnojenju travnikov z domačimi in umetnimi gnojili.
Izmed umetnih gnojil je za jesensko gnojenje tudi po naših krajih zelo priljubljena Tomaževa žlindra, katera je dosedaj pokazala izredno lepe uspehe, posebno v bolj namočeni zemlji. Na bolj suhi in lahki zemlji rabijo z uspehom superfosfat. Pri tem moramo podariti, da so se dobri uspehi pokazali le tam, kjer se je gnojilo obenem tudi s kalijevimi gnojili. Naj-večjeea pomena pri gnojenju travnikov pa so dušičnasta gnojila, katera so travam neobhodno potrebna in ki jih v naših zemljah tako zlahka in hitro zmanjkuje. Iz dušika nastajajo beljakovine, ki so najtečnejše snovi v krmi.
Potrebi po dušiku ustrežemo najceneje z domačimi gnojili, z gnojnico in hlevskim gnojem. Drugače pa mo-
strežbe.
Razno
Pred pomilostitvijo ponarejevalcev frankov.
Poročali smo že o akciji za pomilostitev princa Windischgrätza in njegovega zvestega pomagača Nadossy-ja. Budimpeštanski meščani so sestavili peticijo z 10.000 podpisi ter jo izročili madžarskemu državnemu u-pravniku, o katerem se tudi govori, da se pripravlja na kronanje za pala-tina.
O Vseh svetih pričakujejo v Budimpešti veliko amnestijo, s katero bo odpuščena kazen številnim političnim zločincem. Amnestija bo raztegnjena celo na osebe, ki so se pregrešile v levičarski politični smeri ter so svojčas delovale proti sedanjemu režimu. Zato jie tem verjetnejše, da bosta ob tej priliki pomiloščena tudi glavna voditelja ponarejevalcev francoskih bankovcev.
V dobro informiranih krogih se širijo celo vesti, da se bo izvršila nameravana pomilostitev s pristankom Francozov. Windischgrätzove in Na-dossyjeve akcije niso bile gmotno oškodovane, marveč je imela afera samo političen pomen. Seveda ta informacija ni potrjena in je verjetno, da jo Madžari širijo samo radi tega, da bi se pozneje lahko sklicevali na govorice, ki bi lahko bile njim v korist.
rsilstminn udruga i oiMjtoin poroitna
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca 19. L nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na iekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru.
Na razpolago varnostne celice (safes)
Ofaise sre za stranke od 8 V 13,16-13
Ob nedeljah je urad zaprt
_________Telelon itv. 25-67.
Nolsfffrejjf sloven. deonral zavod
DDanaaaciaaDaDaaaaDooDnEinnnnn
C
a
Zobozdravnik

sprejema
v GORICI na TravnlKu S
II. nadstropje
a
a
a
a
a
a
n
a
a
□
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
a
□
a
a
aaaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaD
Proti malokrvnosti in siaboživčnim je
jako učinkovito sredstvo. Cena steklenici L 7. Za celo zdravljenje zadostuje 8 steki. Garantira za čistost in takojšen učinek svojih treh proizvodov „GLYK0L“, „SNILAYOD“ in „EMULZIJA RIBJEGA 0UA“ z ipofosfiti za rakitične otroke. Farm. CASTELLANOVIQH, via Giuliani No.«42 (pri svetem Jakobu.)
Trgovina manufakturnoga blaga
Josip Massig - Gorica
Corso Giuseppe Verdi 18
Najbogatejša izbera volnenega in svilenega blaga, blaga za moške obleke - perila - razne opreme volne - žime in pernic
BOGATA IZBERA — IZREDEN OKUS — CENE ZMERNE

55T
RUSKA TRGOVINA Z EVROPSKIMI DRŽAVAMI
Iz uradnih statističnih podatkov o zunanji trgovini ZSSR z evropskimi državami je razvidno, da izkazuje tozadevna trgovinska bilanca 1259,5 milijonov rubljev z preteklo poslovno dobo. Uvoz je znašal 673,3 milijone rubljev, izvoz pa 586,3 milijone. Primanjkljaj trgovinske bilance, ki. je lani znašal 152,93 milijonov, se je letos skrčil na 86,1 milijonov.
Marconijev izum.
Marconi, izumitelj brezžičnega brzojava, je izpopolnil svoj izum, po katerem se morejo s čudovito hitrostjo pošiljati poročila v najoddaljenejše kraje. Druga prednost tega izuma je, da sprejema poročila samo oni, ki so mil namenjeni; tajnost je potemtakem zajamčena.
Koliko besed rabimo.
V	Londonu so pred kratkim ugoto-tovili da rabi dete petih let za svoje izražanje okrog 1700 besed, trgovec, 3000—10.000, ljubitelji književnosti 12000, največji pisatelj dram na svetu Anglež Shakespeare (izgov. Šeks-pir), je rabil za svoje spise 24.000 besed.
Ob tej priliki se je tudi ugotovilo, da mora dandanes znati glavni urednik kakega svetovnega lista do 45.000 besed. Jasno pa je, da se to tiče le angleškega jezika.
Koliko živil bo rabila Moskva.
Ugotovilo se je, da bo rabilo prebivalstvo Moskve ' za leto 1926-27 42.588.000 kg. sladkorja, 13.104.000 kg soli, 19,626.000 kg masla, 10.728.990 kg masti (margarina), 131,040.000 kg mesa, 163,800.000 kg rži in 245,700.000 kg pšenice.
Tržnika kmetijska družita
ima v zalogi:
Semena špinače, motovilca, solati-ne, solate, redkvice in razna vrtna in cvetlična semena.
■Kletarsko orodje in potrebščine.
Žvepleni amonijev fosfat, Riparin, Enophilin, bisulfit, kit za sode itd.
Kmetijske stroje:	Slamoreznice
znane tvornice «Mayfarth», pluge, plužna telesa, brane, posnemalnike, gnojnične sesalke.
V	nadrobni razprodaji imamo: 14/16% superfosfat, Tomaževo žlindro, 40/42% kalijevo sol, amonijev sulfat, čilski soliter.
Kalijeva sol, zajamčeno 40/42%,
belo, drobno mleto iz naše zaloge lahko naročite:
za vipavski okraj: pri kmetski Posojilnici v Vipavi,
za bistriški okraj: pri mlekarski Zadrugi v Trnovem, za postojnski okraj: pri Kmetski Hranilnici in Posojilnici v Matenji vasi.
SEMENSKI KROMPIR.
Tržaška kmetijska drnžba v Trstu ki je glasom kr. dekreta od 24. avgu- i sta t. 1. dobila dovoljenje za uvoz se-1 menskega krompirja iz Jugoslavije, vabi člane in zadruge, da čim prej prijavijo količino semenskega krompirja, ki ga nameravajo naročiti.
Ker moramo v kratkem sestaviti in | predložiti pogodbo, bo družba sprejemala naročila do 10 novembra t. 1.	|
Naročeni krompir se bo uvažal me-1 seča iebruarja prihodnjega leta.
Odgovorni urednik: JANKO RUNTJC.
v Jugoslaviji
približno 187 hektarov, v arondira-1 nem kompleksu, z vsemi potrebnimi zgradbami, živim in mrtvim inventarjem, prvovrstno zemljišče na obeh straneh glavne ceste, v bližini mesta, se proda pod jako ugodnimi pogoji v celoti ali v po-1 sameznih parcelah. Natančnejša I pojasnila pri upravništvu lista.
Kmetijski stroji
Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti.
Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfart» in drugih znamk.
Gnojnične sesalke, plnžna telesa, travniške brane, mlečni posnemal-niki itd.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Ulica Torrebianca 19, in Raffineria 7.
Telefon 44-39.
PoSrIiiio todictje jioua imm"
Odlikovano z diplomo, zaslužnim kriztem In zlato medaljo
Corso V. E. 811 47 - TRST - Telefon št. 14-02
Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor tudi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z lastnim posebnim autovozom. Velika zaloga krst iz vseh vrst lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodaja . na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori),
ulica Tesa štev. 31. - Telefon 14-02X2
Lastnik in upravitelj 03. ST18SEL.
^	■** »:* ■:» ■:* r*	.*■	/■ *:■	■:■	■:• <■	i j - *■ v *:■ ■:■ ■:■ ■:■ ■:■ *:* ■:■ *:• ■:* *%	v ■:* fr c* %* *:* *:■	*:■
•J
■} •* •> ■> •> •J
S
I
>
❖
❖
BUFET PRIMC
Trst, ulica XXJL Ottobre 19, nasproti kavarne Commercio
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino tierjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, Za obilen obisk se priporoča
ter kraški teran. — Vedno sveže Cre» sardine ild. - POSTREŽBA TOČNA.
Lastnik IVAN PRIMC.
Ljubljanska kreditnu bunka
sufuPodružnica u Trstu: Via XXX OtfoBrs 11 ä»
BRZOJAVNI NASLOV: BAN GALU BI AN A
Podružnice;
Gorica, Brežic, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split
I
Centrala v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad: 60.000.000 UtoafB.______
Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 4V20/0 netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ---------------------- varnostne pušice (SAFES) ---------------------
Blagajna je odprta od 972 do 12’50 in od H1^ do 16 ure.


Ževljarnica Forcessln
Odlikovana na mednarodni razstavi v Osnovi z „Diploma dl gran pramio"
TRST *3 Via Giuseppe Caprin Štev. S pri Sv. Jakobu > TRST
Kdor Išče obuvalo	In šel bo k „FORCESSINU",
čenč a vendar lepo,	kt v Trstu vsem od kraja
ta bo pomislil malo,	— ubožcu al’ bogatinu —
ue kupil kar na slepo!	najboljše čevlje daja .. .
IIK8BIIR30SIBS
1
i
m
i
J
JAKOB BEVC - TRST
urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi ~ RAZNA DARILA ZA BIRMANCE.
mini m. ni		
na	|«s POSTOJNA «s	r
	1 notranje bolezni in cneradje.	j
	E ŽARKI X	Ifl
	I hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.	L
Si naročen na ..Novice“!
IVAN KERŽE
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti Itd. .....; CENE NIZKE
TRST, PIAZZA S. SIOVANNI Št. 1
Spomnite se „Šol. društva“!
, «n
,HDL0S‘ šivalni stroji
„Cäörkke“
IpMilt dvokolesa, mptorini „FIRM" in
i
i
i
belgijske Duške se vdobe le pri
Josipu Ker še v uuiju
GORICA — Piazza Cavour 9
GORICA
I
♦
I
♦
I
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
Tvrdka ustanovljena 1. 1896. RS GOnŠkeiTI Tvrdka Bstanovlj.ua 1. 1656.
Gorita, ul Carducci 14 (pr. Gosposka ulica)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
I
♦
I
♦
!
ANTON BREŠČAK I
(SORICA, Via Carducci 14 Cprej Gosposka ul.}