Ameriška Domovina

rromiss

AM6RICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN llANGUAGG ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
0	SLOVENIAN
bervmg Cnicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapons, rionua, Liy, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 8, 1979

Župan Kucinkh in 6, Voinovich sla začela kampanje
CLEVELAND, O. — Že v torek zvečer je postalo jasno, da bo volivna borba med županom Dennisom J. Kucini-chem in podguvernerjem Georgeem V. Voinovichem ne ie huda, ampak polna medsebojnih napadov, V primarnih volitvah je Kucinich namreč dobil 36,515 glasov, Voinovich pa 47,743. Župan Kucinich je Voinovicha označil kot uradnega kandidata velikih bank in drugih posebnih interesov. Obenem je Kucinich napovedal svojo zmago v glavnih volitvah, ki bodo 6. novembra.
Po mnenju opazovalcev političnih razmer v Clevelandu pa bo Kucinichu zelo težko doseči ponovno zmago in s tem novo, dveletno mandatno dobo v mestni hiši. Kljub temu, da je Voinovich član republikanske stranke, menijo, da bo večina tistih Cleve-landčanov, ki so v torek volili za Russa ali za Buttsa, volila za Voinovicha.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel v sredo, je Kucinich rekel, da se smatra za člana demokratske stranke. Ostro je napadel Voinovicha zaradi izjave, ki jo je dal Voinovich nekemu novinarju oktobra lani. V tej izjavi, ki jo župan sicer ni citiral v celoti, je Voinovich skušal pojasniti, zakaj je postal član republikanske stranke. Ko mu je bilo 21 let, je rekel, se mu je zdelo, da republikanska stranka najbolj vneto zagovarja ideale kapitalizma in trdega dela. Demokrati pa naj bi bili bližji socializmu. Takšno izjavo, je trdil Kucinich, spo-nainja na taktiko pok. sena-i torja McCarthyja.
! Voinovich je odgovoril, da ! Kucinich ni uporabil celotno j besedilo te izjave in je tako , spremenil njen pomen. Zelo zanimivo se mu pa zdi, je na-1 daljeval Voinovich, da sedaj kar naenkrat hoče biti župan i Kucinich priznan kot redni član d e m o k ratske stranke, i “Ne poznam niti enega demokratskega državnega uslužbenca, ki ga ne bi Kucinich l napadel. Če je tako velik demokrat, zakaj ga ni podprla Prav tista demokratska stranka, ki jo hoče sedaj objemati,” je dodal Voinovich.
Nekatere vodilne osebe v clevelandski d e m o k r a tski stranki so v sredo in četrtek odklonili poziv Kucinicha, naj §a podprejo v prihodnjih volitvah. Nekaj jih bo odkrito Podprlo Voinovicha, nekaj pa lih bo vzelo nevtralno stališče.
^ Oglašajte v Ameriški Romovim! S tem boste Pomagali sebi in svojemu s,ovenskemu listu!
VREME
-Pretežno sončno danes z ^a.i višjo temperaturo okoli 59 danes, nato pooblačitev. 1 dtri b0 pretežno oblačno z °v 70% možnosti dežja. Naj-^išja temperatura bo okoli
Novi grobovi
Joseph G. Fakult
Na svojem domu, 18611 Kildeer Avenue, Cleveland, Ohio, je umrl po dolgi bolezni 78 let stari Joseph G. Fakult, rojen v Podturnu, v Sloveniji; od koder je prišel v ZDA leta 1902, mož Rose, roj. Su-panick (letos sta praznovala 50-letnico poroke), oče Josepha, Jamesa, VVilliama, Johna A., Mary Hentemann (Fenn-ville, Mich.) in Joanne (Mrs. Thomas) Peters (Fountain Valley, Kal.), 36-krat stari oče, 3-krat prastari .oče, sin Josepha in Karoline, roj. Augustine (oba pok.), brat Mary Hrvatin, Johna A. (odvetnik v Euclidu) in pok. Helen Mersek in Franka, zaposlen do svoje upokojitve pri Cuyahoga County Engineer’s Office. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 9., v cerkev sv. Štefana na 532 Lloyd Road ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem, odru bo danes zvečer od 7. do 9. in jutri popoldne od 3. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Eli C. Fox
Preteklo soboto je umrl Eli G. Fox, mož Laura A., roj. Pograis, sin pok. Charlesa in Anne Fox, oče Mrs. Jay (Leanne) Schwind (Willo-wick) in Mrs. Ken (Bonnie) Dolšak, 6-krat stari oče, brat Ste vena, Williama, Helen Shea, Dorothy Debevec, Ed-warda, Charlesa in Richarda. Pogreb bo jutri, v torek, iz Brickmanovega pogrebnega zavoda, 219001 Euclid Ave., v cerkev sv. Štefana na 532 Lloyd Road ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Družina priporoča v pokojnikov spomin darove za Cancer Society.
Stanley Sito
Na svojem domu, 1238 E. 74 St., kjer je živel zadnjih 22 let, je umrl 87 let stari Stanley Sito, vdovec po leta 1955 umrli ženi Josephine, roj. Sirochinski, oče Florence * V
Witlicki (Jefferson, Ohio), brat Walter) a in Josepha (Pierpont, Ohio), rojen v Clevelandu, veteran druge svetovne vojne, do svoje upokojitve leta 1974 zaposlen pri mestu Clevelanda. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda danes zjutraj, v cerkev sv. Frančiška, ob 10. nato na Kalvarijo.
Izbrali so novega predsednika Angole
LIZBONA, Port. — Minister za planiranje angolske vlade Jose Eduardo dos Santos je bil izbran za novega predsednika Angole. Prejšnji predsednik te afriške države, Agostinho Neto je umrl pred dvemi tedni. Dos Santos ima 37 let in je bil znan kot eden najožjih sodelavcev Neta. Izvolili so ga člani centralnega komiteja stranke MPLA. Ta markistično usmerjena stranka je edino zakonito politično telo v državi.
Pred smrtjo je Neto začel navezovati gospodarske in e-konomske stike z nekaterimi državami na Zahodu. Čeprav je še vedno ostalo v Angoli kakih 20,000 kubanskih vojakov in več tisoč sovjetskih in vzhodno-evropskih str okov-n jako v, je vodil Neto neuvrščeno politiko. Očitno ni hotel, da bi Angola, ki je bila prej last Portugalske, postalo sovjetska ali kubanska kolonija. Dos Santosa smatrajo v Lizboni kot človeka, ki bo ostal zvest smernicam Neto-ve politike. Kot kaže, ga je sam Neto izbral za svojega naslednika v slučaju, da se ne bi vrnil živ iz Moskve.
Kljub temu, da je Angola ena najbolj bogatih nahajališč surovin na afriški, celini, je pretijo globoke gospodarske in politične težave. Več krajev države je zajelo uporniško gibanje, ki ga vsa prizadevanja kubanskih vojaških enot ne morejo popolnoma zatreti.
Povečan vpliv Kube na otoku Grenade
WASHINGTON, D.C. — Na Karibskem morju je več malih otokov-držav. Kljub naravni lepoti se morajo te države boriti s sličnimi gospodarskimi in političnimi težavami. Razen turizma, ki zaposluje neznaten del prebivalstva, in to za izredno nizko plačo, ni veliko delovnih mest. Obenem je večina teh otokov tako gosto naseljena, da ni dovolj rodovitne zemlje za preživljanje prebivalstva. Nezaposlenost in revščina pa služita revolucionarjem vseh vrst.
Vzhodnokaribski otok Grenada je tipičen primer takega razvoja dogodkov. Grenada je nekoč bila angleška kolonija. Marca letos je prišlo do državnega udara, ki ga je vodil Maurice Bishop. Takoj po prevzemu oblasti je Bishop navezal stike s Kubo in skupina 50 do 60 kubanskih vojaških strokovnjakov se je pojavila na otoku skupno s pošiljko kubanskega vojaškega orožja. Bishop je s pomočjo Kubancev u s t a n ovil 3000-člansko Ljudsko revolucionarno vojsko.
Carterjeva vlada in državno tajništvo za zunanje zadeve sta zaskrbljeni nad tem najnovejšim dokazom, kako lahko Kuba povzroča težave za ZDA v tem občutljivem koncu Karibskega morja.
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. KONČAL OBISK V ZDA IN ODPOTOVAL V VATIKAN
U.A.W. In Ford sla sklenili pogodbo
DETROIT, Mich. — Pozno v četrtek zvečer sta Unija avtomobilske ga delavstva (UAW) in vodstvo Ford Motor Corp. sklenili triletno delovno pogodbo. Po njeni vsebini je ta pogodba zelo slična tisti, ki sta jo dosegli UAW in General Motors pretekli mesec. GMC delavci so že potrdili pogodbo in isto pričakujejo od Fordovih delavcev. Sedaj sta za UAW na vrsti še Chrysler Corp. in American Motors.
WASHINGTON, D.C. — Sinoči je papež Janez Pavel II. končal svoj 9-dnevni obisk v ZDA in na Irskem in se srečno vrnil v Vatikan. Na letališču v Rimu so ga pričakovali ministrski predsednik italijanske vlade Cossiga, druge ugledne osebnosti italijanske družbe ter več kardinalov in škofov. Polet v Rim je trajal kakih 8 ur.
Povsod po Irski in v ZDA so Janeza Pavla II. pričakale velike množice katoličanov in nekatoličanov. Skoraj brez izjeme so ga ljudje sprejeli z ljubeznijo in razumevanjem. Uspeh tega edinstvenega obiska je bil nadvse sijajen tako za papeža kot za ljudi, ki so ga videli.
V	petek je Janez Pavel II. imel več javnih nastopov v Chicagu in je ob štirih popoldne daroval sv.' mašo na prostem v Grant Parku. Zbralo se je neverjetno število nad 1,500,000 ljudi. V soboto in v nedeljo se je papež zadržal v glavnem mestu Washington, D.C. Predsednik Jimmy Carter ga je povabil v Belo hišo v soboto. Janez Pavel II. in Carter sta se zelo toplo pozdravila in potem govorila zbranim gostom. Oba sta poudarila pomembnost prizadevanj, da bi našli pot do miru na celem svetu. in da bi bilo konec vseh vojn. Bela hiša je povabila na ta sprejem več kot 4,000 uglednih gostov.
V	nedeljo zjutraj je papež obiskal Narodno svetišče v Washingtonu,. kjer je zopet daroval sv. mašo. Pred vhodom v svetišče se je zbralo več študentov in študentkinj. Mnogi med njimi so čakali vso noč v upanju, da bi jim uspelo videti papeža. Janez Pavel II. jih ni razočaral,
Kristjani in kultura na Tržaškem
TRST, It. — Duhovnik je bil v slovenski zgodovini ne samo posvečena oseba in o-znanjevalec evangelija, temveč hkrati vedno tudi nosilec kulturne prebuje in omike. Da se je danes, v domovini to spremenilo, je zasluga novih razmer in razvoja, predvsem neke oblike državnosti, ki je pripomogla k temu, da imamo Slovenci svoje narodne kulturne ustanove, kot so u-niverza, akademija, opera, gledališče itd. Dokler vsega tega ni bilo, so bili duhovniki glavni nosilci kulture in znanosti in marsikdaj tudi e-dini izobraženci. Morali so početi stvari, ki so v prvi vrsti naloge laikov.
V domovini so se posebno po zadnji vojni razmere povsem spremenile in so duhovniki le še redko tudi delavci na področjih, ki pripadajo laikom, v zamejstvu (ali v zdomstvu) pa je drugače. Tu mora duhovnik še vedno poprijeti za delo in dajati pobude, tako na prosvetnem kot na socialnem področju.
Delo na verskem in kultur-
nem področju je marsikdaj prepleteno in tesno povezano. Velikokrat eno pospešuje drugo. Zato je včasih dober duhovnik prav tako dober prosvetni delavec ali vsaj pobudnik. To delo je dragocena služba narodu. Slovenski duhovnik v zamejstvu in zdomstvu je povezan s kulturno-prosvetno dejavnostjo, kot so pevski zbori, kulturni večeri, glasbeni ansambli in podobno.
Tudi na Tržaškem so bili duhovniki nekoč glavni stebri kulturnega dela kristjanov. Danes je zaradi pomanjkanja duhovnikov in zaradi pešanja tistih, ki so ostali, nekoliko drugače. Še bolj kot prej so morali stopiti v c-spredje, poprijeti za delo in prevzeti odgovornosti kristjani laiki.
Na Tržaškem krščanska tradicija v kulturi ni bila bogata. L i b e r a 1 n o-socialistični Trst že kot okolje katoličanom ni bil nikoli naklonjen, Slovenski živelj, ki je prihajal v Trst, se je navadno izgubljal versko in narodno. Le močni značaji so vzdržali.
Nekatere ustanove so na začetku tega stoletja skušale tem izgubam odpomoči. Tako ima izredno velike zasluge na tem področju Marijina družba v ulici Risorta, ki še danes obstaja. Ta ustanova, o kateri je pred leti izšla zanimiva brošura, je bila izrečno verska, a se je ukvarjala tudi s socialnim delom. Članice so hodile na tržaško železniško 'postajo, tam sprejemale slovenska dekleta, ki so prihajala iz osrednje Slovenije iskat delo, in jih vodile v svoj “dom”. Koliko deklet so s to pomočjo rešile, da se niso izgubile in pogubile v širnem italijanskem mestu, ve samo Bog. \
O pravem kulturnem razcvetu kristjanov na Tržaškem lahko govorimo šele po zadnji vojni. Pomagali so mu izobraženci, ki so po vojni prišli v Trst in se tu ustavili.
Čepav versko življenje na Tržaškem ni tako globinsko zasidrano in doživeto kot v matični Sloveniji ali pa tudi na Goriškem, v Beneški Sloveniji ali na Koroškem (vzroki za to so številni in jih tu-
kaj ne bi razčlenjali; spomnimo le na razčlembo pisatelja Alojza Rebule na lanskem škofijskemu zborovanju v Trstu) je kulturno delovanje v okviru društev in domov, kjer se zbirajo kristjani, dokaj živahno in organizirano.
Tudi mladina — čeprav na Tržaškem družine nimajo veliko otrok — predstavlja v teh društvih in domovih zelo važno komponento. Marsikje sloni delovanje prav na mladih, predvsem v nekaterih ljudsko - prosvetnih dejavnostih, kot so glasbeni ansambli in glasbene šole, otroški zbori in podobno. Tudi organizacija slovenskih skavtov in skavtinj zbira veliko mladih, ki redno izdajajo svoje glasilo Jambor. Skavte omenjamo v tem pregledu zato, ker se njih delo ne omejuje samo na letovanja in taborjenja, temveč zajema mladino skozi vse leto. Zbirajo se na rednih sestankih po župnijah v mestu in okolici. Orga-mzacija šteje več sto čla-’ nov. (Dalje)
Marij Maver
Papež Janez Pavel II.
ampak se je ustavil in se pozdravil z njimi. Na ta način je zopet pokazal svoje izredno zanimanje za mladino. Včeraj popoldne je papež daroval svojo šesto in zadnjo sv. mašo na prostem, tokrat na tkzv. Mallu v sredini Wa-shingtona. Novinarji so ocenili, da se je zbralo okoli 175,000 ljudi. V pridigi je bil Janez Pavel II. dokaj kritičen do načina ameriškega življenja. Kritiziral je povprečnega Amerikanca zaradi popuščanja samemu sebi. Med obiskom je pa večkrat hvalil vrline, ki jih pokažejo Ame-rikanci in pomoč, ki so jo ZDA poslale bolj revnim ljudem in državam po svetu.
Ob 8.45 zvečer je helikopter pripeljal papeža do vojaškega letališča Andrews. Pred odhodom je Janez Pavel II. obljubil, da bo zopet obiskal Ameriko.
Na Tajskem rešuje veliko življenj ilasii znana orna bmn
KOK SUNG, Taj. — “Brez črne borze bi bili že zdavnaj mrtvi,” je rekel novinarju neki Kambodžan, ki je pravkar prekoračil mejo med Kambodžo in Tajsko. Več tisoč Kambodžanov namreč prekorači to mejo dnevno z neuradnim dovoljenjem tajske vlade. Zvečer se pa vrnejo nazaj v Kambodžo.
Ti ljudje So večinoma privrženci uporniškega gibanja, ki ga vodi Pol Pot. Ta krvo-lok in njegova vlada stp bila strmoglavljena potom vietnamske zasedbe Kambodže.
Kambodžani v tem zahodnem delu države nimajo druge možnosti nakupovati hrano in razne potrebščine kakor na Tajskem. Tajska vlada, ki noče sprejemati več beguncev iz Kambodže, je le pristala na to, da Kambodžani lahko prekoračijo mejo in nakupujejo pod pogojem, da se zopet vrnejo domov. Ta rešitev pomaga ne samo tajski vladi, ampak tudi Kambodžanom in seveda, tajskim trgovcem, ki so se kmalu znašli in ki se znatno obogatijo ob tem trgovanju s kambodžanskimi nesrečneži.
Po mnenju tajskih in drugih tujih obveščevalnih krogov, upor v Kambodži še ved-. na traja. Menijo, da ima Vietnam 200,000 vojakov nameščenih po Kambodži z name nom, da bi strli upor. Očitno jim to ni uspelo. Tajska via-
| Iz Clevelanda ,
! in okolice
\
Lep koncert—
Prteklo soboto zvečer so “Fantje na vasi” navdušili občinstvo v polni dvorani Slovenskega narodnega dona St. Clair Avenue s svojim drugim letnim koncertom. K izrednemu uspehu čestitamo zboru in njegovemu pevovodju Janezu Sršenu!
Sv. maša—
Opat Bonaventura Bandi O.S.B. bo daroval sv. mašo v cerkvi sv. Vida v sredo, 10. oktobra, ob 7h zvečer. Do svoje upokojitve je bil p. Bandi provincial opatije sv. Križa v Canon City, Colo. Prijatelji in farani so lepo vabljeni, da se sv. maše udeleže.
Spominski dar—
Naša zvesta naročnica ga. Mary Stražišar je darovala Ameriški Domovini $10 v spomin nepozabnega moža Josepha. Najlepša hvala!
Raznašalca iščemo—
Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca za list za St. Clair Ave., E. 70 St, E. 73 St. in E. 75 St.
Oglasite se v upravi AD na 6117 St. Clair Ave. ali pa kličite tel. 431-0628.
-----o-----
Juanita M. Kreps bo tudi zapustila Carterjevo vlado
WASHINGTON, D.C. — Mrs. Juanita M. Kreps, dosedanja tajnica za trgovino v Carterjevi vladi, je sporočila, da bo do konca tega meseca zapustila vlado in se vrnila v privatno življenje. Vzrok za ostavko naj bi bilo zdravstveno stanje njenega moža Clifforda, in ne kakšen spor s predsednikom Carterjem.
Dne 29. junija letos je namreč 58 let stari Clifford A. Kreps skušal napraviti samomor. Zdravniki so mu sicer rešili življenje, do popolnega okrevanja pa ni prišlo.
Kdo bo naslednik J. Krep-sove v vladi, zaenkrat ni znano. Zaradi sedanje krize dolarja in splošnih gospodarskih težav, ki pretijo ZDA, so dobro poučeni krogi v Washingtonu mnenja, da bo predsednik imenoval osebo, ki bo uživala popolno zaupanje vodilnih ameriških industrialcev in bankirjev.
Vlada v Nikaragvi zahteva izročitev Anastasia Somoze
MANAGUA, Nik. — Nova revolucionarna nikaragvaška vlada bo zahtevala izročitev bivšega samodržca Anastasia Somoze, ki so ga pred dvemi meseci strmoglavili potom krvave državljanske vojne. Somoza, ki je najprej odpotoval v ZDA, živi sedaj v Paragvaju, kjer je vodnik države njegov osebni prijatelj gen. Alfredo Stroessner.
Vlada v Nikaragvi hoče So-mozo soditi zaradi zločinov, ki jih naj bi zagrešil, ko je bil vladar države. Tuji opazovalci pa dvomijo, da bo do izročitve kdaj prišlo.
da je tudi sporočila, da je že kakih 25 teh vietnamskih vojakov pobegnilo v Tajsko in zaprosilo za politični azil.
F'" AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 8; 1979
Ameriška Domovina
V 'VI I l/K- V V— »I« * \t I
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks
in July
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10- per year—Canada and Foreign: $15 a year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 112 Monday, Oct. 8, 1979
Beseda iz naroda...
Ljubelj - kraj nesrečnega spomina
TORONTO, Ont. — Bilo je prve dni maja leta 1945. Slovenska zemlja se je začela prebujati k novemu življenju, vsa je bila v zelenju in cvetju. Zato nam je bilo slovo od., slovenske zemlje še toliko težje. Stal sem pred tunelom na Ljubelju in opazoval številne begunce, ki so v preplahu bežali skozi tunel na avstrijsko stran. Bile so družine z otroki, zlasti pa vojaki: Nemci, Ukrajinci, Srbi, Hrvati. Naj večjo pozornost so vzbujali slovenski domobranci: skoraj sami mladi, v krasnih vojaških uniformah, pogumno vzravnani, ko še niso nič slutili, da bodo kmalu vrnjeni v Slovenijo v zakol. Dekleta so jim mahala z robčki in jih navdušeno pozdravljala. Zamislil sem se: cvet slovenskega naroda, kaj bo z, njimi? Čez nekaj tednov za tem so Angleži vse te može in fante vrnili nazaj v Slovenijo in so bili z malo izjemami vsi pobiti brez kakega sodnega postopka. Tedaj je večina beguncev govorila: Dokler bo v Sloveniji vladal krvavi komunistični režim, se ne bomo več vrnili v Slovenijo, tudi na obisk ne. In premnogi od njih to še danes držijo. To je duhovno plemstvo naših beguncev, ki se čutijo vzvišene nad komunističnim režimom in se jim zdi pod čast, da bi hodili na obisk v Slovenijo, dokler v njej vlada komunistični režim.
Jaz ne spadam med to duhovno plemstvo. Že bežal sem iz Slovenije ne toliko, da se rešim pred njimi v svobodo, ampak da bi kot misij o-. nar mogel oditi na Kitajsko. In res sem ta cilj dosegel ter preživel kot misijonar 5 let na Kitajskem. Ko me je tudi kitajski komunistični režim pregnal kot tujca s Kitajske, se mi je odprla pot v Združene države in nato v Kanado. Tako sem že 27 let dušni pastir za Slovence v Torontu in njega okolici. V tem času sem bil že štirikrat na obisku v Sloveniji, trikrat službeno kot predstojnik slovenskih misijonarjev v Kanadi in enkrat zasebno, ko mi je umrla mati. Daši so prenekateri, ki so 'prišli na obisk, doživeli razne nevšečnosti, bili klicani na notranjo upravo, nekatere so cele zaprli, so mene pustili pri miru in mi niso delali nobenih težav.
Zato sem bil še toliko bolj razočaran, kar sem doživel letos 11. sept. na Ljubelju. Vizo sem dobil od generalne
ga konzula v Torontu za šest mesecev in da lahko hodim ven in noter. Šel sem najprej na materin grob v Spittalu ter obiskal še nekatere prijatelje na Koroškem, med njimi kiparja Goršeta, ki mi je razkazal svojo galerijo. Dne 11. septembra me je hotel moj prijatelj s svojim avtorn odpeljati v Slovenijo. Na Ljubelju sva imela najprej običajen pregled in je kazalo,, da bo vse v redu; sva bila že na slovenski strani. Tedaj se je pa začelo. Vzeli so nama potni list in začeli telefonirati na razne strani, nama pa ukazali, naj greva na drugo stran ceste. Čez eno uro so prinesli mojemu prijatelju potni list in mu rekli, da lahko gre naprej; meni pa veleli: “Vi ste v Ljubljani nezaželeni in se morate vrniti nazaj.” Ves postopek je bil tako nehuman, tako prostaški, da , ne bi verjel, ak'o ga ne bi bil , sam doživel. Kitajski komu-. nisti so me izgnali na veliko , lepši, bolj človeški način, ko so me spremljali do Hong Konga in me tam izročili Angležem. Prišel sem na mejo legalno kot kanadski držav-_ Ijan z legalno jugoslovansko vizo, pa ti kar na lepem vzamejo potni list in napišejo nad legalno vizo: Uničeno — annule. In če bi slučajno moj prijatelj moral iti službeno naprej v Slovenijo, bi bil o-\ stal na cesti s kovčki brez :i prevoznega sredstva. Pa bi t tudi to nehumanost in pro-staštvo razumel, ko bi bil politično kak sumljiv tip, ki ro-. vari proti jugoslovanski dr-i žavi, a vse, kar so mogli o ; meni odkriti, je to, da mi je menda jugoslovanski konzul 'j v Torontu dal vizo, ne da bi bil prej vprašal v Ljubljano,
1 če sem zaželen. Tako sem postal žrtev konzula,* da sem sc i v moči njegove vize podal na pot in ko sem se moral po drugi poti vrniti nazaj V Toronto, sem na račun komunističnih diktatorjev v Sloveniji utrpel tudi denarno škodo - v znesku $641.00.
Ta primer je pokazal, kako je jugoslovanska država še vedno tipično policijska država, v kateri mednarodni zakoni nič ne pomenijo, in da njihovi konzuli po drugih državah ne pomenijo dosti. Če je generalni konzul v Torontu delal nepostavno in mi dal vizo, katere ne bi smel, ne bi smeli zato mene kaznovati. Jaz sem ga za vizo le prosil, ne pa kakorkoli vplival nanj, naj mi jo da na nepostaven,.
način. Avstrijci in koroški Slovenci so se silno čudili, ko sem jim vso zadevo razložil. Jugoslovanski konzulat v Celovcu se je tudi klaverno izkazal. Napovedal sem se prejšnji dan. Sprejela me je u-radnica-Slovenka in povedala, da ni ne konzula ne vicekonzula doma, vedela je pa že za moj primer ter mi svetovala, da naj pri njih znova začnem delati za vizo in bodo skušali ugotoviti, zakaj sem v Ljubljani nezaželen in če se jih bo dalo prepričati, da nisem nič nevaren, bodo svojo prepoved umaknili. Vprašal sem jo, koliko časa bo treba čakati, pa mi je rekla, da morda do dva tedna. Obenem mi je sama zatrdila, da sem žrtev torontskega konzula, ker mi je dal vizo, ne da bi preje vprašal, če sem v Ljubljani zaželen. A ker sem čutil, da je zadeva precej negotova in ker sem imel vozni listek za nazaj najkasneje 27. septembra, sem ponovno posredovanje j u g oslovanskega . konzulata odklonil.
Doživel pa sem, kako pri jugoslovanskih oblasteh kanadsko ali ameriško državljanstvo malo pomeni, če si se rodil pod nesrečno zvezdo komunistične Jugoslavije/ Ob razgovoru v Torontu so mi painetni ljudje svetovali, naj bi ta primer javil kanadskim oblastem. Nekateri so mi celo svetovali, naj. bi naj el kanadskega advokata in konzula tožil zaradi izgube denarja. A ker vem, da je konzul dobro hotel in je sedaj že tudi prestavljen, to ni na mestu. Glavni krivec je v domovini in slovenski špioni v Torontu. Njihove policijske in nečloveške metode je treba obsoditi. In kanadske ter ameriške oblasti bi morale na jugoslovanskih kozulatih in pri jugoslovanskih oblasteh protestirati, naj upoštevajo človečanske pravice kanadskih in ameriških državljanov. Kajti moj primer ni osamljen. Koliko Slovencev, ko so bili doma na obisku, so že klicali na notranjo upravo in jih tam zasliševali, kot da imajo nad njimi še vedno vse pravice. Potem naše ljudi silijo k špionaži. Meni sta prišla povedat že dva župljana, ko sta se vrnila iz Slovenije, kako so ju na notranji upravi silili, naj me špionirata in jim o meni vse poročata, a ta dva sta odklonila. Koliko jih pa špionsko službo sprejme, zlasti še, ko jim ponudijo kake usluge ali denar.
Kar smo Slovenci v Kanadi zgradili, pa naj bodo hiše, dvorane, cerkve in ostale kulturne, gospodarske in verske ustanove, smo vse z lastnimi močmi in z lastnimi denarnimi sredstvi dosegli. Rodna gruda in Izseljeniški koledar sta pred leti celo pisala, da za nas ni bodočnosti v Kanadi in so nas črnili celo pred kanadskimi oblastmi.
In še danes zamolčujejo vse, kar so v Kanadi naredili protikomunistični Slovenci. Misijonar, ki je delal 27 let za Slovence v Torontu, jim u-stanovil dve slovenski šoli, pomagal zgraditi dve cerkvi in dvorani in je bil pripravljen pomagati vsakemu Slovencu, ki se je k njemu zatekel za pomoč, ne glede na njegovo politično prepričanje, je za vse to delo v Ljubljani nezaželen, medtem ko tujci, zlasti Nemci, neprestano prihajajo kot zaželeni v Slovenijo, dasi so nam za časa druge svetovne vojne zlasti Nemci toliko hudega naredili. Dne 11. septembra, ko sem čakal eno uro na Ljubelju odgovora, da sem v Ljubljani nezaželen, se je zvrstilo na poti v Slovenijo na desetine Nemcev.
Pa naj po vsem tem še mislimo, da prihajajo k nam v Kanado z dobrimi nameni? Nekateri od kuturnikov pač, ne pa tisti, ki vse te nastope organizirajo. Vzemimo le silvestrovanje, ki so ga začeli v Torontu organizirati zadnja leta. Tako kulturo, kot je prinesejo takrat, zmoremo mi sami. In ne le to: s tem silvestrovanjem finančno škodijo našim' slovenskim organizacijam.
Bog daj, da bi prišel čas, ko se bomo res lahko prijateljsko povezovali z brati in sestrami v Sloveniji, da bomo iskreno zaželeni, kadar mi pridemo tja in prav tako oni, ko pridejo k nam. A da bo do tega moglo priti, se bodo morale slovenske oblasti odpovedati policijskim, špionskim metodam in sprejeti osnovna načela demokracije in človečanskih . pravic. A- prav ta' primer, ki sem ga II. septembra doživel na . Ljubelju, priča, kako daleč so še slovenske o-blasti od tega. Če so upale mene kot dokaj vidnega verskega, predstavnika slovenske skupnosti v Torontu zavrniti kljub vizi kot nezaželenega; naj vedo, da bo tudi slovenska skupnost V Torontu vedno bolj čuječa in da bodo oni, ki prihajajo k nam na zunaj v ovčjih Oblačilih, pa so znotraj grabežljivi volkovi, vedno manj zaželeni.
Janez Kopač CM
Vabišo
EUCLID, O. — Fara sv. Kristine, 840 E. 222 St. v Epc-lidu, Ohio, bo praznovala zakrament sv. maziljenja za bolnike s posebno sv. mašo v nedeljo, 14. oktobra 1979, ob 2:30 p.m.
Vabimo vse, ki so bolni in ostareli, da prejmejo ta sv. zakrament, kateri se bo delil med mašo v slovenskem in angleškem jeziku. Če je potrebno, je zakrament sv. spovedi potreben pred zakramentom sv. maziljenja.
Zelo važno je, da vemc predčasno in pravočasno, kdo in koliko katoličanov bo prejelo ta sv. zakrament. Zato prosimo, pokličite čim preje faro sv. Kristine, tel.: 261-1410. Povejte ime in naslov osebe, katera želi prejeti ta zakrament sv. maziljenja.
Duhovniki Sv. Kristine ---------o------
Lep uspeh Kresa
CLEVELAND, O. — Ne le v Clevelandu, ampak tudi po drugih večjih naselbinah slovi folklorna skupina Kres, ki letos obhaja 25-letnico svojega obstoja. Proslavila jo je 22. septembra z nastopom v Slov. narodnem domu na Sr. Clair ju, ki je pritegnil izreden obisk od blizu in daleč.
Vsakdo je ob vstopu prejel lično izdelan spored, delo gdč. Kati Likozar, ki na naslovni strani z risbicami pove namen Kresa: z nastopi ohranjati narodno zavest, tako med svojimi člani kakor med gledalci. To je prav gotovo .i veliko poslanstvo.
Na notranji strani sporeda pa je obiskovalcu naštetih 15 točk napovedalo lep užitek. Z navdušenim ploskanjem je občinstvo pozdravilo nastopajoče, ko so se ob poskočnih melodijah predstavili z začetno točko v pozdrav in dobrodošlico. Kulisa, ki je tvorila ozadje odra —• slovenska vasica med grički in polji je tvorila z nastopajočimi nepozabno sliko in pričarala vtis. da se vse to godi 'v domačem kraju.
Brezhibno so se vrstile točke in žele navdušen aplavz. Zdi- se, da je še posebno vžgala točka, ki so jo izvajala
dekleta z avbami in vencem na pesem: Rožic ne bom trgala ... V počasnejših gibih so lažje pokazala občutje in fineso, vendar jih vse ploskanje ni pripravilo, da bi točko ponovila.
Nepozabni so tudi belokranjski, prekmurski in koroški plesi, ki so jih izvajali v krajevnih narodnih nošah in s tem zelo povečali kulturno vrednost svoje prireditve.
Kako lahko se iz poskočne polke in živobarvnih krilc prilagode dostojanstvenemu koraku, so pokazali plesalci z valčkom v krasnih, plesu primernih oblekah.
Pri vsaki prireditvi žanjejo posebno navdušenje naj-mlajši, tudi pri Kresu je bilo tako, ko so se štirje pari o-trok privrteli na oder in prav tako. dovršeno kot odrasli, izvedli svoj ples.
Pred zaključkom sporeda je ing. Jože Likozar v prijetnih besedah na kratko podal zgodovino Kresa, poudaril njegovo pomembnost in o-gromno delo in požrtvovalnost članov in še bolj vaditeljic skozi dobo 25 let, nakar je povzel besedo sedanji predsednik Kresa g. France Zalar, ki se je tudi zahvalil vsem bivšim in sedanjim članom, kakor tudi vsem bivšim in sedanjim vaditeljicam in jim za trud in v priznanje vsaki poklonil slovenski šopek, ki so jih izročali naj mlajši v narodnih nošah. Šopek je prejela tudi ga. Rozalija Zupančič, ki je sešila skoraj vse narodne noše in druge obleke za nastope, in pa g. Dušan Mar-šič, kot vodja orkestra Veseli Slovenci, na katerega glasbo so se vršili vsi Kresovi nastopi. Veselo je presenetil predsednika in, člane Kresa pevovodja moškega pevskega zbora Fantje na vasi, g. Janez Sršen, ko jim je v znak vzajemnosti za 25-letnico poklonil lepo' plaketo.
Še zadnja točka: venček pesmi in plesov, krasen pogled na vse pisane narodne noše in nasmejane obraze mladine “tam gori za našo vasjo” in kulturni del prireditve je bil zaključen. Letošnji nastop je sestavila ga. Bernarda Ovsenik, vadili in vodili pa sta ga gdč. Erika Kurbus in ga. Metka Zalar. Tako nastopajoči kakor voditeljice so to pot res prekosili sami sebe in bili z lepim uspehom poplačani za trud, ki so ga vložili v priprave za nastop.
Dvorana je bila za to priliko posebno lepo okrašena. Balkon je bil rezerviran za tiste obiskovalce, ki so prišli le na nastop, parter pa za one, ki so tudi večerjali. Na vsaki okrogli mizi so modra oljna lučica z venčkom in modre servijete s Kresovim mono-gramom napravile zares slovesen vtis. Ob tako praznično pripravljenih mizah je okusna in hitro razdeljena večerja še boljše teknila.
Folklorna skupina Ki'es je s proslavo svoje 25-letnice pokazala, kaj zmore, tako z nastopom kakor tudi z organizacijo celega večera. Naj jim ne usahne volja in pripravljenost za nadaljnje delo, pri katerem naj jim bo letošnji zavidljiv uspeh v zagon in moralno, oporo.
Čestitke k srebrnemu jubileju in hvala za Vaš trud, dragi Kresovci, ki 'je nudil občinstvu tako lep večer!
Marija Mauser
IVERI
Beseda je žebelj, na katerega obesimo misel.
—H. W. Beecher
*
. .Sanje imamo zato, ker brez njih ne bi mogli prenesti resnice.
—Remarque
Na pragu obletnic f
CLEVELAND, O. — Pri- ! hodnje leto bo poteklo 35 let J od majskih dogodkov 1. 1945, ko se je zgodovina našega naroda tako usodno presukala. Ko smo takrat zapuščali domovino, se tega seveda nismo zavedali. Skrb za golo življenje nam je zastirala pogled in razumevanje vsega tistega, kar se je dogajalo z narodom, ali kar ga je čakalo v prihodnosti.
Danes, če prisluhnemo glasovom in polemikam iz domovine, vidimo, da je bila naša osebna žrtev v resnici malenkostna, če jo primerjamo z ranami, zadanimi naši narodni duši; strupu, ki se je začel razlivati po njej in ki je v eni generaciji pahnil ves naš rod v slepi materializem, politično in kulturno apatijo, v brezglavo tavanje preko obzorja zgodovine, V papagajsko ponavljanje obrabljenih parol in partijskih fraz.
Če smo se namreč v čem razlikovali od netilcev revolucije, potem je to bilo v dejstvu-, da so naše ideje, načrti in upanja izhajali iz slovenske tradicije, ki je krščanska in demokratična, ne pa iz neke tuje ideologije, ki je samo druga plat iste medalje / totalitarizma. Toda čas nas je odmaknil domovini in le iz daljave lahko opazujemo boj, ki ga bije naš človek za dokončno’ zmago slovenskega izročila nad tujo učenostjo.
Njim, ki bijejo ta boj, danes ne moremo dosti pomagati; onim, ki so bili predstra-ža tega spopada in so morda pri tem utrpeli telesne ali duševne poškodbe, pa lahko Družabni večeri, ki jih iz leta v leto prireja TABOR DSPB, so gotovo ena taka o-blika pomoči, ki jo vsakdo izmed nas premore z enostavno udeležbo. Potrebe pa se s časom ne nižajo, temveč naraščajo!
Še drugega jubileja se bomo spomnili v letu, ki je na obzorju •—■ stoletnica rojstva generala Rupnika. Prav v luči razvoja v domovini, pa iz presoje dokumentov, ki zdaj prihajajo na dan, vidimo, da je bil to v resnici človek, ki se v usodni uri svojega naroda ni obotavljal in je reševal, kar se je reševati dalo, tam, kjer je to bilo potrebno. Oblastniki v domovini so mu vzeli življenje in čast, mi mu moramo zagotoviti trajen in hvaležen spomin!
O vsem tem bomo lahko govorili na našem letošnjem jesenskem srečanju, v soboto, 20. oktobra, v Narodnem domu na Holmes Avenue. Iskreno vas vabimo, da se nam pridružite in veseli bomo, če boste prišli!
Krajevni odbor
TABOR DSPB
—-—o--------
Martinovanje
CLEVELAND, O. — Štajer-,ski klub -vabi vse svoje člane, članice in njihove družine na svoje martinovanje 3. novembra v dvorani sv. Vida ob 7. uri zvečer. Vabi tudi vse rojake in prijatelje kluba iz Kanade in New Yorka, kateri so nas lansko leto obiskali in se pridružili naši zabavi. Seveda tudi naši rojaki in prijatelji tukaj so vabljeni.
I g,r a j o '“Veseli Slovenci”, kateri so dobro znani med vsemi našimi rojaki. Kjer oni igrajo, tudi plesati vsi znajo.
Vidimo se v Clevelandu na martinovanju Štajerskega kluba. Vsi vabljeni, vsi dobrodošli!
Za odbor:
S. T., tajnica
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Zaradi opravičljivih vzrokov mi' ni bilo mogoče prisostvovati svečani proslavi Baragovega dne v Clevelandu, zato sem radovedno čakal na poročilo v A.D. o uspehu prireditve. Vsak, ki je kdaj sodeloval pri pripravah večjih prireditev, ve, da je delo naporno in odgovorno. Rado se zgodi, da se pri tem kaj zgreši, pa tudi pozabi. Dopisnik “Sladkih in žaltavih drobtinic” J. P. (tako se podpiše) v A.D. z dne 7. septembra, lepo opisuje potek slavja, ko med drugim takole pove: “Vse — eno za drugim se je lepo spajalo skupaj, le eno se mi je močno zaletelo: nihče od številnih inteligentov se- ni • ojunačil (ali ponižal), da bi nekaj stavkov spregovoril po ‘naše’ v jeziku našega svetniškega kandidata F. Barage.” Med drugim nadaljuje: “Le čemu se vabi naš narod skupaj, čemu slovenske narodne noše, čemu šopek nagelj ev, rožen-kravta in rožmarina, če se gremo samo po “amerikan-sko”. — Jaz iz svojega gledanja bi rekel še: Čemu potem silimo našo mladino v slovenske (sobotne) šole in jim celo očitamo, češ, vendar naj vas ne bo sram govoriti slovem sko! — kar se tolikokrat sliši in bere, Na proslavi je bilo gotovo več kot 80% slovenskih ljudi in več kot 50% takih, ki znajo angleško 50:50. Dopisnik Drobtinic se ne jezi
brez potrebe ...
*
“Neprecenljiv zaklad nam je “Ameriška Domovina”. Tako piše prijatelj Maks Simončič iz Stocktona, Kal., v A.D. 10. sept. “Z nami potuje in posluša težkoče, katere nastajajo iz dneva v dan. Boj ob-: stoja, mi smo mu kos. Težko ‘ si je misliti slovensko družino, da ne bi na njeni mizi ležala Ameriška Domovina.”. O če bi bilo res tako, kakor piše in želi Max in jaz in še kdo. Ameriška Domovina bi potem bila izven nevarnosti za obstoj. V naše domove bi prihajala redno po petkrat m ne samo po trikrat na teden. “Oj, zavednost slovenska,
kam si šla, oj, kje si?”
*
Obiski: Iz Vogerč pri Pliberku na Koroškem je prišel v Ameriko na obisk k številnim prijateljem župnik g-Vinko Zaletel. Zadržal se j c predvsem v Clevelandu, kjer je prisostvoval slovesnosti Baragovega dne. Tam je imet tudi predavanje v barvastih slikah o Poljski — domovini sedanjega papeža Janeza Pavla II. Letos slavi Poljska tudi 900-letnico mučeniške smrti sv. Stanislava, ki ga je pred oltarjem umoril kralj Boleslav, ki je potem kot “mutec osojski” delal pokoro do smrti v Osojskem gradu na Koroškem.
G. Vinko je poleg drugih krajev obiskal tudi nekatere družine v Waukeganu, kakor Kepiceve, Oberstarjeve h1 druge. Od tam so ga Ober-starjevi pripeljali tudi k nah1 v Milwaukee, kjer mu je bb za “šoferja” njegov dober pr1' jatelj dr. Jože Gole. Prenočeval in maševal je pri očetih frančiškanih na Greenfieldu ter obiskal družine Rozine-Modic in Cimermančič. “S°' fer” ga je zapeljal tudi v Tih' glav park, kjer je srečal nekaj drugih Slovencev teI" slikal kapelico.
Pri Yakosu sta bila na obi' bku'in svatbi iz Rochester]a' N.Y., g. Bine in njegova |pr^ jazna ženka ga. Milka Bizon' Obiskala sta tudi Park in sre čala tam svoje prijatelje.
(Dalje na 3. strani)
/
ALOJZIJ BREZNIK:
f	' t
Študiral sem
v mariborskem bogoslovju
,'jt	XXVII.	“sem,” "nisem,”; po tej spo-
Prišli so v cerkev, molili. vedi je sledilo skupno kesa-
pred raznimi ikonami, prižgali precej sveč, se nekajkrat globoko priklonili in se pogosto pokrižali, in so odšli iz cerkve. Ne spominjam se, da bi slišal ljudsko petje ali kakšne skupne molitve. Ne spominjam se, da bi ljudje prejeli obhajilo ob navadnih nedeljah in da bi sploh bila možnost za obhajilo. Zdelo se mi je, da ni bilo nobene povezanosti med ljudmi v cerkvi in duhovniki v bogatih mašnih oblačilih pri oltarju pred ikonostasom. Kako je bilo na podel eželskih župnijah, ne vem, ker s podeželjem nismo imeli stikov.	**
Vsaj javno nas niso zapo-, stavljali zaradi našega slovenstva in verske pripadnosti. Možnost celibatskega življenja se je večini nekatoli-ških oficirjev zdela nemogoča in so nas oficirji, posebno še podoficirji včasih skušali razdražiti s kakšnimi šaljivimi domislicami; da papež ni bil oženjen, sp še sprejeli; da bi pa papež -ne imel niti intimnih dvorjanih,, jim ni šlo v glavo. Nismo jih. niti skušali prepričati, da je celibat možen, ker bi itak ne 'vefjeii. Smeh, ki je izražal naše' pomilovanje nad njihovo neved-nostjo, je še bil najboljše o-rožje. Nekajkrat smo prišli v stik s pravoslavnimi bogoslovci iz Like in tudi oni niso verjeli v možnost celibata.
Vojaški zakon je urejal versko udejstvovanje vojakov. Ako se je vojak izjavil, da je ali katoličan ali pravoslavec ali mohamedanec, se je moral podvreči zunanjim predpisom svoje vere. Imel je pravico, udeležiti se bogoslužja v svoji cerkvi ali džamiji, ako je to zahteval in je vera bila od države priznana. Npr, mohamedanci so dobivali hrano brez svinjske masti ali mesa; posebno muslimanski šip-tarji (Albanci v Srbiji) so bili zelo natančni v tem pogledu; ko je kuhar nekega večera pred bolnico v Kraševcu pomočil med razdeljevanjem hrane zajemalko iz ‘nemuslimanskega” kotla v “muslimanski” kotel, so ga šiptarji dejansko napadli; na srečo je bil navzoč podnarednik, da je vpostavil mir; a tiha napetost in nezaupljivost sta trajali nekaj dni. Vezal jih je tudi ramazan (30-dnevni post čez dan). Pri verskem delu velikih proslav (npr. slava puka, sv. Sava, praznik ujedi-njenja) na vežbališču ali kakem drugem večjem polju v sklopu vojašnice je poleg katoliškega in pravoslavnega vojaškega kaplana ali kakšnega višjega predstavnika (npr. škofa) bil navzoč tudi kaludžera, da je zmolil mohamedanske molitve. Ker je Srbija bila pretežno pravoslav-na dežela, je seveda nedeljsko bogoslužje za pravoslav-ne vojake bilo najbolj ureje-no. Navadno je to bogoslužje bilo v kakšni večji dvorani v vojašnici; ako so šli v cerkev izven vojašnice, so šli kot skupina pod vodstvom svojih oficirjev in podoficirjev. Se-veda jih je vezal 40-danski Post (manj hrane); vojake in tudi podoficirje, ako so jedli v podoficirski obednici (men-zt)- Ta post je povzročal preboj nevolje med podoficirji. Ravno tako tudi dolžnost spo-t'Odi in obhajila pred Veliko nočjo; popoldne so v sprevodu šli v bližnjo pravoslavno oerkev za spoved (prota je ral precej dolgo listo grehov m Vojak je na tihem odločal:
nje in potem je vsak dobil listič kot dokaz, da se je spovedal; prihodnje jutro je bilo obhajilo v isti cerkvi; vsak vojak je moral pred obhajilom izročiti spovedni listič in je potem prejel obhajilo pod obema podobama (naj »omenim, da so pravoslavni duhovniki zavidali katoličane zaradi obhajila pod eno podobo, ker da je prihranjalo na času). Ali so imeli katoliški vojaki skupno velikonočno spoved in obhajilo pod nadzorstvom oficirjev, se ne spominjam. Ko opisujem to pestrost, se spominjam oficirja, ki nam je razlagal, kako bi on organiziral svojo vero, ki da bi vse zadovoljevala: število praznikov iz pravoslavne Cerkve, ki je tedaj imela veliko praznikov; predpisi o postu iz katoliške Cerkve, ker so bili veliko milejši od tozadevnih pravoslavnih in mohamedanskih predpisov; predpisi 6 številu žen v zakonu pa iz moha-medanizma, ki je dovoljeval mnogoženstvo. Dnevni red je onemogočal, da bi bogoslovci, ki so že bili duhovniki, maševali med tednom. Ob nedeljah' smo v Kragujevcu šli k maši ob nedeljah v bolj malo katoliško cerkev v mestu (župnik je bil neki Istrijanec, starejši in še kar prijazen). Navadno je samo eden od bo-goslovcev-imašnikov maševal, ker tedaj koncelebracija ni bila dovoljena; ostali smo prejeli obhajilo. V Kragujevcu smo se seveda kmalu seznanili s katoliškim vojaškim kuratom Ronkom (duhovnik ljubljanske škofije). Bolj poredko smo se srečali na njegovem domu; živel je v najeti hiši; kdo mu je kuhal, se ne spominjam. Razmerje je bilo bolj hladno in uradno dal nam je čutiti, da je on bil vojni kurat, mi pa samo vojaki. Pa ker se je približeval Božič, je Ronko hotel, da pojemo pri božični slavi na dvorišču vojašnice. Dosegel je, da smo imeli dovolj časa za pevske vaje za to proslavo, katere se je udeležil tudi slovenski general Rupnik, ki je u ž i v al veliko spoštovanje, vsaj uradno, v vojaških krogih, ne kot slovenski general, ampak kot jugoslovanski general; že njegova hoja je izražala ponos, samozavest in dostojanstvo.
AH smo kdaj lahko zapustili vojašnico? Smo lahko, pa samo s pisanim dovoljenjem (“dozvolo”); navadno ob nedeljah popoldne, med obedom in večerjo; po nekaj mesecih pa od 11. ure dopoldne do 8. zvečer. Razložilo se nam je tudi, da so gostilne in pivnice bile razdeljene v tri razrede; prostori, ki so bili prepovedani vsemu vojaštvu; prostori, v katere so smeli iti samo podoficirji; in prostori, ki so bili rezervirani za oficirje. Mi džaki smo lahko šli v gostilne in pivnice drugega in tretjega razreda; da smo lahko zahajali tudi v gostilne, ki so bile rezervirane samo za oficirje, je pri podoficirjih zbujalo zavist in nevoljo, ker so ravno te restavracije, hoteli in kafane imele dovolj prostora za plesanje in tudi orkestre (velikokrat skupine ciganov). Kino dvorane so bile različne od kino dvoran v Sloveniji. Kino predstave so bile navadno v velikih kavarnah; Ljudje so sedeli ob majhnih mizah, pili kavo, čašo, piva, vino, liker, se hladili s sladoledom, se sladkali s
^ RBnmis&K paj&mira, ~ October g; ims
LIGA SLOVENSKIH AMERIKANCEV, INC.
Peti letni simpozij
. NEW YORK UNIVERSITY ;	LOEB STUDENT CENTER
566 LaGuardia Place 17. novembra 1979
P R O GRAM
(tentativen)
Dopoldne:
Dr. Jože Velikonja, Slovensko časopisje v Ameriki Zdenka Mihelich, Jezik in izrazoslovje dopisnikov Prosvete Rudolph Susel, Oh prevzemu uredništva Ameriške Domovine Ivan Dolenc, Slovenska kulturna publicistika in slovenski rojaki v Ameriki
Popoldne:
Otvoritev umetniške razstave: Bled v podobah
dr. Huga Velkerja (vodi Simon Kregar)
Pater Fortunat Zorman OFM, Katoliška cerkev in ohranjanje slovenstva v Ameriki
Bernard Lavrisha, Pomen Koroškega tečaja za utrditev moje slovenske zavesti
Mirko Javornik, Srečanja v Evropi, 1979
Simpozij vodi dr. John Nielsen Organizacija simpozija: Ludvik Burgar
Peti letni simpozij Lige slovenskih Amerikancev se bo vršil 17. novembra 1979 v Loeb Student Center, New York University. Loeb Student Center je na Washington Square v New Yorku.
Registracija za simpozij je $20.00 ($10.00 za študente), če se prijavite do 1. novembra. Po 1. novembru stane registracija $25.00 ($15.00 za študente) . V to ceno je vključen izvod referatov, ki bodo podani na simpoziju, in prigrizek.
Liga je za to priliko rezervirala skupino sob v Yale Club za petek ih soboto zvečer, to je 16. in 17. novembra. Vsaka soba je za dve osebi in stane $50,00 za obe noči.
Ker bo udeležba na simpoziju omejena, priporočamo, da se prijavite čimprej. Izpolnite prijavnico in jo pošljite z denarno nakaznico na Ligino pisarno.
V. ANNUAL SYMPOSIUM
LEAGUE OF SLOVENIAN /AMERICANS, INC.
P.O. BOX 32 RIDGEWOOD, N.Y. 11227
Name .......................................
(If spouse is also attending, indicate both first names)
Address ........ ...............
City ................... State ........... Zip .........
Affiliation ..........
Student ............
I plan to attend the Fifth Annual LSA, Inc., Symposium in New York on November 17, 1979. Enclosed find the registration fee for.......people.
Total $............*
I would like to reserve lodging for ... people at the
Yale Club.
Please note: Lodging reservations will be accepted on first come, first served basis. The Yale Club will bill you for your actual expenses to your home.
Make checks payable to League of Slovenian Americans, Inc. Registration fee is tax deductible.
I KOLEDAR |j
I društvenih prireditev
\	...	I'
sladkarijami, se po tiho pogovarjali, obenem pa gledali predvajani film. Kaj so filmi prikazovali, se ne spominjam.
Kaj pa hrana? Že prvi dan je vsak dobil pločevinasto posodo in žlico. Nožev in vilic nismo rabili. Za zajtrk smo dobili neke vrste prežganko (“čorba”) in hlebec dobrega in svežega kruha, ki je služil tudi za obed in večerjo. Pri o-bedu in večerji smo dobili navadno kos ali kose mesa (navadno ovčetina) v krompirjevi ali fižolovi ali makaron-ski gosti juhi (neke vrste “stew”). Ta “stew” je bil prinesen na prostor jedenja v velikih kotlih; kotel je bil o-bešen na močno palico, ki je počivala na ramenih dveh vojakov, ki sta kotel nesla na določeno mesto. Ko je bil kotel na tleh, je razdeljevalec pomešal hrano v kotlu z veliko zajemalko, da bi tako vsak vojak dobil približno enako gosto porcijo. Potem je pristopil dežurni ■ oficir in je hrano pokusil in ko jo je odobril, se je začelo razdeljevanje. Vsak vojak je skušal biti čim bližje kotla in biti kmalu
na vrsti, da bi tako zagotovo dobil bolj gosto porcijo; razdeljevalec je moral večkrat med razdeljevanjem pomešati hrano v kotlu. Po končanem jedenju smo žlico in skodelo pomili v bližnjih koritih s tekočo vodo. Stradali nismo, a hrana je bila enolična. Ob nedeljah in proslavah smo dobili kakšen priboljšek. Sledeče pravilo je tudi bilo važno; ne glej hrane v skodeli, ali pa jo jej v temačnem prostoru, da ne boš opazil črvov v makaronih ali fižolu aii. prepečencu (“cvibak”). To je večkrat bilo res; posebno cvibak, ki je večkrat bil plesniv, slabega okusa in poln črvojednih prog. Pa tudi temu smo se privadili. Jedli smo navadno na prostem ob nepokritih dolgih mizah. Na razne higijenske predpise o snagi hrane, pribora, o načinu jedenja, smo pozabili. Godrnjali smo in zbijali grenke šale; pritoževali pa se nismo, ker bi itak ne pomagalo, že zaradi dejstva, da so Se baje V skladiščih hrane večkrat vršile poneverbe in goljufije.
(Dalje)
OKTOBER
13.	— Ncwburgh-Maple Hts.
klub upokojencev priredi večerjo in ples v SND na 80. cesti. Igra Ed Buehner.
14.	— Podružnica št. 32, SŽZ proslavi 50-letnico obstoja z večerjo in plesom v SDD na Recher Avenue v Eu-clidu. Večerja ob 4. popoldne, ples ob 6. zvečer. Igra Richie Vadnal orkester.
20.	— Tabor, DSPB Cleveland, priredi svoj jesenski družabni večer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
21.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
21. — Slovenski narodni dom na
5050 Stanley Avenue na Maple Heights, Ohio, priredi TRGATEV. Začetek ob dveh popoldne.
27.	— Slovensko-ameriški primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave-nue. Igrajo “Veseli Slovenci”
28. — Dramatsko društvo Lilija praznuje 60-letnico svoje ustanovitve v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet.
28.	— Pevski zbor Planina podž v SND na 5050 Stanley Avenue na Maple Heights svoj jesenski koncert. Začetek ob štirih v popoldne.
NOVEMBER
3.	— Štajerski klub priredi vsakoletno Martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci.
4.	— The Slovenian National Art Guild pripravi razstavo v SDD na Recher Ave.
4. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 3.30 popoldne.
18. — Belokranjski klub priredi
svoje vsakoletno martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
10. — Pevski zbor Jadran priredi Jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Začetek ob 5.30 popoldne.
11. — Slomškov krožek priredi vsakoletno Slomškovo kosilo v farnem avditoriju pri Sv. Vidu.
16. - 17. - 18. — Fara sv. Vida
priredi svojo vsakoletno jesensko zabavo z bazarjem v farni dvorani.
18. — Fare Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer.
24.	— Mladinski pevski zbor Krožka št. 3 obhaja 45-letnico
z banketom in koncertom v SDD na Waterloo Road.
25.	— Pevska skupina Dawn Slovenske ženske zveze poda
koncert v SDD na Recher Avenue v Euclidu. Začetek ob 4. popoldne.
DECEMBER
2. — Miklavževanje Slovenske šole pri sv. Vidu.
9. — Pevski zbor Slovan priredi jesenski koncert v Slovenskem draštvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
16. — Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ pripravi ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue božičnico za svo-
1980
FEBRUAR
16.	— Dramatsko društvo Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slov. domu na Holmes Ave. Igra Alpski sekstet.
17.	— Kosilo Slovenske šole pri sv. Vidu.
MAREC
9. ~ Dramatsko društvo Lilija poda veselo igro “Voda” v Slov. domu na Holmes Ave.
APRIL
12.— Tabor, DSPB Cleveland,
prireja svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
H. — Materinska proslava
Slovenske šole pri sv. Vidu.
JUNIJ
14.	in 15. — Tabor, DSPB
Cleveland, pripravi pri spominski kapelici Orlovega vrha na Slovenski pristavi spominsko proslavo 35. obletnice p okolja Slovenskih Domobrancev, Četnikov in civilnega prebivalstva.
15.	— Tabor, DSPB Cleveland, obhaja stoletnico rojstva ustanovitelja Slovenskega domobranstva pok.
JULIJ
Gen. Leona'Rupnika.
20. — Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi.
OKTOBER
18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na-Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. -------------o------
Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju
(Nadaljevanje s 2. strani)
Vsem lepa hvala za prijazen obisk!
. *
Balincarske tekme gredo h kraju. Glavni trije “zvezdniki” so že vidni. Čakajo jih lepe nagrade — trofeje. Imena teh pa so zaenkrat še tajna. Bomo že povedali, kdo so tisti mojstri. Pravijo, da bo takrat tudi večerja. Pogoščeni bodo z balinarji vred tudi in predvsem vsi društveni delavci — garači in negarači, vsi od kraja.
*
“Preveč hinavščine.” — Naj-večji živeči pianist Arthur Rubinstein, ki se je rodil leta 1887 v Lodzu na Poljskem, pravi: “Bil sem srečen človek. Ne poznam nikogar, ki bi bil bolj srečen, kot sem bil jaz. . Življenje je najlepša stvar in vsi dnevi so božanski.” Častitljivi umetnik pravi, da mu vest očita lenobo, ker da je premalo storil za druge. Ko so ga vprašali za mnenje, če je sodobni svet zašel v duhovno krizo, je odvrnil: “Zmeraj je bilo tako: ljudje v glavnem mislijo na to, kaj bodo jedli, na svoje udobje.
Le manjši del človeštva živi _ za velike ideale in za umetnost.” Mož, ki se je vse življenje hranil z glasbo in je odraščal v svetu harmonije, ima o sodobnem svetu precej neugodno mnenje. “Danes je na svetu preveč hinavščine, preveč strank in razprtij. Nikoli nisem mogel prenašati razdeljenosti med ljudmi. Zame je svet eno samo človeštvo, ki ga povezujejo plemenita čustva. Toda bomo kaj takega sploh kdaj dočakali,”
F. Rozina
MOŠKI
star 49 let, zaposlen, želi dobiti bivališče kot sostanovalec s kako drugo osebo v hiši ali stanovanju v okolici Sv. Vida. Ima priporočila. Kličite 431-0740 ext. 204. Vprašajte za Mr. Entwisle.
(112-113)
Prijafel’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4218 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO, AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
“ MALI OGLASI
BY OWNER RICHMOND HTS. *1
Owner in a hurry to sell. Beautiful 3 bedroom ranch on V acre lot, iy2 bath, living, dining and family rooms. Built-in kitchen, full basement and many extras.
486-4296
Pfi.V*	(108-112)
BY OWNER
Euclid Brick Bungalow. Fireplace, 3 bedrooms, Ige. kitchen, spacious dinette. Must see inside to appreciate. 943-3028
•	____(X)
Popravilo hiš 1	'
Za vsa popravila na hiši, zunaj in znotraj, kličite 881-0683 po 5:30 zvečer.
(x).
Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary.
Call 732-7880
(X),
JUST LISTED
3 Fam. off Lake Shore Blvd, on E. 148 St. Mint condition, high rents, double garage, new furnaces, all copper plumbing, enclosed porches, priced to sell. $42,000.
RYBKA REALTY ^ 261-6300
(no-112);
ORDERIILLING
SUPERVISOR
Experienced only. Small Parts. Must be good with de-tqjl and figures.	v
451-5511
(no-112):
LOT FOR SALE
at Roaming Rock Shores. Corner lot #874. Approx. Vi acre. $1200.00, which is less than half purchase price.
Call 731-3178
(110-112);
ACRE WOODED	j
LOTS
Suitable for One or Three homes. Build Yourself. About one mile from 260 and Euclid in Lake County. 585-8663.
(111-115);
~FOR SALE
All brick, 3 bedrooms, fully carpeted, fireplace and basement. $49,900. Off E. 185 and Lakeshore. Call 481-4373 after 5 p.m.
(110-112);
^	1 V NAJEM	’
4 sobe zgoraj. Vse novo. 1074 E. 71 St. — 432-0308
(111-112);
TYPIST
CLERK
Experienced typist with other diversified duties. Immediate opening. Good salary and fringe benefit plan. For appointment call William Newhouse, personnel manager.
PaHerson-Leitch Co. 900 L 89 St.
Cfevofand, Ohio S8t-5400 '
(111-113)
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 8, 1979
Poučne /animivosli o Socialnem zavarovanju
Med svati je postajalo veselejše; spev, govor in vriskanje v dvorani, na dvorišču in vasi so prehajali v bučanje, katero je bilo slišati na daleč in široko okoli Bukovskega, nič drugače, kakor če bi bilo prodrlo svoje tisočletne bregove in se v velikanskih tokih valilo bližje in bližje.
Sonce se je bližalo zapadu, in kakor da bi gostov prihajalo vedno več in več.
Kraljevič je odšel na vas med ljudstvo, ženin in nevesta ga spremljata, prisotna je bila tudi gospa Adleta z Dra-guško, manjkal ni niti oče Dobrogost.
Le Premisla s sinom ni bilo videti.
Kake tri ure od tod je hitel kakor ptič proti poldanski strani. Nekaj jezdecev, ki so ga spremljali, je ostajalo precej daleč za njim. Samo dva sta držala z njim enak korak.
Premisi ni odlašal niti trenutek. Razumel je, kakšne važnosti je poslanstvo starega Černina, ki je razposlal vse štiri sinove, da bi ga poiskali in mu povedali, da je čas, vrniti se v domovino.
Naenkrat je Premisi obstal.
“Da bosta mislila na vrnitev- — In ti, mladi prijatelj, sprejmi še enkrat mojo zahvalo, in daj Bog, da bi mogel poplačati to uslugo kar najpoprej in v največji meri.”
“In tebi gospod, pomagaj sveti Vaclav!” sta odgovorila kakor iz enih ust oba mladeniča, ki sta jezdila na obeh straneh Premislovih, kakor da tekmujeta z vetrom. Bila sta to njegov Vratislav in mladi čemin, katerega je knez prosil, da bi med tem o-stal tukaj in bil vodnik njegovi soprogi in hčeri pri povratku na Češko.
“In da se imam vrniti tudi jaz, oče? — Tako rad bi stopil na tvoji strani zopet na rodna tla. Ali smem, oče?” “Lažje koristiš materi in sestri kakor meni. Kaj če bi se ta moja pot ne končala srečno? Tudi ti se vrni, sin moj..." Poslušaj, Vratislav! Na srečno — srečnejše svidenje!”
Premisi je poljubil svojega sina na lice, in za trenutek so bili narazen že za dobre pol ure.
Vratislav in Sobehrd sta nato jezdila počasnejše.
Že več let se nista videla; toda spoznala sta se takoj. Le da je Premislov sin prvi trenutek razmišljal, kako bi bil mogel priti sem. A kakor hitro je odprl usta, se je prepričal, da se ni motil; toda med petjem ga ni hotel motiti; šele tedaj, ko je dozvenevala v grlu poslednja vrsta.
Vendar sta mladeniča govorila malo.
Vratislav je mislil na očeta in Sobehrd na...
Tudi se je zdelo, da Černin na konju dremlje. Brzde je popolnoma spustil iz roke. In konj je korakal samo toliko, da ni obstal.
Sobehrd je dvignil glavo šele tedaj, ko je prinesel večerni veter na njegova ušesa temno šumenje in ko se je na polnočni strani razlil žar kakor od sto in sto bakelj.
“Jezdiva hitreje! — Oba sva se tako zamislila! — Gotovo naju že čakajo!”
“Gospod, reči bi bil moral mene!” je opomnil Čemin.
“Ali moreš dvomiti o naši naklonjenosti do vas?”
Vratislavov konj je naenkrat obstal, in Cernin je začutil knežičevo desnico na svojem ramenu.
“Kjer je kraljevič, tam je popotni pevec poslednji!” “Sobehrd!”
“Iz te besede je zvenelo bolestno očitanje.
“Veruj, gospod ...”
“Zakaj gospod ... Sem Vra-. tislav.”
“Knežič si...”
“Takih misli ne bi ne bil pričakoval od tebe, ko sem te danes zagledal.”
“Najraje bi bil jezdil s tvojim gospodom očetom, da bi mu pomagal tudi s svojo krvjo pripraviti pot v Prago. In to bi bilo za me najboljše, najprijetnejše, bil bi najbolj zadovoljen. Govorim odkritosrčno, o tem bodi prepričan!” ‘“Šele zdaj te razumem! — Sobehrd!”
Tn če ti je kaj na mojem prijateljstvu, — molči, ne o-menjaj ničesar.”
“Kdo ve, kaj ti prinese bodočnost.”
“Če bi mi prinesla vse drugo, je zastonj — zastonj.” “Zanašaj se na moje prijateljstvo! — Slikal si očetove besede, da ti hoče biti v naj-večji meri radodaren.” Vratislavove ustnice so se dotaknile Sobehrdovih lic, in nato sta oba mladeniča spodbodla svoja konja.
•Za uro sta obstala na višini, od koder se je odprl v Somraku čaroben pogled na Bu-kovsko. Povsodi je bilo polno bakelj, sestavljenih najslikovitejše, in na vasi je vse mrgolelo plešočih svatov v najpestrejši zmesi.
Kraljevič Valdemar je bil še vedno tukaj in neprestano na Draguščini strani.
Tudi z obličja gospe Odlete je izginil izraz zatajevanega trpljenja, ustnice so se ji smehljale, oči so ji žarele v blaženi nadeji zadovoljnješe-ga življenja.
(Dalje prihodnjič) j.
1'uif
i
Od kdaj papež v belem talarju?
Brez dvoma je navada, da je papež oblečen v bel talar, starodavna. Zgodovinarji prvih krščanskih stoletij poročajo o beli obleki jeruzalemskih patriarhov. Tako tudi šv. Hieronim. O papežu sv. Fabijanu pozneje pripovedujejo, da je hodil vedno oblečen v belo, ker mu je ob izvolitvi priletel na glavo bel golob. Vsekakor je bila navada, da so papeža ob izvolitvi oblekli v belo, ob izvolitvi Viktorja III. leta 1086 že “starodavna”. Tako pravi poročilo. Tudi obrednik, ki ga je papež Gregor X. objavil leta 1271, pravi, da je to “že tradicija”. Podobno pričuje o tem Avignonski register iz leta 1316, ko poroča o papežu Janezu XXII.
Umetnostni raziš kovalci vedo povedati, da so apostole v katakombah vedno prikazovali v beli obleki. Raziskovalec katakomb Antonio Bo-iio iz 16. stoletja poroča, da je videl v katakombah sv. Kalista naslikanega Kristusa in apostole v belih oblačilih. Freska je bila iz leta 219. Tudi v mnogih cerkvah na Vzhodu in Zahodu iz časov * po letu 400 sta apostola Peter in Pavel vedno oblečena v belo tuniko, čeprav sta bila mučenca.
Nepopustljiva inflacija že povzroča gospodarski zastoj. Večja brezposelnost zmanjšuje državne davčne dohodke, istočasno pa povzroča večje izdatke za razne podpore brezposelnim. Sporedno s tem je prizadet tudi finančni sistem Socialnega zavarovanja (Social Security). Kakor so prej računali — sporoča Kongresni proračunski urad — se bodo v prihodnjih letih pojavile težave izplačevanja pokojnin in podpor v okviru Socialnega zavarovanja. V največji nevarnosti je fond, iz katerega izplačujejo starejšim ljudem in preživelim po umrlem družinskem skrbniku. Če ne bodo našli primerne rešitve, bo s 1. oktobrom 1983 fond tako nizek, da ne bo mogoče izplačevati vseh obveznosti do upravičencev pokojnin oz. podpor po Socialnem zavarovanju.
Kongres je leta 1977 izglasoval znatno povišanje davkov za Socialno zavarovanje in to za uslužbence-delavce in za delodajalce. Računali so, da bo s tem povišanjem finančno stanje sklada za podpore ostarelim in delanezmo-žnim ostalo aktivno vsaj 40 let. Toda to povišanje je povzročilo med davkoplačevalci toliko protestov, da Kongres in Carterjeva vlada preudarjata, kako bi nekoliko znižali te davke in kje najti nadomestilo. V vsakem slučaju bm Kongres moral v naslednjih dveh letih nekaj ukrenitir da zavaruje fond Socialnega zavarovanja pred finančnim polomom.
Državni uslužbenci Alaske so že izglasovali, da izstopijo iz federalnega sistema Socialnega zavarovanja, kar je očitno znamenje nezaupanja v administracijo in solidnost Socialnega zavarovanja. Državni uslužbenci Alaske, ki so se tako odločili, pfavijo, da ne verujejo, da bodo dobili toliko povrnjeno v obliki pokojnin, kolikor bodo morali v teku let vplačevati. To je prvi slučaj, da so državni uslužbenci izstopili iz federalnega sistema Socialnega zavarovanja. Potem je tudi v drugih državah izstopilo 98 organizacij državnih uslužbencev,
147 pa jih še namerava do konca 1981. Skupno je to okrog 100.900 uslužbencev, ki so vplačevali davke za Social Kongres bi moral zakon o Socialnem zavarovanju raztegniti enako za vse državljane. Kakor je sedaj, imajo federalni uslužbenci svoje lastno zavarovanje za penzijo in jim ni treba plačevati davkov za Socialno zavarovanje. -Federalni uslužbenci imajo mnogo boljše pogoje v svojem lastnem zavarovanju, kakor pa bi imeli v splošnem federalnem sistemu Socialnega zavarovanja. Federalnih uslužbencev je več milijonov, vključno člani Kongresa, za-Security.
to bi se precej poznalo, če bi tudi federalni uslužbenci morali plačevati redne davke za Socialno zavarovanje, če bi tudi kongresniki in federalni uslužbenci bili odvisni od istega socialnega zavarovanja kot so vsi drugi državljani, bi gotovo tudi bili bolj odgovorni glede administracije in stabilnosti sklada za Socialno zavarovanje.
Kadar administracija Socialnega zavarovanja predvideva težave za izplačevanje, ne pregleda najprej visoke administrativne stroške in kjp bi se ti mogli zmanjšati, temveč hoče najprej priškrniti tiste, ki so itak že na najnižji lestvici prejemanja raznih nakazil po socilanem zavarovanju. Odpraviti nameravajo tudi enkratno odplačilo $255,-za umrlim prejemnikom pokojnine, kar bi tudi bilo krivično.
Mnogo upokojencev ne ve, koliko še smejo zaslužiti po upokojitvi in kakšni zaslužki so izvzeti.
Dohodki po investicijah — dividende, obresti se ne računajo kot dohodki in zato niso vključeni v skupno vsoto najvišjega dovoljenega zaslužka. Isto velja za pokojnine od privatnih pokojninskih skladov — tovarne, unije itd.
Leta 1950 je bil sprejet zakon, po katerem so mogli upokojenci nad 75 let stari zaslužiti neomejeno, potem je bila ta starost znižana na 72 let, od leta 1982 pa na 70 let starosti.
Lansko leto — 1978 je bil dovoljen naj višji zaslužek $4.000, ne da bi bila prizadeta pokojnina; letos — 1979 je dovoljen najvišji zaslužek $4.500, prihodnje leto — 1980, $5.000. leta 1981 pa $5.500, leta 1982 pa $6.000. Če upokojenec zasluži več, kot je določen najvišji postranski zaslužek, Socialno zavarovanje odtrga $1 od vsakih $2 prekomernega zaslužka.
Katoličan! v ameriški viadi
Ko je predsednik Carter pred kratkim odslovil Josepha Califano, ministra za zdravstvo in vzgojo, je nekaj večjih časopisov kritiziralo to Carterjevo potezo, ker je odpustil edinega katoličana v svoji vladi.
Toda predsednik Carter je imenoval dva nova ministra, ki sta katoličana in sicer pravosodni Benjamin Civiletti in gradbeni minister Moon Lan-drieu.
Landrieu je star 49 let, je bil pred tem župan mesta New Orleans in predsednik Ameriške konference županov. Nadškof Philip Hannan v New Orleansu, osebni prijatelj Landrieu ve družine, je pohvalil Landrieu-a kot vz-glednega družinskega očeta, ki trdno veruje v načela socialne pravičnosti.
Nadškof Hannan je tudi poudaril značilno dejstvo, da je Landrieu dal prenoviti svojo hišo, v kateri živi družina že mnogo let, da ostane j' v svoji stari sosedščini.	1
Benjamin Civiletti je spadal v župnijo sv. Pij a X. v Baltimoru. Župnik ga pohvali, da je bil vpliven v farnih zadevah in je znal farane združevati in pomirjevati, ko so začeli uvajati reforme po II. vatikanskem koncilu. Župnik sam najbrž ne bi mogel faranov pomiriti.
V blag spomin
25. OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME
ROSE
mmt
ki je odšla v večnost 8. oktobra 1954.
Minilo je že let 25. odkar si šla od nas, a svež spomin na Tebe je, kot bil je prvi čas.
Pa prišla ura bo Vstajenja, ko združili se bomo vsi, pri Bogu skupaj srečni bomo, v raju, tam, nad zvezdami!
Tvoji žalujoči:
Sin — Frank Snaha — Libbie Jlevelard, Ohio 8. okt. 1979.
masa
če vam je Ameriška Domovina res pri sren, ji pridobivajte nove naročnike!
NOVICE- i nega svela
NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite Je sveže
Za vsakovrstna tiskarska dela
»e priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
V«e tiskovine za društvene prireditve: oarožmce, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice ih osmrtnice
»
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NASI TRGOVSKE TISKOVINE • PRIVATNE TISKOVINE
NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE!- kolikor mogoče originalne NOVICE!- ki so zanimive
vam vsak dan prinaJa v Mio
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki Je ni naročen nanjo
LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual haa a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland. Ohio 44103
My date of birth Is
Name ..........
Street ........
City...........
State..
G____