GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS, LJUBLJANA LETO XXIII-ŠTEVILKA 1 APRIL 1982
SATURNUS V LETU 1981
Delovna organizacija Saturnus je preteklo leto praznovala 60-letnico svojega obstoja. V teh letih se je razvila tako da proizvajamo tri skupine izdelkov, ki merjeni po celotnem prihodku predstavljajo:
-	embalažni proizvodi	53,9 %
-	svetlobna telesa za
motorna vozila	39,6	%
-	stroji in orodja	6,5	%
DO SATURNUS	100%
V letu 1981 je v delovni organizaciji Saturnus 1770 delavcev ustvarilo 1.910.852,- din celotnega prihodka in 706.952.000,- din dohodka. Delovna organizacija združuje tri temeljne organizacije in skupne službe.
-	TOZD Tovarna embalaže
-	TOZD Tovarna avtoopreme
-	TOZD Orodjarna in vzdrževanje
-	DS Skupne službe
Prodajno tržišče
Politika izdelkov sloni na že vpeljanih izdelkih na tržišču in njih stabilizaciji ter ustvarjanju in uvajanju novih izdelkov znotraj vseh treh skupin izdelkov. TOZD Tovarna embalaže že dolgo posluje v pogojih konkurence, ki se stalno zaostruje (rastejo nove proizvodne kapacitete). TOZD Tovarna avtoopreme je bila doslej edina v Jugoslaviji, sedaj grade tovarno žarometov tudi Zavodi Crvena Zastava.
Osrednja naloga vseh temeljnih organizacij Saturnusa je bila v letu 1981 ponovna oživitev rasti proizvodnje in prodaje. Zastoj rasti je prisoten že dalj časa, posebno izrazit pa je bil v letu 1980. Fizični obseg proizvodnje in prodaje je v primerjavi z letom 1980 pri embalažnih proizvodih porasel za 8,5 odstotka, pri svetlobnih telesih za 0,4 odstotka in v orodjarni za 0,4 odstotka.
Neposredno s povečanjem obsega prodaje je zvezana tudi naloga, da je potrebno povečati predvsem proizvodnjo, ki je sposobna prodora na zunanji trg. V letu 1981 nismo izpolnili vseh začrtanih nalog v zvezi z izvozom, znatno pa smo presegli dosežen izvoz v letu 1980. Ves izvoz je znašal 8,3 milijona ameriških dolarjev, kar je 39,9 odstotka več kot v preteklem letu.
Povprečne prodajne cene v letu 1981 so bile v primerjavi z letom 1980 pri embalaži za 34,4 odstotka 1 delkih avtoopreme 28 odštetje. Poslovanje na prodajnem je bilo v letu 1981 tako pri
^SjgjL

embalažnih, kot tudi izdelkih avtoopreme urejeno s samoupravnimi sporazumi o skupnem prihodku in skupnem dohodku.
Motnje na prodajnem tržišču so bile pri embalaži v glavnem posledica nabavnega tržišča (kupci morajo sami skrbeti za osnovni material) in pri izdelkih avtoopreme zakasnitve pri osvajanju novih izdelkov.
Nabavno tržišče:
Že pri sprejemanju plana za leto 1981 smo nabavno tržišče opredelili kot omejitveni dejavnik. Za proizvodnjo embalaže uvažamo okoli 70 odstotkov izdelavnega materiala in za avtoopremo približno 30 odstotkov. Osrednji problem je pridobivanje deviznih sredstev, katerih le del pridobimo z lastnim izvozom (okoli 40 odstotkov). Za belo pločevino zagotavljajo devizna sredstva uporabniki, druge pa pridobimo iz različnih virov. Vedno več pa je dobaviteljev domačih materialov, ki zahtevajo devizno participacijo.
Večji fizični obseg proizvodnje v letu 1981 pomeni tudi boljšo oskrbljenost z materialom. Pretežen del rešitev je slonel na kratkoročnih temeljih. Oskrbo z materialom tudi v naprej ocenjujemo kot izredno kritični dejavnik.
Proizvodnja:
Vpeljan asortiman v proizvodnji je bil v letu 1981 pri embalaži dopolnjen z naslednjimi novimi proizvodi: pokrovi sapo tip pirneta iz aluminija, sapo 0 53 za otroško hrano, pano 0 51 za otroško hrano in spenjalni obroči za zapiranje veder.
V proizvodnjo avtoopreme je bilo vključenih šest novih izdelkov: žaromet 0 136 TOMOS, zadnja združena svetilka TOMOS, zadnja združena svetilka Moskvič, sprednja svetilka Moskvič, žaromet 0 180 VW H-4 in zadnja združena svetilka Golf.
Proizvodne kapacitete v letu 1981 praktično niso bile omejitveni dejavnik za doseganje fizičnega obsega proizvodnje. Grla v proizvodnji pa so se reševala tudi z nočno izmeno. Od celotnega fonda ur je bilo v TOZD Tovarni embalaže 2,7 odstotka ur opravljenih v nočni izmeni in v TOZD Tovarna avtoopreme 1,3 odstotka ur.
Kljub razmeroma nizki izkoriščenosti nekaterih strojnih kapacitet pa je modernizacija strojnih kapacitet, če hočemo obvladati tržišča na te-
Na volitvah 11. marca smo v tozdih in delovni skupnosti izvolili delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. O volitvah preberite na strani 2.
melju kvalitete tudi v bodoče nujna.
Fizična produktivnost je v primerjavi s preteklim letom v TOZD Tovarni embalaže porasla za 12,8, v TOZD Tovarna avtoopreme padla za 1,4 odstotka (zakasnitve pri uvajanju novih izdelkov) in v TOZD Orodjarna in vzdrževanje porasla za 0,4 odstotka.
Kadri:
V letu 1981 je bilo, odšlo, prišlo in je zaposlenih:
ni delavci, ki so nujno potrebni, če hočemo realizirati cilje začrtane v srednjeročnem planu.
Realizacija poslovanja in delitev dohodka v letu 1981
V letu 1981 so temeljne organizacije Saturnusa ustvarile celotni prihodek v višini 1.910.823.000,- din, kar je v primerjavi s preteklim letom 55 odstotkov več, porabljena sred-
TOZD	Tovarna embal.	Tovarna avtoopr.	Orodj. in vzdrž.	DSSS	DO Saturnus
Stanje zaposlenih					
1.1. 1981	769	574	192	201	1736
odšlo	78	53	18	12	161
prišlo	83	63	21	28	195
Stanje zaposlenih					
31. 12. 1981	774	584	195	217	1770
Z visokošolsko izobrazbo se je na novo zaposlilo devet, odšla pa sta dva delavca.
Na področju zaposlovanja so bila v letu 1981 izpostavljena predvsem naslednja vprašanja:
-	negotova oskrba z materialom ne dopušča dodatnega zaposlovanja, kar je imelo za posledico povečano število nadur.
-	visoka fluktuacija zaostruje problem zagotavljanja minimalnega
standarda zaposlenim in s tem možnost zaposlovanja.
Ugotavljamo pa lahko, da so bili v tem letu pridobljeni nekateri strokov-
stva so znašala 1.203.870.000,- din, kar je 58 odstotkov več kot v preteklem letu in dohodek v višini 706.952.000.- din, kar je 50 odstotkov več kot v preteklem letu.
Ustvarjeni celotni prihodek je omogočil pokritje vseh porabljenih sredstev in dohodek, ki je omogočil pokritje skupne in splošne porabe, amortizacijo nad predpisano stopnjo, izplačilo osebnih dohodkov, sklad skupne porabe, rezervni in poslovni sklad.
Ustvarjeni dohodek, ki je v primerjavi s preteklim letom višji za 50
(Nadaljevanje na 2. strani.)
VOLILI SMO
(Nadaljevanje s 1. strani.) odstotkov je omogočil tudi izplačilo osebnih dohodkov, ki so v primerjavi s preteklim letom 40 odstotkov višji, kar pa je tudi vsklajeno z družbenim dogovorom.
Dalje je tako ustvarjen dohodek omogočil, da smo v sredstva za stanovanja skupno izločili 31.025.000,-din ter v sklad skupne porabe 31.049.000,- din.
Celotni prihodek v TOZD Tovarna embalaže je bil ustvarjen kot skupni prihodek z uporabniki embalaže. Iz dela skupnega prihodka, ki po tem sporazumu pripada uporabnikom bodo članice združile za vlaganje v nove kapacitete in v surovinsko bazo cca 40 milijonov dinarjev. TOZD Tovarna embalaže ima poleg tega sporazuma še sporazum o pridobivanju skupnega prihodka s Pluta-lom Ljubljana.
-	nismo dovolj uspešni v razvoju novih izdelkov, tehnologiji in modernizaciji tako embalažnih proizvodov kot proizvodov avtoopreme.
-	še vedno nismo v celoti dojeli nalog začrtanih v srednjeročnem programu, da Saturnus zaradi pospešenega omejevanja tržišča embalaže in avtoopreme nujno potrebuje nov program proizvodnje, da si tako zagotovi svojo ekonomsko in socialno varnost. Ugotoviti pa moramo, da so bili tudi na tem področju narejeni začetni koraki pri organizaciji nove tovarne strojev.
-	napori na povečanju izvoza, ki so bili v letu 1981 uspešni prav gotovo tudi dolgoročno rešujejo del surovinske baze. Vlaganja, ki jih predvidevamo neposredno v surovinsko bazo bodo sicer omejevala
V letu 1981 je bil ustvarjen naslednji celotni prihodek in dohodek:
v 000 din
TOZD Tovarna Tovarna Orodj. in DS Skup. Skupaj Skupaj embala. avtoopr. vzdržev. službe
3	5	7	9	3+5+7 (3+5+7)
+9
1.	Celotni prihodek	1.029.398	756.977	124.447	106.361	1.910.823	2.017.184
2.	Porabljena sred.	722.431	450.540	30.899	47.698	1.203.870	1.251.568
3.	Dohodek	306.967	306.437	93.548	58.663	706.952	765.615
Po temeljnem samoupravnem sporazumu TOZD Tovarna avtoopreme je bilo v skupnem poslovanju ustvarjeno 157.800.000,- din prihodka, od tega je v bilanci TOZD Tovarna avtoopreme upoštevano 99 milijonov dinarjev. Ostale udeleženke so pridobile iz skupnega poslovanja 58,8 milijonov din od katerih bodo združile ponovno v skupno poslovanje 41,2 milijona din.
Motenj, ki bi jih povzročila likvidnost oz. nelikvidnost v letu 1981 ni bilo.
Zaključki
Poslovno leto 1981 lahko iz kratkoročnega vidika ocenimo kot uspešno:
-	zaustavili smo fizični padec obsega proizvodnje in prodaje v letu 1980 in v primerjavi s tem letom v letu 1981 zabeležili ponovno rast proizvodnje in prodaje
-	v TOZD Tovarni embalaže smo dosegli porast fizične produktivnosti. V TOZD Tovarna avtoopreme pa z osvojitvijo novih izdelkov zagotovili, da bomo ponovno dosegli rast fizične produktivnosti.
-	tudi na temelju finančnih kazalcev lahko sklepamo, da bodo vse tri temeljne organizacije v primerjavi s podobnimi organizacijami v grupaciji in občini v letu 1981 nad povprečjem.
Napačno bi bilo, da bi se s takšno oceno, ki je ugodna a kratkoročna zadovoljili. Nujno je, da te rezultate ocenimo tudi z dolgoročnega vidika in jih primerjamo s cilji, ki smo si jih z zadali v srednjeročnem planu 1981 -1985:
-	nismo še dosegli fizičnega obsega proizvodnje in prodaje pred letom 1980,
povečanje naših kapacitet, omogočila pa njihovo boljše izkoriščanje. Ukrepe kratkoročnega zagotavljanja surovin bomo morali zamenjati z dolgoročnimi.
-	zaposlovanje kot omejitveni dejavnik nas sili tudi v dislokacije posameznih proizvodenj.
-	za doseganje naših začrtanih ciljev in rezultatov pa je v sodobni industrijski proizvodnji bistveno pomembnejše znanje lastnih strokovnjakov, kot pa surovine in energija. Vedno bolj je očitna resnica, da je za doseganje dolgoročno zastavljenih ciljev potrebujemo nova tehnična, ekonomska in organizacijska znanja, aktualna inovacijska znanja ter da je vzgoja kadrov vedno pomembnejša. Tudi tu moramo zaostanek nadoknaditi.
Nismo našteli niti vseh kratkoročnih niti vseh dolgoročnih vidikov. Pomembno je, da v dani gospodarski situaciji, ki nas sili predvsem k kratkoročnim reševanjem upoštevamo tudi naše dolgoročne cilje.
Le v tem primeru se bo rezultat, ki smo ga dosegli v letu 1981 skupno z rastjo ponovil tudi v letu 1982_.
Povečanja fizičnega obsega proizvodnje in prodaje, vključno z rastjo izvoza in dvigom kvalitete pa pro-jeciramo tudi v leto 1982. Doseženi rezultati in želje doseči dolgoročno začrtane cilje pa zahteva tudi kvaliteten dvig samoupravnih odnosov tako v delovni organizaciji Saturnus kot v povezavi z uporabniki naših proizvodov in dobavitelji naših surovin.
Ivan Primožič
11. marca 1982 smo izvedli volitve članov delegacij za delegiranje v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in članov delegacij za delegiranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
Udeležba na voliščih je bila naslednja:
TOZD Tovarna avtooprema
Agapito Marija Cerar Tilka Črček Ferdinand Meden Ivan Peulič Jovanka Pintarič Milena Smrekar Štefan Susman Marjan
Število volilnih upravičencev	Volilo	%
- TOZD TOVARNA EMBALAŽE	760	728	95
- TOZD TOVARNA AVTOOPREME 543	484	89
- TOZD ORODJARNA IN VZDRŽE. 220	207	94
- Delovna skupnost skupnih služb	220	213	96
Izvoljeni so bili naslednji člani delegacij:
Žejn Vera Železnik Janez
za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Sob Ljubljana Moste-Polje
TOZD Tovarna embalaže
Gerbec Rihard Glušič Zvone Levec Franc Pokorn Vinko Grum Justin Tršan Stojan Turk Janez
TOZD Orodjarna in vzdrževanje
Dimnik Janez Gotovina Drago Hrome Franc Hudeček Janez Jeras Roman Mejač Jože Nikolič Stanimir Studen Stane Švare Ivko Vilar Janez
TOZD Tovarna avtooprema
Belak Jože Brvar Anton Jerom Jožica Mulh Ferdinand Novak Jože Zakrajšek Dušan Žabjek Janez
TOZD Orodjarna in vzdrževanje
Garbajs Franc Gostiša Hugo Jakič Slavko Jeklič Bogomir Mahne Slavko Snoj Avgust Valentinčič Andrej
Delovna skupnost skupnih služb
Delovna skupnost skupnih služb
Bavec Franc Čakš Marjan Čečelič Etelka Čehič Hata Kaštrun Jure Mandič Milanka Markovič Stane Pašajlič Tilka Skrbinšek Tanja Trkov Lojze
za delegiranje delegatov v skupščine SIS za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, invalidsko in pokojninsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo
Baznik Silvo Ferencek Nevenka Galič Ana Kokalj Roman Leben Jože Martinčič Edo Matjaž Andrej
za delegiranje delegatov v skupščine SIS vzgoja in izobraževanje, raziskovalne dejavnosti, kultura, zdravstvo, telesna kultura.
TOZD Tovarna embalaže
Demšar Janez Gvardjančič Metka Inglič Janko Kisel Miro Karadjič Rade Kokalj Janez Kompare Anica Podbrežnik Jelka Vokal Jure Završnik Janez
TOZD Tovarna embalaže
Cimerman Milan Črne Olga Hemler Simon Kačar Boža Mlatej Alojz Novak Štefka Petrič Zdravko Režak Amalija Stanjko Jože Svetek Mara
TOZD Tovarna avtooprema
Babnik Nada Kosec Vera Kralj Alojz Marinšek Igor Nešovič Rade Pahor Erna Radič Ljuba Simikič Slavka Smeje Jože Zorc Marija
PROGRAMSKOVOLILNE KONFERENCE OOZK
V	decembru so potekale volilno-programske konference osnovnih organizacij zveze komunistov, ki so hkrati ocenjevanje dvoletnega dela osnovne organizacije. Komunisti so svoje delovanje ocenil kritično, saj sedanji družbenoekonomski položaj zahteva čiste račune, na katerih bo mogoče zastaviti nove naloge. S kadrovskimi spremembami v sekretariatih osnovnih organizacij smo vas že seznanili v prejšnji številki, danes pa o poteku konferenc.
OOZK TOZD avtooprema
V	preteklem obdobju se komunisti avtoopreme ne morejo pohvaliti z veliko aktivnostjo. Na sedmih sestankih so v glavnem obravnavali prejete informacije, redkeje pa so razpravljali o problematiki družbenega trenutka in dogajanjih v temeljni organizaciji. Sestankov seje udeleževalo- le nekaj čez polovico članov in še to v večini eni in isti. V delo osnovne organizacije niso v celem mandatu vključili nobenega novega člana. Izmed oblik izobraževanja je en član obiskoval enoletno politično šolo, drugih vrst izobraževanja pa niso imeli.
V	samoupravnih organih in delegacijah so člani, kljub neaktivnosti osnovne organizacije uspešno delovali. Kljub vsemu pa velja za delegatski sistem ugotovitev, da še vedno ni dovolj povezave med delegati in sredinami, ki so jih izbrale, zlasti je ta povezava šibka med delegati v samoupravnih interesnih skupnostih in zboru združenega dela.
Na sestankih so razpravljali tudi o stabilizacijskih prizadevanjih temeljne organizacije in delovne organizacije. Niso zadovoljni z realizacijo stabilizacijskega programa, saj je uresničenih le dobra polovica zastavljenih nalog. To pa v tem času vsekakor ni dovolj, še posebej ob ugotovitvi, da znaša izvoz tozda le 30 odstotkov celotne proizvodnje.
VOLILI SMO
TOZD Orodjarna in vzdrževanje
Birk Vojko Brezovnik Marija Bučar Tone Curk Stane Hiršman Bojan Korelc Slavko Lampič Edo Markovič Zoran Novak Drago Počrvina Vinko
Delovna skupnost skupnih služb
Bevc Jožica Birk Milena Cimerman Tjaša Gajič Ljubica Ivanuša Jelka Knez Henrika Lovec Mili Sedlaček Marja Škof Marta Živic Slavica
Zavedajo se, da je moč marsikaj izboljšati že s tem, da povečajo delovno disciplino, delo organizirajo, zmanjšajo bolniške izostanke in nenazadnje s pravočasno dobavo reprodukcijskih materialov. S tem bi zmanjšali kampanjsko delo in veliko število nadur, ki pa gredo na račun osebnih dohodkov in tako zmanjšujejo maso le teh. S tem v zvezi se pojavi vprašanje uspešnosti priprave dela in organizacije delovnega procesa.
Plani, so poudarili komunisti v avtoopremi, naj postanejo odraz možnosti in sposobnosti, ne pa želja. To pomeni, da naj planirajo le tiste izdelke, ki so jih sposobni vpeljati v proizvodnjo in ne da načrtujejo želje. Za rešitev teh problemov predlagajo zaposlitev ustreznih strokovnih kadrov in dohodkovno povezavo s tozdom orodjarna in vzdrževanje. Udeležba pri skupnem dohodku bi gotovo stimulirala pravočasno nudenje uslug.
V razpravi je bilo še poudarjeno, da je premajhna povezanost med sekretarji osnovnih organizacij v delovni organizaciji.
OOZK Orodjarna in vzdrževanje
Komunisti v orodjarni so se v preteklem obdobju sestali sedemnajstkrat. Na svojih sestankih so obravnavali rezultate poslovanja tozda in delovne organizacije, uresničevanje stabilizacijskih ukrepov tozda in pa razne informacije o dogodkih v domovini in po svetu. Analizirali so tudi delo mladinske organizacije, obravnavali in dopolnjevali samoupravne akte in sporazume in imeli študijske sestanke. Izobraževanju članstva so posvečali veliko pozornosti. Za to je skrbela komisija za ideološko izobraževanje. Člani so se izobraževali na sestankih in tudi na tečajih in seminarjih izven delovne organizacije.
Družbenoekonomske in politične razmere so obravnavali na vseh sestankih tudi zato, ker zaostrena gospodarska situacija narekuje budnost in sprotno sodelovanje. Še vedno, so poudarili, pa delujejo premalo na uresničevanju stabilizacijskih ukrepov, nagrajevanju po delu, motiviranju mladih za delo v samoupravnih organih in uresničevanju samoupravnih aktov in sporazumov. Člani kolektiva pa se premalo zavedajo obveznosti za uresničevanje planskih nalog.
Pri uveljavljanju delegatskega sistema še vedno velja ugotovitev, da delegati poredkoma pridejo na seje z mnenji baze in te tudi ne obveščajo o sprejetih dogovorih. Čeprav so ocenili, da samoupravni organi -delavski svet in njegovi izvršilni organi, delegacije in druga delegatska telesa več ali manj aktivno in uspešno delujejo, pa delavci še vedno relativno malo vplivajo na oblikovanje in sprejemanje odločitev, s katerimi odločajo prek svojih delegatov. Razlogov za tako stanje je več. Od organiziranosti, dejanskega načina oblikovanja in sprejemanja odločitev,
informiranje, aktivnosti in odgovornosti delegatov pa tudi odnosa delavcev do teh vprašanj.
Tudi ti odnosi, pravijo, vplivajo na delo delavcev v tozdu, saj lahko le-ti s svojim strokovnim in kvalitetnim delom pomembno prispevajo k uveljavljanju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v tozdu in delovni organizaciji, zlasti pri doseganju s planom zastavljenih nalog. Vzrokov za nedoseganje načrtovanega obsega dela pa je veliko pri njih samih, ki bi jih lahko odpravili z ureditvijo notranjih odnosov, to je doseganju mesečnih planov, z boljšo koordinacijo, usposobljenimi kadri, večjo odgovornostjo do dela in izrabi delovnega časa.
OOZK DELOVNE SKUPNOSTI
V	delovni skupnosti so se komunisti v preteklem obdobju sestali osem-najstkrat. Sestankov se je udeleževalo povprečno 60 odstotkov članov. Nekaj sestankov je bilo tudi nesklepčnih, tako da so jih morali preložiti. Iz tega je razvidna pasivnost članov in njihova neodgovornost. V tem mandatu niso v svoje vrste sprejeli nobenega novega člana.
Na sestankih so obravnavali rezultate gospodarjenja delovne organizacije, organiziranost osnovne organizacije in kadrovska vprašanja v osnovni organizaciji, dogajanja v mednarodnih odnosih in položaju SFRJ, razpravljali so o delovanju SLO in DS v delovni organizaciji, o uveljavljanju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v DO ter o delovanju OK in MKZK.
V	oceni delovanja so se dotaknili tudi dogodkov v delovni organizaciji, ki so dajali pečat preteklem obdobju. O izvozu, menijo, le nenehno ponavljamo, da je le-ta potreben za vsako ceno, v praksi pa se opredelitev zanj ne pozna bistveno. Zato je nujno, da v DO zmanjšamo uvoz povsod tam, kjer je to mogoče in bistveno povečamo izvoz. Od tega je odvisno koliko bomo pridobili deviz, ki so nujno potrebne za nabavo repromaterialov za redno proizvodnjo.
S spremembami samoupravnih aktov v delovni skupnosti smo napravili pomemben korak v normativnem urejanju družbenoekonomskega položaja delavca v skladu z zakonom v združenem delu. Dejstvo pa je, da je še vedno razkorak med napisanim in prakso. Premajhna je volja in pripravljenost, da bi samoupravne odnose še bolj razvili. Priprave za izdelavo osnov razvida del in nalog še niso opravljene. V delovni skupnosti pa smo tak način pridobivanja prihodka in dohodka že opredelili v samoupravnem sporazumu. V praksi pa ga nismo uspeli vpelajati.
V	oceni delegatskega sistema so ugotovili, da so dokaj redni primeri, ko delegati tako v samoupravnih organih kakor tudi v konferencah delegacij pridejo na seje z mnenji oz. stališči delavcev, ki so jih delegirali v te organe. Enako velja za informiranje o sprejetih odločitvah delavske-
ga sveta in njegovih izvršilnih organov. Tudi gradiva za seje konferenc prihajajo delegatom v roke prepozno, tako da ga ne uspejo prebrati - tudi zaradi obsežnosti - kaj šele pridobiti mnenja delavcev.
V analizi dela delovne skupnosti je potrebno izhajati iz dejstva, da lahko delavci DSSS s svojim delom in samoupravno naravnanostjo pomembno prispevajo k uveljavlavitvi samoupravnih odnosov v delovni organizaciji, saj si prizadevajo planirane naloge čim kvalitetneje in pravočasno opraviti.
Razprava je opozorila še na nekatere pomembne naloge. Teme razprav bi se morale pogosteje nanašati na družbenopolitični in družbenoekonomski položaj naše države, še posebej pa bi morali posvetiti več pozornosti problematiki delovne organizacije. Potrebno bo povečati vlogo DSŠS pri reševanju problematike delovne organizacije. To je, vsa pomembna gospodarska vprašanja je potrebno reševati na nivoju delovne organizacije in s tem onemogočiti samovoljno obnašanje tozdov. Zavedati se namreč moramo, da smo delovna organizacija in da bomo obstali v sedanji gospodarski situaciji le, če bomo uspešno vskladili interese vseh temeljnih organizacij. Proizvodnjo bomo morali usmeriti v tiste izdelke, ki nam zagotavljajo obstoj, pri tem pa bomo morali bolj skrbeti za kvaliteto kot za kvantiteto. Skrb za razvoj delovne organizacije v takšni smeri pa mora biti skupna akcija vseh osnovnih organizacij zveze komunistov v Saturnusu.
Dotaknili so se tudi dela mladinske organizacije in menijo, da je vzrok neaktivnosti mladih tudi nezanimanje za njihovo delo in premajhna pomoč komunistov.
OOZK embalaža
Komunisti so na svojih petnajstih sestankih v preteklem mandatu obravnavali družbenopolitično problematiko tako v svetu kot doma. Glavna usmeritev delovanja pa so bila stabilizacijska prizadevanja tozda. Na večih sestankih so obravnavali problematiko tozda in predlagali rešitve. Ugotavljajo pa, da bi lahko, če bi bili člani bolj aktivni, svoje naloge še bolje opravili. Premalo so pomagali mladim pri organiziranju in delovanju mladinske organizacije. Zato je to sedaj ena izmed njihovih prioritetnih nalog.
Samoupravni odnosi in delo delegatov v tozdu potekajo zaradi dislociranosti obratov v glavnem preko delegatskega sistema. Delegati so dokaj uspešno opravljali svoje naloge, zelo uspešno pa potekajo zbori delavcev po skupinah. Ti dobivajo zmeraj večjo veljavo. Ugodno so ocenili samoupravno povezovanje s kupci. K sporazumu je pristopilo že 141 podpisnikov.
Rezultati gospodarjenja so ugodni in tudi produktivnost raste v zadovoljivi meri. Vendar pa so še težave z nabavo reprodukcijskega materiala, investicijska poraba se zavira, preslabo izkoriščajo delovni čas, tako v proizvodnji kot v pisarnah. Vsakoletni problem pa je v tozdu vsklaje-
(Nadaljevanje na 4. strani)
SREDNJEROČNI NAČRT DO »SATURNUS« NAREKUJE ORGANIZIRANJE OBRATA ZA IZDELAVO STROJEV
Strojna remontna delavnica, kjer sedaj poteka delo vzdrževanja strojev in delno strojegradnja je že sedaj premajhna. Nov večji proizvodni program bo mogoče uresničiti v večjih prostorih. Te pripravljajo v sedanjem okroglem oddelku tozda embalaže.
Osnovna naloga TOZD Orodjarna in vzdrževanje je bila in ostaja tudi v bodoče, oskrba z orodji, stroji, napravami in vzdrževanje v TOZD Tovarna embalaže in TOZD Tovarna avtoopreme.
Istočasno z zgoraj navedeno dejavnostjo pa smo predvsem še v zadnjem času, razvili proizvodnjo zapiralnih strojev za zapiranje steklene embalaže s pokrovi Alupo in Pano T. namenjenih za zunanjo prodajo. Tako smo hote v konzervni industriji ustvarili realne možnosti uporabe večjih količin pokrovov, spoznali smo tržišče in pridobili bogate izkušnje potrebne pri nadaljnem osvajanju in razširitvi programa proizvodnje strojev. T a spoznanja pa ostajajo spričo trenutno zelo omejenih možnosti za povečanje proizvodnje in programa strojev v TOZD Orodjarna in vzdrževanje t.j. v strojni remontni delavnici, kakor tudi v kooperaciji, neizkoriščena. Zato smo utemeljeno že s srednjeročnim planom predvidevali nujnost formiranja samostojnega obrata za proizvodnjo strojev namenjenih domačim tozdom predvsem za uporabnike in izdelovalce embalaže.
Proizvodnja strojev bi se tako na začetku organizirala v ločenem obratu, na novo pridobljenih površinah s pretežno novimi strokovnimi kadri, deloma z obstoječimi in deloma z novimi stroji, pri strojni remontni delavnici TOZD Orodjarna in vzdrževanje. Postopno povečevanje in razširitev proizvodnega programa obrata pa bi ustvarilo pogoje za perspektivni nastanek samostojne TOZD za proizvodnjo strojev, naprav in končno celotnih tehnoloških linij.
Trenutno predvideni program osvajanja in izdelave strojev, ki ga bo potrebno tekoče dopolnjevati in razširjati vsebuje poleg strojev za potrebe TOZD v okviru DO Saturnus, še naslednje stroje in naprave namenjene za eksterno prodajo:
Ročna zapiralka RZK 1, Polavtom. zapiralka SZK 2, avtom, zapiralka SZK 4 s hopp., avtom, zapiralka AZK 6, polavtom. zapiralka SZS 3, avtom, zapiralka SZS 4-PP, avtom, zapiralka SZS 4-CC, avtom, zapiralka AZS 6, vakumska nalivalka VN 8, tlačilka vsebine T 4, polavtom. zapiralka konz. PZD 1, avtom, zapiralka konz. SZD 1, avtom, zapiralka konz. SZD 6, etiketirka E 1, dvižna miza DM 1, valjčna gumirka VG 1, vlaga-lec za stiskalnice VS 1, krožne .škarje, z vlag. KŠV 1, števna naprava Š 1, pnevmatski knakar PK 5, robilka PP pokrovčkov RPP 5, linija za PP za-porke - vseh skupaj 22 strojev in naprav.
Končno lahko ugotovimo, da je zasnova takšnega programa realna, daje vsklajena z občinskimi, mestnimi in republiškimi smernicami, daje izvozno perspektivna, pa se je zato za njeno realizacijo vredno potruditi.
Smrajc Janez
NABAVNA SLUŽBA V LETOŠNJEM LETU
Naloga nabavne službe v letu 1982 je, da oskrbi proizvodnjo z repro-materialom, ki je potreben za planiran obseg proizvodnje.
Z ozirom na razmere, ki vladajo na domačem trgu, ne bo lahko uresničiti sprejete naloge, toda s sovlaganji v surovinsko bazo predvidevamo, da naj bi bila rešena oskrba proizvodnje z aluminijem, HVT in bakreno žico. Ostali materiali, ki se nabavljajo na domačem trgu predvsem laki, vijačna roba lepilni trakovi, tesnilne mase i.p.d. pa predstavlajo problem s stališča kapacitet in udeležbo uvoznih surovin s konvertibilnega področja v končnem izdelku.
Naši dobavitelji želijo, da bi z njimi združevali devizna sredstva za pokritje uvoznih surovin, toda možnosti naše DO so omejene, kajti primanjkuje nam deviznih sredstev za uvoz repromateriala za lastno proizvodnjo. Kakšna bo oskrba naše proizvodnje z belo pločevino zavisi predvsem od naših kupcev, ki so pristopili k temeljnemu samoupravnemu sporazumu o trajni skupni izdelavi ter združevanju dela in sredstev v izdelavi in uporabi kovinske embalaže. Z ozirom na izkušnje iz preteklega leta imajo kupci več želja kot možnosti realizacije uvoza bele pločevine, kajti nahajajo se v enaki situaciji kot naša DO. V letu 1981 smo belo pločevino naročali na osnovi dogovorov s kupci, kar je pripeljalo do tega, da se kupci dogovorov niso držali, proizvajalec je pa pločevino izdelal in s tem se je pri dobavitelju zaloga bele pločevine večala. Da se bomo izognili neplaniranim zalogam pri dobaviteljih, bomo belo pločevino naročali, ko bodo devizna sredstva na razpolago, s tem da je dobavni
rok 8 - 10 tednov, kar bo pa lahko povzročilo, tudi motnje v proizvodnji.
V	letu 1981 je Saturnus uvozil iz združenih sredstev 2.350 ton bele pločevine, medtem ko je bil Saturnus uvoznik za člane sporazuma za 2.655 ton bele pločevine.
V	preteklem letu smo uvozili 329 ton črne pločevine II. kvalitete iz klirinškega področja, z nadaljnim uvozom smo pa prenehali zaradi slabe kvalitete in bojazni, da nam bo pločevina, ki smo jo imeli na zalogi korodirala.
Kljub problemom v proizvodnji smo zaradi pomanjkanja bele pločevine predelali 837 ton črne pločevine. Za leto 1982 imamo v planu uvoz črne pločevine iz klirinškega področja, toda težko bomo to realizirali, kajti tanka črna pločevina ni na izvozni blagovni listi.
Oskrba z aluminijem je bila v letu 1981 zadovoljiva in smo ga predelali 1300 ton.
Glavni problem naše DO so oziroma bodo devizna sredstva, ki jih potrebujemo za uvozni1 repromaterial in za združevanje. Najsigurnejši vir deviznih sredstev je lastni izvoz, ki pa ne pokriva naših potreb in zato iščemo vire združevanja deviznih sredstev.
Imamo sklenjena Samoupravna sporazuma s SOZD TIMAV in LUKO KOPER o združevanju deviznih sredstev, kar pa ni dovolj za pokrivanje naših potreb in zato iščemo še dodatne možnosti, ki so pa omejene glede na splošno pomanjkanje deviznih sredstev, ki bi jih bile druge DO pripravljene združevati na osnovi Samoupravnih sporazumov.
Nabavna Služba
VOLILNE KONFERENCE 00 ZK
Stroji za novo proizvodnjo pa že prihajajo v tovarno.
(Nadaljevanje s 3. stani)
vanje cen surovin in končnega izdelka. Zlasti to je vzrok, da so velikokrat v skrbeh kakšen bo poslovni uspeh.
Področju SLO in DS so dajali vedno prioriteto. Po programu katerega so si zadali so izpolnili naloge in jih dopolnili po potrebi. Velik napredek so dosegli pri izvajanju požarne varnosti v tozdu, saj so s temeljitim pregledom prostorov nevarnosti skoraj v celoti odpravili.
Iz razprav pa so si zastavili okvirne naloge, ki bodo vodilo dela osnovne organizacije v naslednjem obdobju. Glavna naloga bo ostala stabilizacijska prizadevanja tozda, nadalje se bodo vključili v pripravo in dopolnjevanje samoupravnih aktov, več aktivnosti pa bo potrebno pri vključevanju novih članov, zlasti delavk.
Pripravil M.T.
r
OBČNI ZBOR SINDIKATA
V mesecu februarju so bili v vseh osnovnih organizacijah opravljeni občni zbori sindikata. Na zborih so bila podana poročila o delu sindikata v preteklem dvoletnem mandatnem obdobju in opravljene volitve novih vodstev osnovnih organizacij in organov konference.
Na podana poročila predsednikov o delu OOS ni bilo pripomb tako, da lahko rečemo, da so izvršni odbori uspešno izpolnjevali svojo vlogo, ki so jim jo zaupali sodelavci.
Na občnih zborih je bila izražena želja, da bi več sredstev namenili za kulturo, predvsem za nakup vstopnic za zabavne in športne prireditve.
Morda bi veljalo pripomniti le to, da bi se v bodoče vsi delavci v sindikatu še bolj tvorno vključevali v razreševanje problemov, ki se pojavljajo v kolektivu in ne samo izvršni odbori OO ali pa samo nekateri posamezniki. Udeležba na občnih zborih je bila zadovoljiva.
Seja konference osnovnih organizacij Saturnusa je bila 10. 3.1982
Poročilo o delu konference v preteklem mandatnem obdobju je podal tov. Jakič Slavko. Iz poročila je bilo razvidno, da je bilo delo konference izredno pestro in je relativno uspešno delovala v primeri z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Sindikat se je aktivno vključeval v življenje in delo našega kolektiva in organiziral številne razprave o tistih stvareh, ki so bile aktualne in vredne obravnave. Žal pa so nekateri sklepi, ki so bili sprejeti na teh konferencah, ostali v dobršni meri le črke na papirju in jih nismo v celoti izvajali. V ospredju prizadevanj sindikata je bila predvsem stabilizacija in na-dalnji razvoj samoupravnih odnosov, predvsem delegatskega sistema, kar ostaja še naprej naša prva naloga. Ugotovljeno je, da je bila konferenca oz. njen IO bolj aktiven kot osnovne organizacije. Zato bo-
mo morali v bodoče težišče delu prenesti v same osnovne organizacije, predvsem pa v sindikalne skupine, kjer naj se vsakdo v svojem krogu maksimalno angažira.
Program dela za naslednje mandatno obdobje je podal tov. Jenko in temeljni na programu dela osnovnih organizacij, vendar bo potrebno nekatere naloge, ki izhajajo iz programa še terminsko opredeliti.
V bodoče bomo morali pri izvajanju akcij sindikata pritegniti k izvajanju nekaterih aktivnosti tudi OOZK in mladino z ozirom na naloge, ki stoje pred nami.
Na seji konference je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo in organi naše sindikalne organizacije.
Za predsednika konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov Saturnusa je izvoljen Boris Jenko, podpredsednik je Ksenija Prinčič, tajnik Rado Fink in blagajnik Milka Krajc.
Člani izvršnega odbora konference so Boris Jenko, Ksenija Prinčič, Rado Fink in predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij Sašo Kralj (orodjarna), Milena Lavrič (Loški Potok), Brane Koleša (avtooprema), Emil Kurent (Zalog), Boris Trampuš (Polje), Silvo Baznik (DSSS), Boris Zakrajšek (embalaža Moste), Janez Zorman (tiskarna).
Konference osnovnih organizacij ZS Saturnusa - člani so Silvo Baznik, Irena Bavčar, Ljudmila Krajc, Sašo Kralj, Bojan Hiršman, Janez Hudeček, Boris Zakrajšek, Gordana Anžur, Janko Inglič, Brane Koleša, Dušan VVertel, Helena Sever, Milena Lavrič, Karol Turk, Albina Levstik, Janez Zorman, Andrej Gorenc, Ančka Pokoren, Emil Kurent, Fani Pov-še, Janez Demšar, Boris Trampuš, Olga Černe in Jelka Podbrežnik.
Nadzorni odbor - predsednik Polona Geroni in člana Jože Belak, Erik Zrimšek.
OBČNI ZBOR GD
Gasilci so imeli občni zbor. Pregledali so lanskoletno delo, dogovorili so se za akcije v prihodnjem letu. Predstavnik občinske gasilske zveze pa je podelil spričevala za uspešno opravljen izpit za izprašane gasilce članicam gasilske desetine avtoopreme in še nekaterim članom društva, ki so istočasno opravili ta izpit. V svoje vrste pa so sprejeli tudi nove člane - gasilke.
26. POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
Letos se bomo Saturnužani zopet udeležili pohoda po poteh partizanske Ljubljane. Pripravljalni odbor je že pričel z pripravami. Za udeležence iz Saturnusa bo potekal približno tako kot lani. Odbor načrtuje, da bodo letos udeležence! prejeli namesto majic kapo z napisom Saturnus. Prav tako bo pripravljena tudi malica in organiziran prevoz iz tovarne do starta.
Tudi letos bo potekalo tekmovanje med tozdi in delovno skupnostjo za najmnožičnejšo udeležbo. Prehodno zastavico, nagrado za množičnost, je lani osvojil tozd orodjarna in vzdrževanje. Kateri tozd jo bo prejel letos bomo izvedeli po pohodu 8. maja.
Podrobnosti o poteku pohoda in prijavnice bodo objavljene v Biltenu.
Za sedaj pa le - rezervirajte si to soboto 8. maja za udeležbo na pohodu Po poteh partizanske Ljubljane.
M.T.
V___________________________________________/
ZENSKA GASILSKA ENOTA V AO
Že v lanskem letu, ko smo v delovni organizaciji praznovali šestdesetletnico, smo se v našem tozdu odločili, da organiziramo žensko gasilsko enoto.
Na pobudo Safete Zukič in Andreja Lužovca smo zbrali dvanajst tovarišic, ki so pristopile v gasilsko društvo s podpisano izjavo pa so pristale, da se bodo udeleževale vseh predavanj in vaj, ki jih bo vodil poklicni gasilec.
Januarja smo pripravili tečaj za izprašane gasilce, katerega se je udeležilo šestnajst tečajnikov, med njimi tudi vseh dvanajst tovarišic. Vsi kandidati so tečaj redno obiskovali in so teoretično snov, ki so jo predavali naši poklicni gasilci dobro razumeli.
Tudi strokova komisija, ki so jo sestavljali člani občinske gasilske zveze, se je na končnem izpitu pohvalno izrazila o pridobljenem znanju tečajnikov, ki so uspešno opravili izpit.
Od vsega začetka smo imeli podporo vodstva tozda. Predsednik gasilskega društva Saturnus pa je v razgovoru s tovarišicami izrazil posebno zadovoljstvo, da so se odločile pristopiti k tej humani organizaciji.
Vsi kandidati so dobili tudi novo osebno opremo, s katero bodo v bodoče
sodelovali na vajah in tekmovanjih. V aprilu imamo že predvidene praktične vaje, ki jih bo vodil poklicni gasilec v avtoopremi. Menimo, da bomo kmalu, seveda z vestnim delom, dosegle takšen rezultate, da se bomo lahko udeleževale tudi raznih prireditev in tekmovanj.
V	Saturnusu imamo sedaj tri moške desetine, ki so dobro pripravljene, kar so že večkrat pokazale na različnih tekmovanjih tudi izven naših meja.
Ker pa je v naši tovarni zaposlenih največ žensk je nastala potreba, da se tudi tovarišice vključijo v gasilske vrste. Želja vseh v gasilskem društvu je, da bi imeli tudi tri ženske desetine, kar bi pripomoglo k večj( varnosti pred požari v tovarni in drugje. Žal pa ugotavljamo, da delavke na delovanje v gasilski organizaciji gledajo vse preveč posmehljivo in neresno, kar pa kaže na nezrelost. Gasilstvo je humana dejavnost. Njena vloga -zaščita imetja in pomoč ljudem v raznih nesrečah pa je v naši družbi nujno potrebna.
V	tako veliki tovarni kot je Saturnus naj bi tudi tovarišice pristopile v gasilske vrste v večjem številu.
Safeta Zukič
Članice gasilske desetine avtoopreme so uspešno opravile izpit za izprašane gasilce. Na sliki: Kandidati čakajo, da jih pokličejo pred izpitno komisijo.
TUDI PRI NAS IZVAJAMO PROIZVODNO DELO
V šolskem letu 1981 / 1982 smo pričeli z reformo v srednjem šolstvu. Pedagogi bi rekli, da smo pričeli s procesom usmerjenega izobraževanja.
Proizvodni delavci nismo vključeni v ta proces, pa ne zato da bi ga kritizirali in odklanjali, temveč da bi ga z združenimi močmi in v čim boljši obliki izpeljali.
Cilji usmerjenega izobraževanja so (del tega procesa je tudi proizvodno delo), da mlademu človeku v njegovem najbolj kriznem obdobju -odločanju o svoji bodočnosti - realno prikažemo in predstavimo delo za katere je v naši družbi zakoreninjeno mnenje, da je manj vredno. To pa nikakor ne velja in se moramo enkrat le sprijazniti z dejstvom, da je vsako delo potrebno in zato nič manj vredno.
Gre za način formiranja človeka po tisti plati, kjer gre bolj za oblikovanje njegovih poklicnih tehnik, praktičnih sposobnosti, premagovanje težav, ki jih povzroča pri učenju psihofizični ustroj človeškega telesa, manj pa gre za formiranje sposobnosti miselnega delovanja, čeprav je pri tem tudi to nujno pogojeno.
Gotovo se bo kdo vprašal, zakaj opuščamo tako dobro vpeljan sistem učencev v gospodarstvu. Pri usposabljanju kadrov iz teh vrst je karakteristično, da je prav usposabljanje za praktično delo slabo organizirano in nesistematično. Takšni načini usposabljanja so neuspešni. Razlogi za to pa so:
-	čas trajanja usposabljanja, ki je potreben delavcu za doseganje norm je predolg, saj opravlja pri učenju poleg potrebnih del nešteto operacij in del, ki nimajo vzgojnega učinka,
-	inštruktor, to je izkušeni delavec, lahko zelo dobro opravlja svoje delo, ne zna pa svojih izkušenj in znanja prenašati na druge. Običajno tudi ne prejema nagrade za inštruktorsko delo, zato je njegov interes čim večji učinek, ker je od tega nagrajen.
-	neposredni vodja je navadno zelo zaposlen z operativnimi nalogami in si ne more vzeti časa za poučevanje, če pa je učenec prepuščen sam sebi, si mora izmisliti lasten način dela. Ta pa ni vedno učinkovit. Pri opravljanju dela učenec slabo napreduje in ni deležen inštruktorjeve podpore pri oblikovanju samostojnosti za delo in zaupanje samega v sebe. Zato obupuje in postaja nezadovoljen. Posledica tega je slab odnos do dela, izbranega poklica, do kolektiva ali celo opustitev dela.
Kako bomo izboljšali ta proces pa nas uči usmerjeno izobraževanje. Mnogo je poklicanih, še več pa nepoklicanih, ki so iz tega napravili že pravo znanstveno vedo. Zavedati pa se moramo, da je to družbeni
pojav, da sloni na naši samoupravni graditvi družbe in da nam v določenih proizvodnih panogah resnično manjka kadrov v neproizvodnji pa jih je preveč.
Če bomo s pridom in pametno izkoristili in izluščili pozitivne sestavine usmerjenega izobraževanja iz prakse naših sosednjih republik, kjer teče tovrstno izobraževanje že nekaj let, ter z doslednim izvajanjem koncepta naše zamisli gotovo ne bo izostal uspeh.
Omeniti velja, da se je Saturnus z vsemi temeljnimi organizacijami, brez večjih zapletov vključil v ta proces. V tozdu avtoopreme so sprejeli na proizvodno delo učenke in učence pedagoške gimnazije. V embalaži so na proizvodnem delu dijaki oblikovne šole. V tozdu orodjarna in vzdrževanje pa so učenci tehnične šole in Izobraževalnega centra Litostroj. Izmed teh je večina naših štipendistov.
Ker proces proizvodnega dela poteka od prvega februarja bi bilo analiziranje in dajanje rezultatov pre-uranjeno. Kakšni pa so vtisi učencev zvemo, če preberemo njihove dnevnike. Objavljamo nekaj zapisov dijakov, ki so delali v avtoopremi.
Delo transporterja se mi je zdelo najbolj pestro in zanimivo od vseh del, ki sem jih opravljal. Moja naloga je bila urejevati skladišče, nakladanje in razkladanje palet, kartonskih škatelj, včasih pa sem priskočil na pomoč pri pakiranju meglenk in žarometov. Zadovoljen sem bil tudi z odnosi med delavci, ki so bili zelo dobri.
Bojan
Pri vseh delih sem uporabljala zaščitna sredstva rokavice in haljo. Prav tako smo imeli na začetku delovne prakse krajše predavanje na temo varstva pri delu.
Joži
Ročno delo. Posamezne dele smernih kazalcev sem sestavljala v celoto. Za delavce je določena norma 110 kosov na uro. Sama jih nisem štela. Delo se mi je zdelo dosti bolj zanimivo in psihično manj utrujajoče kot na tekočem traku.
Tanja
Delo sem opravljala za tekočim trakom. Na luči sem montirala posebne gume. Na tem delovnem mestu sva delali dve, zato sva z lahkoto sledili ritmu traku.
Tatjana
Delala sem ob tekočem traku. Menjavala sem žarnice, ki so slabo ali sploh niso gorele. Ker pa velikokrat nisem imela dela sem, pomagala še drugi delavki. Na železne obroče sem natikala gumice.
Ana
Učenke pri pakiranju žarometov.
Po tekočem traku so do mojega delovnega mesta prihajali podstavki zadnje luči, ki jih vgrajujejo v vozilo Golf. Vzela sem ta del in ga vložila v posebno pripravo, ki sem jo lahko vključila le obojeročno. Pri tem se je mehanizem premaknil navzdol in presekal določene kovinske vodnike, ki so zaliti v plastiko. Nato sem podstavke vzela iz priprave, vložila na predpisana mesta žarnice in odložila podstavek na tekoči trak.
Delo je potrebno opravljati natančno, ker te luči Saturnus izvaža kupcu v Zahodno Nemčijo.
Sabina
Delala sem v procesu čiščenja parabol. Delavka je zamaščene parabole natikala na palice. Parabole so potovale skozi hladno in toplo vodo. Delala sem pri prehodu parabol iz vode. Snemala sem jih z zank, obrisal notranji del, posebno pa sem morala paziti na mastne robove. Obrisane parabole sem spet natikala na zanke.
Delo sem opravljala sede, ni zahtevno, ker se ga takoj naučiš. Kljub temu pa je zaradi nenehnega ponavljanja enakih gibov rok enolično in zato utrudljivo.
Stanka
Pakiranje luči je zelo hitro delo. S sošolkama smo luči pobirale s tekočega traku in jih pakirale v kartonske škatle, katere smo potem zlagale v zaboje in na te nalepile nalepke. To delo smo opravljale same in mi je bilo všeč, saj se nisem dolgočasila, ker sem imela precej dela, saj proizvodnja žarometov poteka zelo hi-
Kolobar čeveljčkov je bilo potrebno razrezati na 5000 komadov. Postopek ne zahteva posebno velikega gibanja, zato pa je delo precej monotono z maksimalno previdnostjo, saj je treba dokaj natančno rezati čeveljčke.
Franci
Pripravil Rudi Korošec
NAGRADA NAŠEMU KOLEDARJU
Poslovna skupnost grafičnih delovnih organizacij Jugoslavije - Grafoimpex v sodelovanju z Vseučiliščem v Zagrebu je preko strokovne komisije IV. Natečaja jugoslovanskih koledarjev dodelila drugo nagrado letošnjemu poster-koledar-ju Saturnus 1982 v izboru desetih najboljših enolistnih koledarjev. To je drugič, podobno priznanje je naš koledar prejel tudi lansko leto.
R.K.
t
MINIPORTRET
Andrej Matjaž (37) je referent za kadre v kadrovski službi DSSS. V Saturnusu je zaposlen deset let.
Ena od aktivnosti kadrovske službe je planiranje in zadovoljevanje potreb po kadrih. Kako iščemo kadre v Saturnusu?
Trenutno iščemo kadre preko Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije ali pa z lastno objavo v dnevnem časopisju.
Menim pa, da bi morali zastaviti kadrovsko politiko drugače - morali bi še v večji meri izobraževati lastni kader, se pravi, zaposlovati učence usmerjenega izobraževanja in delavce, ki so dokončali študij ob delu ali ustrezne tečaje in seminarje, tako da bi lahko naši delavci napredovali na odgovornejša delovna mesta kot tudi na boljši osebni dohodek.
Lastne objave v dnevnem časopisju so zelo drage, velikokrat pa ne dajo niti ustreznih rezultatov, ker jih moramo večkrat ponoviti. Kje je vzrok, da se delavci na razpisana dela in naloge v Saturnusu ne prijavijo, kljub temu da se že pojavlja brezposelnost?
Morda je bil Saturnus v preteklosti tudi preveč anonimen in je šestdeseta obletnica le pripomogla k temu, da je o Saturnusu več govora. Marsikdo pa je bil tudi presenečen, ko si je ob tem jubileju ogledal sodobno proizvodnjo in nemara je tudi zato sedaj več zanimanja za naše razpise. Velikokrat pa smo tudi sami prezahtevni pri izbiri kandidata in pričakujemo, da bomo dobili profil, ki si ga želimo. Lažje se je odločiti za tajnico, kjer se na razpis prijavi 60 kandidatk in so njihova dela in naloge skoraj povsod več ali manj enaka. Težje pa dobimo vodjo projekta, saj je to področje specifično pa tudi strokovnjaki, ki so že drugje utečeni, se neradi odločajo za novo delovno organizacijo.
Menim, da včasih objavimo prosta dela in naloge, pa obenem nismo popolnoma pripravljeni za sprejem teh ljudi, niti po strokovni plati, niti da bi jih sprejeli kot sodelavce.
Res je tudi, da nimamo izdelanega sistema nagrajevanja kot tudi sistema razvoja kadrov, kar prav tako vpliva na stimuliranje strokovnih kadrov. Zato je bila odločitev, da ustrezno okrepimo kadrovsko službo, pravilna.
Ali nam lahko poveste, kako zdaj poteka izbira kandidatov za razpisana prosta dela in naloge v Saturnusu?
Če iščemo kadre zunaj delovne organizacije, smo odvisni od števila iskalcev zaposlitve - od suficitarnosti ali deficitarnosti v določenih poklicih. Tako v Sloveniji zelo primanjkuje kovinarjev, ki jih v naši stroki zares potrebujemo. Zato ostre selekcije delavcev s predhodnim preizkusom znanja ne moremo opraviti, ker sicer še teh ne bi imeli. Vzamemo vsakega kovinarja, ki je osebnostno primeren in ima minimalni potrebni standard ter nekaj izkušenj, ki jih želimo. Pri administrativnih poklicih pa je prav nasprotno, saj se na razpis prijavi toliko delavcev, da lahko izberemo zares dober kader. V zadnjem času smo sprejeli tajnico kadrovske službe, tajnico generalnega direktorja in stenodaktilografko v splošni službi; vse te kandidatke so morale najprej opraviti preizkus iz strojepisja in stenografije pri delavski univerzi Boris Kidrič, nato so prišle tiste z najboljšimi rezultati na pogovor in na osnovi tega smo pripravili predlog za sklenitev delovnega razmerja. Prej smo sprejemali administrativne delavce le na osnovi pogovora.
Seveda predhodni preizkus ni mogoč pri vseh poklicih, zato določajo naši samoupravni akti poskusno delo.
Veliko delavcev v Saturnusu se še naprej izobražuje ob delu. Nekateri na svoje stroške, drugim plača šolanje Saturnus. Ali menite, da bodo zdaj nekateri zaradi ostre konkurence odpadli, če bomo za sprejem na razpisana dela in naloge izvajali tako ostro selekcijo?
Z dosedanjo prakso prerazporejanja delavcev na delovna mesta, za katera nimajo ustrezne izobrazbe, bi morali prenehati.
Vsekakor pa je nujno, da še naprej omogočamo delavcem izobraževanje ob delu in s tem napredovanje. Če imamo v delovni organizaciji ustrezni kader za trenutno prosta dela in naloge, potem teh tudi ne razpišemo. Prav tako ima tudi vsak delavec Saturnusa možnost, da opravi med drugimi kandidati preizkus določenega znanja, če so dela in naloge razpisane.
Kot sem že dejal, z dobro kadrovsko politiko bi morali skrbeti za izobraževanje lastnih kadrov, saj je vsaka objava praktično tudi »kraja« kadrov drugi delovni organizaciji.
Ni dobre kadrovske politike brez dobrega referenta za izobraževanje. Zdi pa se, da smo prav izobraževanje v zadnjih letih precej zanemarili. Kaj bi lahko povedali o izobraževanju ob delu v Saturnusu?
Referat za izobraževanje bi zagotovo moral biti številnejši. Treba je ugotoviti, kje bi lahko delavec nudil več, če bi se še naprej izobraževal, če bi bil na tekočem z najnovejšimi dosežki svoje stroke. Vsako leto so razni tečaji in seminarji za razna strokovna področja, referent za izobraževanje pa pri 1700 zaposlenih
ne more ugotoviti, katera tema je za koga primerna.
V tozdu Tovarna embalaže imamo lep primer ustrezne oblike funkcionalnega izobraževanja v delovni organizaciji, kjer so z vodstvom v tozdu organizirali seminar s področja živilske tehnologije. Tudi v tozdu Tovarna avtoopreme se nekateri delavci redno vključujejo v zunanje strokovne tečaje in seminarje. Nujno je namreč, da se delavci tudi po končanem šolanju še naprej izobražujejo, ker drugače njihovo znanje postopoma nazaduje.
Sicer pa izobraževanje ob delu vsa leta teče, edino vprašanje je le izbira kandidatov za to izobraževanje. Izbira števila ustreznih kadrov bi morala temeljiti na dolgoročnejšem planu; predvsem pa moramo že vnaprej natančno poznati dela in naloge, ki jih bodo opravljali. Pri nas pa se vedno kdo izobražuje in na začetku ne vemo, kaj bo delal. Potem delavec študij konča in odide, ker mu nismo znali pravočasno ponuditi primernega delovnega mesta. Osnova za tako planiranje so nedvoumno ustrezni in dolgoročni proizvodni načrti.
Kako se je Saturnus vključil v usmerjeno izobraževanje?
Saturnus se je letošnje leto popolnoma vključil v usmerjeno izobraževanje. V izobraževalnem centru Litostroj imamo 24 učencev.
Trenutno je bilo za nas težko te učence planirati, ker ne vemo, kakšna bo njihova uspešnost v šoli; vsi učenci začnejo namreč v istem letniku, selekcija je šele po prvem letu, ko slabši učenci nadaljujejo še eno leto v skrajšanem programu, drugi nadaljujejo še dve leti in si pridobijo kvalifikacijo, najboljši pa še tri leta do stopnje tehnika.
Vrnila bi se na »pripadnost« Sa-turnužanov svoji delovni organizaciji, ki ste jo omenili na začetku v zvezi z odsotnostjo z dela!?
Tudi glavni direktor želi, da bi se občutek pripadnosti Satumužanov svoji delovni organizaciji popravil oziroma okrepil. S tem bi se namreč povečala odgovornost do dela in delavnost. Delavci delajo drugače, če so na svojo delovno organizacijo ponosni.
Menim, da bi lahko tudi delavci kadrovske službe prispevali svoj delež. Ko namreč delavca razporedimo na delovno mesto, kadrovski delavci običajno zgubimo z njim stik. Tako ostanejo delavci za strojem dobesedno sami s svojimi problemi. Potrebne bi bile kadrovske analize, kot so analiza fluktuacije ali pa analiza odsotnosti z dela, iz katerih bi ugotovili, kakšne težave tarejo delavce - morali bi se jim približati in njihove probleme rešiti, še preden se ti odločijo za spremembo delovne organizacije ali pa da kar naprej ostajajo v bolniški. Tako delo z delavci bi zagotovo prispevalo k večji pripadnosti delovni organizaciji.
Da je vaše delo pestro, je razvidno iz pogovora. Ga tudi radi opravljate?
Rad delam z ljudmi in prav zato sem se tudi odločil za to delo ter sem zapustil proizvodnjo embalaže. Pričakoval pa sem več strokovnega in kreativnega dela, ker me zgolj operativno delo moti. Prepričan pa sem, da bomo z ustrezno organizacijo kadrovske službe to uredili in da bom potem lahko osebno več pripomogel k bolj kvalitetnemu delu na lastnem delovnem mestu kot tudi kadrovske službe.
Anamarija Plesničar
OKNO V SVET
MODRI KONTEJNERJI ZA ODSLUŽENE DOZE
Medtem ko se pri nas še vedno trudijo, da bi zbrali vsaj nekaj odpadnega papirja za ponovno predelavo in v trgovinah zopet odkupujejo prazne steklenice, so se v Zahodni Nemčiji odločili, da poskusno postavijo kontejnerje za odslužene konzervne škatle. Prve so postavili v mestu Essen, ker je v bližini podjetje, kjer bodo iz odpadne pločevine pridobivali kositer, za katerega se zanimajo izdelovalci bele pločevine; odpadno pločevino z že odstranjenim kositrom pa lažje oonovno uporablja tudi jeklarska industrija.
SMUČARSKI TEČAJI
Smučarski tečaji so za nami. Izvedli smo tri tečaje za otroke in dva tečaja za odrasle. Skupno se jih je udeležilo 61 otrok delavcev našega kolektiva in 44 članov.
Na tečajih smo poskrbeli, da so se nekateri otroci naučili smučati, drugi pa so izpopolnili znanje te zanimive zimske aktivnosti. V prostem času smo poskrbeli, da se otroci niso dolgočasili in da so v družabnem razpoloženju preživeli del zimskih počitnic.
Čeprav se je prve dni pri nekaterih otrocih opazilo rahlo domotožje in so si želeli čim prej domov, pa so mnogi med njimi zadnji dan vzdihovali, ker je bilo konec zimskega veselja. Najraje bi še ostali nekaj dni. Čeprav snega ni bilo veliko, gaje bilo vendarle dovolj za smučanje, ves čas pa smo imeli lepo, sončno vreme.
Večjih nezgod nismo imeli in tudi z zdravjem ni bilo problemov. Nastopile so le manjše slabosti, katerih vzrok je bilo rahlo domotožje ali pa »lenitis«.
Potrebno pa je pohvaliti, da so se otroci precej izpopolnili v smučanju, saj so mnogi med njimi prejeli bronasto ali srebrno značko po preizkusu za Internation test, ki je bil zadnji dan tečaja. Ta dan so se otroci tudi po skupinah preizkusili v spretnostni vožnji med vratci in najboljši med njimi so prejeli zmagoslavna odličja.
V petek, 15. januarja 1982 ste lahko na radiu v oddaji Na valu 202 slišali intervju z dvema našima te-
čajnikoma, ko je stekel pogovor o smučanju in možnostih rekreacije otrok v Kranjski gori.
Smučarski tečaji za odrasle še niso zaključeni in upamo, da se bodo tudi odrasli tako dobro počutili kot so se otroci.
Iz izjav otrok pa lahko še sami presodite, kako so preživeli teden dni v Kranjski gori.
Petra smuča v tretji skupini. V Kranjski gori je prvič in ji je zelo všeč, od vsega pa najbolj spanje. Prijatelji so jo pohvalili, da v tej skupini smuča najbolje.
Janja je povedala, da vsako jutro postiljajo postelje, ki jih potem oceni posebna komisija. Najbolj urejena soba bo na koncu dobila nagrado. V našem tečaju je že četrtič. Všeč ji je tako družba kakor hrana. Smuča v prvi skupini, to je v najboljši in ima že bronasto značko. Po zajtrku odidejo na smučanje in se opoldne vrnejo na kosilo. Po kosilu zopet smučajo ali pa gredo na sprehod. Zvečer pa se igrajo razne zabavne igre ali plešejo. Povedala pa je tudi, da fantje bolj neradi plešejo.
Tomo je na tečaju petič in je najboljši smučar. Smuča v prvi skupini, Ima že dve znački, kar dokazuje njegove smučarske kvalitete. Je v komisiji, ki ocenjuje urejenost sob. Pri ocenjevanju upoštevajo, da so postelje
| KADROVSKE NOVICE |
December:
Odhodi:
Mara Rovanšek DS (upokojena) Franc Jankovič EM (upokojen) Milanka Jovanovič AO Marija Pigac AO Ana Marič AO
Živojin Danilovič EM (inval. upok.) Lidija Podobnik AO (upokojena) Emil Pustotnik OR Tomaž Malus OR Franc Jerman (JLA)
Smiljan Kelhar OR Ismeta Dulič AO Vera Peterka EM (upokojena) Zofija Jarelj (upokojena)
Prihodi:
Ivan Nemec DS
Igor Perme AO (pripravnik)
Peter Šimnovec DS (pripravnik)
Bojan Kovačič AO
Franjo Perkovič OR
Alojz Š_koda OR
Viktor Živec OR
Ševala Hasanovič EM
JANUAR
Odhodi:
Marija Kržič AO (upokojena) Albin Zijal DS (upokojen) Marjan Močilnikar AO (JLA) Milka Tomič AO Dostana Bogosavljevič AO Radojko Jovanovič AO (JLA) Šemso Todič AO (JLA)
Irena Kos EM Radoslav Mihajlovič EM 8 GLAS SATURNUSA
Janez Ceglar OR Majda Alič DS (upokojena)
Prihodi:
Darinka Žibert EM
Bojan Jakoš AO
Milena Balant DS (pripravnica)
Adolf Vidmar OR
Gregor T rifunovič AO
Anica Mikanovič DS
FEBRUAR
Odhodi:
Alojz Bolta AO
Ibrahim Žilič EM
Jožefa Habjan EM (upokojena)
Zilka Talič EM
Frančiška Erbežnik EM (upokojena)
Silva Plečko EM
Gorica Panič EM (upokojena)
Ruža Kajadinovič EM Franc Pavlin OR Drenka Stanič EM Svetlana Kovačevič EM
Prihodi:
Janez Podobnik OR (vrnitev iz JLA, prip.)
Bojan Zorc DS
Ivan Puškarič OR
Janez Bolta OR
Zdenka Osredkar AO
Marija Anžur AO
Helena Potočnik AO
Dostana Bogosavljevič AO
Justi Dragan AO
Srečko Kovač AO
Srečko Kovač EM Helena Moslar EM Bojan Zupan EM Zalog
Skupina najmlajših udeležencev tečaja pa se je odpravila na popoldanski sprehod.
postlane, deke napete, da ne ležijo po tleh papirčki od bonbonov in da so obleke v omarah zložene, obešene ter da je umazano perilo v vrečkah.
Jure smuča v drugi skupini, kar pomeni, da včasih še pade. Smučajo vedno na vlečnicah, vodi pa jih vaditelj Dušan. Po smučanju se pogovarjajo, s kartami igrajo vojno in se prav dobro zabavajo.
Tanja smuča v prvi skupini. Tudi ona skupaj s Tomom ocenjuje sobe. V Kranjski gori je že četrtič. Med seboj se dobro poznajo že iz prejšnjih let in so že pravi prijatelji.
Primož smuča v prvi skupini, v kateri je sedem najboljših smučarjev. Vozijo na vseh smučiščih. Prvo polovico tečaja je bilo na smučiščih manj smučarjev in so se lahko nasmučali, v drugi polovici pa je prišlo več skupin, tako da so sedaj vrste kar občutno dolge.
Damjan je drugič v Kranjski gori in smuča v prvi skupini. Na tečaju mu je zelo všeč, ker se lahko po mili volji smuča, v Ljubljani pa se ne bi mogel ker ni dovolj snega. Po tečaju pa bo šel še v šolo v naravi v Gozd Martuljk.
E.Č in M.T.
IV. VELESLALOM ISKRA SATURNUS
Smučarska sekcija Saturnus je bila že drugič prireditelj, sedaj že tradicionalnega tekmovanja, med Iskro Bovec in našo delovno organizacijo v veleslalomu. Zimsko športno srečanje poteka enkrat letno izmenično na Kaninu in Kranjski gori.
Tekmovanje je bilo 7. februarja v Kranjski gori. Proga je bila postavljena v Brsnini in je imela 29 vratič. Prijavljenih je bilo osemdeset tekmovalcev, nastopilo jih je 56, uvrstilo pa se je 45 tekmovalcev.
Vreme je bilo sončno, sneg pa trd in zmrznjen, tako da so bili dani vsi pogoji za dobro tekmovanje. Bovčani so imeli nekaj težav pri prestopu italijanske meje in so prispeli na tekmovanje šele pol ure pred pričetkom. Zato smo start preložili za pol ure, kar je odgovarjalo vsem tekmovalcem. Ekipa smučarskega kluba Krim je tudi letos pripravila progo in opravila meritve časov smučarjev. S seboj pa so imeli tudi prenosni televizor, da smo lahko neposredno spremljali velik uspeh Bojana Križaja v slalomu na svetovnem prvenstvu. Drugi tek pa smo si ogledali v počitniškem domu.
Zopet so imeli smučarji Iskre največ uspeha v najmlajši skupini. V drugi in tretji kategoriji pa smo bili boljši Saturnu-žani. Vendar je bilo to premalo za ekipno zmago. Prvo mesto v ekipni uvrstitvi je že četrtič osvojila ekipa Iskre, tokrat s prednostjo osmih točk.
Po razglasitvi rezultatov in podelitvi medalj ter po proslavitvi uspehov smo se poslovili in smučarjem Iskre zaželeli srečno pot in nasvidenje prihodnje leto na Kaninu.
Rezultati:	
Kategorija nad 40 let:	
1. Kralj Sašo S	53,14
2. Ivančič Jože I	1.02,68
3. Medič Janez S	1.04,11
Kategorija od 31 do 40 let:	
1. Mlekuž Rihard I	53,30
2. Fattori Vojko S	53,86
3. Sovine Nuša S	54,78
Kategorija do 30 let:	
1. Černuta Rudi I	46,91
2. Černuta Drago I	49,22
3. Pretnar Salvi I	50,17
4. Košca Vili I	51,17
5. Kreč Martin S	51,42
6. Mirtič Sašo S Ekipno: 1.	Iskra 25 negativnih točk 2.	Saturnus 33 negativnih točk	53,43
Sašo Kralj
■SC3
LETOVANJE
PRVENSTVO SATURNUSA V VELESLALOMU
Smučarska sekcija je 28. februarja v Kranjski gori organizirala že 30. prvenstvo v veleslalomu. Tehnična izvedba je bila zaupana ekipi smučarskega kluba Krim, ki je to nalogo solidno opravila. Proga je bila postavljena v Brsnini in je imela 20 vratič. Nastopilo je 68 satumužanov in 34 njihovih otrok, ki so tekmovali med prvim in drugim tekom. Smučarji do 25 let so imeli tokrat prvič svojo kategorijo. V tej kategoriji so nastopili tudi štipendisti in učenci v usmerjenem izobraževanju. Izmed smučarjev, ki so tekmovali na prvem prvenstvu sta se letos udeležila tekmovanja Zvone Pirc in Viktor Jarc. Prvi je tekmoval, drugi pa je bil vodja tekmovanja. Vse priznanje za borbenost pa zasluži Martin Kreč, ki je tudi potem ko se mu je odpela smučka - čeprav je vedel, da bo uvrščen pri repu - smučko ponovno pripel in prismučal v cilj.
Tekmovanje je potekalo hitro in je bilo končano kmalu po dvanajsti uri. Pripomoglo je tudi lepo sončno vreme tako smo lahko izvedli razglasitev rezultatov in podelitev nagrad pred preurejenim počitniškim domom. Številne praktične nagrade, ki so bile podeljene z žrebom vsem tekmovalcem sta zbrali naši sodelavki Fani Jalen in Vera Kosec.
Rezultati:
Ženske: ena kategorija:
1.	Sovine Nuša, DSSS	1,23.23
2.	Brezovnik Marija OR	1.29,68
3.	Čečelič Etelka DSSS	1.45,12
4.	Brumat Mira DSSS	2.12,47
Moški nad 45 let:
1.	Medič Janez	1.28,63
2.	Marguč Franc EM	1.31,53
3.	Podboj Miloš EM	1.31,86
4.	Smrajc Janez OR	1.46,36
5.	Pirc Zvone AO	2.05,05
Moški od 36 do 45 let:
1.	Lampič Edo OR	1.13,84
2.	Kralj Sašo	1.14,73
3.	Snoj Avgust OR	1.18,62
4.	Pavlič Tone AO	1.22,19
5.	Jenko Boris OR	1.24,97
Moški od 25 do 35 let:
1.	Gruden Milan EM	1.14,73
2.	Fattori Vojko EM	1.17,47
3.	Susman Marjan AO	1.18,19
4.	VVertel Dušan AO	1.24,40
5.	Kaštrun Jože DSSS	1.25,70
Moški do 25 let:
1.	Kralj Marko OR	1.16,91
2.	Jenko Rok AO	1.17,49
3.	Vrhovnik Jure AO	1.18,77
4.	Perne Igor AO	1.21,48
5.	Peršin Franc OR	1.25,65
Ekipno:
1.	TOZD Orodjarna in vzdrževanje 3.45,48 (Lampič, Kralj Sašo, Kralj Marko)
Glas Saturnusa izdaja DO Saturnus, 61000 Ljubljana, Ob železnici 16. telefon: 444-466
Uredniški odbor: Marjan Dobrilovič, Bogomir Jeklič, Boris Jenko, Franc Lubi, Adolf Majnik, Edo Martinčič, Zdravko Petrič, Ksenija Prinčič, Dragica Zupančič.
Številko pripravil: Miran Todori.
Tisk: Saturnus; oddelek tiska na papir. Po mnenju Sekretariata za informacije IS Skupščine SR Slovenije, št. 412-1/72 z dne 8. 9. 1975, je glasilo oproščeno temeljnega davka na promet.
2.	TOZD Avtooprema
3.54,45 (Jenko Rok, Susman, Vrhovnik)
3.	TOZD EMBALAŽA
3.58,14 (Gruden, Fattori, Reisner)
4.	Delovna skupnost skupnih služb 4.14,01 (Sovine, Prašnikar, Kaštrun)
Mlajše pionirke:
1.	Privšek Katarina	0.43,68
2.	Pašaljič Tanja	0.54,20
3.	Sečkar Brigita	1.05,66
Mlajši pionirji:
1.	Pavlič Tomo	0.40,81
2.	Brezovnik Sandi	0.43,13
3.	Vokal Tadej	0.45,63
Starejše pionirke:
1.	Jalen Natalija	0.40,81
2.	Sovine Sabina	0.41,04
3.	Pajnič Alenka	0.47,82
Starejši pionirji:
1.	Jakič Roman	0.41,48
2.	Prašnikar Klemen	0.41,70
3.	Čakš Rok	0.42,93
V Kranjski gori je bilo 14. februarja
16.	tekmovanje občine Moste-Polje v veleslalomu. Na smučišču Brsnina sta bili postavljeni dve progi - krajša in daljša, ki sta bili ledeni in trdi, tako da sta zdržali do konca tekmovanja.
Prijavljenih je bilo 544 tekmovalcev in tekmovalk, startalo pa je 417 predstavnikov delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in športnih društev. Tekmovanje se je pričelo ob pol desetih in je potekalo zelo počasi. Na krajši progi so spuščali na progo samo enega tekmovalca, kar je tekmovanje še podaljšalo.
Našo delovno organizacijo je zastopalo 23 tekmovalcev in tekmovalk. Najuspešnejša v ekipi je bila tudi tokrat Nuša Sovine 1. mesto, pri moških pa Edo Lampič 4. in Martin Kreč 5. Uspešni smo bili tudi v ekipni uvrstitvi. Ženske so bile tretje, moški drugi, skupaj smo dosegli drugo mesto.
Bliža se poletje in čas je, da se odločimo, kje bomo preživeli poletni oddih. Saturnužani imamo možnost letovati tudi v prikolicah in počitniških domovih delovne organizacije. Na voljo je šestnajst prikolic, v vsaki je prostora za štiri osebe, ter dom v Velem Lošinju in Kranjski gori. Kranjskogorski dom smo lani delno prenovili, tako da je sedaj še prijetnejši za bivanje. V Lošinju bo letovanje potekalo kot prejšnja leta. Prehrana bo organizirana v domu, prenočišča pa delno v domu, delno pa v zasebnih sobah. Delavski sveti so na svojih sejah potrdili cene letovanja, kadrovska služba pa že sprejema prijave.
Prikolice bodo v avtokampih Zelena laguna in Lanterna. Redne desetdnevne izmene pričnejo 2. junija in bodo trajale vse do 10. oktobra. Postavljene bodo že pred prvim majem, tako da bo mogoče v njih preživeti tudi vikend pred 27. aprilom. Cena letovanja v prikolici je julija in avgusta 200 din, maja junija in septembra pa 150 dinarjev na dan.
Rezultati:
ženske A: 12. Pahor Helena ženske B: 21. Čečelič Etelka ženske C: 1. Sovine Nuša, 12. Brezovnik Marija
moški A: 26. Mirtič Sašo, 28. Dobrilovič Igor, 30. Kregar Franc, 44. Blatnik Borut moški B: 5. Kreč Martin, 14. Fattori Vojko, 15. Gruden Milan, 20. Susman Marjan, 21. Petelin Matjaž, 30. VVertel Dušan, 39. Žabjek Janez moški C: 4. Lampič Edo, 7. Kralj Sašo, 24. Snoj Avgust, 42. Jenko Boris moški D: 7. Medič Janez, 18. Podboj Miloš
ženske ekipno:
3. Saturnus (Pahor, Čečelič, Sovine) moški ekipno: 2. Saturnus (Mirtič, Kreč, Lampič, Medič)
Ženske in moški: 2. Saturnus 76 točk.
Sašo Kralj
Zmagovalci v posameznih kategorijah: Nuša Sovine, Janez Medič-moški nad 45 let, Edo Lampič-moški od 36 do 45 let in Marko Kralj-moški do 25 let
VELESLALOM OBČINE MOSTE-POLJE
Penzion v Velem Lošinju bo stal 250 dinarjev za člane kolektiva, njihove zakonce in otroke nad 10 let ter upokojence. Za otroka do 10 let, ki bo imel lastno posteljo bo potrebno odšteti 150 din, tistega, ki pa ne bo imel lastnega ležišča pa 80 din. Tuji gosti bodo za penzion plačali 400 din. Njihovi otroci do 10 let z ležiščem 300 din in brez ležišča 150 dinarjev.
V	Kranjski gori je penzion 220 din za člane kolektiva, zakonce in otroke nad 10 let ter upokojence. Za otroke do 10 let z lastnim ležiščem je cena 140 din in brez lastnega ležišča 100 dinarjev. Za tuje goste veljajo iste cene kot v Lošinju, le da bo treba za otroke do 10 let brez lastnega ležišča odšteti 200 dinarjev.
Sezona se prične v Lošinju in Kranjski gori 22. junija.
V	prikolicah so izmene v juliju in avgustu namenjene predvsem tistim, ki imajo šoloobvezne otroke, imajo večje število otrok ali bodo prvič letovali v prikolici. Izmene v predsezoni in posezoni pa so namenjene ostalim, upokojencem in tistim, ki so to ugodnost že koristili.
V	Kranjski gori ni desetdnevnih izmen in bo mogoče bivati v domu več ali manj kot deset dni. Tisti, ki si bodo za izhodiščno točko hribovske ture izbrali Kranjsko goro in prespali v domu, bodo za prenočišče odšteli 40 dinarjev, tujci pa 60 dinarjev.
Način prijave je bil objavljen v biltenu. Za upokojence pa samo to, da sprejema prijave Feliks Zakrajšek v kadrovski službi. Telefon 444-466 int. 217.
In še letošnje novo določilo pri plačilu letovanja. Delavci, ki koristijo počitniške domove in prikolice več kot pet dni v letu morajo ob plačilu prispevati tudi 30 odstotkov od regresa, ki ga prejme delavec s 13 skupino dela. Prispevek je namenjen delnemu kritju stroškov poslovanja počitniških zmogljivosti. Ta prispevek mora plačati tudi delavec, če pod enakimi pogoji letujejo v počitniškem domu Saturnusa njegovi družinski člani.
M.T.
DELOVNI KOLEDAR 1982
JANUAR	FEBRUAR	MAREC
n nraarZRn p	4	11 18 25 T	5	12 1926 S	6	13 2027 Č	7	14 21 28 P H 8	15 22 29 S M 9 ir.VJtkTil	imututii} 1	8 15 22 2	9 16 23 3	101724 4	11 18 25 5	12 1926 H 13 20	1	8 15 2229 2	9 16 2330 3	1017 24 31 4	11 18 25 5	12 1926
APRIL	MAJ	JUNIJ
N Emiblvii	010 17 24 31 4	11 18 25 5	12 1926 6	13 2027 7	14 21 28 1 ■■M 22 29	
P	5	12 1923 T 6 13 200 S 7 14 2128 Č 1 8 15 2229 P 2 9 162330 S 3 10 13-11		7 14 21 28 1	8 15 2229 2	9 162330 3	101724 4	11 18 25 B t2|fcH3
JULIJ	AVGUST	SEPTEMBER
n niijiu p 5 12 1926 T	6 13 2027 S 7 14 21 28 Č 1 8 15^29 P 2 9 16030 S 3	2	9 16 2330 3	10 1724 31 4	11 18 25 5	12 1926 6	13 2027 M14HI*]	H3EEŽZ3 6	13 2027 7	14 21 28 1	8 15 22 29 2	9 162330 3	10 1724 □ n mg
OKTOBER	NOVEMBER	DECEMBER
N EKHSBH1 P	4	11 1825 I	5	12 1926 S	6"	13 2027 Č	7	14 21 28 P 1	8 15 2229 S 2 EH323BD	11 8 152223 2	9 16 230 3	101724 4	11 18 25 5	12 1926 n 13 ram	6	13 2027 7	14 21 28 1	8 15 2229 2	9 162330 3	10 17 24 01 n n ura
D PROSTI DNEVI	8	DELOVNI DNEVI	
XI. OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA
Kot že nekaj let nazaj je bil tudi letos v planinskem domu v Kamniški Bistrici občni zbor našega planinskega društva. Udeležba je bila dobra, saj se je zbora udeležilo 45 naših planincev in planink in štirje gostje iz makedonskega društva GIORGI NAUMOV iz BITOLE, s katerimi je naše društvo pobrateno.
Ambient zunaj - prekrasno vreme in s soncem osvetljeni zasneženi kot Kamniških Alp in ambient znotraj - s praporom in slikami okrašena soba doma sta pripomogla k vedremu razpoloženju na zboru. V takem stilu je občni zbor potekal do konca uradnega dela in se nadaljeval tudi v družabnem delu - plesu in dobri kapljici.
Občni zbor je odprl predsednik društva Lado Slak, pozdravil prisotne planince in planinke in častne goste: Petra Lavriča -predstavnika Meddruštvenega odbora Ljubljanskih planinskih društev in predstavnike pobratenega društva GIORGI NAUMOV Petra Nikolovskega, Spase Georgievskega, Krsto Beaka s sinom Vaskom. Predlagal je delovne organe zbora - delovno predsedstvo katerega so predstavljali Slavko Gerlica, Brigita Krisper, Irena Dežman in overovatelje.
Že dolgo nisem bil na kakšnem občnem zboru, ki bi imel tako jedrnata poročila kot letošnji, tako da je hitro prišlo do razprave. Da bi prebil led, seje najprej oglasil predstavnik MDO Peter Lavrič. Opozoril je na nekaj smeri delovanja PZS, katere naj bi se vključilo tudi naše društvo. Predvsem je to dolžnost društev, da prevzamejo planinsko vzgojo osnovnošolskih otrok v šolah. K razpravi se je priglasil predsednik pobratenega društva Petar Nikolovski. Izrazil je zadovoljstvo, da se je udeležil našega zbora, zaželel društvu veliko planinskih uspehov in še več sodelovanja v letošnjem letu. V znak priznanja za dobro sodelovanje je društvu podelil plakat - prejel ga je Lado Slak, častna pokala pa še Brigiti Krisper in Avgustu Markeljcu.
To gesto so burno pozdravili vsi udeleženci zbora.
Razprava je pokazala, da se društvo premalo ukvarja z dejavnostjo naših sekcij v Julonu in Zmaju. Predstavnika obeh sekcij sta obljubila večjo udeležbo na naših izletih v letošnjem letu, dogovorjen je skupni sestanek društva z omenjenima sekcijama.
Drugih bistvenejših pripomb v razpravi ni bilo, zato smo lahko izglasovali raz-rešnico upravnemu odboru.
V imenu kandidacijske komisije je Zdravko Petrič občnemu zboru predstavil predlog za nov upravni odbor in sicer:
Predsednik:
Lado Slak Podpredsednik:
Zdravko Petrič Tajnik:
Boris Zakrajšek Blagajnik:
Martina Špehar Gospodar koče:
Miro Živic in Tone Kresnik Gospodar imovine:
Stane Curk Odsek za izlete:
Slavko Gerlica, Tone Kresnik, Tone Erlah, Vili Škrlj
Odsek za propagando:
Andrej Logar, Roman Jeras, Wertl Dušan, Janez Trtnik, Karel Turk Odsek za stike z društvi:
Avgust Markeljc Tone Krisper, Brigita Krisper, Zmago Čermelj Odsek za markacije:
Janez Ovca, Stane Curk Nadzorni odbor:
Stane Peterca, Polde Urajnar, Drago Golob
Častno razsodišče:
Viktor Zemljak, Betka Malič, Brigita Krisper
Delegat za TTKS:
Zdravko Petrič Delegati za MDO, PZS:
Slak Lado, Boris Zakrajšek, Zdravko Petrič.
Občni zbor je soglasno sprejel predlog novega upravnega odbora.
Ni sestanka, kjer ne bi bila točka »razno« in tudi naš ni bil izjema. Stari in novi predsednik društva Lado Slak nas je seznanil z novim - bolj stabilizacijskim načrtom za razširitev planinskega doma na Kredarici in predlagal, da tudi naše društvo pomaga po svojih močeh. Vsi, ki so že kdaj zaradi nepopisne gneče prespali na tleh, na mizah, stopnicah, avtor tega članka pa tudi v drvarnici, razumejo, da je povečanje doma res potrebno.
Naš stari planinski humorist Ivan Kuhar je predlagal, da bi se društvo lotilo izgradnje svoje koče na Mali Planini, saj nam pogodba za najem koče »Orlovo Gnezdo« poteče čez 3 leta. Zgradili bi jo z veliko prostovoljnega dela in prispevkov in s pomočjo kolektiva Saturnus. Predlog je bil sprejet z navdušenjem - imenovan je bil odbor za izgradnjo koče, ki ga bo vodil avtor članka.
Naj strnem glavne sklepe in smernice za delo društva v letu 1982:
-	bolj sodelovati z pobratenim društvom GIORGI NAUMOV, z našima sekcijama v JULON-u in ZMAj-u, z TTKS, MDO in PZS in z drugimi društvi v naši občini.
-	začeti moramo s planinsko vzgojo na eni od osnovnih šol v naši občini.
-	ker je oprema pomankljiva in dotrajana, jo je treba obnoviti
-	lotiti se izgradnje naše koče na Mali Planini
-	izboljšati moramo evidenco in poročilo o izletih
-	urediti moramo markacije na eni od tras ljubljanske mladinske transverzale
-	članarina se poveča na 130 dinarjev za člane, 50 din za mladince in 25 dinarjev za pionirje.
Na koncu želim vsem ljubiteljem planin predstaviti plan izletov za leto 1982, z željo, da se jih udeleže v čim večjem številu. Vodiči obljubljamo, da jih bomo varno pripeljali na cilj in domov in da jim ne bo žal.
PREDLOG IZLETOV PD SATURNUS V LETU 1982
Januar:
16.	Občni zbor - Kamniška Bistrica 30. Rašica (Marjan Bernik) 1 dan
Februar:
27.,	28. Poljče pri Begunjah (Petrič in Krisper) praktično o plazovih
Marec:
13. Turjak - Kurešček (Stane Curk) 1 dan 27. Pugled (Franci Garbajs) 1 dan
April:
17.	Oklo - Miklavž (Tone in Brigita Krisper) 1 dan
Maj:
8. Pot spominov Ljubljana (Miro Živic) 1 dan
15.,	16. Ogenca (Lado Slak in Karel Ture) 2 dni
23. Španov vrh - narcise (Andrej Logar) 1 dan
Junij:
6.	Obletnica bitke na Jančah (F. Ovca in J. Trtnik) 1 dan
20. Planinski tabor - Kočevje (Jelenov studenec) (Slak in Petrič)
26.,	27. Begunjščica - Ljubelj (Tone Kresnik in Irena Dežman) 2 dni
Julij:
17.	Ščurkov pohod (Zdravko Petrič in Živic Miro) 2 dni
31. Lipanca - Pokljuka (Marjan Bernik) 1 1 dan
Avgust:
6.,	7. in 8. Škrlatica (Krisper Tone in Franci Garbajs) 2,5 dni
27.,	28. in 29. Triglav (Lado Slak in Vertelj Dušan) 2,5 dni
September:
12. Dan planincev - Lisca (Slak in Petrič)
18.	in 19. Prisojnik po Hanzovi (Slavko Gerlica in Marjan jakob) 2,5 dni
25. Gobarski izlet (Slavko Gerlica in Janez Trtnik) 2 dni
Oktober:
9. Koča na Loki - Raduha (Tone Kresnik in Boris Zakrajšek) 2 dni 16. Srečanje planincev s piknikom v neznano (Slak L.) 1 dan
November:
20. Mirna gora (Tone Erlah) 1 dan
December:
Ogrevanje za turno smuko 2 dni
Jauar 1983:
15. Občni zbor
V program planinskih izletov bo društvo vključilo še predavanje o odpravi na nekatere spominske pohode in delovne akcije pri koči na Mali planini.
Zdravko Petrič
SATURNUŠKI PLANINCI SPET NA NOGAH
Ni še dolgo od občnega zbora v Kamniški Bistrici, kjer smo se planinci odločili za program naših izletov v tem letu. Predvsem pa je bil povdarek na tem, da spet pridobimo na izlete naše tovarniške sodelavke in sodelavce, ter spet pridobimo naše stare člane, ki par let iz različnih razlogov niso mogli z nami.
Začeli smo z izletom na Rašico, ki je bil zelo prijeten, posebno še zato, ker nam je bilo naklonjeno lepo vreme.
Zbralo se nas je kar precej in pod Marjanovim vodstvom smo dan prav
prijetno preživeli. Šli smo lepo počasi, in pot nam je med kramljanjem kar prehitro minila. Na vrhu pa je pogled z razglednega stolpa očaral vsakogar. Triglav, Karavanke in Kamniške planine so bile kot na dlani.
Po nekaj urnem počitku in sončenju pri domu na Rašici smo se spustili proti vasi Rašica in nato proti Črnučam.
Vsi udeleženci so pohvalili prijeten izlet, pa tudi vodiči so veseli, če vodijo v planine tako veselo družbo kot je bila ta.
Tone Krisper
MLADINSKE DELOVNE AKCIJE
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Ljubljana Moste-Polje bo tudi letos organizirala mladinske delovne brigade, ki se bodo udeležile delovnih akcij v naši ožji in širši domovini.
Po razdelilniku, ki ga je pripravil center za mladinske delovne akcije pri republiški konferenci ZSMS se bodo mosčanske brigade udeležile republiških akc KRAS od 27.6. od 17.7.1982 GORIČKO od 8.8. do 29.8.1982 in zveznih delovnih akcij NIŠ v juliju ter MOSTAR junija.
Občinska konferenca pa bo, kakor vsako leto, pripravila tudi lokalno delovno akcijo, katere namen je, da se je udeleže vsi mladi, ki že ali šele bodo aktivno
delovali v svojih osnovnih sredinah; Namen akcije je namreč tudi vzgoja mladih aktivistov za njihovo delo v osnovni organizaciji. Lokalna akcija bo potekala od 3. do 17. julija na Jančah. Brigadirji pa bodo urejali cesto na Volavje.
Prijave sprejema občinska konferenca ZSMS Lj. Moste-Polje Proletarska 1. okvirno do 1. aprila (to je do dneva brigadirjev), vendar pa se je mogoče po tem roku še prijaviti. Brigadirji pa dobe vse informacije pri predsedniku osnovne organizacije. S prijavami pohitite, saj je potrebno, da čimpreje uredite vse glede odsotnosti za čas udeležbe na akciji in zato, da se bo sredina v kateri delate tisti čas tudi organizirala za delo brez vas, v kolikor bo seveda to mogoče.