88. številka, i Ljubljana, v torek 19. aprila. XXV. leto, 1892. MM MIR Iihnja v«ak dan «p*er, iiimti nedelje in praznike, ter velja po p ob t i prejeman ra av»tro-ogerske dežele za vb« leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., t« Četrt leta 4 gld., za jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta o gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 3() kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vre, kolikor poštnina gnala. Za oznanila plutvj« te od Cetiristopne petit-vrste pe 6 kr., če se oznanilo jedenkrzt tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., fce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. Vi, Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". V nedeljo dne 10. aprila 1892 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se sklicuje nov ,, OBČNI ZBOR delniškega rtiudtva „Narodne Tiskarne" na dan 24. aprila 1892. leta ob II. url dopoludne v prostorih „Narodne Tiskarne". Bnevni rod.: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1891. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačan j i dividende. 4. Volitev upravnega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Posamezni nasveti. OPOMBA. §. 17. društv. pravil. Novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na Število navzočnib delničarjev in na Število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Narodno Tiskarne". Krona in vinar. V tem, ko je bila pozornost širših krogov obrnjena skoro Bauio na politični« dogodbe in boje, zasledovali so strokovnjaki vztrajno in pazljivo vsako tazo najvažnejšega gospodarskega podjetja naše dobe — reforme valute. Ker je denarstvo vkupno obema državnima polovicama, bilo je vsako najmanjšo podrobnost določiti v popolnem soglasji vlade avstrijske in ogerske. Konferencija vrstila se je za konferencijo, finančna ministra Steinbacb in \\V-Kerle bila sta zdaj na Dunaji, zdaj v Budimpešti, llazven vladnega aparata, sestavljenega v to svrho, sklicala sta finančna ministra tudi še posebni ko- LISTEK. Beseda o svetovnem jeziku „volapuk." Ze davne 6ase se opazuje neugodnost, da se stanovniki raznih dežel na zemlji ne morejo razumeti zaradi mnogih različnih jezikov, ker se tudi najnadarjenejši zemljan ne more priučiti kakih 900 jezikov, da bi se jih posluževal v besedi in pisavi. Ta neugodnost se tem bolj čuti, odkar so železnice in parobrodi tako rekoč odstranili vsako daljavo ter narode tako približali drugega drugemu, kakor bi ne bil nikdo pričakoval. Ta nodostatek bi se seveda uajnaravnejše s tem odstranil, da bi se vsi narodi na zemlji priučili kakemu najbolj razširjenemu jeziku. Toda ni pričakovati, da bi se kedaj to zgodilo. Ne mogli bi se zjediniti za nobeden jezik, tu bi 86 odločili z» tega, tam za onega, kakor se je zgodilo; sedaj obstoječih kulturnih jezikov se je pa tudi treba vsa leta učiti, da jih moremo rabiti v besedi in pisavi, — zatorej ni misliti, da bi ne katerega vsi učili. Ker bi se vsi taki poskusi, človeštvo zjediniti za kak obstoječi jezik, ponesrečili, je prišlo Janezu Martinu Schleverju, bivšemu Župniku v Koatauci, na misiji, da izrečeta svoje mnenje glede nameravane reforme, in poklicala v ti komisiji same odlične strokovnjake. Končni dogovori mej obema ministroma vršili so se te dni na Dunaji, a zakonske načrte o novi vrednoti izdelali so dotični referentje že toliko, da jih je moči vsak hip končno urediti in predložiti državnima zborama v ustavno obravnavanje. Podrobnosti o načrtu za reformo valute so še tajne in morajo tudi do zadnjega hipa tajne ostati, da bi velikokapitalistiški koristolovci nameravanega prehoda porabili v svojo korist, a na škodo države in državljanov. Nekatere podrobnosti so pa prišle vzlic temu v javnost in vzbujajo splošno zanimanje. Da se bode uvedla zlata vrednota, to je že dognano in znano. Sedaj se je pa izvedelo tudi še nekaj o nameravanem kovanem denarji. Sedanja naša denarna jeduota, goldinar, je pokopan in ž njim tudi naš krajcar. Prihodnja denarna jednota bode krona, razdeljena na 100 vinarjev (Heller). Razloček mej novo denarno jednoto in novim drobižem in mej sedanjo jednoto in sedanjim drobižem pa ne bode samo v imenu, ampak tudi v bistvu. V zmislu že mnogokrat izrečenih želj, reprezento-vala bode krona polovico vrednosti sedanjega goldinarja, a vinar bode vreden toliko, kolikor je sedaj pol krajcarja. Na ta način bf**se dosegla jednota dokaj manjša od sedanje, a to je velike važnosti, zlasti za ono vrsto ljudij, mej katerimi se denarni promet vrši samo v manjših svotah, ker bi to povzdignilo veljavo denarja in splošno štedljivost. Vrhu tega bode pa računanje .4 temi novci dosti laglje, nego z dosedanjimi. Drugo, dokaj važnejše in prav za prav vsakogar tikajoče bo vprašanje je pa to: Ali dobimo za svoj dosedanji goldinar nov denar z ono isto kupno Bilo? Z drugimi besedami: Ali ne bodemo pri prehodu k novi vrednoti oškodovani? V tem pogledu čujejo se različna mneuja. Govori se, da sta se oba finančua ministra zjedinila, naj se zvrši prebod od sedanje vrednote k bodoči pri ustanovljenem kursu 119.0475 — okroglo 119.05. Kaj pomenijo te številke? Ne pozabimo, da bodeta dve kron: vredni toliko, kakor sedaj jeden goldinar. Dve kroni, to je toliko, kakor sto krajcarjev v zlatu, dobili bi pa zanje 119.05 kr. sedanjega denarja. Z misel, da bi prišel težavam glede občnega sporaz-umljeuja vsega človeštva v obran, če bi izumil nov jezik. V ta namen je preiskaval, kako govore po najrazličnejših delih zemlje, — vse življenje se je učil tujih jezikov in govori sedaj lepo število, kacih 50, mej njimi kitajščino, japanščino, arabščino, pet afriških jezikov in vse evropske. — Iz vseh teh jezikov vkupaj si je sestavil Schlever svoj novi jezik in ga imenoval svetovni jezik: „Volapuk". Reči je, da se mu je jako dobro posrečilo rešiti veliko nalogo, ki se je marsikomu zdela nezmagljiva. Jezik, kateri je on izumil, je jednostaven, bogat glede oblik, nedvoumen, in se ga lahko naučiš. Slovnica ima le malo jednostavnih pravi), ki pa nimajo nobenih izjem. Izobražeu človek nauči se volapiikovsko slovnico igraje u malo urah, in tako lahko že prve dni svojega prizadevanja s pomočjo slovarja pismeno občuje z Angležem/ Španjcein, Kitajcem alij Afričanom, — Beveda če se je ta tudi nekaj ur učil volaptika. V dokaz, da je moja trditev resnična, omenim, da najmanjša volapilkovska slovnica ima na štirih tiskanih straneh v osmerki vsa pravila in oblike, in da t« mala slovnica popolnoma zadostuje za naučenje alovuiškega dela volaptika. Seveda besed te je treba druge strani se čuje, da se bode prebod k novi valuti uredil po dnevnem kursu. To bi ne bilo praktično, kajti časih se primeri kurs z neznatnim uloukom; v tem slučaji bi bilo ^-oračunanje precej težavno, a čestokrat bi trud, ki je s tem preračunan jem spojen, ne bil plačan po dobičku, kateri bi nastal vsled razločbe mej dnevnim kursem in staluo določenim kursom 119*05. Omeniti je tudi, da se kurs vzdržuje na tej višini na podlogi letnega premera in sicer že od leta 1879. Glede dobe, kdaj prideta krona in vinar v promet, imenuje se dan 1. januvarja 1893. Iz zlata Be bodo kovali novci po 10 in 20 kron, kajti manjši novci iz zlata bi ne bili praktični. Manjši novci bodo od srebra in od bakra, dosedanji goldinarji vzeli se bodo iz prometa in se prekovali v novo denarno jednoto. Tudi sedauji papirnati denar pride iz prometa, mesto njega dobimo drug papirnat denar, a dobimo ga dokaj manj; govori se, da za 60 milijonov. — Prememba valute je velik korak v gospodarskem pogledu, žele si je zlasti tisti, kateri imajo velik denaren promet. Za širše kroge občinstva nima prememba valute te iste vrednosti, a tudi nate vrste nt smeti pozabiti. Ker jim naprava nove vrednote ne prinese nikakeršnega dobička, ni se dotakniti njih imetja, ni od njih zahtevati žrtev v korist podjetnikom, spekulantom, špediterjem, kapitalistom itd. Temu pa je v okom priti le ako se prehod k novi vrednoti uredi tako, da kupna sila malega moža, kakeršua bode dne Bl< decembra 1892 — torej v sedanjem denarji — ne bode zmanjšana due 1. januvarja 1890 po novi valuti. Deželni zbor kranjski. (Večerna [zadnja] seja, dne 9. aprila 189 2. leta.) Ob polu 6. uri prične seja. Nadaljuje se debata o proračunu deželnega zaklada. Poročevalec Šuklje pravi, da proti številkam ni bilo nobenega ugovora, torej bode labko izpolnil glavno dolžnost poročevalca branfti številke. Ponavlja še jedenkrat, da je natanko razložil, od kod dohajajo prispevki in kako se porabljajo, da se ne bode reklo pri kaki izobraževalni investiciji (za dalje učiti, pa vender se vsekakor v treh mesecih toliko besed naučiš, da slovarja ne potrebuješ ali vsaj le malokdaj. Marsikdo se je že preveril, da ima novi svetovni jezik bodočnost, da ga bodo v kratkem razumeli po vsej zemlji, da je torej volapiik jedna največjih izu ml jen j sedanjega stoletja. Že na sto-tisoče ljudij zna volapUk in vedno je večje število onih, ki se ga uče. Sedaj je že 31G društev za pospeševanje volapiika. Kacih 22 listov že izhaja v svetovnem jeziku in pospešuje tako Schleverjevo izumljenje. V Mitih krajih so tečaji za volapiik, tudi se poučuje že na javnih šolah in govori v sve-tovoznanih prodajalnicah. V »lovečem etablisseraentu „Grand Magasins du Printemps" v Parizu postrežejo Vam v novem svetovnem jeziku. Volapiik ima prihodnost zlasti za sporazuuiljenje v trgovini in prometu; toda nikakor ne mislim s tem zmanjšati veljave kulturnih jezikov in njih literarnih zakludov. VolapUk ne grdi in ne izpodriva narodnih jezikov, nego vodi k boljemu znanju materinščine in vsakega druzega naravnega jezika. Vesoljni jezik „Volapiik11 pripravlja s tem pot za občno človeško spo-razumljenje; on je najbolji podpornik narodnemu miru. V Voloski. Pokorn. muzej, za gledališče, ali morda tudi za višjo dekliško solo): kaj to koristi kmetu. Potem prestopi na politično debato in pravi, da je popolnoma pravo, če se pri tej priliki pove vse, kar je treba. Bolja je dobra uprava in slaba ustava, nego nasprotno. Glede uprave nazadujemo. Imeli smo okrajne glavarje, ki so bili birokrati, to je res, ali bili so dobri uradniki. Danes je le pičlo število onib, ki ugajajo. Okrajni glavar moral bi biti duša vsemu okraju. Vidimo, da tuji aristokrati r e p r os e ntu je j o urad, domačini pa delajo, če se sme tako izraziti, kakor uprežena živina. Glede sodišč pravi, da so nemške rešitve slovenskih tožb v flagrantnom protislovji s temeljnimi zakoni in članom XIX , o katerem sotrudniki pri njega izdelovanji, mej njimi tudi pokojni dr. Toman, gotovo niso nikdar mislili, da bode postal taka karikatura. O Hribarjevem govoru pravi, da da ima izobilje detajlov, odgovarja le na jedno točko glede popustljivost ter pravi, da je to upra-šanje taktike. Ekstremne stranke ne rode uspehov, posebno v Avstriji zdi se mu to nemogoče. Ako bode pa treba boriti se za narodnost, če bode v nevarnosti, bodemo tudi mi, ki smo popustljivi, pravi, v prvi vrsti. Kouečoo se obrača do zastopnikov nemške stranke, ki imajo hvaležno polje uplivati na svoje somišljenike, da se izključujejo tako hermetično od vseh narodnih pojav. Potem se prestopi v podrobno debato. I. Troski deželnega zbora znašajo 14.594 gld.; II. upravni troški 53.053 gld. III. Troski za deželno posestvo 14.138 gld. Vse tri imenovane točke in skupne številke se potrdijo. Posl. dr. Tavčar poudarja pri točki III., da deželni dvorec ne zadoščuje več potrebam deželnih uradov. V poslopji pa, kjer je zdaj deželna vlada nameščena, bilo bi dovolj prostora za deželne urade. Vlada morala bi si pač zgraditi svoje poslopje in tako tudi kaj storiti za olepšanje mesta. Stavi nastopno resolucijo: »Deželnemu odboru se naroča, da pretresuje, bi li ne kazalo odpovedati zakup deželne hiše visoki vladi ter v to hišo prenesti deželne urade, — in da v prihodnjem zasedanji stavi v tem oziru primerne nasvete." Resolucija se vsprejme. IV. Troški za deželnokulturne namene in za vodne zgradbe znašajo ti H 020 gld. in se potrdijo. Posl. župnik Mesar omenja, da sta pri Kranjski gori poleg Pišence še dva druga hudournika, katera bi bilo treba uravnati, da se zapreči daljna škoda. Zastorej stavi nastopno resolucijo: „Deželnemu odboru se naroča, da pri Kranjski gori in Podkorenom nahajajoča se hudournika »Krotnik" in „Suhelj" preišče in v prihodnjem zasedanji predloži načrt zakona glede njene zagradbe. Ob jednem se mu naroča, da občini Kranjskogorski iz kredita za vodne stavbe primerni znesek nakloni in vse potrebno oskrbi, da se imenovsna hudournika kakor hitro mogoče zagradita, da se vrneta v prejšnji strugi in se jima z odpravo nanešenega kamničja zagotovi prost odtok." Hesolucija se vsprejme. Posl. Povše želi, da bi se tudi za uravnavo Save pri Stožicah, Jaršah in Tomačevem kaj storilo. V državni proračun bilo je ustavljenih lani 30.000 gld. za uravnavo Save, a načrti se neso odobrili. Dež. predsedstvo naj stori potrebno, da ta vsota ne zapade, nego da se priklopi onim €0.000 gld., ki[so določeni za letošnje leto. Dež. odbor naj bi gledal na to, da se koj začno brambena dela. — Ta želja se vzame na znanje. Dalje Be potrdijo: V. Troški za varnost 26.776 gld. VI. Troški za zdravstvo 24.856 gld. VII. Dobrodelne naprave 194.899 gld. VIII. Troški za pouk omiko in dobrodelne namene 184.381 gld. IX. Troški za občila 142.000 gld. Posl. K r s n i k omenja nekatere nedostatke pri kamniški železnici in stavlja nastopno resolucijo : Deželnemu odboru se naroča posredovati, da se pri Kamniški železnici u vedo olajšave glede pri-stojbinske tarife za tovore in primernejša zveza oBobnega prometa z južno in državno železnico. Vsprejme se z dostavkom posl. Grassellija: „in da se spremeni vozni red v ti smeri, da bode bolje ustrezal tako Kamniškemu kakor Ljubljanskemu stanovništvu. ■ Posl. Hribar govori o tarilih na bodočih dolenjskih železnicah in navaja vzglede, kako nizki tarifi, kakoršne jih je uvedla Ogerska in naše državne železnice, pospešujejo promet in se je pokazal sijajen uspeh. Nameravani transportni davek, ki se hoče uvesti, bode na škodo prometu, zatorej je v interesu dohodka Dolenjskih železnic, ako zbornica izreče, da ne odobrava transportnega davka. Lani sklenili sta se dve važni resoluciji o železniških rečeh, a v poročilu dež. odbora ne čita se prav ničesar o njih. To res čudno postopanje mora grajati, naj se strogo nalaga, da dež. odbor ju izvede. Za peaioo pogodbo s južno železnico žalibog ni veliko upanja. Ne moremo mirno gledati postopanja južne železnice in izreči se moramo, naj se kar kmalu mogoče podržavi južna železnico, ko poteče njena pogodba. Stavlja nastopni dve resoluciji: 1. ) Deželni zbor vojvodine Kranjske zmatra, da je podržavljenje južne železnice v interesu dežel, po katerih teče nje proga in zlasti v interesu napredka avstrijskega glavnega trgovskega emporija Trsta ter pričakuje, da se bode država svoje dni poslužila pravic, katere jej pristoje glede podržavljenja te proge. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, naj naznani to prepričanje deželnega zbora c. kr. deželni vladi. a) Deželni zbor vojvodine Kranjske izreka svoje prepričanje, da bi upeljava transportnega davka eventuvelno zvišanje tarifov imelo jako slab upliv na razvoj osobnega in tovornega prometa v tej kronovini, ne da bi po drugi strani donašala kakih koristi državnim financam. b.) Deželnemu odboru se naroča, da to prepričanje deželnega zbora naznani visoki c. kr. deželni vladi. Obe resoluciji se vsprejmeta z dostavkom, kateri je nas veto val poslanec Luckmann. (Konec prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 19. aprila. ,,Le gouvernement introuvable"\ je napis velikonočnemu članku Dunajskega „Vater-landa", v katerem očita glasilo avstrijskih konservativcev vladi, da se uprav pri najvažnejših stvareh ogiblje vsakeršni inicijativi. „ Vaterlandu" ni všeč, da se vlada pri razpravi o Dunajskih prometnih zgradbah ni izjavila na nobeno stran in da je isto stališče zavzela glede Češko-nemške sprave, glede dogodeb v Bukovini, glede šolskega predloga v go-renjeavBtrijskem deželnem zboru in glede ostrega narodnega boja v Istri. — „To je metoda, katera vzbuja resne pomisleke. Sedanje politično razmerje smeti je imenovati ravnovesje nezadovoljnosti. Za-dovoljnosti ni nikjer, nezadovoljnosti je povsod že preveč. Ker pa vlada ne kaže nikdar in nikjer resne volje, izpremeniti to razmerje in odpraviti nedostatke, kateri so vse bolj čutni, je umevno, da dobivajo skrsjne stranke vedno več privržencev, kar se je zlasti v nekaterih deželah že vidno pokazalo. Delitev sodnih okrajev na Češkem. Vzlic temu, da je češki deželni zbor odklonil razpravo o punktacijah, posluje Še vedno komisija, katero je sestavila vlada, da izdela črtež za razdelitev sodnih okrajev na Češkem. Ker je vsled smrti dr. VValderta postalo prazno mesto prisednika te komisije, povabil je nadsodiški predsednik Ilumler vodjo Nemcev, dr. Schmevkala, da se dogovori s somišljeniki glede novega zaupnega moža. .Narodni Listya se upirajo temu početju ostro, trdeč, da mora vlada ustaviti takoj vsa pripravljalna dela. Name8tu da se išče naslednik dr. Waldertu, morala bi vlada razpustiti dotično komisijo. Ako pa misli vlada na svojo post izvršiti punktacije, potem se bode kmalu prepričala, da tem potem ne bode dosegla sprave. Ako misli vlada, da pride do smotra če ravna absolustično, potem bode njo zadela odgovornost za vse posledice. Ogerski 2>rlmaH Vaszary odpotoval je v Rim, a ne samo predstavit se sv. očetu, ampak tudi izposlovat, ako mogoče, neke koncesije, katere bi bile ogerski vladi silno potrebne. V prvi vrsti grd za mesto Zagrebškega nadškofa. Kandidat Vaszaryjev je benedektinec Houdek in ogerska vlada se je že izrekla, da je Ž njim zadovoljna. Se li bode primasu Vaszarvju posrečilo, da v Rimu kaj doseže, je zelo dvomljivo, akopram je naučni minister ogerski se baje izrazil, da odstopi, ako ne doseže Vaszarv ničesar. — V Vatikanu vedo prav dobro, da se po zakonu ogerska vlada ne sme nič utikati v pogajanja glede* imeuovanja Zagrebškega nadškofa, ker patronatne stravi niso Ogerski in Hrvatski vkupne in zategadelj je upati, da se tudi ta naskok na Vatikan ne bode posrečil. Vimiije države. Ruski car v Rerolinu. Resni nemški in ruski listi javljajo, da pojde ruski car tekom prihodnjega meseca v Berolin, obiskat nemškega cesarja. Ta obisk gotovo ni, — ako se sploh obistini — preveč vaien, akoprav je bržkone bil povod, da se je zadnji ca« govorilo o ne- kakem trgovinsko-političnem sporazumljenji mej Rusijo in Nemčijo. Pravi uzrok, da se pelje ruski car v Berolin, je ta. ker slavita kraljevska dvojica danska v kratkem zlato svojo poroko, pri kateri bode navzočen tudi zet — ruski car. Ako se torej ruski car na potu v Kopenhagen ostavi v Berolinu, zato Se ne gre* iz tega izvajati, da te bode mej Rusijo in Nemčijo spremenilo politično razmerje. Bolgarija in Rusija. Vlada bolgarska doposlala je turškemu diplo-matičnemu zastopniku v Sofiji posebno noio, v kateri skuša dokazati, da je Rusija prouzročila in pospeševala vse, proti sedanjim razmeram v Bolgariji naperjene nakane in da podpira tudi napadalce in morilce posamnih doličnih oseb, udanib sedanji vladi. V noti se tudi Turčiji očita, da je slaba in po-pustna in da se ne meni za svoje dolžnosti. Bolgarski mogotci zahtevajo končno v svoji naivnosti, naj tirja turška vlada, da ji Rusija izroči morilce dr. Vulkovića, naj prepove bolgarskim emigrantom prebivanje na Turškem in naj v zmislu Berolinske pogodbe pripozna pravice kneževine bolgarske Posebnega efekta ta nota ne bode naredila, niti v Carigradu, niti kje drugod. Dopisi. las Novomeškega okra)h 13. aprila. [Izv. dop.] (8 mihelska šo I a.) Čakal sem. da bi se katero šolsko oblastvo prepričalo o istinitosti besed iz številk v 67. št. „Slov. Naroda", navedenih glede na novo deško šolo v Šmihelu poleg Rudol-fovega. Čakal sem zastonj. No, občanje Šmihelski so bolj uneti za šolstvo. Na omenjeni dopis v „Slov. Narodu" odgovarja v „Dol. Novicah" Šmihelsk občan, da mu tudi nikakor noče v glavo, kako more za 200 dečkov, katerih bode v 3—5 letih že 300 za šolo godnih, zadostovati jednorazrednica s poludnevnim poukom, z jedno učno sobo, zidano le za 80 otrok. Pouk bode zopet tako zanemarjen, kakor je zdaj: ko poučujejo v premajhni sobi, v kateri je tako natlačeno, kakor ob „žegnanji" v kaki podružniški cerkvi; ko imajo dopoludanski učenci — pa ne vsi — poludnevni pouk, od popoludanskih učencev pa imajo dozdaj nekateri 4, drugi 6 ur šole na teden. Ali je to kak pouk? Zakaj dečkom krčiti pouk, jim v šolo braniti? Najboljši učitelj ne bo v tako žalostnem položaju dosegel učnega in vzgojnega smotra ; iz take šole izhaja mlad zarod, ki prebije brez prida in brez koristi še te male ure v šoli. Zato zahteva v »Dol. Nov." Šmihelsk občan, radujoč se, ker šol. oblastvo dekliško dvorazrednico povzdigne v kratkem v trorazrednico, naj imajo dečki pa dvorazrednico, in užaljen, da radi nebrižnosti nekaternikov zdaj v vednostih deklice nadkriljujejo učence, toži v imenu Šmihelskih občanov: aSaj gre tako vse že rakovo pot, torej naj tudi gospodarijo v prihodnje naše hčere in gospodinjo, ne pa sinovi". Urednik pa nadaljuje: „Da imajo Šmihelčanje za deklice že dvorazrednico, imajo se zahvaliti za to jedino le dobrotniku, ki je bil zapustil v ta namen Slatenek in pa šolskim sestram"— torej takorekoč tujcu in tujkam. Domačinom pa, ki imajo prvo besedo v šoli in katerim bi morala biti odgoja in izobrazba domače mladine prva skrb, njim je šola druga ali tretja briga, da ne rečem preveč. Ne čudim se zdaj več, da so učitelji tako zoper kraj. šol. svete, ker ti res dostikrat ne store, kar bi morali storiti, večinoma pa nič, prav nič. In če se za šolske reči še okraj. šol. svet malo ali nič ne zmeni, nikdar ne priganja, vsaj kjer je neobodno potrebno, no potem je pa res vse desetkrat nič. n Noben greh ni tolik, nego zanemarjenje otrok." Urednik „Dol. Nov.", ki gotovo pozna Šmihelske razmere, piše: „Res je želeti, da bi se že enkrat v Šmihelu zbolj-šale šolske reči; samo ne zidajte predrago, dosti veliko, a ceno naj bode — ljudje nimajo denarja". Kaj, denarja nimajo v šmihelu! Saj zidajo pritlično šol. poslopje z jedno učno sobo za 9000—10.000 gld. Čez pet let, ko bode dečkov 300, ukrenili so pa dotični gospodje, da postavijo še v B i r č n i vasi jednorazrednico , najbrže tudi za 9000 gld., ali pa bodo za jedno nadstropje vzdignili Šmihelsko šol. poslopje. Prvo je nepotrebno , ker dečki hodijo iz Birčne vasi v Šmihel gotovo tako lahko, kakor deklice; vrh tega se bojim, da ne bo v BirČno vas, ki ni posebno vabljiv kot, prosil noben učitelj in Birčičanje bodo imeli lepo šolo brez učitelja, kakor je . zdaj na Šicah. če pa mislite žej čez pet let vzdigniti poslopje, katero zdaj gradite, mar ne bi manj, pa dosti manj stalo, ko bi že zdaj zidali šolo za dva razreda in tako popravili, kar so vam z vašo pomočjo drugi zakrivili. »Cujusvis hominis est errare: nullius nisi insipientis in errore perseverare'. Cic. Phil. XII. 2. Skrbite torej vaaj toliko za svoje sinove, kolikor skrbe za vaše hčere šolske sestre. Če ostane vse ob starem, pritrditi moramo Šmihel-čanu, ki je dejal: .Kjer je dosti medu, stene ž njim mažejo". Domače stvari. — („Laibacher Zeitung") še vedno ne more mirovati s svojimi škarjami. S pravo hribovsko robatostjo napad* poslanca Tavčarja in Hribarja. Očita jima, da sta še „sehr jung", dasi sta oba dopolnila že 40. leto svoje dobe. Tako psovanje diši po šolski klopi ter dokazuje jedino le to, da so stari gospodje, ki pisarijo po uradnem listu, v istini že dandanes zgubili svojo glavo. V listu z dne 16. aprila zliva naš uradni list svojo polno jezo nad poslancem dr. Tavčarjem ter ga deloma smeši, deloma mu pa grozi, češ, da bode njegovim lastnim interesom škodilo, ker je v deželnem zboru tako govoril, kakor je govoril. Skrajna predrznost je pač, če se uradni list tako zelo spozabi in radi govorov v deželnem zboru z grožnjami maha po dotičnem govorniku. Ali nima vlada svojega zastopnika v zboru? Ta naj govori, ta naj brani vlado, če je bila krivično napadena! Vladni list pa nima tukaj ničesar groziti, ker so grožnje iz tega papirnatega koša pravi strah, ki je v sredi otel, okrog krajev ga pa nič ni. To si zapišite v spomin, gospodje v Kolodvorskih ulicah! Uradni list v svoji polemiki tudi odločno neresnico piše, trdeč, da je dr. Tavčar v svojem govoru odobraval postopanje Novomeških dijakov. Ravno nasprotno je resnica! Dr. Tavčar je naravnost izrekel, da sam graja obnašanje dijakov, a meni, da bi se povsod drugod olikan človek zadovoljil bil s kaznijo, kakeršno so bili določili učitelji sami. Tega mnenja pa so bili tudi drugi poslanci in sam profesor Šuklje je je odobraval! Naj se torej resnica ne zavija in pred vsem naj se dr. Tavčarju ne očita, da nima poguma in da se skriva za svojo imuniteto! Kaj hoče vladni list s takim očitanjem doseči; list, ki sam piše, da je dr. Tavčar svoj interes v nevarnost stavljal s svojim govorom? Mi pa menimo, da je še vedno po-gumneje, v deželnem zboru brez ozira na svoj iuteres gospodom, ki imajo moč v svoji roki, grenke resnice praviti, nego se pa skrivati za plotom uradnega lista ter iz varnega brezimnega zatišja kamnje metati po deželno-'borskib govornikih ter jih smešiti na podli način! Stvarno bomo pozneje odgovarjali. Za danes pa menimo, da ga ni uradnega lista v celi Avstriji, ki bi proti deželnim poslancem tako pisal. V Bukovini, tam je morda še kaj tacega mogoče, drugod pa nikjer. In s tem se lahko tolažimo. — (Predsednikom višjemu sodišču Tržaškemu) imenovan je ministerijalni svetnik v justičnem miniaterstvu gosp. Klmund Anton Peck. — Tako se je izpolnila bojazen, katero smo že davno izražali. Novi predsednik ne zna nobenega slovanskega jezika, kar pa se tiče njegovega političnega prepričanja, bil je nekdaj v Trstu pristaš italijanske, a kot uradnik na Dunaji pristaš nemško-liberalne stranke. Znano je tudi, da so se proti njemu odločno postavili državni poslanci tirolski, ko bi imel postati višjeBodni predsednik na Tirolskem. Slovenski državni poslanci pa tudi kot člani Hohen-vvartovega kluba niso preprečili tega najnovejšega imenovanja. — (Slovenščina pri Ljubljanskih sodiščih.) Poroča se nam, da se je pred kratkim pri tukajšnjem c. kr. za m. d. okrajnem sodišči zopet sprejela v zapisnik tožba v nemškem jeziku (akt III 1558/92.) akoravno nobena pravdnih strank ue ume niti besedice nemški. Ker je tožba nemška, morala bode biti tudi razsodba nemška in ker je stranki ne bodeta umeli, treba jima jo bode najbrž s pomočjo biriča raztolmačiti v slovenskem jeziku — vse to na ljubo nemškutarakemu c. kr. avskultantu, ki v svojem sovraštvu do slovenskega uradovanja noče spoštovati dotičnih jezikovnih na-redeb. — Le tako dosledno naprej! — (Interpelacija zaradi odpusta poslanca Spiučiča.) Klub mladučeških državnih poslancev je ukrenil takoj, ko se snide državni zbor, interpelovati vlado zaradi odpusta poslanca SpinčiČa iz državne službe in naročil posl. Eun-u, da sestavi dotično interpelacijo. Posl. Kim je znan, da ima „oštro nabrušeno pero." — (Procesij vstajenja) v Ljubljani na veliko soboto na prostem ni bilo, vse so se vršile zaradi deževnega vremena v cerkvah. V stolni cerkvi, kjer je vodil cerkveno opravilo knezoškof dr. Mi ssia, bili so navzoči deželni predsednik gosp. baron \V i nkler, uradniki raznih cesarskih uradov, deželni glavar g. Oton De tel a, trgovske in obrtne zbornice predsednik g. Perdan, Župan g. Grasselli z mestnimi odborniki in magistratnimi uradniki, vodje, profesorji in učitelji in na stotine občinstva, katero je polnilo stolno cerkev. Tudi po drugih cerkvah Ljubljanskih bile so cerkve pri „uskrsu' jako polne. — (Osobne vesti.) Absolvirani pravnik O. Cernstein imenovan je konceptnim praktikantom pri političnih upravnih uradih na Kranjskem. — Notar g. J. tllrich premeščen je iz Laškega trga v Maribor. — G. Hrabroslav V o 1 a r i č, znani slovanski skladatelj, dozdaj učitelj v Kozani, premeščen je v Devin. — Ljubljanskega vojaškega pre-skrbovalnega skladišča načelnik, gosp. Ivan L ec lima nn, oiicijal I. vrste, stopil je v pokoj in dobil naslov in čin upravitelja vojaškega preskrbovalnega skladiSča. — Gosp. Fran grof Coronini, predsednik komisije za pogozdovanje Krasa na Goriškem, dobil je Najvišje priznanje za uspešno delovanje. — Nocoj pridejo v Ljubljano generalni ravnatelj tabačne režije dr. Kriki, referent v finančnem mi-nisterstvu dvorni svetnik Kili nger in višji finančni svetnik Hi 1 le bran d, da si ogledajo tukajšnjo ta-bačno tovarno. Tem gospodom pridružil se je tudi centralni ravnatelj ogerske tabačne režije. — (Slovensko gledališče.) Igralec slovenskega Dramatičnega društva g. Julij Sršen (Šušteršič) praznoval je včeraj svojo 25 letnico. Gledališče bilo je torej natlačeno polno, dokaz, da občinstvo priznava zasluge jubilanta za slovensko gledališče; to je potrdil tudi simpatični in iskreni aplavz, s katerim je bil vsprejet g. Sršen pri svojem nastopu. Podaril se mu je krasen šopek s finimi smodkami. Dalje dobil je več čestitk, pismenih in telegrafičnih; poslednje poslali so: Dunajski čestilci, Tržaški Slovenci, Mozirska Čitalnica, Dram. odsek Tržaškega Sokola itd. V tem oziru vršila se je predstava povoljno. Kako se je predstavljala stara burka „Lumpaci-Vagabund", o tem se ne budemo spuščali v podrobnosti. Zapazili smo pač mnogo dobre volje pri večini novih igralnih močij, ki so se nam predstavile včeraj, ali pa to more zadoščati za slavnostno predstavo, to je drugo vprašanje. Glavne uloge zanikrne trojice izvedli so gg. Sršen, Lovšin in Urban čič povoljno, posebno prva dva, za tretjega, ki je pokazal nadarjenost, pa je uloga še malo težka butara. Storil je, kar je mogel. Iz posebne prijaznosti sodelovali sta gg. Gerbičeva in Daneševa v velikim muzikalnom potpourriu prav hvalevredno. Da so gg. Danilova, Nigrinova, Slavčeva in Pola-kova in gg. Verovšek in Danilo svoje male uloge rešili dobro, razume se. Preobilica novincev v raznovrstnih ulogah trudila se je sicer pošteno, a vsa predstava bila je venderle očividno preveč diletantična. Če bi kdo po včerajšnji predstavi hotel soditi napredek slovenske dramatike v 25 letih, storil bi veliko krivico istini. To se nam je zdelo potrebno poudarjati, ne tajimo pa, da je v mlajšem naraščaji marsikatera moč, katera bi utegnila uspevati, ako hode imela priliko, da se kšola. In zato bode treba skrbeti prav resno. —i — (Vreme.) Velikonočne praznike imeli smo precej neprijazne, deževne. V nekaterih krajih n. pr. v Železnikih, v Tržiču itd. na Gorenjskem in na Koroškem je celo snežilo zadnje dni in se je temperatura vsled tega izdatno znižala. Na Štajerskem pa so bili viharji in je padala toča. Torej res pravi april povsodi. Danes popoludne začelo je tudi pri nas prav pošteno mesti. Do jutri utegnemo dobiti zopet novo snežno odejo, če bode tako snežilo nekaj časa. — (Bolniška blagajna političnega okraja Logaškega) ima redni glavni zbor dno 1. maja t. I. ob 3. uri popoludne v hiši štev. 3 v Dolenjem Logatci s tem-le vsporedom: 1. Poročilu o delovanji v pretečenem letu in predložitev računov v odobrenje. 2. Volitev nekaterih članov pred-stojništva. 3. Volitev nadzorovalnega odbora. 4. Volitev novega razodišča. 5. Nasveti. — (Grozna smrt) Piše se nam iz Toplic pri Rudolfovem dno 15. t. m.: Včeraj ob 10. uri po noči užgala se je koča Jože Bobnarja iz Lubna, ter pogorela do tal. Mož, ki je na senu spal, zapazi prvi ogenj ter hiti ženo budit. Rešila sta se iz goreče hiše. Žena pa se spomni skrinje, v kateri je bilo baje 400 gld. v srebru, ter sili moka, naj gre ponjo. — Ta videč, da je nevarnost prevelika, gre raje v klev kravo rešit, v tem pa hiti Žena v hišo po skrinjo, katero privleče do praga. Tu jo omami puh, strop Be udere ter jo pokoplje v goreče razvaline. — (Razpisane službe.) Na dež. vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu je razpisano začasno mesto tretjega učitelja. Letna plača 700 gold. s 6 petletnicami po 40 gld. in prostim stanovanjem. Po jednoletnem zadovoljnem službovanji podeli se služba stalno. Prošnje s potrebnimi spričevali je uložiti do 25. t. m. pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani. — (Deželni glavar koroški.) V Beljaku izhajajoča, ne posebno verodostojna „Deutsche All-gemeine Ztg.- javlja, da namerava odstopiti deželni glavar koroški dr. Erwein. — (Samomor.) V Celji obesil se je 75letni mitničar Jožef Czeri»y. — (Ošpice) pokazale so se epidemično mej šolskimi otroci v okolici Ptujski. — (V Zagradu) na Goriškem, kjer je priljubljeno zdravišče, je vedno dosti tujcev, ki prihajajo tja, da se zdravijo. Zdaj nameravajo proglasiti Zagrad kot zdruviiski kraj in prositi dež. zbor, da dovoli v to. Potem bi imela občina nove dohodke od taks, katere bi plačevali tujci. — (Slovenska čitalnica) v Trstu ima svoj glavni zbor v soboto dne 30. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji minulega leta. 8. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pregledovalnega odseka društvenih računov. 5. Posamični predlogi in interpelacije. 6. Volitev predsednika in odbora. 7. Volitev treh pregledovalcev računov. — (Umrlost po avstrijskih mestih.) O umrosti v glavnih mestih avstrijskih prinaša „Statistische Monatschrift" nastupne date. L. 1891 umrlo je od tisoč prebivalcev, uštevši tudi tujce, na Dunaji 25 osob (24"2 v starih 10 okrajih in 26 4 v novih devetih okrajih); v Inomostu 22'4, v Solnogradu 26 1, v Zadru 28 2, v (Jradci 28 5, v Opavi 29 2, V Trstu 30, v Brnu 30 4. v Lincu 30.7, v Levovu 31, v Celovci 315, v Černovcih 317, v Pragi 334, v Ljubljani 33 7, v Kra-kovu 38 8. v Gorici 3 76 osob. Še manjša umrost nego na Dunaji kaže se v Praških predkrajnih mestnih občinah Suiihov Kurim in Vinohrndv, v P ulj i (187 osob) v Plznu (23 1) itd. Še večjo umrost nego Gorica kažejo Ileb (37*7), Prosnice (37 7) in Taroopol (39 1) Se ve da je treba ozira jemati na razne okoliščine in ni po njih sklepati absolutno, inuče bi morali reči, da je Gorica naj bolj nezdravo glavuo mesto vsega cesarstva kar pa gotovo ni res. — (Koliko je žganjarnic vAvstriji) Posnemamo iz uradnih poročil, da je bilo koncem 1890. leta v vsej Avstriji 91.967 žganjarnic. Ker je po zadnjem Štetji prebivalcev 23,835.000, pride na 259 prebivalcev jedna žganjaruica. V posamičnih deželah testrunsku državne polovice imelo je po jedno žganjarnico: Solnograško na 140 prebivalcev Tirolsko na 169, Koroško Jna 187, Gornje Avstrijsko na 190,i Štajersko na 230, Šlezija na 233, Češka naj 236, Morava na 243, Kranjsko na 275, Bukovina na 296, Galicija na 301, Nižje Avstrijsko na 311, Primorsko na 502, Dalmacija na 502 prebivalca, ako se ozira na velikost pojedinih dežel imajo po jedno 'zganjamo: Šlezija na 2 štirijaska kilometra, Češka na 21 Nižje Avstrijsko na 2-3, Morava na 2*4, Gornje Avstrijsko na 2*9 Galicija na 36, Štajersko na 4, Bukovina na 48, Tirolsko nu 5 2, Koroško na 54. K r a n-sko na 55, Primorsko na 5*9, Solnograško na 5 9, Dalmacija na 124 štirjaških kilom. Ako se jemlje ozir na prebivalstvo v primeri z velikostjo dežele razvrate se tako-le: Šlezija, Češka, Gorenje Avstrijsko", Morava, Spodnjo Avstrijsko, Solnograško, Tirolsko, Štajersko, Koroško, Galicija, Bukovina, Kranjsko, Primorsko, Dalmacija. Se ve da uplivajo na te številke razno okoliščine, n. pr. koliko se pridela vina ali piva po nizkih cenah. V vsej državi je po jedna žganjarnica na 3'3 štirjaških kilometrov. Telegrami „Slovenskomu Narodu': Wiesbaden 19. aprila. Pesnik Bo-denstedt (znani prelagatelj ruskih pesniških del) je umrl. Berolin 18. aprila. Italijanski kralj in kraljica prišla bodeta 9. junija v Berolin. Rim 18. aprila. Grimaldi ustopil bode skoro gotovo v kabinet. Finančni portfeuille prevzel bode dosedanji minister javnih del Branca. Pariz 18. aprila. V kaznilnici v Nan-terre, v kateri je[[4000 kaznjencev, pokazala se je kolera. Dozdaj umrlo 28 bolnikov. Uzrok epidemiji je slaba voda. Carigrad 19. aprila. Od ruske strani zagotavlja se, da je Kušelevov oče brzoj a vil ruskemu poslaništvu, naj prime sina, ki je skrivaj pobegnil. Kušelev ml. pa trdi, da ni več pod očetovo oblastjo. Vsa stvar še ni popolnoma jasna. - Razne vesti. * (Kazstava dr. Iluluba v Pragi) bode se odprla dne 30. t. in. Jako zanimiva razstava slavnega češkega rojaka vzbudila bode gotovo v zlati Pragi še večje zanimanje, nego je bilo lani, ko je bil raztavil na Dunaji svoje bogate zbirke nabrane na potovanji po Afriki. * (Obsojen policijski prefekt.) Bivši policijski prefekt Bebgradski, Glist* Gjorgjevič, orodje Milanovo in pomočnik njegov pri političnih preganjanjih, obsojen je bil zaradi nezakonitih zaporov in zlorabe uradne oblasti na pet let ječe. Tudi mora plačati odškodnino prizadetim osobam. * (Električni mlin.) V Ottawi v državi Canada v Ameriki je prvi mlin, ki dela izključno z električno močjo. Električni motor ima 75 konjskih moči in goni vse mlinske stroje. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega ,,Moll-ovega Seidlitz-pruska''. ki se dobi za nizko cuno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna škatljiea 1 gld. h. v. Po podtnuiu povzetji razpošilja ta prašuk vbhIc dan lekar A. MObL, <•. in kr. dvorni zalagatelj. na DUNAJI. Tuch-lanben 9. V lekarnah na deželi je. izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh skatljic se ne polil)a. I (42—6) Y ------- jour-fixe slov. vseučil iščn ikov. j -4 Tujci: 18. aprila. Prt MmII«ii Epstein z Dunaja. — Kanti, Dignano, Gaischeg iz Gradca. — Kette i Vrhnike. — Jezen is okofje Loke. — Globočnik iz Kranja. Pri ta Ionu: Pt. Dorotha, Maver, Schmogen, Hano-dotsky, Breuer, Goldblatt z Dunaja. — Lorens, Gotzman iz Beljaka. — PI. Mottony iz Bistrice. — Gauthier iz Londona. — Sni rek ar, Lichtenwald, Balsar iz Trsta. Pri I u a n f m kolodvoru i Eibel, Hofman z Dunaja. Pri •v«tri|ofcen> cesarja: Skala, Vreme, Radie iz Idrije. Umrli so r IJublJ.tiil: 16. aprila: Alojz Marnika, postrelčekov sin, 15 mesecev, Kladezne ulice it. 3, meningitis. V deželni bolnici: 15. aprila: Neža Medved, delavka, 71 let, plučnica. Meteorologično poročilo. 3 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm, o. * 7. zjutraj 2. popoi. 9. zvečer 731-3 ■■. 729 3 nn. 727-7 mm 4 8° C 52° C 5-2° C si. vzh. si. vzh. si. vzh. dež. dež. dež. 3240 ss. dežja. 17. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 724*2 mm. 724-9 mm. 7-J9-9 mm. 6 6» C 13 0° C 7 4° C brezv. si. vzh. si, ivz. J_ obl. obl. obl. 2 90». dežja. U 7. zjutraj. 2. popol. oq 9.zvečer 732-8 mm. T.'i'J.'J mm. 731*7 mm. 6 8° C 12-2° C 6-2° C si. vzh. si. jzh. si. jzh. obl. obl. d. jas. 6-00 mm. dežja, i in O"!1' pod ooruiaiom. in 8-4°, za 3-8', 03c Izkaz avstro-ogerske banke z dne 15. aprila 1892. Prejšnji teden i „LJUBLJANSKI ZVON" stoli ga vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta i gld. 15 kr. IjOterljiie itref'ke Iti. upiila. V Trstu: 2, G, 27, 1, 8G. V Line i: BI, 80, 25, 22, 83. Bankovcev v prometu 39tJ, 192.000 gld. (— Zaklad v gotovini . 246,016.000 . (— Portfelj..... 133,914.000 „ (— Lombard..... 22,773.000 n (— Davka prosta banko včna reserva . . 56,108.000 , f-f «,109.000 4,611.000 gld.) 40.000 n ) 7,109.000 „ ) 927.000 „ ) ) Dobro ohranjen zistera Skutanov, dobi se pod jako ugodnimi pogoji. Natančneje izve se na Starem trgu štev. 2, II. nadstropje. (446—2) J. Giontini trgovina s knjigami in papirjem v Ljubljani ima v zalogi: Lacroma, krasno delo, besede in podobe od Nj. vi«okočanstva nadvojvodinje Štefanije; eleg. vez. po 4 gld. in 6 gld. Oesterreich-Ingarn mul das Haus Habsbnrg. Geografsko, statist iftko, zgodovinsko in genealogisko popisal Hoernes. Z 29 slikami in 11 iz zlata, srebra in barv narejenih grbov in redov, broš. 60 kr., vez. 1 gld. Dr. Romih, Obrtno knjigovodstvo n kratkim poukom o menicah, kart. 1 gld, po pošti 1 gld. 10 kr. Funtek, Obrtno spisje, 80 kr., po pošti 90 kr. „ Luči, povesti- 70 „ „ „ 73 „ Blehveis, Slovenska kuharica, vez. 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld. 95 kr. Prato, Siidrieutsclie Kiiche, vez, 3 gld., broš. 1 gld 25 kr. Kneippknr, die hnmoristische. Studija a la Bnsch; 00 kr., po pošti 95 kr. (440—2) IZ)-u.:n.QjslEEt borza dne 19. aprila t. 1. včeraj — 9490 9440 110-60 102-40 }i77 — 313-50 119-05 Papirna renta.....gld Srebrna renta ..... /Jata renta...... 5u/0 marčna renta . . . Akcije narodne banke . . Kreditne akcije .... London ....... Srebro . ..... Napol........ C. kr. cekini..... Nemške marke .... 4"/0 državne sre-'ke iz 1. 1864 Državne srečke iz ]. 1864 Ogerska zlata renta 4u/.i • • Ogei-Bka papirna renta 50/o . Dunava reg. srečke 5°/0 • Zemlj. obč. avstr. 4'/in/o z'ati zsait. l'8t< Kreditne srečke......100 gld Rudolfove urečke...... Akcije anglo-avstr. banke . . Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v 945 565 58-30 250 gld. 100 . danes gld. 96-40 95 — n Htl5 m 101-bO n 9H4--n 316-40 „ 119-55 " 9-49'/, 5-65 „ 58-50 13;» gld. 50 kr. 100 gld. 10 120 183 1C9 101 12fl 116 193 sta 146 240 t: t 35 55 50 *0 50 75 50 ova Katkreiner Kneipp,°v* Sladova kava. ledina* sladova« Jutva, s chuti.a vam' prave- zrako ve kuvy. Uilllllillllilllllr M»ot«vf»"i, p o um « pt.odKch baličkick • ho'»iii ochrtaM fnlmkBw. -"Mininuaiuni K dost&Dt va viech obebodach koloniilnich a droparoi. ^ y\ (138—2) Na prodaj sta v zapuščino gospoda Anionu lin 4*/.a spadajoče posestvo na Grosupljem obsezajoče lopo hišo, hleve, magacine, malin, žago in druga poslopja, 54 oral dobro zagnojenih vrtov, njiv in travnikov, nadalje pašne pravice, lepo živino in mnogo orodja in posestvo na Vikrčah obsezajoče lepo hišo, malin, hleve, magacine in druga poslopja v najboljšem stanji, 8 oral s sadnim drevjem zasajenih vrtov, njiv In travnikov in za vse porabno vodno silo. Proda se tudi 200 centov dobrega sena. Pojasnila se dobe v pisarni gospoda dr. Ivana Tavčar-ja in gospoda dr. Jerneja Zupanc-a v Ljubljani. Kdor želi kaj kupiti, posije naj do 1. niaJHi t. 1. svojo pismeno ponudbo gospodu dr. Ivanu Tavčar-ju, odvetniku v Ljubljani, kot zastopniku „Matice Slovenske". (443—2) Št. 7249. (434—2) Volitveni raspis. V zmislu §. 17. občinskega volilnega reda za deželno fctolno mesto Ljubljano bo dajo na znanje, da se bodo letošnje dopolnitvene volitve občinskega sveta vršile kakor običajno v meNtnt dvorani in da bode volil: dne 25. aprila III. volilni razred, dne 27. aprila II. volilni razred, dne 29. aprila I. volilni razred, vsak o«1 H. rt o 12. ure rtopoludiie. Če bo treba ožje volitve, vršila se bode v dan po prvi volitvi, t. j. dne 2G , oziroma 28. in 30. aprila, tudi dopoludne od 8. do 12. ure v mestni dvorani. Izuttopljo letos sledeči gospodje občinski svetovalci, in sicer i/mej izvoljenih: a) od III. volilnega razreda: Dr. GregorIČ Vinko, Klel ■■ Anton; b) od II. volilnega razreda: c) od I. volilnega razreda: Irr. VI n J aro n Danilo, Knez Ivan, l*ovse Fran, M urni k Ivan. llozmun Ivan, lCavnlkar Fran, Zupan Tomo ; Terček Fran. Mej letam je umrl 14»Jzel Peregrlu, odbornik III. razreda. Voliti bo torej III. volilnemu razredu 3 člane, II. in I. volilnemu razredu pa po 4 člane občinskega sveta. V LJnUlJanl, dne 9. aprila 1692. Župan: G-reiseelll s. r. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No lli. Lastnina in tisa .Narodne Tiskarne"