ísr
Štev. 4.
Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gltl., za pol leta 50 kr, — Nai'očnino sprejema tisuiti dati, plača za dvosiopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
dospoilarske stvari.
ÍÍOV propis glorté olajšave prejornjinjii soli Zli živino in o iiapriivi dopnščonih skladišč za živinsko sol.
(Konec.)
Da se pride tej nepriliénosti po možnosti v okom, je finančno ministerstvo, — ker za upravo solneg-a monopola veljavna načela ustanovitve državnih prodajalnic živinske soli poleg uže obstoječih C. kr. zalog' soli ne dopuščajo — v prvem oddelku nove naredbe dovolilo, da smejo samoupravne in poljedelsko gospodarske skupčine napraviti pod v onem oddelku navedenemi pog'oji „skladišča za živinsko sol." l^tem ni nikake ovire, da otie izmed Liavedenili skupiČin, kteriin ílnaiitíno ministerstvo napravo skladišč za živinsko soi dovoli, obdriujoČ syojo odgovornost in jamstvo nasproti finančni upravi za izpolnjevanje predpisanih po^jojev ostanovitev in oskriiovanje, oziroma vodstvo dotičnih skladi56 za živinsko sol (morebiti ponudbenim potom) prepuste drugim osobani, zlasti tudi trgovcem, kteri bi bili zato pač najbolj sposobni in bi tudi gotovo radi bili pripravljeni, žrtvovati za ustanovitev in opravljanje skladiáČa živinske BoIi potrebna denarna sredstva, iiže zaradi tega, ker bi s tem razširili krog svojih naročnikov. Ustanovitev skladišča živinske soli bode kmetovalcem njemu prldeljenili občin v tem oziru na korist, da si bodo živinsko sol v oni zalogi do vsakemu posameznemu na leto odmeijene množine mogli oskrbeti, oziroma nakupiti o vsakem času v poljubnih delnih količinah, kakor druge gospodarske potreb-áČine. Tudi je pričakovati, da se bode živinska aol v zaiogali oddajala kmetovalcem po kolikor mogoče nizkih cenah, ker zaloge taisto lahko prejemajo z najnižjimi prevoznimi atroSki in ker bodo skupščine kojim se je vstanovitev skladišča doyo-lila, gotovo zavzemale gospodarskemu prospehu popolnoma uatrežajoče stališče. Z ozirom na vse te z ustanovitvijo takošnih skladiSŽ za živinsko sol združene udobnosti in olajSave glede dobave živinske soli po znižani ceni se mora le željo izreči, âa bi se poklicane samoupravne posebno pa polje-delsko-goapodarske skupine v korist Živino pose-
dujočih kmetovalcev in v prospeh domače živinoreje za njim izročeno vravnavo c, kr. dopuščenih skladišč živinske soli v celi de/eli na vso moč potrudile in v vsakem sodiu^m okraji najmanj eno tako skladišče ustanovile, pri čemer jib bodo pristojna finančna oblastva najkrepkejše podpirala.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Kazun dobrih volitev v Slovencih ni menda bolj važne skrbi za obstanek in 8plo.^ni napredek našega naroda, kakor vsakoletno nabiranje udov družbe sv. Mohorja. Kolikor več udov si nabere družba, toliko več Čitateljev si pridobijo njene knjige, toliko več sadil potem obrodijo med narodom. Kolik dobiček ima že posamezni ud iz drui.binih knjigi Um se mu zbistri, duševni pogled raziiri v marsikteri stvari, srce se mu navzatne milejših čutov, mišljenje se mu povzdigne do višjih rečij, materna beseda se mu bolj in bolj omili, govorica omika, sploh vse versko in narodno življenje se mii krepkeje ohudi in trdnrje podpre; pa tudi pri gospodarstvu si ve v marsičem pomagati, knjige ga napotijo, tu iu tam si kaj popraviti ali bolje uredili. Razloček med prostakom Moliorjanom in Nemohorjanom je vsakemu očiten. Kaj, ko bi bilo pravili Mohor-janov po vseh krajih naše domovine odločilno Število, ko bi kmalu ne bilo veČ koče, kjer bi ne čitali pridno Mohorjevih bukev ! Potem bi paô ne moglo biti drugače, kakor da se po Mohorjevi družbi národ sčasoma vsestranski izobrazi ter si zemsko svoje žitje dokaj oblaži in olepša, pa si tudi tla položi za boljšo bodočnost. Poleg tega tudi združena molitev toliko in toliko tisoč ^u-žabnikov pri Bogu ni brezuspešna, tudi ta konsti tako posamniku kakor vsemu národu Kdo torej, komur tli v srcu iskra ljubezni, ne bi pregoreče želel svojim rojakom, naj kar najobilneje pristopajo k Mohorjevi družbi? Ker take želje iskreno gojimo vsi, ki nam je národ ca skrbi, zato se pa po stari navadi zaupljivo obračamo do naŠih izkušenih čč. gg. poverjenikov, do vseh naàih gorečih duhovnikov in rodoljubov ter jih prosimo presrčno, naj ostanejo Še zanaprej vedno tako zvesti oskrbniki Mohoijeve družbe, kakor so bili do tdaj.
K veíji delavnosti za družbo koga dramiti menda pač ni treba, saj vsak stori, kar more — čast in hvala iiaèim vrlim možem za ves iiiihov trud! S pomočjo blagih rodoljubnih móž je naŠa družba delovala dozdaj na znotraj v duŽevni in gmotni blagor celega národa, na zunaj pa zlasti zadnja leta s svojim sijajnim stanjem Sloveuce proslavljala pred vsemi drugimi niirodi. Da ostane tako še nadalje, v to, bratje, sezimo si združeno v roke, in v to nam pomozi Bog po priprošnji uasega zaščitnika svetega Mohorja !
Knjige, ktere Izidejo letos, so Štiri že popolnoma pripravljene; zdaj se pečamo z „Zgodbami ev. pisma" in kmalu pride Še „Koledar" na vrsto.
„Sv. Jožef," molitvenik, je tiskan na 24 polali male oblike ter obsega poleg češčenja sv. Jožefa vse navadne molitve in potrebne nauke, kakor o spovedi, sv. maši, odpustkih in česčenju presv. Jezusovega srca.
Dobiva se ta molitvenik tudi izvirno vezan v platno z rudečo obrezo po 40 kr., v usnje z rudeČo obrezo po 50 kr., z zlato obrezo pa po 60 kr.
Kniiga: „Pod lipo" ima dva oddelka; v prvem je 30 mičnih p es ni j, v drugem pa pripoveduje „G-riŠki gospod" svoje izkušnje in nauke. Vsa knjiga je preprežena z obilnimi slikami, ktere je risal dunajski risar Fr. Gareis pod nadzorstvom g. pisatelja samega. Kakor sodimo mi, bodo „Fod lipo" z zanimanjem brali stari in mladi,
„Uiutiii' živinoreja" podaje na 13 polab nauke o pasmah ali plemenih domaČe živine; ker kaže vsako pasmo tudi podoba, bodo jih čitatelji lahko natanko spoznavali. Odslej, ko bomo imeli lansko in letošnjo knjigo „o umni živinoreji," bodo le oni živinorejci in posli mogli reči, da so kos svojemu poslu, kteri bodo pazno čitali ti dve knjigi in se tudi pridno pomenkovali o njenih naukih. V to bi imeli gospodarji kar siliti svoje ljudi I
Kake bodo „Zgodile sv. pisiiiii," to naj Slovenci posnamejo iz letošnjega prvega snopiča. Že samo tak snopič je vreden goldinar; neprecenljivo pa je svetopisemsko znanje, katerega si udje iz posameznih snopičev najlaže in najtemeljiteje sproti prisvajajo. Nedavno je pisal neki nemški cerkveni časnik, kako silno je potrebno in kaj bi naj storili, da ae med priprostim in omikanim nemškim národom razširi svetopisemska vednost. Oj to bi bili veseli Nemci, ko bi imeli tako družbo v pomoČ, kakor je naša!
Poslužujmo se mi prav vestno tega naSega pomoČka; novi udje ěe lahko dobe prvi snopič, ako udnini doplačajo 50 kr.
Da bo tudi „Kolcdur" lep in zanimiv, prosimo spretne gg. pisatelje, zlasti povestiČarje in
pesnike, (in to pričakujemo po pravici od njih), da se družbi rešijo z najbolšimi darovi svojega uma.
Vsaj do konca tega meseca pa ne pozabite, mili Slovenci! pristopiti k družbi sv. Mohorja, da nam bodo mogli čč. gg, poverjeniki točno poSiljati vpisovalne poie do dné 5. suSca, česar jih prosimo najuljudneje.
V Celovcu, dné 5. svečana 1895.
Odbor družbe sv, Mohorja,
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ?
V	štajerskem deželnem zboru je predlagal neki poslanec resolucijo, v kateri se 38 liberalnih poslancev odločno izjavlja zoper slovenske vspored-nice na celjski gimnaziji. Temu odurnemu, ves narod slovenski žalečemu nastopu so se odzvali slovenski poslanci s tem, da so drugi dan v zbornici izrekli, da v takem položaju ne morejo več boditi k sejam dež. zbora, kjer so nasprotnikom le v posmeh, in so zbornico takoj zapustili. Nemški konservativni poslanci one izzivajoče resolucije niso podpisali; sploh nemški katoliški listi obžalujejo in obsojajo ta drzen korak svojih rojakov.
V	goriškem deželnem zboru so laski poslanci tako postopali zoper slovenske svoje tovariše, da so le-ti zbornico zapustili. Liberalci so pač povsod enaki. Pojma v narodili ravnopravnosti, o ljubezni do naroda ne poznajo. Po njih načelih se sprava med narodi nikoli ne bo dosegla,
V	Istri bodo v kratkem volitve za deželni zbor Kakor vse kaže izvršile se bodo ugodno za slovansko stranko, ker utegnejo dobiti 13 mandatov. Zagrizeni Lahi napadajo duhovščino ne le slovansko, tem več celo laŠko na najostudnejši način, Nakateri morejo zaradi varnosti le s samokresom oboroženi se kam podati, llujâe napetosti si že ne moremo misliti, To je sad vednega obrekovanja in hujskanja zoper duhovski stan.
Kaj je novega po širokem svetu?
Na Grškem se gode javno največji skandali zoper odstopivšega prvega ministra Trikupisa. Bivši ministri ščuvajo ljudi zoper njega.
V	SicIlifI je zopet huda lakota; več ljudi je že lakote pomrlo. Vlada pa nima denarja, da bi pomagala.
Vojska med Kitajci in Japonci se še vedno vrši. Kitajci zgubljajo postojanko za postojanko, pa se le ge nočejo udati in prositi za mir. Kmalu bodo prisiljeni.
Plâe se nam:
Iz Novega mesta. — „Večer prevare", kateri se nam je trikrat podal zaietkom tega meseca, se je dobro obneael y vsacem oziru. G-ospod Briickiier je pokazal nenavadno svojo spretnost kot glumač, nas pa istinito zabaval s avojim izvretnim igranjem. Kar Teijeti nismo mogli svojim očem, ko nam je prosto na mizi spremenit cašo fižola v okusni čaj, ki je bil gospodom prav vâei, ali ko so otrobi dali izvrsten bonbon ; kar strmeli smo videti, kako ameriška papirnica iz treli robcev napravi dvojni trojni papir, ki minute dolgo kot curk biti iz nje. Pa ti ubogi cilinder, v kakej nevarnosti si bil, ko je guspod mesil v tebi testo, pa pripravil nii dau iz tvoje votline venec s prstanom, jestvine^ celo skladovnico skatelj in dr., kako smo se ' jrestrašili, ko te je s prstom prevotlil —• a slednjič losestniku dal vendar celega nazaj brez najmanjše joskodbe. Sklenil je predstavo z japansko kaseto, ki ;e bila vedno prazna, a se napolnila kar suma z naj-)olj različnimi rečmi, kadar koli je to ukazal!
Vsakdo ve, da je bila le „prevara", a čuditi se je, kako more človek tako prevariti nase oči; smelo trdim, in to je dejalo dosti gospodov, da ga ni lahko najti po svetu, ki bi bil v tej reči Briicknerju kos. Ža, da so naši priprosti ljudje zlasti okoličani o tej predstavi le premalo zvedeli.
Opomnim áe, da g. Bruckner za-se ni vzel niti enega, solda, celo pot je plačal sam. Gospod ni in noče biti navaden glumač, marveč on igra edino le za dobre namene — zlasti v podporo katoliškim društvom rokodelskih pomočnikov. Njepv šef, Josip Deiller na Dunaju, edini krščanski fabrikant cerkvene obleke v Avstriji, mu daje v ta namen prav rad čas in sredstva.
Pri tej priliki opozarjamo vnovič v. č. gospode duhovne na firmo Deiller. Ako pri njej naročite za cerkvene potrebe, dobili bodete dobro robo in po nizki ceni. Poskusite, pa se prepričate!
Iz Ribniška doline. — Pri nas gospodari zima, sè svojo sneženo odejo, po svoji stari navadi. Radi tega, ker so slaba pota, ne morejo šolski otroci redno hoditi v šolo. — Na železniční progi možaki in mladeniči i)remetavajo nadležni sneg. Vsled tega si bodo nekateri lepe novce prislužili. No, pa tudi mraza bodo vžili. — Brez dela ni kruha.
V ribniški občini so imeli 6. t. m. gos )ođarski odbori volitve. Volili so si prvomestnike al podžupane. — Tako je v &, podobčini izvoljen dozdajni p. ž. Av. P. Pa ni čudno saj se je mnogo trudil in misijonaril po dolini in morda tudi daroval kakov Uter-ček za to, da se je obdržal še za tri leta na tem častitljivem sedežu.
Da bode imel ta mož za podnožje zopet svoje nasprotnike in njih soseskiuo skrinjico in zaklade, za katero se je toliko bal, da bi je ne bilo treba oddati komu drugemu. — Nekateri se tega moža boje vsled tega, ker je nekako prijazen z liberalno narodno-na-predno stranko ali kali. No zopet bode potiskal sè svojo mogočno roko svoje nasprotnike sosede. — Bog Be jih usmili!
Pomislil naj bi vendar ta mož, da tri leta niso âe večnost, in da se Časi spreminjajo!
Iz Cirknice 3. februvarija. — Proaim blagovolite sprejeti v Vaš cenjeni list sledeče:
Pravyo, ako na sv. Neže dan izhaja solnce na Jasno, da v treh dneh potem rado sneži; ako je pa oblačno, sneži pa Še taisti dan. Danes ima sneg posebno veselje padati; menda zato, ker se mu je prvi umaknil in proetor pripravil. Pa tožiti se ne ame,
zima ima tudi svoj prav in prinese s seboj tudi veselje. V Girknici, kakor se vidi, napreduje se v vsih ozirih: snujejo se društva, obhajajo veselice in plesi, pletejo se opravljanja, obrekovanja, tožbe i t, d. Da se radi tožiirimo, je vzrok, ker imamo sodišče dom» in ako ta ne zadostuje dovolj, se pa Se v Ljubljano lahko kaj pošlje; naj si bode deželnemu sodišču ali pa deželnemu odboru. Pa tajne tožbe so tudi dobre. Ûemn pa vse to pripovedujem; vsaj je že „Narodov" do-
ubezni do ubi, jako
pisnik opisal v It: 14. Úenča nekaj o bližnjega; pa če on sam kaj bližnjega dvomim. Zaletava se v duhovnike, kakor kozel, ker se nobeden vdeležil ni sv. Cirila in Metoda veselice. Odgovor: Dokler se bndejo fantovske pesmi pele, (kakor je iz programa razvidno) in s plesom častila sv. brata, tako dolgo se ne bode nobeden zaveden duhoven vdeležil. G. dopisniku jako dopade na novoustanovljeno katoliško izobrazovalno društvo, ter pripoveduje o živahni agitaciji, da je celo romal blagaj-ničar od vasi do vasi, od hiše do hiše in da mu povsod ni šlo zgladko; morebiti ravno pri njemu ne, znabiti je imel pri njem smolo, ali pa naletel na — kačo. Nevem kaj želi z svojim abotnim dopisom; najbrže mu želi škodovati pri višjih gospodih, ga smešiti pred ljudstvom, ali pa ima namen mu spodkopati zaupanje pri ljudeh, katerega ima gotovo toliko, kakor on, če ne se kaj več. Dh blagajničar nima smole pri agitaciji za pošteno katoliško atvar, se razvidi iz tega, da je k društvu pristopilo že nad lOO udov; med njimi devet ustanovnikov. Vidijo, vidijo se žarki „zavednosti!"
Blagajnik je ua poti tudi nekemu zagrizenemu liberalcu; vwj se je ravno v njegovi hiši govorilo, da ga morajo spraviti iz Cirknice na vsaki način. No, če pojde tudi tukaj gladko, gotovo ni; najbrže bode sneg popred še večkrat zapadnel in skopnel, predno se bode to zgodilo. Zarad pravd pa naj g. dopisnik šteje v prihodnje na prste, da se ne bode vštel; mislim, di ni vse jedno : sedem aH devet, morda pri — njem. Končno moram povedati, da „Narodov" dopisnik nima kovačnice za svoje dopise v Cirknici; do oedaj kuje v „kontrobant;" in ako že ta „Neslan" želi kovaČnico ravno tukaj imeti, sedaj je lepa prihka za to, ker je kovačnica na „Peáčeniku" brez kovača, le preseli naj se in veruje »aj, da nihče njemu in njegovim somišljenikom hrbta nastavil ne bo, ua katerim bi smel vsak drva sekati. Dostavim ša: Da na vsak napad se bode odgovarjalo z resnico, katera te bode jako — pardon, — Janko!	Neduhovnlk.
Domaće yestî.
(f Umrl) je 10. t. m. ob 10. uri zvečer po kratki bolezni Val. Ber var, umirovljeni okrožni zdravnik. Rojen je bil 1. 1826. na Gorenjskem. Štu-diial je v Ljubljani, bil je tudi vojaški zdravnik ter se udeležil vojske na Ogi'skem. L. 1852 pa je izstopil iz vojaške službe in se naselil v Novem meat«, kjer je služboval kot oki-ožni in sodnijski zdravnik. Bil je v vseh krogih spoštovan in priljubljen, zato je bil tudi njegov pogreb kljubu slabemu vremenu veli-kansk. — Naj v miru počival
(Mestna hranilnica v Novem meatu.) V mesecu januvarju je 91 strank vložilo 17.059 gld. 62 kr., 19 strank pa vzdignilo 7.665 gld. 8kr,; torej se je več vložilo 8.394 gld, 46 kr. Skupno stanje vseh vlog po odi-ačunjenju vseh vzdigov je 78.099 gl. 84 kr.
Račuuaki zaključek do zadnjega dne dccembra je objavljen v današnji številki, zatoraj obsega dve poli.
(Predavanje v kmetijski bralnici) v Novem mestu. Ker se zadnjo nedeljo zaradi preslabega vremena ni bilo nadejati zadostne udeležbe, poučilo se bode gospodarje o novili naredbah za zlajaano dobavo živinske soli to nedeljo, dué 17. t. m. Pustno nedeljo ne bo poduka. V nedeljo dné 3. marca pa bode poduk o napravi potrebnih poskušenj za pridelovanje sladkorne pese. Vabimo s tem vse gospodarje, da ae udeležé v obilnem številu teli predavanj. Naj se pri tej priliki oglase tudi vsi tisti gospodarji, kteri želijo delati poskušnje s sladkorno peso, da se jim brezplačno preskrbi potrebno seme.
(Odborová seja km et i j s ke podružnice) v Novem mestu bode v četrtek dné 7. [oarca t, 1. ob 2 popoludne v mestni dvorani. Na dnevnem redu je 1.) razdelitev trt med člane; 2.) razdelitev sadnega drevja med člane; 3.) nasveti za nove nasade v razširjeni trtnici; 4.) naprava zalosre za prodajo živinske soli; 5. nakup strojev za čiščenje deteljnega semena; 6.) slučajnost!.
(Nameravana muzikalno - deklamato-rična akademija za 20. t. m. v korist dijaskenm podpornemu društvu bode radi bolezni g. pevovodje I. Hladnika izostala, pa se priredila začetkom meset^a marca.
(Izvoz prašičev.) Koliko se proda z Dolenjskega i-rasičev na ptuje, kaže resnica, da je do 12. t. m. samo edftn Bavarec dal za kupljene pra.šiče na Dolenjskem 70.000 gld. in vendar jili kupujejo trije.
(Glavni nabor) vršil se bo letos po Dolenjskem naslednje dni: 20, in 21. marca v Višnji gori. — 22. in 23, v Litiji. — 1. aprila v Vel. Laščah. — 3, in 4. aprila v Kibnici. — 5. iu 6. v Kočevji. — 8. v Črnomlju. — 10. v Metliki. — Od 16. do 20. V Novem mestu. — 22, in 23. v Mokronogu. — 24. v Kostanjevici. — 26. in 27. v Krškem. — 29. «priliv v Radečah.
(Pri občinski volitvi) v Ribnici bili so 10. januvarja voljeni: g. Josip Klun iz Ribnice županom; gg. Ivan Lovšin, Ivan Pauser, dr. Teodor Ru-dež in Andrej Podboj iz Ribnice, Janez Zaj iz Groriče vasi in Josip Petek iz Dolenjih Lazov svetovalcem.
(Iz Mokronoga) se poroča: 9, t, m. je bila volitev občinskega odbora za trg Mokronog in okolico. Županom je voljen g. Kai'ol Saselj, posestnik in gostilničar; svetovalcem pa gg. : Majcen Anton, Penca Fr., Povše Janez, Zupančič Fr. in Dolenšek Janez.
(Za živinorejce.) Janez říadnik v Pod-stenku je zopet tri lepe prašiče polnokrvne JorkŠir-plemena prodal. Vsi trije so tehtali 16 centov in 20 funtov stare vage; eden izmed njili je tehtal 6 centov in 10 funtov. — Torej pomisleka je vredno isto pleme!
(O volitvi.) G. nadsvètnik dr. A. Vojska je odstopil od kandidature zaradi bolehnosti. Priporočil je, da naj vsi volilci, ki bo lioteli njemu oddati glas, oddajo ga sedaj g. profesorju Tomo Zupanu, Čigar program priobčujemo na drugem mestu. Program je tak, da sme biti vsak Slovenec ž njim zadovoljen. Torej volilci dolenjskih mest, združite se 25. t. m. pri volitvi ob osebi g. profesorja Zupan a t
(Mohorjeva družba) nam je poslala oklic, katerega priobčujemo v današnjem listu. Vsemu občinstvu kar najtopleje priporočamo to družbo, ki je ponos naroda slovenskega. Opozarjamo še posebej, da
se mora vsakdo, kdor želi biti družbin ud, vpisati vsaj do 5. marca pri poverjeniku doticnega kraja!
(V Dobrepoljab) se je nedavno ustanovila „Reiffeisenova posojilnica".
(Okrajna j) o s o j i 1 n i c a v Krškem) bo imela 3. marca ob 11. uri dopoludne v šolskem poslopju svoj občni zbor, na katerem bodo poročali načelnik in nadzorniki ter se vrlila volitev novega načelstva. Čistega dobička je imela hranilnica 1. 1894. 541 gld. 55 kr.
(G. Visnikar,) ki kandidatuje za državni zbor, je imel v nekaterih dolenjskih mestih volilne shode, na katerih se je pač laliko sam prepričal, da zanj se skoro nobeden ne ogreva. Nekateri ga bodo seveda volili, toda, kar je nezavisnih volilcev, njemu ne bodo oddali gÍHSU. Tisto skromno zaupanje, katero so popřeje imeli nekateri v njega, se je stajalo, ko je glasoval v deželnem zboru za onih 1000 gld., s katerimi naj bi se nemškutarstvu na Kranj.skem zopet pomagalo na noge,
(V kranjskem deželnem zboru) so se pokazale kaj čudne reči. V dveh prav važnih zadevah, v katerih ubogi kmet potrebuje nujne in zdatné pomoči, združili so se slovenski liberalni poslanci z nemškimi zoper poslance katolisko-narodne stranke. Le-ti so hoteli izpremeniti lovski zakon tako, da bi kmetu ugajal, ki naj bi imel več pravice do divjačine, katera m» po vrteh in sadovnjakih dela mnogo škode. A zveza slovenskih liberalcev z nemškimi je to preprečita in stvar tako zabrnila, da bo novi lovski zakon kmetu prav za prav še v večjo škodo, nego doslej! To so res lepi zastopniki in prijatelji kmetskega stanu?! — Enako so se zvezali isti poslanci zoper „Slovenca", ki je priporočal, naj ae notarijat podržavi. Celo kazenski zakon so priklicali na pomoč. Kaj je notarijat, vsak kmet dobro vé. Kdor izpodbija isti predlog „Slovenčev", katerega je že stavil poslanec Peitler v državnem zbora, ta ni prijatelj kmetu, ta dela zoper blagor kmetskega stanu! To je istina, katere ves huronski krik ne ovrže, naj pride s katere koli strani! Zato, kmetje, preudarit« dobro, kake može pošiljate v zbornice, da ne bote sami sebe z volitvijo po obrazu bili!
(Iz deželnega zbora). Poslanec Langer je predlagal, naj se preloži okrajna cesta, ki pelje iz Žužemberga v Trebnje. Sedaj sta dve progi v načrtu. Isti poslanec je poročal o preložitvi ceste s Krke v Zatičino, Poslanec Žitnik je priporočal, da se z novo cesto od Smuka skozi Hinje do Zvirč Suha Krajina tesneje zveze z železnico pri Dobrepoljah. — Poslanec Povse je govoril o varstvu mlinarske obrti na Kranjskem. Mlinarstvo peša, ker se uvaža toliko tuje moke in tujega balkanskep žita. Domači mlinarji pa nimajo sredstev, da bi svoje mlinske stroje priredili po novejših iznajdbah. Treba je preprečiti uvažanja tuje moke. — Poslanec Klun je biča potratnost pri novi deželni bolnišnici, ki bo po nepotrebnem požrla ogromne svote, ko bi se vendar vsa stvar po drugi poti ceneje in bolje dala uravnati. — Poslanec Žitnik se je potegoval za pašniške pravice gorenjskih kmetov, katerim hočejo kapitalisti te prestare pravice vzeti. — Sklenila se je doklada na pivo na deželi po 1 gld. na hektoliter, v Ljubljani pa po 80 kr.
(Gorelo) je 6. t, m. v Loki tik Črnomlja, Gospodarjema Kolbeznu in Štrku sta pogorela skednja, jednemu tudi kašča polna žita, drugemu pa vozovi, ker dotičnik je kolar. Prvi je bil zavarovan za malo svoto. Gorelo je po noči ob 3. uri. Ogenj
etee v
za prvo upravno dobo
od dnd I. maja do dnć ZI dcccmbra 1894. leta.
Jllesíllii lii'iillilllicii. v	mcstll obriistuje vlog-y [in 4% od pi'vciin priliuttiijijga
mcscH, posojiije pa proti obrestovan j u in povračilu dolg'a v Ititnili udpUioilili (anuitotali).
„Mestna hranilnica'^ ťskoniptiije tudi v Novem mestu plačilne, stremi varnim spoznanimi podpisi ])reíilíi'1iljene meiijice in daje posojila pmti zastavi vrednostnih papirjev.
„Mestua h r a n i 1 ni ea^' daje posojila občiniini, ])otcni jiuíiojilnieam in posojilnim društvom, ki so [)o naěelu vnajemuoati in solidarne zaveze ali poroštva vseli udov vsta-uuvljena, in pri katerih velja uerazdeljiva za\eza ali iiurostvo udov tudi proti tretjim oseliam.
ri'iltllli (liicvi so vsak torek in jietek od 10.— itre.
]'o jiošti poslane vioj^'e in plaeila se v^ak dan sprejmejo,
Poročilo.
Pred blizo stirideacťimi leti je novomeški občinski svèt se bavil prvič z ustanovitvijo mestne hranilnice v Novem mestu: predložil je deželni vladi pravila v potrjenje — katera pa je z odlokom z dne 30. avgusta 18.')8 št. HÍ405 — ista v popolnilo oziroma v jiopravek vrnila. S tem je tudi prvo snovanje hranilniee zasjialo.
iJrug-iČ snovala se je „Dolenjska hranilnica" okoli I. 1870. po konsoreiju tukaj, a pogubonosno 1. 1873. je tudi to početje ])okopalo. V casn od 1. 1880. do 1890. je občinski odbor večkrat pretresava! prašauje ustanovitve hranilniee, vendar brez vspeha.
Stoprav dné .'30. deeerabra 1892. 1. je občinski zastop novomeški sklenil soglasno, vstanoviti mestno hranilnico v Nttveni mestu, pod splošnim poroštvom mestne občine in votiral je svoto l(t.(MH> ii;\il. kíít posebno poroštvo za vloge in njihovo, po pravilih določeno obrestovanje ter volil Jig. : Perko, Pa u ser, dr. Poznik, dr. Sehegula in dr. Slano v odsek, ki naj izdela pravila in opravilni red, ter ista predloži občinskemu odboru v odobrenje. Županstvo pa je dobilo nalog, izposlovati pri visokem deželnem
odboru potrjeuje ohcinskih sklepov gledé splošnega iii poaelmtiga poroštva. Visoki deželni odbor jti sklepe občinskega odbora z naredbo dné 26. januvarija 18'Jií. 1. št. GSl potrdil, in dotični odsek izgotovil je pravila ter obeinskemii odboru v posvetovanje predložil.
Občinski odbor je v sejali 9. in 10. niarea 189;i. 1. pravila ijdobril in županstvu naročil, da vse potrebno ukrene, da se l)rž ko mogoče zavod uživi.
Visoko e. kr. ministerstvo za notranje zadeve je % naredbo 4. novembra 1893. 1. st. 18974 ustanovitev brauilniee na podlagi predloženih pravil principijelno dovolilo, ter visoko e. kr. deželno vlado kranjsko pooblastilo, dati konečno dovoljenje, katera je tudi po spolnitvi zahtevaiiib popravkov pravil in jioložeiiju varščine 1IMHH)	v državnih
papirjih z naredbo 27. ťebnivarija lSi)4, 1. Št. 2912 otvoritev zavoda ditvolila, in gospoda C. kr. okrajnega glavarja Otona viteza V^cateneeka imenovala cesarskim komisarjem.
Dné 1. lilií,ja INÍM. 1. je po žui)anu 1^'ranu 1'erko v navzočnosti g. cesarskega komisarja, članov ravnateljstva in upravnega odbora s iirimernimi nag'ovori in ,,Slava"-klÍei na Njegovo Veličanstvo, kot zaščitnika vseli dobrodelnih zavodov, se hraililllicrtr slo-VOSII» olvorilil, ter takoj pričela svoje poslovanje.
Danes po osemmesečnem poslovanju podajamo prvi računski zaključek, iz katerega je sledeči promet razviden:
Vložih) je y;}.') strank.......... 7424;; gld. I);}'/-! kr.
Vzdignilo je 19 „ .......... 7220 „ !)8Vi „
Ostalo je vloženih......... . . (i 7022 gld. .'iH kr.
K tenui pripisale so se kapitalizovane obresti z , . . 802 „ (j9 „
Tako da je ;il. decembra skupiu» stanje vlog , . . i)782.'> gld. 07 kr.
Trošenj za posojilo se je vložilo obilo v tej ilôbi. Večina prošenj se je ugodno rešila iu le nekatere so se radi nedostatne varnosti deloma ali popolnoma odklonile.
Le na ta način je bilo mogoče kljub temn, da je bilo radi vknjižb odstraidti večkrat mnogo ovir — v poslovni dčbi izposoditi na hipoteke 41980 gld.
Ker je občina po pravilih stroške prve ui'avnave zaviída proti svoječasiienni povračilu iz lastnega poravnala, je letos čistega dobička 225 gld. 27 kr.
Glede hipoteČnih posojil omenjamo, da smo uvedli vračila v atiuitetali (letnili odplačilih), kakor imajo vse novejše brauilniee, ker ta načiu je najugodnejši za dolžnika, da ae znebi dolga.
Na podlagi 6% celoletne ali pohdetue anuitete povrne se izposojena glavnica v 36 letih. Pa tudi z višjo anuiteto za krajšo dobo dado se posojila; tc ugoilnosti vendar dozdaj ni niliče porabil, in so toraj vsa posojila izdana na 3i;ietno dobo.
Iz tega prvega računskega zaključka se razvidi, da je bila nstiinovitev zavoda dejanska potreba, da je isti poklican blagonosno delovati v korist lepe naše Dolenjske.
Naloga poklicanih faktorjev mora biti, da skrbč, da se zavod razvija, svoj delokrog širi, in postane izvir blagostanja Novega mesta — Dolenjske.
V to pomozi liog!
Nov» mesto, 30. januvarija 1895.
Ravnateljstvo.
Cesarski komisar: Gospod Ot<) vitez Vcsteiicťk, u. kr. okrajni glavar.
Predsednik :
Upravni odbor;
Gospod Adolf l*ausor, trgovcu in posestnik.
i'odpredsednik : Odborniki :
Or. Kiil'ol (lestriii, c, kr. sodni svètnik. Josil) Kersiniiini, lekarnar in posestnik. Maks Itnnnicr, posestnik. U'ili)ci,j Fajrtiíííi, C. ki-, profesor. Ivaiï Krajoc, tiskar in posestnik, ťnm J'efko, župan, trgovec in posestnik. 1)1'. Albin Pozilik, C. kr. notar in posestnik. IM'. flilkol) 8ťll(íí|íiila, odvetnik in posestnik. Fran,ji» Soirtl, trgovee in posestnik. Otniai* Skali;, c. kr. živinozdravnik. preè. gospod Peter Urli, iirost in žiipnik. „ Anton Vei'tačií3, posestnik.
Predsednik : Podpredsednik : Pisarniški ravnatelj ; l^vnatelji ;
Ravnateljstvo :
Gospod	A(l<tlf Panser.
„	Dr. Jakoli Seliosulu.
,,	Ki-aii 1'orko.
„	Mitk8 Itnmer.
„	li;iniťi,j Fiyrtiíía.
„	Ivan Krajee.
„	(Hniar Sksile.
Pravni konsulcnt:
Gospod Ur. Jukol) Seliegiila, odvetnik.
Prejemki
Denarni
Račun vlog:
VlofÇt!.....
hípotečnih posojil:
liaČiln clnižiiikov .
hjputečtiih obresti:
Plafiaiie obresti založnih obresti:
Plaraiii; <)l)ri;8tî menjic:
Pla^lii dolžnikov. inenjičniti obresti:
IMaiane obresti tekoči.
Plai-ila dolžnikov. .
tekoMh obresti:
Prejete ubreati uradnih troskov:
Povrnjeni uradni ti'uški davkov in pristojbin:
Založene pristojbine .
Rafun	hipotečnih posojil:				
	Posojila...........	41.i)8()			
	Vplaëila dolžnikov.......	;uo	21	41. C (U)	79
))	hipotećnih obresti:				
	Zaostale obresti........			4!)	í)2
)i	zalog:		1		
	/tiloji^e...........			Íi20	
))	menjic :				
	Posojila na nicnjiee.......	2.100			
	Plaella dolžnikov........	400		1.700	
t)	tekoči :				
	Naloženo..........		1")		
	1'lačila dolžnikov........	IS.OHÍl			
			82		
	Pripisane obresti ........	278	!74	HJ.GňS	
jj	zamudnih obresti:				
	Zaostalo zannidne obresti.....		1	1	72
Î)	Inventarja :				
	Inventar...........			200	—
	blagajnice:		1		
	Saldo...........		i	4.90ň	("Í7
		1			
		I		1	
proiiict.
Izdatki
Računjvlog:
Vrnjeni! vloj^e........
„ vložnih obresti:	. .
Plaííiine......... .
„ hipotečnili posojil:
Izplacaiiii posojila......
„ zalog:
ïziilaèanc zaloge.......
„ meniic:
i*()S(jjila na mcnjicc......
„ tekoči :
Naloženo pri raziiili denarnlli zavodili „ uradnih troSkov:
Tradni troski........
„ davkov in pristojbin:
1'lačaue pristojbine......
„ inventarja:
Izdatki za Inventar......
„ blagajnice:
Kaldo..........
Denarni promet:
Prejemki............i).1.982 OIi/î
Izdatki ........... .
7.220 11
41.980 320 2.100 íi8.0fi;í 129 .51 200 4.9()ri
94.982
9773 39
15 08 75
67
01 Va
za ;il. deccnilira 1894.
Passiva
Račun vlog:
Vlou'c
Izplařila.....
Kapitalu pripisane obresti
Za 1, semester . . „ IL „ . . hipotečnili obresti:
Predplaěila. založnih obresti:
Tredplafila....
menjičnih obresti:
Predpliinla.... davkov in pristojbin:
Založene pristojbine .
I^laěane ]n'istoj)line .
izgube in dobička:
Cisti dobiček . . .

74.24;i ;î5V2 7.220 97V2
(;7.022 138
802 (J 9
100
50
51 ^75
G 7.825 ii74 2
29 48
07 4 (J 84 27
75
225 27
(;8.r)05 icG
Debet
Račun izjiiube
Račun vložnifi obresti:
a)	izplačane . , .
b)	kapitalu pripisane
„ uradnih troškov:
Uradni troski . , . 1'ovrnjeni troski . ,
„ bilance:
*
Cisti dobiSck . . .
Franjo Perko s. r.,
[lia. ravnatelj.
Maks Bi'Uiicr s. r.
11
802
39 09
129 08 38 !O5
814
91
225
08
03 27
1.130 138
Novo Mesto dne Igli. Fiijdigii 8. i.
Ih*. Kiirol Gostrin s. r.,
ptidpiedseduik.
Predstojeěe račune pregledali so podpisane
V Novem mestu, Dr. Albin Poziiik s. r.
ill dobička
Credit
Račun hipotečniti obresti:
IVejete ol)resti Zaostale obresti
Pretlplaěaiie obresti . . .
zamudnih ol]resti:
Zaostale zanuidne obresti .
založnili obresti:
1'ťcjete založne obresti . . Predplaěane založne obresti
menjičnih obresti:
Prejete nienjične obresti PrcdplaČaiie mciijične obresti
tekočlii obresti:
l^rejete tekoče obresti . . Pripisane tekoče obresti .
15. januarja 1895. l>r. J. Kdieř;ulii, s. r.
Jiiiiez Knijec s. r.
1.047 49
1.097 374
97 92
19
46
y ■ -2 K4
48 lf9
102 278
27
;io
74
722 1
ii
18
381
73
72
16
73 04
1.130 38
in v redu ter v soglasju s ktijiifaini našli. (Inć 30. janiivarija 1895.
(»timif Hkîilo s. r.

Izkaz
koliko je vsaka posamična knjižica vredna koncem leta 1894 z obrestmi vred.
3Š 1 g . >M	Ho^a i oliroHE.nti vred		UK TS 4/	Hogs Ï ulir('Nl [ii[ ïrcd		£ Ci V m C	ïlcga J, obral mí D'Od B)J. 1 " kr.		Is »H ! ,	Vlu^a z fthrňsl.nii vrt^d		tž'	7, {ibrtíHl ïn^d	I Lilií ■ kr.	's* £ ^ tal B <X> '	ïlflg! z otřes' vřed	l [)ní l ÍT
	giJ.	kr.		glJ.	ki.					: f!)J.	"iir.				;	: Elđ-	
1	70íí	31	57	1023	3!)	iig	201	Í)E)	171	50		231	50	33	284	99	73
2	4i)	93	8	720	14	7	gh	03	2	30	24	2 '	! «2-1	13	5	50	ig 1
ii	23î)	32	9	255	83	8	42	Gil	3	30	24	3	18'.)	91	g	10	03 !
4	107	37	GO	102	33	t)	1170	7g	4	30	24	4	2."il	GG	7	10	03
5	lití	33	1	204	i;g	120	102	33	5	151	50	5	100	IKi	8	13	48-5'
(i	611	(W	2	183	OG	1	312	9K	)i	51	51	7	3	14	i)	20	o(;
7	378	ur>	3	142	G2	2	305		7 ■	20	20	8	2)J1	33	290	50	IG
H	KW		4	8	i)l	3	3	23	8!	' 7	04	9	121	2G	1	220	73
ii	3^(1	7;i	C	9	80	4	50	5);	í)	141	40	240	17	44	2	23	83'5
1(J	K)	21	7	275	40	5	203	33	180	8	14	I	115	33	3	22	785
1	u;	3í)	8	îu2	—	7	2	47-5	1	í 8	14	2	1711	9!)	4	r>og	(!G
1 2	20	4G	71	212	4)i	8	Uîî	7)j	3	38	35	3	85	33	5	35	82
3	20	4g	2	40	i)0	i)	233	8;i	4	coi;	_	4	G))4	—	{•>	33	39
4	20	(g	3	(í1	20	130	101	15	5	; 101	_	5	1(hj	(;<;	7	KX)	,—
f)	10	23	4	2	If.	1	309	GG	g	118	42	t;	407	70	8	20	_ '
G	S)	58	5|	102	—	2	20	38	7	3	03	71	511	33	i)	51	_
7	Î	02	G,	275	81)	3	87g	33	8	60	)W	8	30	20	3))0	il2	G4
H	2	04	7'	202	57	i'	57	95	190	30	30	!)	90	50	1	10	IG i
20	2	04	s	35ÍJ	0)i	5,	50tí	33	1	25	2G	250.	58	19	2	10	IG 1
2	ft	11	9	101	0ÍJ	G	213	5);	2	1835	50'5	1 1	105	77	3	10	IG
3	2	04	80	373	32	7:	101;	75	3	252	50		4	44	4	10	ig
4	^	04	1	28	15	8 1	108	78	4	101	_	3	3!)2	GO	5	50	_
T)	Qft	59		20)!	78	9!	405	33	5	Go	(10	4	151	_		200	_
t;	1023	m	3	214	20	1401	11	22	(í	lOI	_	5	100	GG	7'	80	_
7	40íi	35	4	305	40	Î	213	53	8	5	05	(;	251	G(;	8	450	_
8	409	35	5	5Î	—	y	240	2G	9	10	10	7	1(h)	33	9	100 '	_
9	4-^0	21	li	51	—	3	(ill	43 5	200,	57	225	8	40	og	310	35	____
30	ňO	28	7j	51	—	4	18	18	1 1	57	22-5	y	301	_	1	KiO	
2	toi	25	8	3	i)3	5	1013	33		20	20	20)J	501		2	85	54
3	á8í)	85	it	558	GG	)i	18	18	3	G	30	1	70	Ui	3	11	55
4	102	33	1)0	10	20	7	305	33	4	42	28	2	70	Olí	4	50(J	
5	2ň2	í)9	1	204	„	8	.00	80	ň	G5	G5	3	KX)	33	5	199	50
(i	40	93	s;	57	(i4	150'	105	38	(i	103	02	4	1 lljO	53	G	19í)	50
7	5	11	3	40	80	1	304	—	7	2G3	81	5	200	GG	7	KX)	_
8	2G0	OG	4	574	2G	2	20	2G	8	5	05	1;	1U4	Ki	8	200	
i»	U02	94	5	102	—	3	105	38	i)	3	8i;	7	30	83	í)	20	_
40	391	55	G	481.)	08	4	105	38	210	273	75	8	î 13	04	320	t)	71
1	121g	34	7	448	92	5|	i 105	38	2	250	71	í)	i	62	1	4	71
2	COG	GG	8	20í)	33	G	1 131	25	3	35	23	270	115	80	2	3)	!>4
3	fjOG	21	100	24	GG	7;	7)1	33	4	110	G3	1	Í00	33	3	49	75
4	244	4S	1	1520	49	8	22	20	7	70	47	2	C.	02	4	4Í)	75
5	275	34		305	-	Í)	1014	32	8	35	15	3	100	2G	5	500	_
(!	51	IG	3	101	G)'i	IGO	4	G9'5	y	go	40	4	002	_	(í	3íi	80
7	51	1G	4	757	50	1	81	2g	220	201	33	5'	i 602	_	7	9	95
8	lUH	18	5	101	(i);	2	501;	(íg	1	2	51	G	80	2fi	8	512	50
i)	122	18	G	457	4s	3	t)	li5'5	2	100	02	7	3	55	í)	70	
50	127	54	!)	153	g7	4	233);	3g	3	GO	40	8	2203	33	330	3í)	47
1	54	ot	110	153	('.7	5	435	73	4	20	13	t)	i 50	IG	1	11	83
2	61	13	1	153	07	G	2	42	G	34	95	280	454	51	2	4	
3	101	83	2	153	G7	7	50	55	7	34 2	;)5	1	100	33	3	1000	
4	157	12	3	iok;	()G	8	50(i	_	8		—	2	3	43	4	1225	_
5	454	82	4	10uî	6G	i)	101	ig	t)	C04	—	3	99	73	5	1000	
C		2G	5	305		170	50	GG	230	75	50	1	1				
Skupaj 335 knjižic v vrednosti 67825 gld. 07 kr.
NoTOmaito: OđgOTonti nteilidk JoBlp Benkovič. — Ixdsjatelj, založnik in tiskar J. Krajco,
se ni razaii'il, ker je debelo snega in vetra ni bilo. Kdo je zažgal ni znano.
(Sv. Duh pri Raki). Naše okrajne ceste 80 ailno zapuščene posebno letoa, ko imamo toliko snega, Cesta iz Krškega k Sv. Duhu je vsa zametena, zato promet ustavljen. Ni ga človeka, ki bi sneg razoral ali premeta!. Veje dreves ob cesti visijo od snežene teže potlačene čez cesto tako, da celo pešci ne morejo naprej razven z najveôjim naporom. Naj vendar cestni odbor, v ćegar podroèje ta cesta spada, stori svojo dolžnost in na kakoršenkoli naćin cesto prometi zopet odpre!
(„Zora") se imenuje nov list, katerega so zaceli izdajati katoliški slovenski vseiičiliačniki na Dunaju. Naznanili smo ga že zadnjič. Izhajal bo štirikrat na leto. Prvi zvezek, ki leži pred nami, priča o zdravem, treznem, odločno katoliško-narodnem dubu „Daničarjev", ki list izdajajo. Bog jili utrdi v teh edinopravih načelih ter pomnoži njili krog! „Zori" pa, katero iskreno priporočimo, želimo kar največ čitateljev. Bogi
Kazne vesti.
*	(B o g a t berač.) V Marzelju na Francoskem je policija zaprla nekega berača, pri katerem je našla 400.000 frankov in pa prošnjo na papeža, naj mn podeli kakovo miloščino,
*	(Ladija bodočnosti.) Francozki inžener ïazin hoče oživotvoriti čudno svojo idejo. Izumil
, e namreč lad i jo, ki je povsem različna od dosedanjih. S^jegova ladija je plosnata in plava na velikanskih valjcih, hi ob jednem gonijo ladjo naprej. Bazin je izdelal pet metrov dolg model ter ga poskušal na nekem jezeru blizu Pariza s prav dobrim vspeliom. Zdaj hoče izdelati 25 metrov dolgo in 12 metrov široko ladijo, katere valjci bodo imeli po 8 metrov v presegli. Pozueje pa hoče zgraditi velik 130 metrov dolg parobrod.
Smeànice.
(Hiter odgovor.) Major (vojaku): Znate-li plavati? — Znam, gospod major. — Kje ste se naučili? — V vodi, gospod major,
(Jako modro.) Oče, majhnega picka meni pustite, je prosil sinko v bližnji vasi. Le imej ga! — Sosedov velik picek ga kljuje. Fant« vzame nož, pa mu vrat odreže. Sosednja prihiti: Ti si ga umoril, tí porednež. Jaz vže ne, mati, jaz vže ne, taji fante.
—	Pokaži nož! — Cemu, vsaj sem ga prej obrisal!
V Novo Mesto vračujoča se pisma: V mesecu januvariju: Zevnik, Ohio — Anton Turk, Amerika — Lapajne, Škofja Loka (10 kr.) — Smiljanič, Divača — Košiček, Zagreb — Kovač, Zagreb — Rems, New York — Klemenčič, Fiume — Petrovič, Laibach — Fischer, Wien — Kert, Sarajevo
—	Klemenčič Amerika (20 kr.) — Cimerman Cleveland (rec.) — Sober, Seisenberg — Ježak, Amerika — Kovačič, Skat — Becich, Pueblo — Klein, Stein — Kentoci, Zagi-eb — MirtiČ, Seisenberg — Konda, Amerika (20 kr.) Kostrevc, Amerika — Birch, Amerika
—	SuBtarlič, Amerika.
Listnica uredništva. (3. A. iiiL R. Ojjrostite, <la (ioiiiss ne [iriobSimol Dovtipe veudar-le ni vredno zavraiati, alasti ker duU6nÍ g, dopisnik dru-Stva, kateremu ste načelnik, ni hotel žaliti.
Loterijske áteviike.
Trst 1. februarja	9 47 60 43 2
Gradec 9. „	87 68 29 45 B4
Častiti volilci
v Novem Mestu, Krškem, Kostanjevici, Metliki, Črnomlju. Kočevji. Ribnici in Višnji GoriT
Pretekla sta že skoraj dva meseca, odkar mi je došel z Dolenjskega glag, da bi se pri bližnji državno-zboi-ski volitvi utegnili zediniti ob moji skromni osebi dolenjski spoštovani volilci.
Do danes na strogo nepolitičnem stalu deliyo-čega, me je nenavadno osupnil tak časten poziv sred izmej Vas.
Nekaj časa na to se je v resnici odpovedal svojemu državnozbornemu mandatu Vaš doaedan, t častiti poslanec, in kmalu potem je vis. deželna vlada razpisala volitev.
Mnogo sem mislil to znamovano dôbo: ali naj bi si upal se ua politično ozemlje, ali ne.
Slednjič sem ai odloČil, da sprejmem dižavD3 poslanstvo, ako me Vi — častiti volilci — za to izberete.
Moje odločitve vzrok je pa to ponavljano zatrdi 6 in tli punavljana želja, da bi se morda uprav ob te voiitvi zedinili Kranjski do sedaj nezedi-njeui Slovenci.
Častiti volilci ! moje dosedanje delovanje na nepolitičnem polji Vam je več ali manj znano.
Kot državni poslanec bi se pd v državnem zbora potegoval za verske potrebščine in zlasti za versko šolo; za našenanidne pravice in posebej za razširjeno uporabo slovenskega jezik« v Šoli in v uradu; za socijalno reorganizacijo na krščanski podlagi. Trudil bi se po vsej moči z:i zboljšanje gospodarskih razmer poljedelskega, trgovskega, obrtniškega in delalskega stanui za ugodneje stalo državnih uradnikov. Deloval bi tortj kar najustrajueje za raznovrstne gmotne in duševne potrebe našega meščana, tržana, poljedelca io uradnika. S posebnim ozirom na Vas bi bil za podaljšanje dolen ske železniČue proge skozi Vaše pokrajine proti .ngu. — Največja skrb bi mi bila za vse ouo dobro vseh stanov, ki bi v resnici osrečiti moglo Vas in ves nai ljubljeni slovenski narod,
Sinu iz prostega ljudstva mi je bila vseskozi prilika spoznavati skrbi in potrebe slovenskega poljedelca; v malem mestu na deželi in v stolnem našem mestu ves čas svojega stanovskega poslovanja bivajoć sem pa spoznal vse življenske poti-ebe našega trzana, meščana in uradnika.
Spoštovani volilci! Ce se torej dan volitve, 25. februvarija t. 1, zedinite ob meni obe zadnja leta neljubo razdvojeni stranki slovenskega naroda — počastil ste s tako zedinibo sicer mene; a bolj ste oveselili svoj narod, ki mu je domača needinost sedaj hirajoča bolezen, a mu postane konečno smrt
Na strogo krščanskem, strogo avstrijsko-dinastičnem ter strogo narodnem braniku stojej^ bi kot državni poslanec ostal to, česar sem si prizadeval do sedaj biti vselej in povsod: neupognjen značaj.
V Ljubljani, 9, februvarija 189B.
Profesor Tomo Zupan.
Stev. 4
IPosl-^rî
Ker sem se radi bolehavosti, ki ae je zlasti zadnje dneve pokazala, odpovedal kandidaturi za poslanca dolenjskih mest, sem prej«! od nonozih strani poziv, naj izrazim javno svoje mnenje, koga naj bi mesto mene volili moji volilci za državnega poslanca.
Take prošnje ne morem odbiti, pa tudi ne vsakemu posebej odgovarjati, zato izrečem po časniku, da T sedajnih raznierali ne poznam boljega moža za to častno mesto, kakor je gospod gimnazijski profesor Tomaž Zupan v Ljubljani, predsednik za nas Slovence prevažnega društva sv. Cirila in Metoda. Zasluge, katere si je gospod pridobil v tem društvu, T društvu, ki ima za vzgojo naše slovenske mladine tako velik pomen, v družtvu, pravim, v katerem bi se ne smel pogrešati nobeden zaveden Slovenec, mar-Teč kot za drago svetinjo dati zadnji sold, ki se dá pogrešiti, nas silijo k hvaležnosti, pa nam dajo ob enem polno poroštvo, da volimo z g. profesorjem moža, vrednega naSega zaupanja. Ne pozabimo tudi, da se je poganjal za pravice slovenskega jezika vsigdar v deželnem šolskem svetu, skazoval se pravega prijatelja naše mladine kot profesor in vodja knezoškofovega AlojzijeviàCa v Ljubljani dolgo vrsto let. Obče znano je dalje, da je gospod [irofesor izobražen mož, vrl in neupognjen značaj, vsled česar bode gotovo vselej in povsod vršil svojo dolžnost vestno, ne oziraje se na nobeno stran, na nobene lastne koristi.
VeleČastiti dolenjski volilci, združimo se ter oddajmo svoje glasove složno za gosp profesorja Tomaža Zupana, da nam morda, ako bi se glasovi cepili, ne pride z volišča izvoljeneCj kateri nam ne bi bil po
TO^ji.
V Novem mestu, 8. februvarja 1895.
Andrej Vojska,
doktor prnva, sodni «adsvetnik v p.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu:
G. Marija llerver, 1 gld. ; g. J. Nagode, adtii. 5 gld. ; g. Fr, Jani, župii. 5 gW,; Kraiigo CBiirienli ptinoui 10 pld.; g. Job, Koa, Snpn. 3 g!d. ; g. Iv. .^kerlj 2 gld, guspa OgorûuU 2 gUl.,-g. Grossuiaii za jaii. in i'ebr. 1 gld, ; Neimenovan 50 Îîf. ; g. Ver-toiiË J(js. fiO JiT.; Može Jan,, pek 4 gld, ; A, Pipan, zupn. 3 gUl.; Kranjska liramlnica 60 gld.
Dobrotniki iz Novega mesta in Kandijo za mesec ťeliruvar:
G. <lr. Detela 2 gld. 50 kr.; gospa M, Í3ulia£ 1 gldî g. prof. Fon 1 gld. ; g, »Ir. Paincr 50 kr. ; gospa Mat. (.'liiarnlini 60 kr.; g. dr. J. Vaupotií 1 gld,; g, Jakše 50 kr.; gospa A. Frankovič 1 gld.; gosjia M, Golia 2glil.; gospodič. Fani Pallack 50 kr.; gospa Poljaiiec 1 gld.; gospa Petelin 1 gld.; gospa Berg-maiui 1 gld, ; goepa Poziiik 2 gld. ; gospa Tuček 1 gld, ; gospod Sclimidt, kavamar 50 kr.; g. Fr. Kastelic jnu, 1 gld,; gosjřodie. Erajec 1 g!d. ; g. Mart. Mk lar 1 gld. ; g. I. Loger 2 gld. ; gospa Gestrin 1 gld, 25 kr.; Neimenovana 2 gld.; gospa Marija Pausor 1 gld.; g. J. BenkoviĚ 50 kr.; g. kan, mons. Jerilia 1 gld.; g. kan. Fr. Povse 1 gld.; g. Windisolier 30 kr.; g. J. Zurc 50 kr.; g. F. Piatar za »tiri mesece 1 gld. (JO kr.; g, Jart A. 1 gld,; g. li, Doléiic 50 kr.*)
*) Odslej dalje l)ora ob aiBseeuiîi raíunih n^znanjeval samo BploSiio Bvoto od vseh mesefnili dobrotnikov, ker so sploh veibo eni in isti; le ako blagovoli prîstxjpiti kakov nov dobrotnik, se bode posebej zaznamoval.
Darovali so dalje: Podmžnica kmetijska na Čatežu pri Trebnjem iS mernikov krompirja, 8 mernikov pgenice, 4 mernike ajde, 3 meniike fižola. (Lepo prosim, naj mi slavna podružnica ne bodo nevoljna, ker zadnjii „Dol. Novioe" niso objavile teh plemenitih darov; jaz sem z zahvalo vred poslal tiskarni, pa se je nekam agubilo). Terezija Marolt a TrSke gore pri Křikem fižola, obrovta in jabolk; g, Onstin in Novega mesta 10 kil riža în 40 kil gralia.
Bog povrni blagim dobrotnikom!
rir Inn. MArînbn
Zft milo snčntje in mnogobrojno ndeležitev pri pogrebu mojega iskren oljub I j enega sina
Hubert« Reiniger-ja,
učenca 11. eimn. razreda,
izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, «o-sebno pa g. ginm. ravnatelju, in p, t. gg, profesorjem, Tsim spo.itovanim dijakom, osobito prvu- in dmgoĚolcem za podarjena krasna venca in vsim drugim udeleži tel j eni pogreba najtoplejšo zahvalo.
Toplice, dnĚ 4. februvarija 1895. (42)	Anton Reiniger.
lla/glîiH.
Okrajna bolnišna blagajna v Novem mestu daje, vsled sklepa pri redni seji z dné 12. februvarija 1895, 8 tem vsem gospodom delodajalcem in delavceas Čla-Q0II1 na znanje, da se bode vršil blagajniški
V nedeljo dné 3. marca 1895 ob 10. uri dopoldne v mestni dvorani (na rotovžu) v Novem mestu
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Porogilo tajnika,
3.	Poro&ilo blagajnika.
4.	Volitev načelnistva, nadzorništva in razsodišča. Okrajna bolnišna blagajna v Novem mestu,
dné 13. februvarija 1895,
S. Siadovlč pl. Sladoevlč,
(37-1)	naielnik.

najboljšega jorkširskega plemena, odlikevanega na zadnji prašičji razstavi v Novem mestu
ima na prodaj	(41—1)
deželna kmetijska šala na Grmu.
v Podhosti, obiiina in fara Toplice, je lepa hiša ob cesti, v dobrem stanu, z enim oralom vrta pri bišl. radi izseljevanja posestnika v Ameriko pod dobrimi pogoji na prodaj. — Ve6 se izyé pri g, Reiniger-ju v Toplicah pri Novem mestu.	(3i—i)
I
z dobrimi spričevali, zanesljiv, trezen, dober voznik, čedne postave in ne premlad, se takoj sprejme v grajščino Pleterje pri Št. Jerneji v službo. Dotični prositelj se mora osebno predstaviti.	(32)
iV" Prodajalnica ^p
z vso opravo, ležeča v sredi velike vasi blizo farne cerkve, pripravna za vsako kupčijo, daje pod jako ngodnimi pogoji t»koj v najem Katarina Rajer v Vel.
Rrnanionh
Zahvala,
Slavna kmetijska podružnica na Čatežu pri Trebnjem je poslala zafietkom meseca januva-rija 13 mernikov krompirja, 8 mernikov pšenice, 4 mernike ajde in 3 mernike ážola. Podpisani izreka e tem za velikodušni dar slavni podružnici najtoplejšo zalivalo.
V Novem mestu, 1. febr, 1896.
_Dr. Jos. Marinko.
Prošnja.
Podpisana „kmetijska podružnica v Št. Jerneju" prosi gostilničarje in druge, kteri se pečajo s prodajo ali s pretakanjem kisle vode ali piva v steklenicah itd., naj blagovolijo zamaike od steklenic shranjevati, in jili potem najkasneje do 31, aprila podružničnemu blagajniku, g. Franc Novoselcu v Št. Jerne] nefrankovano doposlati. — Zamaški rabili se bodo pri požlaliLnjevanju trt, in se bodo mej člane podražnice in mej ubožneje vinogradnike razdelili.
Naj tedaj blagi dobrotniki si ta mali trud prizadenejo, ker mnogo bodo koristili. Tudi majhne množine se hvaležno sprejinó.
Velesp »štovanjem
Odbor kmetijske podružnice v Št. Jerneji.
Na V., dné 1. januvarja 1895.
Spoštovani gospod!
Obupaval sem že, kako bodem přeživil sebe in četvero svojih otročičev, ker ni bilo od nikoder zaslužka. Tu mi je previdnost božja poslala Vas, da ste mi naklonili dela, pri katerem sem zaslužil toliko, da sem v minolem letu sebe in svoje ne le pošteno přeživil, temveč, da sem si celň nekaj desetakov prihranil za boljše čase. Dolžnost me veže, da se Vam za to o novem letu prav prisrčno zahvalim ter Vam voŠČim obilo sreče z nebes,
Z najodličnejaim spoštovanjem udani (as—1)	P. K.
Kdor hoče prevzeti delo, o katerem govori pisec gorenjega pisma, znati mora dobro pisati slovensko. — Vprašanja in ponudbe pošiljajo naj se pod naslovom: !• F, T. poste restante v Ljubljani,
V Gradacu pri Metliki je v lepem kraju na treh cestah v Semič, Črnomelj in Metliko
kovacnica ua dva ognja
z vsem orodjem v najem za oddati. Natančneje se izvé pri posestnici Marjeti Pirnat v Gradacu. (36^1)
Na prodaj je hiSa v Kandiji,
čisto novo zidana, na glavni cesti, za obrt primerna, 5 minut od mesta. Nahaja se obokana klet, hlev, dve sobi, kuhinja, jedilna shramba, z drugimi potrebnimi prostori se takoj proda. — Cena se izvé pri lastniku __žtl 58. v Kandiji._(35—i)
~ (33-1)
in sicer 30.000 reznikov najboljše vrste riparije, 30.000 enoletnih ukoreninjenih trt riparije, 4000 na ameriške korenine zeleno pocepljenih đomaiih dobro dozorelih in skropljenih trt ima na prodaj Martin Colanfi, posestnik na Slinovcah pošta Kostanjevica. Dolenjsko.
IILOJEIJ BIJEC,
urar v Novem Mestu na Velikem trgu
nriporofa slavnemu obiiiietru ter iwsubno jireu, duhov S5Í11Í svojo bogato zalogo iiajrnauumtnejili zlatih, srebrnih BI nlkBlnatih žepnih ur, stenskih ur z nihalom (Peiîilelulireti) iii ur budllnlc (Weakernlireu), verižic in drugili v to slriik« spadiijučih stvari. Cenik žepnim uram: iř KajCnejše iiikelnate lire s kljnéetïi oil (il(l. 3.20 do 6,— „ remoutoir-ure mkdiiate „ „ 430 „ 5,50 „ erebeme ure s ključem „ „ 3.ft0 „ 8.50 „ srebrne renioutuir-uro „ „ B.26 „ ».60 n iBte z dvojnim oklepam „ „ 8,20 , 14,50 B zlate are za dame , „ „ 13,— „ 25. n zlate Tire za gospodo „ „ 20,— „ 90.— Amenkauake budilke pu glđ. 2.20, fine garantirane po ^ gld. 2.80, Popravila izvrSujein vestu«, toíno in po prav nizki ceni ter z gariuicijo, — Stare žepno ia stenske nre ae lahko zamenjajo za nove proti primernem« doplaSilu. Postna naročila 8e točno izvrSujejo.

----------
líče se učenec,
15 do ifi let star, in kateri im» veselje do kovaške obrti. — Ponudbe sprejema	(ta-s)
Fran Petrič, kovač, Nluhaber, pošta Novo Mesto.
Oves „Willkomm"
Ta izvrstna vrsta težkega ovsa obrodi v vsaki zemlji prav dobro in se je pokazala kot najzg^odnejša in najrodovitejsa ; ima visoko in prav dobro knnilno slamo in ne poleže. Ker se mora ta oves jako redko posejati, zadostuje 50% za en joh, Kazpošilja se z yrečičo vred 25 kg za 5 gld,, 50 kg za 9 gld. 50 kr., 100 18 fïld. Vreíice, ki imajo ^kg pošiljajo se poštnine prosto na vsako postno postajo za 1 gl. 70 kr.
Oskrbništvo grajščine Goliče pri Konjicah na Štajerskem.	(4o—i)
Steinfeidska piYOïarna bratov Ueiiiingiiaus, Gradec
/alopi lúvíi v IJublJiiiu-âiâlil
(33-1)	priporoma
uležano, marčno in eksportno piïo
v sodcekili in st,ekleniciik (pivo v steklenicah je pasterizovaná.)

Kot untoiDiMtlIg ca bob<jvo kavo ito jjriporoAa pg nlrnvi^iLiJi ^irisLutn, otrokiMi it) bolnilíúmi
íUjoltiiaDc^Jto, attino cárava lu ob iiajusĐtiJto piflntti» k bvtKrvf kwl jat
W bcrlnu ta voje b itscnoD
#
__________E
Se dobi povsod: 'k Kile za 25 kr.«
éïiiaii J iiiáíiítiiT''!- »«fflioiwííi t^í ' i 'ais iSO''Jt i-ïj 'i tíiíf5Sř^ííSiiSiS«í®SÍ®SS55»5
Aiitoii Štalcer, Réta (Finine)f^
pnporoĚa p. H - g. trgovcem i posestnikom svojo
S vteQms
taška, dalmatinsko íd istersko (črno in bela), kakor tuđi južno sadje: pomaranče, limone, smokve (fi^e), datelje, mandeljne, laško in dalmatinsko olje itd, Ima v zalogi víiako-vrstne iiioxemne in domače proizvode. (Jenike razpošilja ti» zalitevjinje zastoni. P. n. gospodom trgovcem se priporoča kot komisijoner in špediter za robo, katero iz Reke potrebujejo. Sprejema in odpravlja naroČila na vse strani toČno in ceno. (10-3)
je v Jesenicah ob Savi ravno tik Save, katera j^spo-sobna za krčmo in trgovino z lesom, kojega se dovaža na plavili; hiša je zidana, z dvemi obokanimi pivnicami spitdaj, ter z opeko krita; poleg vrt za po-vrtnine itd. Cena 800 gld. — izplačilo po pogojih. Natančneje se îzvé pri lastniku
Jožcfti hiiliii-u
(^'^—'■i)	_v Bregaui, po,šla Jesenice oii Savi.
S- Posestvo 21
po 50 gld. hektoliter, se dobi pri Fran Prijatelju v Tržišči, pošta Mokronog.
obsegajoče 30 oralov, in sicer 10 oralov vinogradov, 10 oralov njiv in travnikov in 10 oralov gozda s hišo in potrebni/ni hišnimi poslopji (tundns instructus) se takoj proda ali pa tudi v najem odda.
Pismena vpi'Rsanja naj se poáljejo na pošto v Krško z znam!:-, i^od naslovom:	('3—3)
„Posestvo, 1895. Poste restante. Krško".
•'nUT u yř-^ ^rmjij yi^ j nju u yf^ t wu^' u
Josip Lorber-jeva
varoazaželezoilioie, in tana za
T Žalec-u (Sachsenfeid) na Štajerskem,
îi
vliva iz železa in kovin vsaktsre zmesi, vse predmete za zage, mline in druge potrebe; napravlja cele transmisije po najnovejših sistemih itd. — Posebno pa priporoča svoje
travniške brauo,
katere do sedaj v praktični rabljivosti in nizki ceni (mala brana stane samo 26 gld., velika pa 32 gld.), še noben izdelek te vrste ni prekosil.	(166—lo)
f^—e/TMb^—fo
l*<>rt reoliiiin peroštvinii za (lohi'0 l>la!?«
l>irii)oi>oi;ii iio(l[)l„aiii 'fw
zlate, sreberne m nikelnaste kakor tudi raznovrstne stenske ure, veliko izbero zlatih in srebernili dragocenosti, zlate in sreberne verižice in poroi^ne prstane po najnižji ceni.
Gustav Forgac,
zktftT v N()vera mestu.
Popravila se iivrSujeJo dobro in oené. Star zlat In irebern denar kupuje ae po najvišji ceni.