i*š(uwonu ena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 281 Maribor, četrtek 11. decembra 1930 1VIKA« lzha|a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Vella mesečno, preieman v upravi ali po pošti 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta žt.13 Oglasi po tarlfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelak »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica St. 4 Na Polfsfeem je po težkih borbah minolih let in zlasti Po burnih volitvah novega parlamenta (sejma) pričela — zdi se — doba mirnejšega dela na konsolidaciji notranjih prilik'. Minoli torek se je poljski sejm sestal k svojemu zasedanju in se konstituiral. Predsednikom je bil izvoljen bivši min. Predsednik Svitalski. Sejmu se je tudi že predstavila nova vlada pod predsednikom Slavekom, ki je tudi — kakor Svitalski — zaupnik maršala Pilsudskega. Tako je Pilsudski, svoječasno zmagovalec nad boljševiki, po skoro štiriletni borbi izšel tudi kot politični zmagovalec v zakonodajne korporacijo Poljske in je obenem dal temeljit odgovor na nemške Provokacije radi koridorja. Poljska in tudi vsa svetovna javnost naravno sedaj pričakuje, da sc bo veči-ea, ki si jo je izbojeval Pi’sudski i.- ki ie Prevzela odgovornost za nadaljno usodo Poljske republike, svoje velike odgovornosti in svo:ih velikih nnlog tudi zavedfla-Poljska javnost, izmučena po strašnih borbah, si želi miru in rednega dela. Predv sem ie potreben redni državni pro račun, da se bo končno pokazala jasna slika, kako treba gospodariti, kje je možno štsditi in k'e proračun zvišati. Vlada ie trdno odločena, se izogniti vsakršnim Provizorijem. Tudi ie trdno odločena, izvesti reformo davčnega sistema, hoče Čitnprei rešiti vprnšanie državnih podje-W in katnercHaliziraivia državnih železnic. Tako bodo stala v ospredju parlamentarnega dela novega poljskega sei-nia izrazito gospodarska vprašanja. To je naravna posledica dejstva, da je poljski kmetski ctan v težki ni bil sposoben ustvariti edinstvene 'n stalne večine, usoda vlade je bila ^nocokrat odvisna od najmaniših skupin, ki so tvorile »'eziček na tehtnici«, ^tranknrstvo je zbankrotiralo, na njego-vlh ruševinah je nastal novi parlament * niočno večino, kriza poljske republike Ic odstranjena, pot s} utira zdrava de-J^okraclh In zdrav parlamentarizem, mteresi države so dobili močno zaščito. Kako se bo razvijala poljsk-’ zunnnia plitika, še danes ni gotovo. Za enkrat ostal zunanM minister Zaleski, to pa adi bližnie^a zasedanja Društva naro-?r°ti nemški manišfni na Poliskem pri °v> ki bo zlasti za Polisko važno, ker Milijardne Izguba na njujorški borzi % MILIJARD IZGUB V ENEM DNEVU. — TEŽKA KRIZA ZAGRABILA TU-Dl AMERIŠKO INDUSTRIJO. NEW-YORK, 11. decembra. Na tukajšnji borzi je bil včeraj zopet črn dan. Ze takoj po otvoritvi so se začeli množiti prodajni nalogi za industrijske papirje, zlasti za železniške vrednotnice, kar ie imelo za posledico veliko nazadovanje tečajev, ki so padali točko za točko in krog 11. dosegli najnižje stanje. Na b^zi je vladalo nepopisno razburjenje. Razširjale so se vznemirljive vesti o polomih starih in renomiranlh podjetjih, kar je paniko na borzi še povečalo. Končno so morali borzo predčasno zatvori-ti. Skupne izgube včerajšnjega dne znašajo 1,713,000.000 dolarjev ali 96 milijard dinarjev. r Najhujše so prizadete železniška industrija in železniške družbe. V gospodarskih krogih je zavladalo veliko vznemirjenje. Splošna gospodarska kriza, ki se pojavlja v vedno občutljivejši obliki, povečanj brezposelnost in slabi izgledi za bodočnost dajo misliti. Vlada si zaman prizadeva posredovati. Žrtvovala je že ogromne vsote za omi-ijenje agrarne krize, a kmalu bo Industrie v še hujšem položaju. Vedno bolj se tudi opaža in občuti nazadovanje izvoza v Evropo in ostale prekomorske dežele. Frsndla v težki krizi OSMI DAN VLADNE KRIZE ŠE POPOLNA NEJASNOST. — RADIKALNI SOČI JALIST, BRIAND, POINCARE? PARIZ, 11. decembra. Proti vsemu pričakovanju traja vladna kriza v Franciji že osem dni, in še vedno se ne ve, kakšna bo rešitev. Dočim se je še včeraj računalo z uspehom Lavala, se je danes izkazalo, da je tudi njegova akcija zaman. Prvi čas uspešna pogajanja so se razbila na odporu radikalnih socijalistov, in Laval se je pozno sinoči odločil, da vrne mandat. Predsednik republike bo moral poiskati novega mandatarja. Na koga bo padla odločitev, je še nejasno. Misli se, da bo pozvan kak radikalni socijaiist, ker jc ta stranka vrgla Tardicujevo vlado in bi bila sedaj mena dolžnost, da da drugo boljšo. V tem smislu sc izražajo tudi današnji jutranji listi, ki dostavljajo, da hn imel radikalni socijalist rav-nofako slab uspeli, kakor dosedanji mandatarji. rimerika pristopila k haaške-mu razsodišču V/ASHINGTON, 11. decembra. Predsednik Hoover je predložil danes senatu protokol, s katerim Zedinjene države pristopajo k permanentnemu mednarodnemu razsodišču v Haagu. Oster izstop u ameriškem senatu prati Nemčiji WASH1NGT0N, 11. decembra. V ameriškem senatu so je povsem nepričakovano razvila diskusija o nemških reparacijah in o vojni krivdi, in sicer povodom predloga senatorja Capslanda, da se naj v poročilo vstavi tudi člen o reviziji reparacij. Senator Rced, ki je znan kot velik nasprotnik Nemčije, je pri tem predlogu vzkliknil: »Nemčija se je svo- se bo na njem obravnavala nemška nota, ki vsebuje pritožbe radi postopanja minulih volitvah, in bo minister Zaleski kot dober poznavalec ženevskega tere-na lahko dal Nemcem najprimernejši odgovor. V ostalem upamo, da bo poljska zunanja politika šla vedno bolj v smer zbliževanja z našo in Češkoslovaško dr-ižavo ter s celo Malo antanto. Predsednik republike je ponovno pozval k sebi predsednike obeh zbornic ter nekatere druge odlične parlamentarce. Bržkone bo že tekom popoldne določen novi mandatar. Zadnje upanje je še vedno Poincare, ki pa je na vprašanje novinarjev odločno izjavil, da radi slabega zdravja ne bi mogel prevzeti težke in odgovorne naloge. V parlamentarnih krogih so mnenja, da bo poprej še naprošen Briand, ki pa radi napadov na njegovo zunanjo politiko ni nič kaj naklonjen in je izjavil, da ostane raje samo zunanji minister. Tako je položaj 8. dan krize istotako nejasen, kakor je bil ob njeni otvoritvi. Francija preživlja eno najtežjih kriz izza padca franka, ko je rešil situacijo Poincare, ki je tudi sedaj zadnji up Francije. jih vojnih in predvojnih dolgov po velikem delu rešila z inflacijo. S tem je oškodovala svoje upnike. To je premala kazen za nesrečo, ki jo je povzročila«. Izjava jc v senatu izzvala veliko senzacijo. Fikcija za izseljeniški kongres u Zagrebu ZAGREB. 11. decembra. Božična številka »Novega izseljenika« objavlja, da so dogovori za sklicanje izseljeniškega kongresa v Zagrebu zelo napredovali. Ze lani je bilo sklenjeno na izseljeniški konferenci v Splitu, da se skliče večji izseljeniški kongres v Zagrebu kot centru naše emigracije oziroma pokrajin, iz katerih je izseljevanje največje. List obenem objavlja poziv organizacije izseljencev v Zagrebu na vse izseljeniške organizacije v inozemstvu, naj čim prej sporoče, kaj žele, da bi se na kongresu razpravljalo. Kongres bi se vršil že prihodnje leto. Zabrana vselievanja v Zedinjene države. WASHINGTON, 11. decembra. Izseljeniški odbor reprezentacijskega doma ie sprejel predlog senatorja Reeda, da se za dobo dveh let zabrani vsakršno vseljevanje v Zedinjene države Šaljapin toži soujete PARIZ, 11. decembra. Pred trgovskim sodiščem v Parizu se je v torek vršila razprava o tožbi Šaljapina proti sovjetski vladi radi izdaje njegovih memoar-jev brez njegovega dovoljenja in pa tudi, ker so potvorjeni, ter je on radi tega utrpel veliko škodo. Zastopnik sovjetske vlade je ugovarjal glede pristojnosti sodišča, toda sodišče je ugovor 7:1 vrnilo. Razprava je bila končno preložena na drugi teden. Upokojenci in upokojenke! V nedeljo dne 14. t. m. se vrši pr! »Gambrinu« ustanovni shod »Podružnice društva drž. upokojencev in upokojenk v Ljubljani s sedežem v Mariboru«. Začetek točno ob K-10. uri. Vsi člani prej šnjega samostojnega društva, pa tudi tovariši in tovarišice iz mesta in okolice, ki še niso bili včlanjeni, se nujno vabijo, da se shoda sigurno udeležijo. V slogi je moči V Razvanju se bo vršil v nedeljo 14. t. m. ob 2. pop. v šoli ustanovni občni zbor javne ljudske knjižnice, ki jo je omogočila Zveza kulturnih društev v Mariboru s podaritvijo mnogih leposlovnih in znanstvenih knjig, za kar se ji v imenu Razvanjčanov prav iskreno zahvaljujem. Šijanec Ludvik, šolski upravitelj. Tekma s plinom. Mestna plinarna je priredila v torek popoldne tekmovalno kuhanje jedil na plinskem in premogovnem štedilniku. Kuhalo in peklo se je dvakrat kosilo za 6 oseb in sicer juha, 8 dunajskih zrezkov, krompir ter orehovi rezanci. Gospa Cvetkova, ki je kuhala z drvami in premogom, se je zelo potrudila in je bila s kuho gotova v 40 minutah. Pri tem je porabila 2 in pol kg premoga in 1.3 kg drv v skupni vrednosti 1.35 Din. Kosilo, kuhano na plinskem štedilniku, pa je bi- lo gotovo v 20 minutah in se je porabilo pri tem samo 380 litrov plina v vrednosti 90 para. Kuha je torej povsem uspela v prilog plinu. — Usoden padec s podstrešja. V Šent Lovrencu na Pohorju je padel sinoči s podstrešja 63letni Josip Baum-gartner. Pri padcu z višine 6 metrov je dobil notranje poškodbe ter si prelomil levo nogo pod kolenom. Sinoči so ponesrečenca z reševalnim avtom odpremili v bolnico. — Vlomilci in tatovi v Studencih razkriti. Včeraj smo poročali o vlomski tatvini v Zupanovi trafiki v Studencih. Danes zjutraj je bil v neki tukajšnji gostilni are* tiran 32-letni delavec Feliks Kovač iz Maribora, ki je po kratkem oklevanju priznal, da je sodeloval pri dejanju. Obenem z njim pa je bil aretiran znani mestni postopač .Ivan Škof. V njegovem prenočišču v Krčevini so našli 3 škatlje s 4500 Zeta-cigaretami. Na Kalvariji za neko kapelo so našli tudi cigarete, pri Kovaču pa nekaj kolkov. Škof je prevzel od Kovača blago v razprodajo. Kovačev pomagač pri tatvini doslej še ni aretiran, vendar bo kmalu v rokah pravice. — Nesreča ali samomor kmečkega mlade* niča? Iz Šikol pri Pragerskem nam poročajo, da so našli na odcepu železniške proge blizu Starega loga med tirnicami truplo brez glave in rok. Po ogledu so agno scirali mrtveca za 21-letnega kmečkega mladeniča Alojza Premzelja vulgo Ratajevega iz šikol. Po komisijskem ogledu so včeraj pokopali nesrečnega mladeniča v Črešnjevcu pri Slov, Bistrici. AH zre za nesrečo ali samomor, še ni dogna- 1 no. — Stran 2 V v t? r> m » v v..i»4- V M a rib o r n, dne 11. XII. 1930 lilli 1 HM—TMHTI11—j lil iIIlll llllIMMillllBMM■■■¥—— O današnjih služkinjah GLAS IZ GOSPODINJSKIH VRST. — SOCIALNI POLOŽAJ SLUŽKINJE. DELO NEKDAJ IN DANES. Dovolite mi g. urednik, da kot gospodinja izrazim nekaj misli! Morda bi zadeva spadala bolj v ženski list, toda stvar zadeva večji krog gospodinj in ne dvomim, da bo Vaš cenj. list, ki se dosledno zavzema za napredek gospodarstva, tudi rad priobčil kakšen problem našega gospodinjstva. Mnogoštevilne či-tateljice Vam bodo gotovo hvaležne in morda bi se celo ta ali ona oglasila z ‘dodatki iz lastnih izkušenj gospodinjstva v Mariboru, ker problem je takšen, da se ne da izlahka izčrpati. Precejšnje je število onih rodbin v Mariboru, ki so vsled otrok in obilnega dela primorane zaposliti služkinjo, dasi je to zvezano z velikimi izdatki in še z večjimi križi in težavami. S težavami pravim, kajti kot starejša izkušena gospodinja opažam, da se v zad njem času med služkinjami pojavlja docela nova miselnost, ki neugodno vpliva na gospodinjstvo. Morda je to vpliv povojne dobe, morda vpliv spremenjenih kmečkih razmer, morda vpliv tovarišic, ki služijo v velemestu, morda naši zastare li nazori o pridnosti, vztrajnosti in poštenosti ... Ne morem si tega razložiti in noben ženski list mi še ni dal odgovora na moje ugotovitve. Moram pa seveda takoj povdariti, da ne trdim tega pavšalno, ker je še vedno mnogo deklet, ki so vzor vseh dobrih lastnosti — v našem starem smislu. Prijateljice mi sicer pravijo, da jih je vedno manj in da so — na žalost — že redke kot bele vrane. Morda bo ta ali ona rekla, da sem med onimi »nemodernimi«, ki ne razumejo duh časa, ki z večnimi sekaturami gnja^ vijo in branijo svojo avtoriteto. Toda — nikarte ne mislite, da smatram služkinjo za sužnjo, ki mora zastonj garati od zore do pozne noči! Imela sem služkinje v predvojni in povojni dobi, ki so rade o-stajale po več let v hiši. Dve sta odšli, ker sta se omožili, ena je umrla ob epi demiji gripe 1. 1918 in le po vojni sem kljub dobri plači naletela na same — .vihravke. Mislim, da danes ni več gospodinje, ki bi smatrala služkinjo za manjvredno bitje, ki živi le zato, da jo gospodinja izrablja do zadnje njene moči, ne glede na plačo in predpise. Slišim, da že pri nekaterih boljših rodbinah smatrajo služkinjo za enakovredno družinsko članico, kar je pri srednjih (uradniških) slojih že bilo nekdaj običajno. To pa seveda pri dekletih, ki jim je vsestranska izobrazba prvo, ne pa mehanično delo zaradi denarja. Pred vojno sem kaj lahko dobila služkinje, ki so imele že iz kmečkega doma prirojeno veselje do izobrazbe. Ne samo gospodinjstva temveč tudi družabnosti se je hotela privaditi in od tedna do tedna se je stanje izboljševalo; vse mi je napravila po moji želji, to pa ne le, ker je bila to moja želja, temveč iz lastne uvidevnosti, da ne more biti drugače. Rečem, lahko, da je bila takrat v dekletih neka a m bi c I joznost, ki jo danes pogrešam. Morda to ni več »moderno«, čeprav je bilo prejšnji generaciji samoumevno in tudi povsem izvedljivo. Kako pa je danes? Pred leti se mi je na časopisni oglas ponudilo 8 deklet. Vsaka je obljubljala vse mogoče, ena celo to, da bo hodila redno k maši. Nalašč sem izbrala zadnjo, da vidim, kako bo spravila v sklad svojo versko gorečnost s pridnostjo v službi, 14 dni je bila pri nas in dnevno ob 5. zjutraj v cerkvi, pri delu pa zamišljena in brez prave volje. 2e tretji dan je prišel pismonoša, kar se je ponavljalo nato dnevno. Padale so debele solze in niti besedice ni zgovorila o svoji tajnosti. Se le 14. dan potrka na vrata njen »brat«, Češ da mora domov na Koroško,' ker ji je mati zbolela. Ker nisem bila z njo zadovoljna, sem jo radevoljc pustila Slučajno sem kmalu nato izvedela, da se je doma sprla s svojim zaročencem ter pobegnila v — službo. Ko se je pa on čez nekaj dni priče! kesati, je pisaril, nato oa je prišel sam po njo. « Kmalu nato mi je Borza dela priporočila mlado 181etno dekle, ki ie obiskovalo neko »gospodinjsko nadahevalno šoto«. Zato je rekla, da zna vse — tudi kuhati in zahteva 300 Din mesečne plače. Dogovorila sva se za 14dnevno po' skusno dobo za 100 Din. Ali — o joj Njena »vsestranska uporabnost«, ugotoV' ljena po službeni knjižici, se je izkazala kot silno površna delavnost, potrebna neprestanega opominjanja, ki pa ni nič zaleglo. Neka čudna zamišljenost je ni hotela zapustiti in morala sem ji odpovedati. Baje je imela doma 21etnega O' troka, česar pa ni hotela povedati. * Zamenjalo jo je drugo kmečko dekle, na videz zelo simpatično. Bila je prva njena mestna služba, ker je doma slišala, da se v mestu več zasluži kot na kmetih Torej — začetnica, ki se bo dala vzgojiti V začetku je kazala precej vztrajnosti in delavoljnosti. Ko se je že uživela, se je pričela pri sosedih in tovarišicah zanimati prav za vsako malenkost. Središče njenega zanimanja so postali hodniki, kakor sploh njena bližnja in dalnja okolica. Nastala so obrekovanja, ker je zau pala več drugim kakor meni, ki sem ji hotela le dobro. Tovarišice drugih strank v hiši so jo pregovorile, da si je dala o-striči lase. To še ne bi bilo tako hudo, a sledila je »modernizacija« potom ogrlic, zapestnic, uhanov in svilenih oblek. Čudom sem se čudila njeni spremembi Kmalu je bila popolnoma pod vplivom svojih tovarišic, ki so ji celo predlagale, da odločno zahteva povišanje plače, dasi je njena vztrajnost tako nazadovala, da končno, nekatera dela sploh ni hotela več opravljati. Zalegla ji tudi ni nobena resna beseda. Prišla je v mestno službo že z napačnimi nazori. Po 7meseči službi sem ji odpovedala. * Misleč, da so dekleta iz drugih krajev resnejša, sem se obrnila na znanko na Dolenjskem. Ta mi kmalu nato piše: »Poznam več kmetskih deklet, a vse ho čejo v Zagreb ali Beograd. Tam dobe 400—500 Din, dočim Ljubljana in Mari bor plačata polovico manj. Četudi se ve' čina vrača nesrečnih ali pa si konča življenje, nočejo spregledati. Ena za drugo drve v lastno pogubo. Nobene ne morem dobiti...« * Skoraj leto dni imam mladenko, čedne zunanjosti in precej vestno, ker napravi vse, kar ji naročim. Samostojnosti na žalost ne pozna in večkrat jo je treba opominjati. Najboljše je razpoložena vsa ko drugo nedeljo, ko je prosta in jo pride čakat njen ljubljenec. Ker je že dovolj stara, ji tega nisem zabranila. Seveda znanje ni ostalo brez posledic in kmalu bo morala domov... * Vidim in vem, da se tudi druge gospodinje bore z istimi ali še hujšimi težkoča-mi. Problem služkinj se mi zdi danes pereče vprašanje, ki globoko vpliva na gospodinjstvo. Toda: kje je forum, ki bi reševal ta vprašanja? Gospodinja. Mariborski in dneoni drobii mariborsko gledališče REPERTOAR: Četrtek, 11. decembra ob 20. »Aleksan dra« ab. B. Kuponi. Petek, 12. decembra. Zaprto Sobota, 13. decembra ob 20. uri »Skrjan-čkov gaj« ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 14. decembra ob 15. uri »Aleksandra«. Kuponi. — Ob 20. uri Gospa ministrovka. Kuponi. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 15. decembra ob 20. url »Lutka«. Gostovanje mariborskega gledališča. Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na veleinteresantno predavanje s skioptičnimi slikami »Peš okoli zemlje v sedmih letih«, ki je bo imel jutri, 12. t. m. ob 8. uri svetovni potovalec g. E. Zscheile iz Leipziga. Prihodnja prireditev v zvezi z 'Jadransko stražo« v torek dne 16. decembra: Morje v našem narodnem gospodarstvu.___________ Predaval bo g. dr. Rapotec, odvetnik v Mariboru.'*— meljski hrib se meli naprej Nesreče bodo postale neizogibne. — Potrebna so nujna odpomočna dela. Pod Meljskim hribom bi se bila sinoči krog 17. zgodila skoro velika nesreča. Ko je ob tem času vozil mestni avtobus, natlačeno poln, pod hribom po cesti proti Sv. Petru, se je tik za njim vsula na cesto ogromna plast Meljskega hriba, in manjkalo je le par sekund, da bi bila zadela v avtobus in ga potisnila s potniki vred v Dravo. Plaz je seveda zasul cesto in avtobus je moral ostati čez noč v Sv. Petru. Tudi danes je promet med Mariborom in Sv. Petrom ukinjen. V očigled vedno bolj množečim se plazovom z Meljskega hriba je nujno potrebno, resno misliti, kako to plazovje stalno ukiniti. Iz krogov strokovnjakov smo prejeli dopis, ki je vsekakor vsega upoštevanja vreden. Na zgradbo betonskega ali kakega drugega zidu, kar je bilo svoj čas nasvetovano, ni misliti, ker bi tak zid stal milijone, ki jih pa ni. Pač pa bi kazalo, na vrhu. kjer se začenja hrib krušiti, odkrhati rahle plasti in nato hrib počez z vrbovimi ali akacijevimi piloti pilotirati, v razdalji po 1 meter, plote pa zaplesti z vrbovjem. Na ta način bi se ves del hriba, ki se kruši, sčasoma pošu-mil in plazovje bi bilo zabarikadirano. čujemo, da si je tudi že okrajni cestni odbor usvojil enako mnenje in da namerava dati že v novi proračun v to svrho primerni znesek. Pomagati morajo pri stvari na vsak način tudi prizadete občine — in upamo tudi, da bo banska uprava šla tem korporacijam po najboljših močeh na roko. KINO ==== Gra f sle I: ====s Danes zadnji dan KONČANA JE PESEM... 100% nemška zvočna opereta Začne najlepši film tega leta CILL Y Union: Od četrtka dalje Harrold Lloyd 100% govoreči in zvočni film. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19.. 21. uri: ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17.. 19 In 21. uri. Predprodaia dnevno: od 10. do 12. ure na blaeaini. XXVI APOLO KINO V soboto in nedeljo dvojni spored MOST OBUPA - CHARLIE CHAPLIN Roditeljski sestanek. Včeraj se je vršil v drugi dekliški meščanski šoli (v Cankarjevi ulici) prvi roditeljski sestanek v tek. šolskem letu. Ob skrajno neugodnem vremenu se je zbralo lepo število mater in nekaj očetov k razgovoru glede skupnega dela. Uvodoma je predaval šef Zdravstvenega doma dr. Vrtovec. Predavanje ni bilo samo poučno, ampak je poglobilo tudi spoznanje, kako previdno je treba ravnati z do-raščajočo mladino. Obča pozornost je dokazala, da so taka predavanja semintja zelo na mestu. Gospodu doktorju naša zahvala! Čeprav stariši po večini samo poslušajo in ne izražajo javno svojih misli, čutimo, da nas roditeljski sestanki ne zbližujejo samo v medsebojnem spoznavanju, ampak tudi v delu pri vzgoji mladine. Ta občutek je potrdila mati, ki se je poslovila z besedami: »Veliko takih shodov bi bilo potrebnih«. Na svidenje stariši pri prihodnjem roditeljskem sestanku! — Učit. zbor 2. dekl. mešč. šole. Predavanje o alkoholu. V nedeljo, dne 14. decembra, ob 14. uri bo predaval g. dr. Vrtovec, šef Zdravstvenega doma v Mariboru, obrtniškemu naraščaju v telovadnici dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici o alkoholu. Tudi mojstre in mojstrinje vabimo, da se predavanja gotovo udeleže. Društvo učiteljic v Mariboru ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. dopoldne v glasbeni sobi II. dekliške meščanske šole v Mariboru Dnevni red: 1, Tajniško in blagajniško poročilo. 2. Združitev društva z društvom učiteljic v Ljubljani — poročam tov. Zupančič Vida in Ang. Vodč iz Ljubljane. 3. Predlogi. Tovarišice, Vaša dolžnost je, da se udeležite obč. zbora polnoštevilno, brez ozira na to, da li ste članice. Važne informacije! — Tajnica. — Kaj nam prinaša Manen? Svoj pondeljkov koncert bo Juan Manen otvoril z znamenito Beethovnovo Kreutzerjevo sonato v štirih stavkih. Kot drugo točko bo zaigral Paganinijev h-inol koncert v lastni predelavi. To skladbo izvaja Manen tokrat prvič. Temu bo sledila lastna Manenova kompozicija Balada op. A-20., dalje divna Schubertova Čebelica, Glackov Ballet ento v Manenovl predelavi in zopet astna Manenova kompozicija: Iberijski ples. Razven navedenega je Manen že pri svojem zadnjem koncertu obljubil, da io tokrat zaigral svoj sloviti »Vražji ples«, skladbo, ki jo je skomponiral samo zase in ki predstavlja take tehnične vratolomnosti, da jim je kos edinole Manen j sam. Vstopnice se že dobe v predprodajah. - Smrt uglednega Mariborčana. V graški bolnici je preminul 71-letni Ivan Leyrer, vpokojeni pisarniški rav* natelj mariborskega magistrata, dolgoletni tajnik mariborske požarne brambe. katere častni član je bil. Lani je pokojniku tragično preminula na kamniškem klancu njegova soproga na posledicah avtomobilske nezgode. — Truplo pokojnika bo v petek ob 15.30 prepeljano na mestno pokopališče v Pobrežju in položeno tamkaj k večnemu počitku. Nemški muzikanti — pevci na dvoriščih. V zadnjem času se vedno češče pojavljajo v Mariboru trojice ali četvorice mladih nemških vandravcev, ki hodijo od dvorišča do dvorišča in skušajo prebivalce očarati s svojim petjem zelo dvomljive umetniške kakovosti. Posebno priljubljen je menda tem nemškim pijonir-čkom severni del mesta okoii parka. Ker pa je naš mariborski slovenski živeli itak že preveč zastrupljen z nemškim duhom, bi policijsko predstojništ /o storilo dobro narodno delo, ko bi tem potujočim gospodičem posetilo malo več pozornosti in jim saj do konca 1931 prepovedalo take javne nastope, ki brez dvoma zasledujejo nacionalno - politične namene. — Federacija društev privatnih nameščencev v Mariboru ponovno poziva vse privatne nameščence, da se udeleže zborovanja 13. decembra ob 20. uri v dvorani hotela »Orel«-Poročal bo podravnatelj Pokojninskega zavoda za nameščence g. dr. Vrančič o višjem zavarovanju in pokojninskem zavodu. — Ni več potrebno nositi čevljev iz inozemstva, ki so radi carine in drugih stroškov dražji ter se vrh tega prav nič ne razlikujejo od čevljev domačih tvornic. Kar sc tiče kakovosti ter izdelave domačih čevljev, moremo trditi, da prekašajo inozemske izdelke ter so tudi cenejši, ker odpade carina itd., kar je razvidno posebno iz današnjega oglasa vodilne tvrdke Peko, na katerega opozarjamo vse naše čitatelje. Samci in male obitelji jedo poceni in dobro le v javni kuhinji na Slomškovem trgu 6. — TRENCHCOATI, površniki, bubertusplašči, usnjeni jopiči, 300 vrst krzna, pllši, snežni čevlji, snežni škornji, galoše, kakor tudi vse ma* nufakturno blago na obroke. ORNIK. Maribor, Koroška cesta 9. XLlH BOŽIČEK IZBIRA DAROVE. Otroci, naprosite starše, da Vas priporočijo Božičku, ki naj Vas osreči s 1®' mL srčkanimi mladinskimi knjigami, k< jim na svetu ni enakih: Potovanje in čudovite prigode Tomija Popklnsa, Prigode gospoda Kozamurnika, Janko iii Stanko, Prigode porednega Bobija, Krali Debeluh in sinko Debelinko, Princeska Zvezdana, Bratec Branko in sestric® Mica, Skok, Cmok in Jokica. — Vsej® knjige dobite vedno v upravi »Jutra« ij* »Večernlka« v Mariboru Aleksandrov® cesta 13. — t M a r I b o r u, dne 11. XII. 1930. 1 V *» <*■ *? r> v i V T..fra V pričakovanju smrti ZADNJA DEJANJA IN BESEDE NA SMRT OBSOJENIH. — HLADNOKRVNOST VELIKIH ZLOČINCEV. Na neki ameriški univerzi so dobi- 11 študenti sledeče vprašanje za pismeni odsrovor: »Kako bi preživeli zadnjih 24 ur svojega življenja, ako N vedeli, da boste naslednjega dne usmrčeni na električnem stolu? .Na to tipično amorikansko vprašaje so sledili tudi prav tipični odgovori. Eden od študentov je izjavil, da v tem slučaju 24 ur nepretrgoma Plesal. Drugi je vztrajal pri želji, da m z največjo . aglico vozil po new-^prških ulicah, ne oziraje se na poteke in stražnike. Resni ljudje so smatrali take odgovore mladeničev za b°li ali manj posrečene šale, ker so Puč na stališču, da bi bili ti mladeniči v resnici imeli čisto drugačne želje. Toda v Ameriki je jctnišnica, kate-te Prebivalci često prav natančno ve-fl°. da bodo živeli samo še 24 ur. In v.undar se obnašajo obsojenci v zad-jdi urah svojega življenja večinoma rUvnotako lahkomiselno, kakor so st°rili to študenti v svojih šaljivih odgovorih. . V zloglasni Sing-Sing kaznilnici uuujo pazniki in duhovniki priliko in Možnost, da opazujejo zadnje ure na s^rt obsojenih. Ta opazovanja so do-?d|a (j0 zanimive ugotovitve, da šte-Vn' na smrt obsojenci dan pred Usmrtitvijo najraje kartajo ali pa igra-1° šah. So tudi taki, ki svojo obleko ■n Čevlje skrbno očistijo ali pa napilo na stene svojih celic svoje misli. , V Osiningu pri Ne\vyorku, kjer je Ruznilnica Sing-Sing, živi 841etni Ge-°rite Masrole, ki je bil 18 let paznik v ietnišnici. Tudi pastor Casin, ki je 'UPogo na smrt obsojenih spremljal 2? njihovi zadnji poti, stanuje tamkaj. Ju dva moža poročata zelo zanimive Posameznosti o zadnjih urah na smrt 1 Usojenih. . Noben drugi ni bil pred usmrtitvijo ako vesel kakor James Casidy, ki je ‘•.1920 umoril in oropal nekega želez-Uiskega sprevodnika. Ko ga je paznik Ju večer pred usmrtitvijo vprašal, .uko se kaj počuti, je cinično odgovo-v’1- »Ali ni največja bedarija, da ho-Ceio tako nadarjenega človeka, kakor lePi jaz, zaklati kakor kako kokoš?« jUsidy je imel pri svojem roparskem joporu dva pomagača, ki sta bila isto-Juko obsojena na smrt. Ko so prvega Privedli pred električni stol in se je P°'astilo vseh kaznencev veliko raz-;Urjenje. je nenadoma zadonel vesel *!as: »Hvala Bogu. odhajam na boljši Jvet!« Bil je to Casidv sam. ki je ho- tel svojima prijateljima vliti pogum. Karel Looze, ki je umoril svojo se :tr°. ker je poročila nekega moške-p- ki ni bil njemu simpatičen, je zahval pred usmrtitvijo nov lep ščipal-j k. da bi izgledal na električnem stoto elegantnejši. Zataknil si je v gumb-Jico nageljček, ostale pa je razdelil Vznikom. K občudovanja vrednim samozata- k vunjem je preživela svoje zadnje re Marta Glace. Napravila si je sa-u13 mrtvaško srajco Ko je zadnjič jedla, je rekla pazniku: »Gospod, danes pa češnjev puding ni bil posebno dober.« Na večer pred usmrtitvijo je nenadoma zapazila, da je bila njena mrtvaška obleka nekoliko preširoka in da je delala gube. Zato je še enkrat razparala obleko in jo potem temeljito popravila. Ta ženska je na zverinski način umorila svojo pastorko. Pavel Hilton, ki je umoril nekega stražnika, je na električnem stolu kadil cigareto. Ko so ga hoteli zvezati, je rekel razposajeno: »Samo še enkrat bi rad potegnil, ako dovolite.« Nato je ugasnil cigareto, zataknil ogorek za ušesa in rekel: »Sedaj pa na delo!« Karel Roger je umoril 3 ljudi. Ko je prišel duhovnik v njegovo celico, da mu podeli odvezo, je zaničljivo zamahnil z roko in rekel: »Ali ne bi bilo boljše, da igrava šah?« Belgijski baron Karel Eucke, ki je bil obsojen na smrt radi zverinskega umora, se je silno zanimal za vojne dogodke. Ko so ga privezali na električni stol, je reke! zamišljeno: »Samo če bi vedel, kako bo končala vojna!« Hovard Scott, glasbeno zelo na-obražen človek, je zahteval pred usmrtitvijo kitaro. Mac Quirre je prodal svojo uro in poročni prstan, da si je mogel kupiti najfinejše cigare. Strastno je potem pušil in izrekel samo svoje obžalovanje, da ne more pokaditi cigare v miru. Frank Keliev je hotel za vsako ceno da ,va usmrte med zvoki Chopinove mrtvaške koračnice. Izpolnili so mu to željo. John Egan. ki je imel samo eno nogo ter ie nosil leseno protezo, je daroval svojo umetno nogo nekemu svojemu tovarišu. Japonec Sibuja Tufira, ki je bil obsojen na smrt radi roparskega umora, je ves večer pred usmrtitviio čital neki humoristični list. Ves zadovoljen ie bil in se je neprestano smejal List je napravil iz tega velikansko reklamo — tudi tipično amerikansko. Krog 15 milijonov brezposelnih delavcev je po zadnjih statističnih podatkih na svetu. V Avstriji jih je 163.906, v Belgiji krog 70.000, v Angliji in Irski 2,119.648, v Italiji nad 400.000, na Madžarskem 220.000. v Nemčiji 3,253.000, na Poljskem 170.665, v Rumuniji 39.000. na Švedskem 30.800, na Češkoslovaškem 52.694, na Japonskem 268.590, v Kanadi 19.600, v Zedinjenih državah S. A. krog 5 milijonov, v Franciji krog 1000. v Jugoslaviji. krog 27.000. Vatikan bo Izdajal llustrovano revijo. Dne 15. t. m. bo začela izhajati službena ilustrovana revija vatikanskega mesta pod naslovom »Illustrazione Vati- cana«. Izhajala bo 14dnevno in urejevali io bodo prefekt vatikanskih arhivov Mercatim, ravnatelj vatikanskih muzejev Nogaron in glavni urednik lista »Osservatore Romano« Della Torre. PreOauanje o francoskem romantizmu Koncem oktobra je g. R. Warnier, profesor za francosko književnost na zagrebški univerzi, seznanil mariborske prijatelje francoskega jezika s kulturnimi in političnimi razmerami v Alžeriji in Maroku. V pondeljek 8. t. m. pa je ta odlični gost in zaslužni učenjak zopet po-setil francoski krožek in s tem svojim obiskom združil novo predavanje, v katerem je podal splošno karakteristiko romantične dobe. Glavne misli tega ve-lezanimivega predavanja so bile sledeče. Francoski romantizem je vzklil kot rezultat treh činiteljev: prvi je vpliv enciklopedije in Rousseaujevih pokrajinskih opisov, ki so vzbudili zlasti ljubezen do narave: drugi je sijaj Napoleonovega cesarstva, ki je po svojem zatonu navduševal mladino in razvnemal njeno domišljijo; tretji pa je vpliv izvenfran-coskih pisateljev, pri katerih se odraža ali slikovitost in »krajevna barva« (Scott, Schiller) ali pa takozvano zlo stoletja, t. j. splošno nerazpoloženje v družabnem življenju okoli 1800 (Byron - Childe Ha-rold, Goethe - Werther). Najvplivnejši predhodnik romantizma je bil Chateaubriand, ki je v treh svojih delih pokazal 3 glavne smeri te nove struje: individualizem v »Atala«, vzvišenost krščanstva v »Genie du christia-nisme« ter spoštovanje narodne preteklosti v »Martyres«. Francoski romantizem je doba kozmo-politizma, v kateri se pisatelji. mnogo baviio z opisi resničnih in namišljenih potovanj: v pesništvu pa prevladuje li-rizem- V razvoju ločimo navadno 3 razdobja: med 1800—1820 so se pojavili in uveljavili predhodniki, med 1820—1835. se je lirično in dramatično pesništvo povzpelo do svojega viška: po 1835 pa so do 1850 nastopali nasledniki. Skioptične slike, ki so predočile najodličnejše zastopnike v slovstvu in umetnosti ter dodatna pojasnila g. predavatelja so izpopolnila prejšna izvajanja tako, da ni mogoče, v enournem predavanju podati boljše karakteristike. Zato je naravno, da se je občinstvo oddolžilo za užitek z dolgotrajnim, toplim aplavzom. Cenjenim naročnikom in čitateljem »Večernika« sporočamo, da se dobe od »Jutra« razpisane zbirke za Božič dokler traja zaloga, tudi v Knjigarni Tiskovne zadruge, podružnica Maribor, Aleksandrova c. 13. Tofcajec Pija X. Tudi Vatikan ima svoje kulinarične tradicije. Tako je med drugim prepovedano, da se že enkrat odprta steklenica, tudi če je bila takorekoč še nedotaknjena, zopet prinese na papeževo mizo. Nekega dne, po dolgem obredu v hudi vročini, je papež Pij X. naročil, da naj mu prinesejo v njegovo sobo steklenico stoletnega Tokaj-ca, zadnji dragoceni ostanek darila, katero je cesar Franc Jožef poklonil njegovemu predniku Leonu XIII. Papež je spil čašo tega žlahtnega vina in se je počutil tako čudovito okrepčanega, da je pri zajutrku rekel svojemu tajniku: »Dal vam bom pokusiti vino, ki vas bo pomladilo za 20 let.« Poklican je bil dvorni mojster, ki je dobil nalog, da naj prinese dotično steklenico. Ves rdeč v lice, je nesrečnež zajecljal: »Sveti oče, Vaša Svetost ve, da... ne smemo več prinesti na mizo ... kar je ostalo Vaši Svetosti... To je prepovedano...« »Nič zato,« je rekel papež Pij dobrotljivo, »takoj ukinjam to prepoved in vam dovolil, da prinesete Tokajca še enkrat na mizo.,.« Dvorni mojster je postal bled — in Pij je dobre razumel, da Tokajca nikdar več ne bo videl... Use leto žanjejo in spravljajo pridelke Kakor vsemu svetu nikoli ne zaide solnce, tako tudi žanjejo vse leto. Ako pričnemo z decembrom, vidimo, da žanjejo sedaj v Južni Afriki in Indiji. Januarja v Avstraliji, Chile, v Argentiniji in Novi Zelandiji, februarja žanjejo v severni Indiji, marca v južni Indiji, aprila v Perziji, Siriji, obljubljeni deželi Palestini, v severnem delu srednje Amerike in Mehiki. V našem lepem cvetočem maju spravljajo svoje pridelke v Mali Aziji, na Kitajskem, v severnem delu Egipta, v Tunisu, Maroku in v Arabiji. Junija meseca žanjemo pri nas, v Grčiji, naši sosedi Bolgariji, v Rumuniji, v južnem delu Francije, v Kaliforniji, v Por-tugalu in v Španiji. V juliju žanjemo pri nas, v Avstriji, na Ogrskem, v severnem delu Francije, v večjih delih Rusije in v Zedinjenih državah. Avgust je mesec spravljanja pridelkov v Nemčiji, Švici, Nizozemski, Belgiji in v Kanadi; v septembru pa v Švedski in Danski, na otoku Islandu, v severnem delu Zedinjenih držav, v severni Kanadi in Aljaski ter na Škotskem. Oktobra se poti s pridelkom sibirski kmet, novembra pa spravljajo na Koreji, na Borneju, na otoku Ce-Iebes in na Sumatri. Kakor vidimo, res vse leto žanjejo srečni prebivalci našega planeta in vendar ne pridejo iz večnih kriz. O letošnji zimi prorokujejo nemški strokovnjaki po pri-rodnih pojavih, da je nedavna velika hladnost v zvezi z velikimi količinami snega v planinah sigurno znamenje ostre zime, kakoršna je bila ona 1. 1928/29. Tudi ostali pojavi, kakor n. pr. da so se razne živali zakopale globoko v zemljo kakor pred dvemi leti, dočim so lani prezimovale tik pod zemeljsko skorjo, kažejo na ostro zimo. Šport SK Rapid povabljen v Ljubljano. V nedeljo dne 14. t. m. bo odigral SK Rapid trening tekmo z SK Ilirijo v Ljubljani. Male športne vesti. Za mednarodne sodnike v skokih je prijavil Jug. zimskošportni savez mednarodni smuški federaciji gg.: dr. Berce, Goreč, Gnidovec, Kveder in Pelan. M. Zevacco* V senci jezui Zgodovinski roman. 21 »Eh, norec, kdo ti pravi, da ne bo več norca? Saj b°biš namestnika!« »Kdo bo njegov namestnik?« je vprašala vojvodina, sluteča pripravljeni udarec. »Gospod De Žarnak v svoji lastni osebi!« j, Hrupen smeh se je razlegal okrog gospe Ane, do-C]hi so se slišale pri Diani razne krepke besedice. Rivalki sta pomerili druga drugo z žolčnim po- Nedotn. »Protestiram!« je bevsknil Tribulet. »Zahtevam ravico, da določim sam svo;ega naslednika!« Na tihem pa si je mislil nesrečnež: »Oh bežati! Pogrezniti se v srce zemlje!« i No, tak povej koga!« je zaklical mladi Sen-Traj, ’ je tvoril z vikontom De l.ezinjanom in Zarnakom /n,icO'Diane Poatieške, kakor so tvorili Samsak, D’Ese n La Šatenjrc trojico vojvodime Etanpske. »Kralia samega!« je zaklical Tribulet. »Preveč si upa ta norec,« je dejala mlada žena čudovite lepote, ki se je mešala le malo v ta boj z besedami; bila je Katarina De Medičis, žena prestolonaslednika Henrika. »In ker postane kralj moj naslednik, se ponudim jaz za njegovo mesto. Njemu pleskavico, meni krono!« »Kaj ne, da je neznosen ta norec?« se je obrnila Katarina s svojim najlepšim smehljajem k Diani De Poatje, metresi svojega soproga. »Toda,« je zakhučil Tribulet, »Čeprav utegne krona pridobiti pri tej izpremembi, moja uboga pleskavica se mi vendar smiU!« Ta hip je zaklical glas: »Gospoda, kralj prihaja!« Tribulet se je ozrl obupno prot! vhodu ogromne dvorane, kjer je nastalo hipoma globoko molčanje... Plešoči pari so se ustavili, plemiči so se stiskali v vrsto in se naklonili nizko do tal, in godba je nehala igrati... Vstopil je Franc I, držeč Zileto za roko. »Zako krasna je!« je zamrmral norec. »In tako žalostna je videti... Oh, angel moj... ali je mogoče! Ali je res, da sem ločen od Tebe na vekomaj! Oh, če me zagleda! Kako naj storim? Kam naj pobegnem?« »Gospoda,« je izpregovoril kralj, »poklonite se voj- vodinji Fontenbloski...« Sledilo je dolgo valovanje hrbtov, šumenje svile in — v kotu obeh metres — tiho, zamolklo roganje. »Star kralj, mlada metresa!« je zamrmrala Diana Poatješka. Med moškimi pa je vladalo občudujoče strmenje nad toliko lepoto in ljubkostjo. Žileta je stopala ravno in ponosno, ne odgovarjaje nobenemu pozdravu, kakor da se klanja ves ta moški svet kateri drugi. Niti oči ni povesila... toda njene oči niso videle nikogar v tej množici. Med tem pa je kralj, čigar visoka postava je molela preko vseh drugih, izprevajal Zileto od skupine do skupine. »Gospod sin,« je rekel prestolonasledniku »evo vam vojvodinje Fontenbloske. Ljubite jo kakor sestro...« Te besede so povzročile začudenje, ki je razširile svoj osupli šepet do najoddaljenejših kotov dvorane. Prestolonaslednik se je malomarno pokloni1, nate pa jima je obrnil hrbet, prijel nekega plemiča pod pazduho in mu dejal: »Gospod pre=to1onas1ednica je izumila pravkai novo modo zn iahanje ...« »Gospa prestolonaslednica je 'ako duhovita, visokost!« Otroški čevlji Damski čevlji za ples Damsk: čevlji na španso Damski {ev'jf pumps Moški polčevlji Moški čevlji Visoki Din 125’- Dolcfotrainl, nepremočljivi. Din 145- Iz atlasa, elegantni, odlični. Din 165- Crni, rjavi, splošno priljubljeni. Din 195- Crni, rjavi — lak, zelo moderni. Din 195- Zelo ugodno noSe-nje. Din 245- Pravi čevlji za itra-pac. Znižali mo ponovno c ene, priznana kvaliteta čevljev pa je ostala neizpremenieno prvorazredna Luksusni čevlji po zmernih cenah. Izdelujemo jih najbolje, ker razpolagamo samo mi v državi z ORIGINAL-GOODYEAR-WELT stroji. Aleksandrova cesta 9 Najlepši dar za Božič! Velika zaloga kuhinjske posode. Hišne in kuhinjske potrebščine vseh vrst. — Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Herkules«, la aluminijeva litoželezna !n posteklena posoda. — Nadalje mline za meso, orehe, kavo, mak in po-Per. — Tehtnice za kuhinjo in mero-preizkusne za trgovce z uteži Riheže ravne, okrogle, polokrogle in oglate Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita deske za testo in valjarje. — Likalnike — Razne oblike za vsakovrstno pecivo. — Kutije za špecerijo in dišave — Kotličke in šibe za sneg. — Solnike, kangle za mleko, cedila za iuho, čaj. testo in salato. — Vedrice. umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnic** za ocvirke in krompir. — Samovare »Phfibus« in druge vrste. — Škafe o-krogle in ovalne. — Lonce za kuhanje perila In perilnice. — Jedilno orodje In žlice vseh vrst. — Jedilne servise iz porcelana raznih izpeljav. — Ku- hinjske garniture iz kamenine in por-celana. — Krožnike iz porcelana in kamenine. — Umivalne garniture in vse vrste steklene robe ter pletene košare in cekarje. Obče znana speci-jalna trgovina s kuhinjsko posodo A. Vicel se nahaja sedaj samo v Gosposki ulici št. 5. XXX Prodani 6 stolic, stol in kredenco. Gregorčičeva ul. 10, pritličje levo. 3533 Krompir beli, jedilni kg a 65 para franko Maribor, prodaja od 500 kg naprej R. Dimnik. Klobase vseh vrst, domače, vsako soboto in nedeljo pri O s e t u, Mariborski dvor.___________________________ 3351 Posebna darila iz najfinejšcfra usnja, albumi za amaterje pisalne mape. spominske knjige, denarnice, koledarje, pisemski papir. Papirnica Novak, Gosposka ulica 9. XXXV. Lepa Božična darila so ročne torbice, listnic«, denarnice, aktovke, kakor tudi notni kovčekl. nahrbtnik?, dokole-nice 1. t. d. — Vse to v n a j v e č j i i z b i r i pri IVANU KRAVOSU MARIBOR — ALEKSANDROVA CESTA 13. Loka pri Sv. Janžu na Dravskem polju. 3532 Najboljša in najcenejša dalmatinska vina, bela in črna, dobite le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnim trgom.) v 38 Premog Peklenica brez smradu in kamenja, malo peP6* la. Po vozovih Din 38.— franko B. Guštin, Cankarjeva 24, telefon 2^' 3053__________________________________^ Drva, Mejovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457* Vsakovrstne po meri, hitro, solidno in točno Gajšek, Mlinska 10 T'/*OKLI MARIU O 1=2 Inseriraite ..Veterniku” Zahvala! V tukajšnji splošni bolnici je bilo operirano moie dete. sin Branko. Operacijo je izvršil zdravnik g. dr. DEREANI ob asistenci g. dr. LOVRECA in drugega osobja bolnice. Čeprav je bila operacija priiično težka in komplicirana, vendar je ista popolnoma uspela, za kar se imam edino zahvaliti požrtvovalni in nesebični negi zdravnikov, kakor vsemu ostalemu osobju bolnice, katerega ljubeznjivega in nesebičnega ravnanja so deležni brez izjeme vsi bolniki v bolnici. Samo tei brezmejni požrtvovalnosti se imam zahvaliti, da je moj sin v najkrajšem času popolnoma ozdravel. Za vse to izrekam tem potom vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. V MARIBORU, dne 11. decembra 1930. 3531 Podpukovnik DJUK1Č z oblteljo. JUTRO « Hitite, da ne zamudite ugodne odlike! svojim naročnikom in litateljem za Božič Da omogoči Jutro svojim oriJa*eli*m nakuo krasnih slove*1' skih knii« tudi v Mariboru, se dobe v Jutru razpisane zbirki dokler traja zaloca tudi v podružnici TlsVovn? zadru0e v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 _____ Izdaja Konzorcij .Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja ta urednik; PRAN RRnznvic v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna 4 d, predstavnik Sl ANKO iJEiEL> * Mariboru.