Poštnina plačana v gotovini. Cena 2 din Leto I. Ljubljana 1. - 15. maj 1940 Št. 11. Geraldina Katt v Ufa-filmu »Dvanajst minut po polnoči« Nekaj važnih nasvetov Presuha koža Kadar je občutiti koža suha, se je tre¬ ba paziti vsega, kar bi zmanjševalo na¬ ravno količino tolšče v koži. Umivanja z vodo se je treba izogibati; če je koža razpokana, se nekaj časa sploh ne umi¬ vajmo. Edino smotrno obravnavanje je, da si namažemo kožo z milimi maščobni¬ mi kožnimi kremami. Koža naj ostane namazana vsaj ponoči. V težjih primerih, posebno pa v vetrovnem, mrzlem vre¬ menu. naj bo koža tudi podnevi lahno namazana. Izpuščaji na ustnicah Iz. najrazličnejših vzrokov nastanejo na ustnicah pogostoma mehurčkom po¬ dobni izpuščaji, ki jih zdravniki imenu¬ jejo hespes. Pojavljajo se v zvezi s pljuč¬ nico, kakor tudi po hudih sončnih kope¬ lih. Mnogi ljudje dobe te izpuščaje tudi po mastnih jedeh, ali po hrani, ki je niso vajeni. — Razvoj in potek tega neprijet¬ nega pojava se dajeta varovati na pre¬ prost način. Že v začetku, ko se koža na ustnicah napne Mn se pojavita pordečenje in srbenje, lahko pričnemo z zdravlje¬ njem. Že v tem stadiju namažemo ta me¬ sta z zelo tanko plastjo vazelina in po¬ tem s prav tako tanko plastjo kakšnega indiferentnega pudra. To |>onovimo več¬ krat na dan, nekako vsaki dve ali tri ure. Pri tem se je treba ogibati vsakega drgnjenja, kajti namen rabljenih sred¬ stev vazelina in pudra je le, da ta obolela mesta zakrijemo. — Če so se ble¬ di mehurčki, ki radi spuščajo tekočino, že pojavili, tedaj moramo mokra mesta z enkratnim pritiskom s čisto krpo najprej osušiti, potem sledi obravnavanjem z va¬ zelinom in pudrom. — Ko se tvorijo kra¬ ste na mestih izpuščaja, moramo z maza¬ njem vazelina prenehati, pač pa nada¬ ljujemo s pudrom, ki pospešuje zdrav¬ ljenje. — Na ta preprost način se kmalu rešimo izpuščajev na ustnicah; posebno velja to za osebe, ki često trpe radi njih. Zdravljenje je teni bolj potrebno, ker so izredno številni vodi sokrvice na tem me¬ stu zvezani z vodi sokrvice v možganskih kožicah, tako da nastanejo ob neugodnih pogojih lahko nevarna obolenja. — Tre¬ ba je pripomniti, da velja ta postopek samo za opisano obliko obolenja. Kronični izpuščaji na ustnicah, ki imajo pogostoma povsem druge vzroke, potrebujejo zdrav¬ niške pomoči. Kozmetične pripombe našim čitateljicam Vsa kozmetična sredstva odgovarjajo le takrat, kadar je njihova kakovost, količina in način uporabe primeren naravi kože, ki pa je individualno povsem različna. * Ne bojte se uporabljati pudra, kajti puder varuje kožo pred vremenskimi nc- prilikami in po svoji kakovosti prepre¬ čuje, da se polt ne izsuši ali nasprotno, da se zmanjša izločanje znojnic, če se pojav¬ lja v preveliki meri. Najvažnejše pa je, da puder ne vsebuje škodljivih sestavin in da je kakovost ter barva taka, da ne¬ vajeno oko sploh ne opazi pudra na polti. * Šminka samo takrat ni škodljiva, če polt redno negujemo najmanj vsakih osem ur. Čistoče polti ne daje ne puder, niti ne šminka, temveč voda in milo, če je polt le normalna. * Za mastno polt ne smemo rabiti nikake kreme, ker je za tako polt škodljiva, če¬ tudi bi bila sestavljena iz najboljših tva¬ rin. Tu je najvažnejše reduciranje pre¬ velike količine izločka, ter preprečevanje razširjenja znojnic. * Koža na ostalih delih telesa je zato zme¬ rom lepša, kakor na obrazu, ker je radi svoje konstrukcije manj občutljiva in pa radi tega, ker je zavarovana z obleko in ni toliko izpostavljena raznim neprilikam kakor koža na obrazu. In končno tudi zato, ker je ne dražimo toliko z raznimi vrstami kozmetične nege... A Vsaka ženska, ki ji je količkaj do le¬ pote bi morala razen rednega življenja ž.rtvo\uiti na dan vsaj pol ure negi telesa in-obraza. Večina žensk, ki ne dela tega. ni namreč grdih, temveč le nenegovanih. * Ženska si more očuvati prirodno lepoto v prvi vrsti z nego kože. A glavni pogoji te nege so: dobra prebava, dovršena iz¬ mena, pameten način prehrane in smotern način življenja, dobra kri in šele na koncu uporaba kozmetičnih sredstev. MAJ 1940 O-V m® Willy Birgel in Marianne Hoppe v Ufa-filmu »Kongo cxprcss« ur FILMSKE NOVICE Italijanski lilmi z mladimi igralci V najnovejših italijanskih filmih se po¬ javljajo novi obrazi, ker sc tudi v Italiji zmerom, bolj uveljavlja filmski naraščaj. Zdaj so v delu filmi: »Fortuna« z Jono Salinas; »II Delatore« z rusko plesalko Tamara Desni; »L’ assedio deli Alcazar« (Obleganje Alcazarja) z Mireille Balin in Fosco Giachetti v režiji Avgusta Genina. Dalje pripravljajo film »Validita giorni dieci« z. igralci: Luigi Cima ra, Laura So¬ lmi, Antonio Centa . . . Ranglista filmskih igralk V Angliji so ]>o.skusi 1 i z anketo med vo¬ jaštvom ugotoviti, katere filmske igralke so pri armadi najbolj priljubljene. Ta an¬ keta tudi za filmske producente ni bila tako nevažna, kajti vojaštvo predstavlja danes gotovo naj večji odstotek vseh obi¬ skovalcev. Najpriljubljenejše so med an¬ gleškim vojaštvom: Dorothv Lamom-, na prvem mestu, potem sledita Deana Durbin in Ann Sheridan. Na četrtem mestu pa je Mvrna Lov. Fi-ancosko časopisje dalje poroča, da je Mvrna Loy ob tej priliki prejela dopis nekega vojaka, sledeče vsebine: »Prosim ATts, poklonite mi svojo sliko: ker pa bomo v naslednjih dneh prestav¬ ljeni in še ne vem kam, jo pošljite na naslov moje žene, ki mi jo bo ob prvi priliki izročila.« Premijera z ovirami V Parizu je bila nedavno prva predstava ameriškega filma po romanu Louisa Brom- fielda. (Francoski naslov: La Mousonn.) Trak je prispel iz Amerike po letalu »Yan- kee Clipper«, kajti prva kopija, ki je po- tovala z nekim parnikom, je šla na dno morja obenem z ladjo, ko je bila torpedi¬ rana. Premijera je bila odložena, dokler ni dospel novi trak. Nov film s slonom Sabu la zvezdnik Sabu bo igral skupno z igralci: Charles Laughton. John llall in Dorothy Lamotir eno glavnih vlog v filmu »Tahiti«, katerega snema Robert Flahertv po tekstu Soinerset Maugltam. Prvi francoski film, ki je bil izdelan po začetku sedanje vojne je na sporedu Premijera tega filma, ki ima naslov »Chantons quand metne«, v katerem na¬ stopajo Paul Cambo, Raymond Cordy, Ma¬ rie Bizet, Jack Wilson in Noči Rocjuevert, je bila pred kratkim. Vsebina je sledeča: Vojaštvo je na pohodu, v nekem kraju naleti seržant spet na nekdanjo znanko, s katero sta se nehote ločila. Zdaj se zdru¬ žita in se skleneta po končani vojni poro¬ čiti. Tako vodi slab začetek k dobremu koncu. Sclierl Ma Johannes Hesters in Viktor Stani v Ufa-filmu »Šola ljubezni« LA JANA NE PLEŠE VEČ Ob smrti velike umetnice La Jana je mrtvak Vse, ki so poznali to veliko umetnico, posebno iz, njenih šte¬ vilnih filmov, je razžalostila ta t.užna vest. J n mnogo jih je, ki ne morejo razumeti, da l.a Jane ni več... Še pred kratkim smo mogli čitati v listih, da gostuje zdaj v tem. zdaj v onem mestu Nemčije in vsak večer oduševlja s svojo divno umet¬ nostjo tisočglavo hvaležno publiko. Kaj mora res zdaj tako iznenada umolkniti vse ono oduševljenje in vsa ona radost, s katero so ljudje povsod pričakovali in pozdravljali to najlepšo ženo Evrope? Žalostna vest o njeni smrti nam budi spo¬ mine, ki nas vežejo s to. po vsem svetu proslavljeno plesalko . . . Ni še dolgo, kar je sama povedala jav¬ nosti, da je rojena na Dunaju (govorice o njenem kreolskem pokolenju so bile le romantične sanje njenih oboževalcev). — Njeni starši so kmalu zapustili Dunaj, ta sladki*kraj muzike in pesmi, ker je oče našel flrugo nameščen j e v Frankfurtu. Tu je l.;i Jana obiskovala šolo kot nadarjena in odlična učenka, vse dotlej — dokler ni njena marljivost povsem iznenada po¬ pustila. Zaskrbljeni starši so raziskovali, kaj je temu vzrok in ugotovili, da se nji¬ hova osemletna hčerka mesto učenju v šoli. z vso vnemo posveča učenju plesa. Nadarjenost La Jane za ples je bila zna- 2 n či že od poprej, vendar nihče ni slutil, da se je dekletce brez vednosti staršev prijavilo v otroški balet frankfurtske opere. Oče je bil seveda odločno proti te¬ mu. vendar se je nazadnje le udal in to na besede samega intendanta opere, ki ni hotel izgubiti svoje naj nadarjenejše učenke. Že sedemnajstletna je kazala La Jana tako veliko samostojnost in usposob¬ ljenost in seveda tudi samozaupanje, ki je temeljilo na njenem mnogostranskem znanju, da se je končno postavila na last¬ ne noge. l’o nekaj samostojnih plesnih večerih v letoviških krajih Nemčije je podpisala svojo prvo pogobo za Dresden, kjer jo je odkril znan gledališki ravna¬ telj, in jo obvezal za eno naj večjih ber¬ linskih revijskih podjetij. Že prvi dan na¬ stopa je dosegla La Jana tolikšen uspeh, da ji je bila na široko odprta pot k sve¬ tovni slavi. Po celi vrsti najsijajnejših uspehov je odšla v inozemstvo, kjer je na gostovanjih žela največje triumfe. — Njen londonski angažman, ki bi imel tra¬ jati dva tedna, se je podaljšal na skoro dve leti, do nekega dne. ko je gnana po domotožju odpotovala z letalom v Ber¬ lin, da ostane v njeni nekaj dni, Komaj je vstopila v svoje razkošno stanovanje, je zazvonil telefon. Klical jo je, tako na slepo srečo, eden velikih filmskih produ¬ centov. ki je za Tobis-film »Truxa« iskal odlično plesalko, ki bi pa morala biti hkrati tudi dobra igralka. Kljub vsem, ki so trdili, da bo zaman iskal La Jano po telefonu, je zavrtel številke na aparatu in La Jana se mu je odzvala .. . Par ur na to je že podpisala pogodbo za nastop v delu. ki jo je napravil za glavno osebnost fil¬ ma. Medtem je dosegla uspeh v filmih »Ešnapurski tiger« in »Indijski nagrobni spomenik«, ki so ponesli njeno slavo po vsem svetu, kajti ta dva filma sta bila prava senzacija za vse kontinente. Po na¬ slednjih filmih »Zvezde se bleste« in pa Ljudje iz varijeteja« je nastal premor, ki ga je La Jana porabila za izpopolnje¬ vanje, kljub svojemu velikemu znanju. Zdaj je La Jana mrtva, toda njeno ime ostane nepozabljeno' in v večni zvezi s plesom in filmom, a njenim prijateljem bo skoro dana prilika, da se poslove od velike umetnice v njenem zadnjem filmu Zvezda iz Ria«, katerega je končala kratko pred svojo prerano smrtjo. Film je bil te dni prvič predvajan v Berlinu in je zdaj v neštevilnih kopijah na poti okrog sveta in bo tako še enkrat vsem oživil mrtvo La Jano. ki so jo pa pravici nazivali najlepšo žensko Evrope, 3 Tirolska vas v filmu Že dokaj filmov smo videli, za katere so bili zunanji posnetki narejeni v kaki gorski vasici. Družba Tobis pa si je zasta¬ vil« cilj, posneti ves film brez kulis in ateljejev, prav na kraju dogajanja. Pet in osemdeset oseb je štela filmska »eks¬ pedicija«. ki se je naselila v idilični gor¬ ski vasici Sojden v (itztalu. f ilm nosi ime »Die Geierwa!ly«. Kako ga bodo prevedli v slovenščino, je pač težko reči: naše filmske poslovalnice so v teli stvareh kaj iznajdljive. Režiser filma je znani Hans Steinhoff, režiser filma Robert. Koch. »Geienvallv« (igra jo Heidemarie lla- theyer) je ponosna hčerka trmastega kmeta (igra ga Eduard Kock) hudičevo dekle, trda in prvotna kot gore okoli nje. močnega srca in krepkih rok. Oče jo hoče oddati za ženo nekemu slabiču, toda ona ljubi drugega, predrznega lovca Jožeta ifSepp Rist). Oče požene svojo uporno hčer iz, hiše, in s tem se začne dramatična zgodba, ki jo delajo ponos, ljubosumnost in ljubezen. Enostavno dejanje, v svojem načinu trdo, kot so gorski ljudje. film, ki bi ga brez dvoma lažje posneli v ateljeju med kulisami. Vendar Stein- hoff je šel s svojimi umetniki v gore le zato, da ho film lak kot mora biti: podoba življenja v gorski vasi. Že pet mesecev traja delo tam gori. v teh petih mesecih so si igralci in kmetje prišli tako blizu, da se razumejo med seboj kot stari prija¬ telji. ki hočejo dati z zemljo povezanemu filmu pravo okolje. To je bil režiserjev namen, ko se je odločil ves film posneti v naravi. To naj bo film. ki bo prikazal ono zapuščeno življenje v gorski vasi, trpljenje in radost gorskega kmeta, pri tem pa je krasna gorska pokrajina le okvir, le ozadje dogajanja, glavno so ljudje in njihove usode. In ti ljudje naj bodo tako pristni, kot jih poznamo iz slik znanega slikarja Egger-Lienza, brez vri¬ skanja in brez drugih navlak. Nikdar se to ne bi posrečilo v ateljeju pred reflek¬ torji. le v vasi, v svojih gorah, na svojih tleh morejo hribovci predstavljati to, kar so. Poleg tega pa tri četrtine igralcev ni še nikdar stalo pred filmsko kamero. Ves Sdlden igra v tem filmu, skoro ga ni dvorišča in hiše, ki bi ne bila prizorišče kakega dejanja. V kmečkih izbah, v sked¬ njih. na poljih, v rovtih. v strmih stenah in na grebenih je stala kamera, ki ji stre¬ že mojster, ki ji je stregel že v Himalaji, na Borneu, v Japonski, v Kančkov ih in Trenkerjevih filmih: Richard Angst. Tobis Tam gori je gnezdo jastrebice ... Heidemarie Hatheyer ima glavno vlogo v Tobis-filmu »Jastrebica Wally« 4 »Tri Codona«; Rene Deltgen, Ernst v. Klipstein in Lena Norman J obis Eden od zadnjih filmov VVillvja Birgla je film »Guverner«. V njeni igra Birgel glavno vlogo odločnega, brezobzirnega gu¬ vernerja, ki se ne plaši nobenega ukrepa, da zatre revolucijo, ki se pripravlja v državi: naredi državni udar, zasede par¬ lament z vojsko, ga razžene, dobi od predsednika republike vsa polnomočja. Smola je le v tem. da je poročen z ženo, ki je nekoč obljubila nekemu mlademu častniku, da ga bo čakala, dokler ne pride po njo. in da ta častnik spada k najbolj sposobnim pristašem guvernerja. Na tem temelji potem, ostalo dejanje. — Film je pred tednom predvajal Kino Matica. VESTI IZ ATELJEJEV DRUŽBE TOBIS »Zadnja runda« je naslov novega filma, ki vsebuje življe¬ njepis nekega slavnega boksača. Režijo ima v rokah \Verner Klinger. glavna mo¬ ška vloga pa je poverjena Atili Horbi- gerju. Film o Michelangelu Te dni je bila hkrati v Berlinu, Ham¬ burgu in Dresdenu premijera velikega filma družbe Tobis, ki predstavlja po svoji obliki in vsebini nekaj povsem no¬ vega na področju filma. Naslov tega dela je Michelangelo., in kaže življenje, ustvarjanje in borbo velikega umetnika. Režiser ( urt Oertel je delal nad dve leti na tem filmu, ki ni povprečen zabavni film niti ni kulturni film. kakor smo jih vajeni. Nasprotno: predstavlja zelo lepo uspel poskus uvedbe novih filmskih oblik in oživlja na platnu s porabo vseli tehnič¬ nih možnosti ustvarjanje tega genialnega mojstra kiparstva in slikarstva. Benjamino Gigli je prevzel glavno vlogo v filmu »Glasba Sanj« in dospe v kratkem v Berlin na snemanje. »Moj mož tega ne sme vedeti« V tem vedrem in nadvse zabavnem fil¬ mu nastopijo iVIadv Ralil, Grethe Weisser, An.nemarie lloltz in dr. Film je režiral Paul lleidemann, ki bo to pot prvič po¬ kazal svoje režiserske sposobnosti. Moderno meblirano srce« Gustav Frohlicli bo nastopil v imenova¬ nem filmu, katerega režira stari znanec Tlieo Lingen. vi/ "h 5 Nekoliko naporen razgovor z Anneliese Uhlig Pripombe k Ufinem filmu »Kriminalni komisar Eyck« Anneliese Uhlig, zastopnica mla¬ de generacije nemškega filma, ki si z uspehom osvaja pozorišče, igra glavno vlogo v Ufa-filmu »Krimi¬ nalni komisar Eyck«. Radi snema¬ nja je bila nedavno na Zugspitzi. I.epo se je videlo, ko je v trenutku iz¬ ginilo sonce v meglenem morju, prav za čas, ko je filmska ekspedicija dospela na vrh. Sicer so oblaki, posebno če nas ob¬ dajajo vse okrog in nad nami. nekaj zelo nenavadnega, kajti za večino ljudi je tak¬ šen dogodek prav zanimiv. A film se na tako zanimivost požvižga, če je ne more spraviti v kamero. Anneliese Uhlig je bila torej prosta in filmski igralci, ki so prosti, so za vpraše- valce, ki diše po tiskarski barvi, v sploš¬ nem zelo porabi j ivi. Takrat imajo nam¬ reč čas, radi pokramljajo o tem in onem, povedo kaj imajo na srcu in če nimajo nič na srcu, kar se tudi kaj rado primeri, so vsaj pripravljeni poslušati spomine drugih, ki jim v igri vprašanj zapadejo. Recimo, da že poznamo vsebino filma, ko vprašamo Anneliese Uhlig po njeni vlogi. Če poznamo vsebino filma, moremo reči — k sreči, kajti igralka se more raz¬ govoriti o vsem le v odlomkih, nam pa, ki smo prispeli šele pred nekaj urami na vrh, še zmerom manjka kisika za oživljajoč in opogumljajoč razgovor. V tem hipu smo namreč prav na vstopu k stezi, ki je vsekana po temenu Zugspitze in veže oba hotela na tirolski in bavarski strani. Pot po gori sicer ni daljša od osemsto metrov ih višinske razlike je tudi komaj sto petdeset metrov, toda te¬ žavna je: z 277 stopinjami v ledu se pri¬ čenja in konča s povečanim utripanjem srca, tako da jemlje veselje do govorje¬ nja. Krasna pot! Vsakdo bi jo moral pre¬ hoditi korak za korakom zase. Že po pr¬ vih sto metrih je videti napis na tabli, ki v verzih zapoveduje počasno hojo. kajti zrak je tu v višini nad 3000 m precej red¬ kejši. kakor smo ga navajeni v prestol¬ nici. Ta steza zapeljuje z vsemi številnimi posebnostmi k ogledovanju, prisluškova¬ nju in molku. Vseokrog leži razrito ka¬ menje, voda prši po sesutinah. Kos pota je izsekan v pravo ledeno goro, spet da¬ lje je gaz po čistem snegu — pokrajina kakor na Grenlandiji. In ko človek ob¬ stane — to veličastno molčanje prirode okrog njega. Poprej se je vlekla meja čez vrli Zugspitze. Nekje še vise nekaka vrata na tečajih in mister Broun iz Chi¬ caga se je podpisal nanje in se tako iz¬ postavil javnemu posmehu. Tol) is Else v. Mollendorf in Hermann Braun sta igralca glavnih vlog v filmu »Tudi sorodniki so ljudje« Takšna je torej pot po Zugspitzi in ko na vrhu dospemo iz megle v sonce, za¬ čenja svojo pesem mrzli gorski veter, ki nikdar ne jenja. »V tein filmu pojem svoj prvi chanson,« pove Anneliese Uhlig. »Nedolžna zado¬ voljna stvarca, ki se veseli življenja sem. povsod sem zraven — z eno besedo, mla¬ da, kakor me vidite zdaj. Nič se ne bo¬ jim slabega vremena, ne gorske bolezni. Tako sem v resnici in bom tudi v filmu. Te besede so bile med hojo po osem sto metrih dolžine poti po gori. Intervju je torej popolnoma, docela neuspel... Hermann llaeker. INEORMACIJA Zaljubljeni kriminalni komisar Zakaj pa ne? Kriminalni komisarji so tudi ljudje. Človeku se rado primeri kaj člo.veš*ega. zlobni jeziki pa trde potem: Ljubezen je slepa. To pa mislijo zmerom le o drugih — ne o sebi. Kaj le neki mi¬ slite! Nič takega se jim ne more pripetiti. V tem primeru je govora o kriminal¬ nem komisarju Evcku iz Berlina, ki je na dopustu v nekem zimskem letovišču in spozna lepo mlado pevko in se tako re¬ koč na prvi pogled vanjo zaljubi. Tudi kak kriminalni komisar zna drugače po- 6 Žarah Leander Ufa gleda(i kakor službeno. Dopust, lepa žen ska in prekrasno smučanje v dvoje, to more pretresti še tako zakrknjeno komi¬ sarsko srce. Komisar Kvck je v tem filmu res slep od ljubezni, kajti srce lepe da¬ me pripada — ne! Nič več ne pripove¬ dujmo. V kratkih obrisih smo že izdali vsebino novega Ufa-liima »Kriminalni komisar Kvck«. v katerem igra Pan! klinger naslovno vlogo, njegova partne¬ rica pa je Anncliese Ulilig. Režija tega napetega filma je poverjena režiserju M. Ilarbichu. Trak je v delu in ga v krat¬ kem vidimo. Friedl C/epa POT K USPEHOM IN SLAVI To se mi je zdelo prav toliko vredno kakor bi imela pogodbo že v roki., se smehlja (a rola litih n. /. naj večjo naglico se pripravi na pot: Kakšna sreča, da ima v Berlinu sorodnike, tako da je bivanje tam ne bo dosti stalo. Še par novih oblek: pripomniti je treba, da je konferenca s šiviljo ob tej priliki trajala dalje kot na¬ vadno, veselo slovo od matere, in v nekaj urah izstopi v Berlinu iz vlaka mlada da¬ ma \ upanju filmska zvezda. Prva pot jo pelje v urad filmske družbe, lu se si¬ cer spominjajo podjetne gospodične iz. Bremerhavna. vendar velike vloge ne le¬ tijo začetnikom v usta kot pečene piske, prvi mrzli curek že čuti Carola na sebi: čakati in zopet čakati bo treba. Ko v idijo v uradu uspeh teh besed, jo prijazno po¬ tolažijo, naj le počaka štirinajst dni. Le¬ po se sliši to štirinajst dni. to ni dolgo, vendar predolgo, če gre denar h koncu. Ali naj se vrne razočarana domov P Cu- rola stisne zobe. in čaka. dokler ne na¬ pravijo poskusnega snetka. Za to priliko obleče svojo najlepšo obleko in se smeh¬ lja tako. kot se še ni nikdar v življenju. Ne dolgo potem jo pokličejo: Pridite jutri zjutraj k nam v večerni obleki! Zjutraj v večerni obleki? Ne pozna še vseli filmskih običajev, kar ni prav nič čudnega. Z nekakim strahom se poda v atelje, kjer jo prvič posnamejo za film. Carola je vsa zmešana, prav nič ne ve, kako je bilo, niti kako je prišla domov, ve le to. da je treba pisati materi in da je zaslužila pet in dvajset ,mark, zanjo celo premoženje. Toda ali naj vedno ostane statistka? Treba je priti naprej, toda ka¬ ko? Premalo še zna. ni še zrela za film. Pri neki znanki se ji ponudi prilika za pouk petja: vsa vesela jo zgrabi, z" og¬ njem se vrže na študij in že kmalu se pokaže uspeli. Na tihem si misli: mogoče bom pa prišla na kak oder in potem k filmu. Živeti je treba in treba je denarja: v časopisu bere inserat: Išče se model. Po¬ stave je lepe, obraz je za fotografijo kot nalašč, obleke ji večinoma krasno pri¬ stajajo. Tvrdke so zadovoljne, vsi jo ho¬ čejo imeti, često vidimo njeno sliko v ve¬ likih modnih časopisih in včasih stoji pod sliko celo pripomba: obleko nosi Carola Holm. Neštetokrat jo fotografirajo: zdaj za zobno kremo, zdaj za lasno vodo in za nešteta druga kozmetična sredstva. Nekega dne pride ji na misel, da bi po¬ slala nekaj svojih slik znani igralki Ju¬ liji Serda. ki vodi s svojim možem gleda¬ lišče v stegliškcm dvornem parku. Misli si: ona je ženska, mogoče bo imela zame razumevanje. Po nekaj dneh ji piše Serda, da sicer nič ne da na predstavlja¬ nje. da pa jo bo poklicala, ko bo prilika za to. Čez teden ali kaj že vidimo Carolo nekega večera med poslušalci gledišča, ki gledajo dramo Senator,, Poglejte si stvar!, je dejala gospa Serda. Če vam vloga ugaja, vas bom preizkusila! Naslednji dan je nedelja: Carola sedi doma in študira svojo vlogo, ne gane se od nje. v ponedeljek je skušnja. Julija Serda se^i blagohotno in posluša Carolo. ko goivorj. ko konča, stopi k mladi igralki in reče: Dobro, jutri igrate!« Carola pa je srečna, da komaj zadržuje solze. Po prvem nastopu se v rste drugi in iz¬ gloda, da je Carola že pozabila na film. Nekega dne jo obišče prijateljica, ki je zaposlena pri filmu, pripoveduje ji o de¬ lu v ateljeju in stare sanje ožive. Ko jo kolegica povabi, naj gre z njo, ogledat si vso stvar, ne odlaša niti za trenutek. Ko 8 prideta tja in se drenjata, se spomni pri¬ jateljica, da režiser Dolič išče dvoje de¬ klet, ki dobro pojeta, za film »Enkrat ve¬ lika dama«, lo bi bilo nekaj zate«, pravi Čarali. Ko Dolle prikoraka mimo, ga pri¬ jateljica kar napade: -Tokaj je dekle, ki igra v našem teatru: saj vi iščete dve, ki znata peti!« Dolle je dobre volje, pogleda Carolo in jo povabi s seboj v neko ba¬ rako. kjer stoji klavir. Čarala zapoje nek šlager, ki ji pride na misel: dvakrat ga mora ponoviti, potem pokličejo še reži¬ serja Lamprec-htii in produkcijskega vo¬ djo. Naslednji dan predela pevske scene, nato napravijo poskusno snemanje, ko Čarala vidi samo sebe, jo vsa iz• sebe, sa¬ ma sebi se zdi grozna. Pa jo potolaži re¬ žiser Lampreclit očetovsko: No. če se nam dopadete, ste lahko zadovoljni!« To je njen prvi film: v njem igra prijate¬ ljico naše rojakinje kalite von Nagv. eno od treh deklet, ki stanujejo skupaj v podstrešni sobici. ANEKDOTE Carola Holm je podedovala dar za glas¬ bo po očeta in po materi. Mati je pela, oče pa je bil virtuoz na klavirja, ko je bila Carola stara tri leta. jo nekoč stala pozorno in tiho pri klavirja, ko je oče igral in ni odmaknila očesa od klavirja. Oče in mati. oba ponosna na tako očitno nadarjeno hčerko, sta se spogledala. Te¬ daj pa odcaplja dekletce od klavirja k materi in jo vpraša s svojim zvonkim in čistim glasom: Mami, ali ti je všeč, da očka tako razbija po klavirju?« * Aribert VViischer je bil zagrizen samec. .Nekega dne so ga vprašali, zakaj se ven¬ dar ne odloči za zakon. Tedaj je izjavil z vsem prepričanjem: Najboljšemu možu ni nič težavno poročiti dobro deklico, to¬ da omožiti so s slabo žensko, je pa kaj težavno. »Midva sva v večini« l erdinand Marina, ki igra v novem T>- bis-Cinema-lilmn Glenarvonski lisjak eno glavnih vlog. prav vlogo lisjaka . sodnika Grandisona, je bil pred mnogimi leti član malega pokrajinskega gledališča. I ik pred začetkom predstave je vprašal Mariam kakšen je poset. nakar je inspici- ent pogledal skozi luknjico v zastora po dvorani. — »Torej kako je?« je vprašal Marian še enkrat in po dolgi minuti groz¬ ljivega molka je dobil strašni odgovor: »Gospod Marian, midva sva v večini... IZ UREDNIŠTVA Uredništvu je došlo več dopisov, s ka¬ terimi izražajo čitatelji svoje želje. Radi jim bomo ustregli, čim nam bo mogoče. Prosimo potrpljenja. Tobis Kip na grobu Lorenza de Medici, mojstrsko delo velikega Michelangela Poslednji film Ralpli Arthur Robertsa Nenadno umrli nemški filmski igralec, dober znanec tudi našemu občinstva po svojih številnih filmih, je igral svojo zad¬ njo vlogo z Gnsti llnber, VVolfom Albacii- Ketlv in Crethe Weisser. Smrt je dole¬ tela tega odličnega umetnika dan po kon¬ čanem snemanju. Brevir za zaljubljence To je knjiga, ki vsebuje veliko senza¬ cijo. Naslov ji je »Šola ljubezni« in je svojemu piscu, pisatelju Wblfingu pri¬ nesla bogastvo in slavo. Povsod je znan in moški mu zavidajo za njegove bogate izkušnje, ženske vidijo v njem popolnega moža. ki jih zna krotiti, kajti ženske se rade puščajo podvreči, toda .le moškemu, ki je zanje. G. Kiille. pisec tega filmskega teksta je postal zdaj znan tudi kot režiser, ki je ustvaril to ljubko temo v novem Ufa-fil- mu Šola ljubezni«. Viktor Staal se podaja s svežimi močmi kot pisatelj Mdlfing na delo in kljub svo¬ jim izkušnjam mu dolgo ne uspe za film osvojiti neke lepe ženske, dokler je ne privede kot nevesto na svoj dom. Torej »Šola ljubezni« še ni izšla v knji¬ gi. videli pa bomo domnevnega avtorja 9 in njegovo počenjanje v osebi Viktorja Stanla . .. Najprej bolničarka, potem filmska igralka Dorit Krevslcr je v svojem 17. letu. ko je imela v rokah diplomo za učiteljico plesa in gimnastike, zamenjala ta poklic za dolžnosti negovalke bolnikov. Ni čada. da je imel znani dunajski sanatorij, kjer je Dorit službovala, velik dotok pacien¬ tov. Toda kmalu je bilo zanjo prosto me¬ sto v baletu na dunajski Državni operi i:i istočasno se je učila v igralski šoli. Kmalu je debatirala v nekem manjšem delu in opazil jo je eden vodilnih strokovnjakov Ufe in jo poslal v Babelsberg. Njen prvi film ni šel čez meje Nemčije, toda v fil¬ mu »Kriminalni komisar Evck« jo bomo videli tudi pri nas. Italijanska filmska produkcija Po uradnih podatkih so znašali stroški za izdelavo italijanskih filmov v pretek¬ lem letu 13 milijonov lir, napram 7 mili¬ jonom v dobi 1937-38 in I milijonu v letu 1936-37. Izdelanih je bilo 273 filmov. Naj¬ večji odjemalec italijanskih filmov je bila Švica s 64 filmi, potem slede USA s 44, Španija in Portugalska z 32, Brazilija z 18, Nemčija z, 9 itd. Pri nas smo videli dva italijanska filma. Naša domača filmska produkcija se ne more razviti. Kapitala ne manjka, toda borba za mesta v upravnih svetili in pa osebna borba med poklicanci onemogoča vsak pameten začetek. To pa je radi tega, ker inozemske družbe ne žele. da bi se razvila jugoslovanska filmska industrija. Zamenjava V hiši muzikalnega Dr. Z. govori družba o Šaljapinu in gostitelj dene najnovejšo Šaljapinovo ploščo na gramofon. V tem trenutku se pojavi njegov prijatelj Dr. V., ki ima neodpravljivo navado zamujati. Pazljivo prisluškuje pesmi in ko je plošča zvrtena se oglasi ves v dojmu: »Da. Žarah Leander — kakšen glas ima ta ženska!« ZA SMEM Mlad odvetnik je odprl pisarno. Čakal je klijentov, toda nobenega ni hotelo biti. Hodil je na sodišče poslušat razprave. Ne¬ kega dne pa prihiti njegov sluga in mu pove, da čaka v pisarni prvi klijent. Odvetnik je hitro skočil pokonča in za¬ čel teči po stopnicah. Toda sluga je za¬ klical za njim: »Saj ni treba tako hiteti, gospod odvet¬ nik. Zaklenil sem ga v pisarno...« Učitelj: »Kdaj je treba obirati sadje z drevj a?« Janezek: »Kadar je pes privezan. »Lani ste bili v Splitu, gospa, in ste prav hvalili hotel, kjer ste stanovali. Ali bi mi lahko povedali naslov, ker mislim tudi jaz potovati v Split. . Iz srca rada, gospa, toda pozabila sem ga — čakajte, saj res — da hitro pobr¬ skam med našimi žlicami . . .« Gospod Svinčnik je danes zelo slabe volje. Morda je temu vzrok strašen nahod. Vse ga razburja. Na primer to, da ni dobil sedeža. Ali pa to, da je prepih. In to, da vozi tramvaj po njegovem mnenju dosti prepočasi. Razen tega pridirja na neki postaji v poslednjem trenutku mlad gospod s psom na vrvici, skoči na stopnjišče in pusti lepo psa teči ob tramvaju. Gospod Svinčnik se je zdaj pošteno uje¬ zil. Grdo je pogledal in zamrmral: Mu¬ čenje živali...« In še marsikaj. Pa se ne da zapisati. Mladi gospod je nekaj časa molčal. Ko mu je bilo naposled že preveč, je dejal ravnodušno: 'Le nikar se preveč ne razburjajte. Saj se tudi vi peljete, vaš nos pa teče!« Bette Davis 10 9. nadaljevanje »Avto ho okoli I. ure popoldne v Cincinnatiju,« je dejal policist. Ali naj ga ondi ustavimo in primemo? »Ne, nikakor ne!« je vzkliknila Poliv ogorčena. »Policija naj sc nič ne vtika!- Dodd je premišljal nekaj hipov ter nato dejal: »Jaz sam ga hotni lovil in ustavil. Brzojavite v Cincinnati., naj zasledujejo rumeni avto in pazijo, kam pojde! Vse drugo opravim sam. Telefonirajte takoj tvrdki VVilliam VVehster & So n po najhitrejši avto z dvema najbolj zanesljivima šoferjema!« In obrnil se je k Poliv: »Kako dolgo potrebujete, da se opravite za -potovanje?« »Četrt ure,« je odgovorila in stekla: v sosedno sobo. Policijski uradnik je odhitel k telefonu naročat pri avtomobilski tovarni Web- sier & San najhitrejši avto in dva šoferja, Bobbv Dodd pa je medtem preiskal pisalno mizo. Našel ni nič važnega, ker Jack je opravljal vse svoje pisarije v banki. Našel je Jackov potni list s točnim popisom njegove zunanjosti. »Tudi prav!« si je mislil, spravil potni list in opustil nadaljnje iskanje. Nato je stopal zamišljeno po sobi semintja. Vsega je prevzela vroča želja, da čimprej dobi ukradena dva milijona, in sicer na način, ki bi kolikor možno malo žalil gospo Bellovo. Mlada dama je napravila nanj globok vtisk. Pa ne samo iz sočutja do nje. tudi čut pravičnosti je branil Doddu, da bi ravnal z Jackom Bellom kakor z na¬ vadnim zločincem. Mož, ki ga ljubi tako dražestno, nedolžno bitje, ne more biti vsakdanji defravdant: tak mož se je mogel polastiti denarja resnično le v hipni zmedenosti. Razen tega je reševal Dodd kot privatni detektiv svoje težavne naloge najraje popolnoma sam. če le mogoče brez sodelovanja javnih oblasti. Saj se je potem tudi sam. sončil v žarkih svojih uspehov. To je bil tildi vzrok, da je obrnil hrbet javni varnostni službi in je začel delovati na lastno odgovornost. Policija mu je služila sanro kot poizvedovalni organ. Slučaj Jacka Bella mu je bil jasen kot sončni dan. Sedel je v rumeni avtomobil 1177, in ta avto so videli na poti v Louisville.. Tedaj je vstopil drugi policijski uradnik in je poročal o nadaljnjih poizvedo¬ vanjih v Louisville: »Bell je izstopil ob sedmih zjutraj pred hotelom Bristol. Kujavo brado ima. Dodd se- je smehljal: »Tak mazač! Niti obriti se ni dal! Nemogoče, da bi bil ta Jack Bell normalen!« »Kako se je vedel?« je vprašal Dodd. »Prav dobre volje je bil videti, in pil je šampanjec. Gostilničarja je vprašal za pot v Cincinnati,« je poročal uradnik. Naročil sem že. naj brzojavijo v Cincinnati, je dejal Dodd mirno. Opazujejo naj avto. a naj ga ne ustavljajo. Opraviti imamo z umobolniin človekom. Denar je gotovo skril, zato ga ne smetmo zgrabiti. Preveč bi se prestrašil in lahko bi se mu popolnoma zmešalo. Kje naj iščemo potem, dva milijona? Tudi ga lahko zadene kap, kar bi bilo seveda še huje. Postopati treba z največjo previdnostjo.« In tudi. drugi policijski uradnik je .odšel. Dodd je stopil k stranskim vratom in vljudno vprašal: »Še niste gotovi?« Takoj — takoj!« je odmevalo. »Uboga ženka!« je razmišljal Dodd ter se znov a zazrl v Jackov o fotografijo. Čeden mož. žal. da tako zelo neumen! Milijone krade, uhaja z rumenimi, avtom in si ne da niti brade obrili! Modem tat uniči tudi vse svoje fotografije, ta Bell pa pušča svojo sliko policiji na razpolago! Ila. tiralica bo lahko izvršljiva in opremljena celo s tatovo sliko.• Tedaj je pred vilo zabučalo in ustavil se je pred vrati mul avto. Dodd je skočil k oknu, a avto je bil že prazen. Pa ko j nato pa je stopil v sobo Oliver Ilegali, šef. »Vi ste še tukaj?« je strmel Jlcgan. 11 Ravno prav prihajate!« je vzkliknil Dodd. »Evo. tu imate Bellov potni list z natančnim popisom njegove zunanjosti in tu njegovo fotografijo! Peljite se takoj na policijski urad tega okraja in izročite oboje. Napravijo naj iirinudoma tiralico s sliko! Veliko, lepo, kričečo! Prvih 3000 izstisov naj pošljejo ekspresno v Ne\v- Vork!« »V Neu-Vork — tiralico?!« je zajavkal Ilegali in moral je sesti, tako so se mu tresla kolena. »Torej že imate njegov sled?« »Imam. V enem dnevu ga morda že dobimo — če ne- preje!« se je pobahal Dodd. »Ljubi Bog, že v enem dnevu L je stokal Megan. Po je strašno!« Nič strašno! Pri meni gre vedno vse kakor namazano. Ampak ne sedite tu. nego pojdite!« je priganjal Dodd. »Saj grem . . . Ampak par besed bi pa vendarle rad izpregovoril s svojo neča¬ kinjo — revico !< Tisto nepotrebno. Govoril sem že jaz — jo potolažil in zdaj se odpeljeva skupaj za Bellom!« »Kako? Poliv gre z vami?« se je čudil Megan. Avto je že tukaj! se je oglasila Poliv za njegovim hrbtom. Bila je v potni obleki, in zn njo je nesla hišna velik kovčeg. »Poliv! — 'Striček!« sta vzkliknila, ko sta se zagledala in se objela. Ti ubožiea! Kakšna nesreča!« je tožil Megan. Striček, odpustite Jacku!« je prosila Poliv, plavajoča v solzah. »Nikar ga ne naznanite policiji! Gotovo je hipoma zblaznel! On ni tat on je bolan! /dobra ga pregovoriva, da vrne denar ter ga spraviva v sanatorij, da se pozdravi... O, o, ljubi striček, zaradi mene mu odpustite in vse bo zopet dobro! Mr. Dodd mi je obljubil, da Jacka ne ovadi sodišču. Kaj ne. da ste mi to obljubili?« Gotovo, — policija ne sine imeti z mr. Bellom nobenega opravka. Vse opra¬ viva sama ž njim!« je pritrdil Dodd. »No. slišite?! Sama ga privedeva nazaj, da, da... in vse bo zopet kakor nekdaj.■ striček!« Bog daj... Bog daj!« je vzdihni Megan na glas. v duši pa je mislil: Bog ne daj! Bog ne daj! Strela božja, če ga res tako hitro zasačita, je vse izgubljeno! In zopet je rekel na glas: »Ti spremiš mr. Dodda do Nevv-Vorka .. . o Bog. kakšne skrbi mi delaš! Toda, res, ni drugače... /bogom. Poliv, —- pazi nase... pa reci Jacku, da mu odpuščam... vse mu odpuščam!« In vnovič sta se objela. — Dodd je narahlo odrinil llegana, podal Poliv svoj komolec ter jo galantno odvedel v čakajoči avtomobil z dvema šoferjema. »Tahi-talia!« je zarjulo trobilo, avto je odfrčal. Megan pa je stal pred vilo in gledal za dirjajočimi vozilom, od katerega je bilo odvisno vse: zmaga in propast. VIII. V Ne\v-Yorku. Po hrupnem Brond\vayu v Ne\v-Yorku je korakal Jack golobrad, v rumenem lahkem plašču proti prahu in z rumeno avtomobilsko čepico na glavi. Nedaleč Cumbei landa je na ostrem strmem cestnem ovinku, kjer se je avto 1177 zaradi, strmine in ovinka ter zaradi izogibanja drugimi vozilom pomikal za nekaj hipov le še v zmernem diru. skočil neopažen iz voza. Avto 1177 je dirjal dalje. Jack pa se je vrnil peš v Gumberland. Tam se je dal pri prvem brivcu obriti, pri drugem brivcu kratko ostriči, pri tretjem brivcu si je kupil barvilo za lase. Nato je šel v modni tnagacin ter si je kupil rumen plašč in rumeno avto¬ mobilsko čepico. Končno je šel v ponižen hotel ter naročil, naj ga čez tri ure pokličejo, ker hoče tako dolgo mirno spati. Bil je resnično utrujen. Toda uredilo je legel, si je z barvilom namazal svoje rujave lase. da so bili črni kot oglie. Ko jih je še izpral in osušil, je legel spat jedva uro. Na to so ga poklicali. Oblekel se je. plačal, nekaj malega zavžil ter se z ekspresnim vlakom odpeljal v Ne\v-York. /daj je stopal po Brondvvavu. kjer je vrelo njijbujnejše trgovsko in prometno življenje med ne\vyorškimi milijonarskimi trgovinami, bankami, uredništvi in ne¬ botičniki. Nameraval se je prepeljati v lloboken. da iztakne ondi parnik, ki ga brez stroškov pripelje najhitreje v Hamburg. Naenkrat pa ie kakor oknmenel. Na stebru za plakate je zagledal — svojo lastno' sliko v velikanski obliki! Tat milijonov — Jack Bell! je čital na rumenem plakatu s črno svojo sliko in z brado. Poleg pa je bila policijska tiralica z natančno navedbo, kakšne barvo so njegovi lasje, njegove oči. n jegova brada in polt . . . kakšna ima usta. nos in ušesa . . . koliko cm je visok in drugo ter končno: 2000 dolarjev nagrade onemu, kdor tatu zgrabi in zapre! Podpisan je bil Bobbv Doddl Chicago. 12 2000 dolarjev?« jo premišljal Jack. Ali ni to premalo? No. da. e,e l>i I>iIo vsaj 5000 dolarjev ali 25.000 $! lale Dodd je res umazanec! Za tako ceno pa me že ne dobi.« Še je zrl Jack v svojo lastno sliko, ko je pridrvel na kolesa okoli ogla policaj. Zadaj mn je visel lonec z. lepivom in čopičem. Pred plakatnim stebrom je skočil s kolesa, pograbil čopič in lepivo. švignil parkrat preko Jackove brade na sliki ter nalepil rdeč pramen. In ne da bi se ozrl, je skočil policaj urno zopet na kolo ter drl k sosednemu plakatnemu stebra. Sc.herl-Ma lise VVerner Jack pa je čital strmeč: Idil se je \ Cnmberlandn obril in ostrigel! Lase ima črne! Nosi ramen plošč¬ in rumeno kapo! Na, ta je pa dobra! je vzkliknil Jack. Dodd Je skopali, a tepec ni! la nos ima kakor najboljši lovski pes... res. vsa čast. In pomignil je nuj bližjemu kočijažn ter mn velel, naj ga pelje proti Bovervjn. Na prvem ogla, kjer je bila restavracija, je voz ustavil in izstopil brez plašča, na glavi pa je imel že majhno mehko čepico modne barve. Takoj se vrnem,< je dejal kočijažn in odšel v restavrant, prekoračil celo vrsto sob ter na nasprotni strani hiše stopil na ulico. 13 V kočiji sta ostala rumeni plašč in rumena čepica. Kočija/ je čakal, čakal... klel... končno pa se je odpeljal. Medtem je Jack že koračil po Boveryju in iskal brivnico, tla si kupi rujavo barvilo za lase. Toda lajavega barvila ni dobil, pač pa barvilo za ženske »zlate« lase. Kupil je torej to, češ da ga potrebuje za svojo ženo ter je šaleč se odšel. Urno je poiskal v stranski idici mul hotel ter plačal sobico vnaprej. Sumljivo so •s* Scherl-Ma Anneliese Uhlig v Ufa-filmu »Kriminalni komisar Eyck« ga gledali, ker je bil brez prtljage, toda izgovoril se je, da je i/, Cincinnatija ter (bi se vrne še nocoj. Ko pa se je zaklenil v svojo sobico, se je znova lotil svojih las. Mazal, drgnil in gladil jih je, izpiral ter znova vdiral barvo, — končno pa je videl, da so mu lasje namesto zlatom meni — rdeči kakor dlaka starega lisjaka, »Tudi prav,« je dejal ter ostavil hotel. 14 Njegovi rdeči lasje so vzbujali splošno pozornost, kar ga je zelo zabavalo. Sedaj se je lahko smejal rdečemu pramenu, ki je bil nalepljen preko rumene I j rutice. Šel je preko Hudsona ter stopal počasi, kakor kak brezposelni pomorščak, proti 'obširnemu pristanu. Pri vsakem vhodu sta stala po dva stražnika. Pri ladje- nici »Proga Ilamburg-Amerika« se je ustavil in čital vozni red. Jutri zjutraj od- plove »Pensylvania«! Njegova ljuba stara znanka, ki se je kot mornar že nekoč vozil na njej. To bi že bilo!« si je mislil, in pri tem se mu je ustavil pogled nehote na rumenem pl a kat ii z. njegovo staro tiralico. Toda ni trajalo dolgo, ko je prikolesaril stražnik in pritisnil rdeč listek nanjo. Policaja., ki sta stražila vhod, sta začela takoj študirati novi opis njegove osebe, a sta vkljub teinu skrbno pazila na vse okoli isebe. Kdor se ni mogel z listi¬ nami izkazati, je moral brez pardona nazaj, Jack je razmišljal, ali bi se vendarle ne mogel vtihotapiti na ladjo. Tedaj.se je ustavil pri vhodu majhen tovoren voz z nenavadno širokim in dolgim kovčegom z. usnjatim debelim pokrovom. Na pokrovu in na vseh štirih straneh je bilo napisano z velikanskimi črkami: »London! Pozor! Steklo! Ne pre¬ metavati!« Voznik, ki je pripeljal ogromni zaboj, je mirno obsedel na kozlu. Tedaj je pritekel neki moški ter hotel urno vstopiti v ladjenico, toda hipoma so ga zagrabile štiri krepke roke. Kajti ta človek jo bil oblečen v rumen plašč, na glavi je imel rumeno čepico — ter je imel vrhu vsega še svetlorujave lase. Videti je bil kakor kak potujoč igralec. Strašno je bil hud. Pravil je. da se imenuje Frank Murrel ter da bo igral v Metropol- varieteju v Londonu kot žongler in čarodejnih. Bil je resnično, vsaj na prvi pogled, nekoliko podoben sliki Jacka Bella. Policaja sta bila torej trdno pre¬ pričana, da sta zgrabila milijonskega tatu. K vsej nesreči mož ni imel voznega listka. Predrzno je trdil, da je listek še na agenturi. Toda vse ni nič pomagalo, moral je na bližnjo stražnico. »Takoj se vrnem.« je rekel vozniku. »Da mi dobro pazite na Icovčeg! Gledališki rekviziti so v njem. ki bi se lahko razbili!« Eden izmed policajev ga je odvedel, drugi pa je podvojil svojo pozornost. Ura je udarila šesto, in delavci ladjenice so hiteli ven in noter. Zdaj bi bil Jack Bell morda lahko šinil mimo policaja, toda kaj bi mu to pomagalo? Brez voznega listka bi ga ne pustili na ladjo. Zato je še vedno stal, oprezoval in čakal. Takoj nato so pristopili trije močni mornarji, pod vodstvom še močnejšega čolnarja k velikemu žonglerjevemu kovčku. Ta silni možakar je bil Jacku na prvi pogled všeč. »Urno! Ali imaš kolero?, je kričal čolnar nad četrtim mornarjem, ki je lezel počasi za njimi, »Ti prekleti holandsman! Tako te bom brcnil, da napraviš na svojem trebuhu šestnajst milj v eni uri!« »Tale mora postati moj prijatelj,« si je mislil Jack in je stopil k čolnarju. »Dober dan. bratec!« ga je veselo pozdravil. »Zdi se mi. da se poznava!« »Od 1 a z i! Jaz te ne poznam!« se je mirno odrezal čolnar. »Imaš preveč rdeče bi se.« >To nič ne de,« je izjavil Jack Bell. Ali prideš drevi na Conev Island? Dam za pijačo!« »To je druga stvar,« je menil čolnar. »Spraviti moram samo še ta vražji zaboj na krov.« Jack Bell se je umaknil. »Primite!« je komandiral čolnar. Vzdignite prav previdno! Moric Pietje. če izpustiš kovček na tla, ti pripeljem tako, da boš imel štiri tedne otekla ušesa.« V tem hipu je pridirjal žongler I rank Murell, lastnik ogromnega kovčka, čez. cesto, S pomočjo pogodbe in v bližini stanujočega tovariša, je policijo prepričal, da ni Jack Bell. »Previdno! Nikar ne prevračajte zaboja!« je rjovel ves obupan, ko je Moric Pietje prezgodaj izpustil. »Nesite kovček v mojo kabino.« 'Katero kabino pa imate?« je vprašal čolnar. Toda vozni listek Franka Murrela je bil še vedno na agenturi. »Pa postavimo kovček v shrambo za prtljago, kjer je druga prtljaga,« je pred¬ lagal čolnar. »Bolje bo spravljen ondi kakor v kabini, ki jo je morda zasedel že kdo drug. Jutri pa daste prenesti svoj kovček v kabino.« Zgodilo se je tako; Frank Murrel se je na lastne oči prepričal, kje stoji njegov kovček, dal je čolnarju napitnino ter nato ostavil ladjenico. Prišedši mimo policajev, ju je še ošvrknil z. zaničevanja polnim pogledom. (Dalje prih.) 15 IZ UREDNIŠTVA. ODGOVORI NA VPRAŠANJA X. Y., C. iVItirikči Riick, Ufa Berlin SVV 08, Krausenstrnsso 37-39. VVieii-film je pod ružn itn Ufe in deluje samostojno na Dunaju. Tobis je družba zase in ima svoje ateljeje. Le kadar ima ta družba svoje ateljeje zasedene, da film v izde¬ lavo Ufi. ki je naj večja. Ufa da torej na razpolago ateljeje in tehnično osebje, vse drugo pa organizira matična družba. V. B., L. Vaši želji žal ne moremo ustreči. Kolikor moremo presoditi po ino¬ zemskem strokovnem tisku, je \ delu ogromno novih filmov, a le malo med njimi jih je. ki so pomembni tudi za nas. Mislite si. da so zdaj največje države v vojni in tudi film se mora podrediti dr¬ žavnim interesom. Važno vlogo propagan¬ de so mu prepustili, čisti igralski filmi pa morajo stopiti v ozadje. Bilo bi brez vsakega smisla, ko bi naštevali stotine imen novih filmov. B. T., M. Vaš ljubljenec Paul Richter stanuje v Berlinu YV 50. Tauentzienstras- se 10. Pišite mu nemško, ker našega ne razume. Morda Vam odgovori: sporočite nam, če prejmete odgovor. G. Č., K. Poslana zgodbica ni za tisk. čeprav trdite, da se je resnično zgodila. Pomembna je le za Vas in Vašo izvoljen¬ ko. nikakor pa ne za či ta tel j e. F. L., L. Večina filmov, ki jih predva¬ jajo kini. je kopirana tudi za amatersko Ih mm aparaturo. V tujini so prave izpo¬ sojevalnice takih filmov za domače pred¬ vajanje. Pri nas se dobe le kaki stari in nemi filmi, nikakor pa ne zvočni, kajti kolikor nam je znano, ni v vsej Ljub¬ ljani nobenega zvočnega amaterskega projektorja. Če se za stvar zanimate, si naročite -Ufa-SehnudfiIm-.Magazin . kjer najdete vse podrobnosti. D. S., M. Georg Aleksander stanuje: Neu-Fahrland bei Potsdam. Zdaj začasno ne nastopa, kajti spada že med starejše filmske igralce, ki so preživeli že svojo boljšo dobo. Vse na svetu je minljivo... R. P. Ameriški filmi so prilagodeni okusu ameriškega občinstva, ki ne more razumeti, zakaj baš one filme, ki so v Ameriki najbolj užgali. Lvropa dosledno zavrača. Pravi umetniški filmi so v Ame¬ riki kaj redki in tudi najmanj rentabil¬ ni. Če hočemo analizirati slučajno tudi pri nas priljubljena filma Pesem zlate¬ ga za pa da - in Beli jorgovan z Jeanette Mac Donald in Nelsonom Lddvjem. nam bo ostalo pozitivno, le petje obeli pred¬ stav Ijaleev. vsa druga vsebina pa je po¬ poln kič. Če ne verjamete, si zamislite - kakšen bi bil film, če bi oba igralca ni¬ česar ne pela, temveč le. igrala. — >Bel umi« je gotovo umetnina, primerjajte to¬ rej druge filme z njim in vzgojili si boste okus in smisel za razlikovanje med do¬ brim in slabim. Z. O., I,. Zresnite se in otresite se ne¬ umnih misli. Premladi ste še. da bi mogli razlikovati in spoznavati. — Ponavljamo Vam. kar smo povedali že mnogim: Pot do filma je pretežav na, od tisočih jo mor¬ da prehodi komaj eden . . . T. T., T. Figa Brink je pri nas malo poznana. Pišite ji na naslov: Berlin, 11 čil - ionsee, Paulsbornerstrasse 85. G. K., Č. O filmu z. naslovom Golora- du še nismo ničesar čuli in ne čitali. Vendar smo že povprašali in vam sporo¬ čimo ko prejmemo odgovor. D. L., L. Najbolj informirana filmska revija v nemščini je bilmvvclt«, ki izha¬ ja tedensko. V Ljubljani jo dobite v več¬ jih trafikah. 'L. E., L. Če se ne motimo, smo na po¬ dobna vprašanja, kakor je Vaše, nekoč že, četudi ne tako odločno kakor zdaj, odgovorili. Posnemanje ni naša slaba lastnost, in prav nič nas ni volja, da bi zunanjost in vsebino revije »Film. kro¬ jili po tujem kopitu. Dvomljiva učenost, ki jo prodajajo drugod, naj kar ostane prihranjena za podnebje, ki vlada vzhod¬ no od naše geografske dolžine. Prav uža¬ lili bi naše či ta te I j e. ko bi jih smatrali za tako omejene, da bi jim t vezi 1 i srčka¬ ne zgodbice o filmskih igralcih za pravo suho resnico, je razlika med plačano re¬ klamo in resnim filmskim tiskom! Oh. pravi Jurček jezno. jaz se pa sploh ne. boni ženil.- Zakuj pa ne, Jurček? ga vpraša mama. Nočem imeti otrok. Saj jih ne bo. če jih ne boš hotel, ga je podražila mama. Ti pa res nič ne veš. se odreže Jurček, kaj pa. če jih bo ona skrivaj valila.< Zakaj pa je primadona danes tako besna? ; Samo enajst vencev so ji vrgli na oder. Ali ni to dovolj?« . Ne, ker jih je plačala dvanajst. a i i —. i i ——.. Kupon za odgovor v reviji »Film«. Revija »Film« izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača: oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodmat- ska ulica 19 . — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman). 16 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE v 9.—10. šlevilki Vrsto naših prijateljev, reševalcev kri¬ žank se stalno večajo, tako, da smo kar v zadregi pred obilno pošto, ki nam do¬ haja. Zdaj smo dosegli rekord: 367 rešitev leži pred nami, zajeten kup pisem iz vseh krajev Slovenije in države. Pazljivo smo jih pregledali in z veseljem ugotavljamo, da jih je nad dve tretjini pravilnih. S to križanko so bili reševalci posebno zado¬ voljni, kakor nam pišejo: zato jim bomo prav radi spet ustregli s podobno. Le ne¬ kaj je: +2 rešitev nam je došlo brez. ku¬ pona, te smo izločili od žrebanja, 8 reše¬ valcev je pozabilo navesti svoje ime in naslov, dva sta nam poslala rešitve kri¬ žank, ki so bile. objavljene nekje drugod. Žal se je v razlagi spet primerila mala nebistvena pomota, ki pa je nekatere re¬ ševalce dokaj ovirala, tako, da križanke niso pravilno rešili. Geslo 36. vodoravno se pravilno glasi »Orožje mrožu« in ne »moža«, kakor je natisnjeno. Zaradi tega smo upoštevali tudi rešitve, ki so bile v tem delu nepravilne. Vodo r a. v n o : Olga Čehova, on, us, ih, A kini, m.a, val, len. Inka, Gita, as, Ibar. R. S. (Rajko Sl operni k), moderato, po, Alah. p. n., osa, boa, lesk, Feld, jr, oklo, A. P., u, tp. ča, Bette Davis. N a v p i čno: Olivi«, go, I luni, os, ana¬ nas, Hans Maser, metropola. Ik, li, Aicla. grah, bel, ara, poljub, as, be, nadpis, Kopt. Foča 1 , tt. a v. Nagrade prejmejo Ivo Kodrič, Nina Ham, Cene Lah, Anda Sojer, Vikica Logonder, Mimi Osterc, Biliča Dokler, Drago Pinter, Majda Pre¬ vec, Franc Klein. Poslali smo jim po eno originalno fotografijo filmskega igralca ali igralke, v enem najnovejših filmov. Razen tega prejmejo še vsak po eno vstop¬ nico za film, ki bo predvajan v katerem koli kinu v Ljubljani, v prvi polovici me¬ seca maja. Po vstopnice se morajo zglasiti osebno v našem uredništvu. Oni, ki ne bivajo v Ljubljani dobe mesto vstopnice še po eno' originalno fotografijo filmskega igralcu ali igralke po svoji želji. Sporoče nam naj takoj, katero sliko si žele. OBVESTILO To pot nismo objavili nagradne križan¬ ke, presenetili pa bomo naše prijatelje z njo v naslednji številki. Večja bo, mor¬ da težavnejša od dosedanjih, toda z njo bodo imeli gotovo mnogo neskaljenega veselja, ko bodo srečevali imena svojih Ulmskih znancev prepletena z gesli, ki so v tesni zvezi s filmom. Seveda bomo pri¬ dali obširen nagradni razpis in pričaku¬ jemo še obilnejši odziv kakor doslej. Na¬ slednja, 12. številka naše revije izide do 20. maja in dotlej naj naši vneti reše¬ valci potrpe. Uredništvo. ŠKOTSKE Na Škotskem so živeli trije bratje. Eden izmed njih je že pred davnimi leti odpo¬ toval v Ameriko. Pred kratkim pa se je vrnil domov. Obogatel je. In doma sta ga čakala brata in oba sta imela dolgo brado. »Za božjo voljo! Kakšna pa sta!« jima je vzkliknil Američan, ko ju je zagledal. »Kako da sta si pustila rasti brado?« »Da, ljubi brat,« sta odvrnila oba, »kaj pa nama je ostalo drugega, ko si vzel pred tridesetimi leti britev s seboj v Ameriko. * Nad vse varčni Mr. Glace se je mudil v Londonu, kjer si je nekega dne privoščil v restavrantu telečjo pečenko. Čeprav ima Mr. Glace takšen želodec, da spravi lahko dosti pod streho, pečenki vendar ni bil kos. Žalostno jo je gledal. Saj je je bilo še najmanj za eno večerjo. Ali naj jo pusti? Dolgo se je boril sam s seboj. Po¬ tem pa je le varčnost zmagala. Pomignil je natakarici, »To kar je ostalo, mi pa zavijte za psu. In plačal bom.« Še celo nekaj napitnine je dal, ko je vendar tako poceni prišel do nove večerje. »Uvala,« je rekla natakarica in se je kmalu vrnila. »To je pa za psička!« Mr. Glace je začudeno pogledal zavoj. Ali je mar natakarica zavila vse. kar je še od teleta ostalo? »Le vzemite,« je dejala. »Vse nocojšnje ostanke sem zavila za vašega psička.« * Mr. Bottom iz Škotske je v Londonu. V kavarni sedi in žuli že pet ur črno kavo. Iznenada nastane v kavarni velik trušč. Neki Anglež stopi na mizo in zakliče: »Gospodje! V tem lokalu sem izgubil denarnico. V njej je bilo dve sto funtov. Tistemu, ki mi jo prinese, jih dam dvajset za nagrado!« Tedaj pa se med tišino oglasi iz kota Mr; Bottom: »Jaz jih dam trideset!« Okoli sadnega vrtu je stal visok plot iz bodeče žice. Na cestni strani je bila tudi pločevinasta tublicu z naslovom dobavi¬ telju: »Žična ograja tvrdke Žebelj & Co.« Ko je lastnik nekega rine prišel na vrt, je videl, da je vse sadje obrano. Žična ograja je bila na sredi prerezana in poleg reklamnega napisa je visel listek: »Škarje za žico tvrdke Rezač & Co.«