PRIMOR jk n ASIV M* Jttv DNetNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE . . : ■ - '• --- -- *’ - - — - ■- *'■' • ~ . - . Lelo 1. štev. 131 - Cena 3.- lire TRST, torek 16. oktobra, 1945 *r Uredništvo in oprava, Piazza Goldoni št. 1-1 Tel, št. 93806,93807,93808. Rokopisi se ne vračajo Ponesimo besedo bratstva med množice! Konferenca aktiva SIAU-ja za Slovensko Primorje in Trst Včeraj dopoldne ob 10. uri se je ’ Via Caprin na sedežu III. sekto-„a pričela konferenca aktiva SIAU-a za Slovensko Primorje in Trst. konferenco je otvoril tov. Beltram -ilij-Janko, član Glavnega odbora iIAU-ja za Julijsko krajino. Ugo--svil je število prisotnih okrožnih a okrajnih sekretarjev ter prečital nevni red konference: 1. politični oferat z diskusijo, 2. poročila o--Uožnih sekretarjev in dodatna po-•■očlla okrajnih sekretarjev, 3. organizacijski referat in diskusija, 4. slučajnosti. Politični pregled in naloge, ki se 8 tem postavljajo pred aktiviste SIAU-ja, je podal tov. Branko Ba-tič-Vlado, član Izvršnega odbora SIAU-ja. Govoril je o zmagi demokratičnih sil v svetu, o tem, da je SZ dala zadnji vojni pravo demokratično lice. Poudaril je, da prava demokracija vlada danes šele edino v balkanskih državah in ostalih ttehodnih državah, dočim je v zalednih deželah oblast še vedno v rokah več ali manj reakcionarnih strank. V teh deželah se demokratične sile šele bore za ljudstvo oblast, frepitev demokratičnih sil Reakcionarne sile v svetu se da-Ees bore za ohranitev ostankov fašizma, dočim SZ kot voditeljica demokratičnih sil Evrope vodi dosledno borbo proti tem fašističnim ostankom. Važno je dejstvo, da »e demokratične sile v svetu vedno bolj razvijajo in krepe. Nato je tov. Vlado govoril o londonski konferenci in o vzrokih, iti so privedli do tega, da so se zunaj i ministri razšli brez sklepov. Ometli je tudi, da je vprašanje pripadnosti Julijske krajine in Trsta postalo svetovno vprašanje in ne samo Problem razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. Videli smo, da v pogledu rešitve tega vprašanja reakcija na londonski konferenci ni u-spela. Sovjetska zveza je odločno podprla demokratične Bile in ni dopustila, da bi se sprejeli nepravični sklepi v tem vprašanju, Gopja proti Jugoslaviji V Jugoslaviji se danes utrjuje ljudska oblast. Jugoslavija ima danes zeflo pomembno mesto, ne samo v centralni Evropi, temveč v vsej Evropi. Tega se reakcija zaveda, Zato vodi ravno v tem trenutku tako silovito gonjo proti novi Jugo slaviji. Na vsak način hoče zavreti razvoj v Jugoslaviji. Posledica te Protijugoslovanske kampanje je temeaija Grola, Subašiča in Suteja ravno v času pred volitvami. Iz 'sega političnega razvoja v Evropi bi v nam sosednih državah nam mora biti jasno, da bo zmaga demokratičnih sil v Julijski krajini možna le, 6e bo ista priključena k Jugoslaviji. Zato je Glavni cdbor SIAU na svoji zadnji seji r*.vzel odločno stališče glede tega Tpvašanja. Za dosego tega pa je kreba voditi borbo še naprej, borbo la. bazi italijansko - slovenskega bratstva. Zavedati se moramo, da J® to našle najmočnejše orožje in ba reakcija bas zaradi tega vodi betom svojega časopisja tako moč-bo kampanjo proti temu bratstvu *b hoče ustvariti nacionalna na-•Protstva. Italijanskemu prebival-•kvu j* treba razložiti pomen priključitve Julijske krajine k Jugoslaviji in Trsta kot sedme federalne edinice, kar bo pomenilo oporo 'kalijanskim ljudskim množicam v Ijlhovi borbi za demokratične pridobitve. Tov. Rigonat Deziderio, tajnik SlAiU za tržaško okrožje, pa je sta-VU predlog, da bi izdajali nov italijanski list, ki bi bil glasilo SIAU-a. Predlog je bil sprejet, o izvedbi pa bo odločal Izvršni odbor. za Trst ter dejal, da se je vršilo v Trstu v zadnjem času več rajonskih konferenc, na katerih je bil ljudstvu razložen pomen naše organizacije. Na teh zborovanjih smo prikazali ljudstvu tudi današnji gospodarski položaj mesta. Tov. Ferfolja je poudaril, da je treba storiti vse, da se odpravijo še pri nekaterih Slovencih v Trstu ostanki šovinizma. Treba je razširiti in propagirati našo organizacijo tudi po tovarnah, kjer je bilo do sedaj preveč popuščanja. Razkrinkajmo fašiste Govorili so še drugi delegati za mesto Trst, ki so predvsem poudarjali nujnost bolj sistematične propagande in potrebo po ustanovitvi Agit-prop komisije pri SIAU. Poudarjali so tudi potrebo po povečanju pažnje socialnemu skrbstvu, da se bo res pomagalo vsem našim ljudem, ki jim preti zima, lakota in pomanjkanje. Vsi pa so poudarjali, da fle treba razkrinkati in prikazati ljudstvu na zborovanjih in s pomočjo našega tiska vse fašiste, zločince, ki še danes zavzemajo vež na mesta v javnih službah. Za SIAU za goriško okrožje je podal poročilo tov. Beltram Julij, ki je dejal, da tako na deželi kakor v mestu samem ljudstvo kaže veliko razumevanje za našo orga nizacijo. Proti naši organizaciji imamo samo nekatere skupine im-portiranih elementov in bivših fašistov. Opaža se gonja duhovščine kjer nam ni mogoče organizirati -ljudske množice, so Trbiž, Slovenska Benečija in Rezija, ki spadajo naš politični delokrog. Govorili so še drugi delegati raznih okrajev goričkega okrožja, ki so med drugim vsi dejali, da se opaža pomanjkanje- načrtne propagande. Dele-gatkinja za Gorico je omenila, da skuša reakcija pritegniti na svojo stran tudi slovenski element ter ga spraviti v sovražno razpoloženje proti Italijanom. Pred zaključkom je tov. Lauren-ti Eugenio, tajnik Izvršnega odbora SIAU-j a za Julijsko krajino podal organizacijski referat, v katerem je opisal smernice in prikazal linijo SIAU-ja. Pozval je vse na čedalje bolj požrtvovalno delo in dejal, da je danes naša borba velika politična borba, s katero moramo premagati vse naše sovražnike. Da bomo to lahko storili, moramo izboljšati organizacijo naših krajevnih odborov, vzgojiti dn poslati na delo vedno nove kadre, ker samo tako bomo dosegli vse naše cilje, ki smo si jih zadali. Za bolišo bodočnost ljudstva Po končanem referatu se je razvila kratka diskusija, nakar je bila izglasovana sledeča resolucija: «Delegati okrajnih in okrožnih odborov SIAU-ja tržaškega, goričkega, Vzhodno primorskega okrožja in mesta Trsta, zbrani na konferenci dne 15. oktobra 1945. v Trstu, po obširni diskusiji o vseh aktualnih vprašanjih, z navdušenjem po- zdravljajo jasno in odločno izjavo Glavnega odbora SIAU-ja Julijske krajine, podano na seji dne 30. septembra t. I. v Reki o priključitvi Julijske krajine k Jugoslaviji in Trsta kot. sedme federalne enote v okviru DFJ.» Smatramo, da je v tem trenutku, ko se vodi borba za usodo Julijske krajine, ko gotove reakcionarne sile delajo na tem, da se vprašanje Julijske krajine in Trsta reši proti vsem načelom narodne pravičnosti in Atlantske listine o samoodločbi narodov, to stališče edino pravilno. S takšno Izjavo je Glavni odbor SIAU za Julijsko krajino najjasneje izrazil voljo vseh Slovencev in Hrvatov ter večine I-talijanov Julijske krajine, živečih v DFJ. Ko pozdravljamo ta sklep, obenem zagotavljamo Glavnemu odboru, da bomo napregli vse sile, da se navedeni sklep, ki izraža voljo ogromne večine prebivalstva Julijske krajine s Trstom vred, tudi dejansko izvrši. S tem bomo največ doprinesli k stvari resnične demokracije in boljše bodočnosti našega ljudstva. Konferenco je zaključil tajnik goriškega okrožja tov. Beltram Julij, ki je pozval vse tovariše in tovarišice na bolj požrtvovalno delo; naj gredo med ljudske množice in poneso besedo bratstva in edinstva slovenskega, hrvatskega in italijanskega življa za boljšo bodočnost Trsta in Julijske krajine v federativni demokratični Jugoslaviji, jugoslovanskih zdravnikov, albanski finančni minister, ter številne druge osebnosti. Sporazum med strankami v ČSR Praga, 14. Tass —Praski časopisi poročajo, da so češkoslovaške politične stranke - komunisti, socialni demokrati, ljudska sooialistina stranka in ljudska stranka predložiM liste svojih kandidatov volilni komisiji za volitve v začasno narodno skupščino. V skladu s sporazumom med strankami so kandidatne liste narodne fronte sestavljene na temelju paritete. Vsaka politična stranka, je imenovala 40 kandidatov. Razen tega je imenovala 40 kandidatov množična organizacija delovnega ljudstva. Strokovne zveze so jih imenovale 10, združena liga čeških kmetov 8, osrednji trgovski avet 2, osrednja zveza obrtnikov 2, osrednnji svet zadrug 4, narodni svet za fizkulturo 3, liga češke mladine 3, velike kulturne organizacije pa 8. Po časopisnih poročilih je notranji minister Nosek dal navodila narodnim odborom, naj prično pripravljati volilne imenike za volitve v narodno skupščino. To je prvi korak k splošnim neposrednim in enakopravnim tajnim volitvam. Vsi češkoslovaški državljani (-Cehi, Slovaki in drugi Slovani), ki so dopolnili 18 let, bodo vpisani v volilne imenike. ,VJVWmamVmmJWWWm ■W,*rt,.V.V.VA%WČ.VA,.W^ Zastopstvo koroških Slovencev pri Titu Ne bomo nikoli mo!če prešli preko zlonamernih poizkusov, ki bi nas hoteli oropati sadov naše borbe ali nas ovirati uri izgraditvi skupne države. Očetom takih namer bomo zmeraj kot sovražnikom pogledali v oči, pa na] bodo to ministri ali škofje, naj nosijo frak, aU-JiMai jim duhovniška halja pokriva pleča. ^ FRANCE BEVK Togliatti govori 100.000 delavcem v Turinu proti naši organizaciji. Edini kraji, v...iWrtW.yjwS^ W.,.W.VAVA’AWA’.WiW.W.V. WSWW.V.VA%% Kdo zastruplja balkansko ozračje? Bratsko sodelovanje naprednih sil na Balkanu in v jugovzhodni Evropi furlanski kmetje 'Popoldne ae je nadaljevala kon-f«tenca a podajanjem poročil raz-okrožij in okrajev. Prvi je po-poročilo tajnik SIAU-ja vzhod-primorskega okrožja, k| je pri **z«l delovanje SIAU-ja v svojem okrožju In dejal, da je ta politična 0r8anizacija v veliko pomoč narod-a' oblasti in predvsem obnovi. Po u Jezo pričakal bete Poljak« v protinapadu; včeraj »e je prvikrat srečal v borbi s pral ob prea ■ visokim legionarjem. Ko Je ta naletel na njega, ji povesti puško s dolgim francoskim bajonetom pred eebe ln tekel proti njsmu v sajčjlh skokih, vpijoč besed« brse vsake »vese. la trenutek j* videl Sergej njegov« krvoieljn« oči. ge tranutok, ln Sergej j« udzrll s koncim bajoneta cb Poljakov bajonet. Sijajno francosko rezilo j« bilo odbito »tr&n. Poljak J* padel «*» Sšrgsjeva roka ni nit! najmanj vzdrhtel«. Ve, da bo še ubijal. On, Sergej, ki zna tako nežno ljubiti, tako čvrsto čuvati prijateljstvo. NI »lab mladenič, ni surov, toda v«, da so z »verskim sovraštvom 111 proti ljubljeni republiki, ti plačanci svetovnih parazitov, prevarani in duševno propadli vojaki. In on, Sergej, ubija »aradl tega, da bi približal dan, ko ee na zemlji n« bodo več med seboj ubijati. Paramonov ga Je pooukal aa ramo. — Morali srn bomo umakniti, Sergej, drugače nos bodo opazili, A *e leto dni hiti po svoji zemlji Pavd Koruagin na vozeh, na lSfe-tu, na sivi kobili I odsekanim ušesom. S ras tei je in postal močan. Raatel je v lakoti in neprilikah. Do krvi oguljena koš« od težkih torb l munlotje mu j« uspela zarasti toda na noben način nl»o mogli sgmitl ■ rame trdi Žulji, katere mu je napravil puškin jermen, Mnogo »tračnih stvori Je videl Pavič v tem letu. Skupno s tisočem tovdrlšiv borcev, prav takimi kot je on, lačnimi ta golimi, toda prevzetimi z n«ug*»nlm ognjem borbe »a oblast svojega rasreda, je prešel peš vzdolž to vprek »voj« domovine, ln samo dvakrat je zapustil družbo. Prvič, ko je bil ranjen v nogo, drugič pa v ledenem februarju dvajsetega teta, ko ga j« napadel okužljlvl mrzlični tifus. •trašnvje od poljskih mitraljezov j« kosil pegavi tlfug polke ta divizije iz dvanajste armade. Vojska je bila razmcbčena na ogromnem prostoru skoraj po vsaj severni Ukrajini ta j« preprečevala Poljakom nadaljnje napredovanje. Takoj, ko st je opomogel, se je Pavle vrnil v svojo »dlnlco. •»daj »e J« polk nahajal na položaju pri postaji Frontovka, na progi kt vodi is Kzzatln« v Umon. Postaja Je v gozdu. Malo poslopje železniške postaje, poleg katerega se nahajajo »bite hlšloe, ki »o jih zapustili prebivalci, Življenje y teh mestih j« postalo nemogoč«, Tretje leto jz še, odkar tu aa trenutek utihnejo, potem ee pa zopet razptemt« borbe. Kog« te že M videla Frontovka v tem Časul Ponovno eo dozoreli veliki do- godki. V tem času, ko ae J« dvanajsta armada raeredčlla in delno de-aorganizlrole, umikala pod priti-ukom poljskih armad proti Kijevu, je proletarska republika pripravljale porazni udare« belim Poljakom, ki so bili opiti od zmagoslavnega pohoda. Z daljnega severnega Kavkaza, »o »e v pohodu, ki mu m primero v zgodovini vojn, prevrgl« v Ukrajino dlvisljs prve konjenlčke armade, ki eo ctle prekaljene v borbah, Četrta, Šest«, enajsta In štirinajsta konjeniška divizija so se približava!« druga na drugo Umenu ln »e razporejate v »aledju nača fronte, med potjo pa »o čistile v odločnih bitkah mahnovske band«. Šestnajst in pol tisoč sabelj, šestnajst in pol tiaod od stepskega »on-o« ožganih borcev, Ve« paznja vrhovneg« rdečega poveljstva ta poveljstva južno ea-padneg« bojišča j« bila posvečena temu, da n« bodo prehiteli ljudje Plleudskega priprav za odločilni udareo, BfaB republik« in bojišč j« skrbno čuval le konjeniško grupa* e* j o, (Se nadaljnje) Danes se je vršila prva seja Mestnega osvobodilnega »veta za Trst, odkar je moral zapustiti prostore občinske palače. Predsednik dr. iPogassl je s prečkanjem dnevnega red* otvoril »ejo ter podal besedo tov. Uršiču, kr*,o prikazal danažnji politični položaj v svetu. Fo kratki diskusiji je dr. Pogassi prežgi na glavno točko dnevnega reda to sicer na šole in Šolstvo. Najprej je podal besedo tov. Frlanu, refsrcntu za Italijanske šole, ki je podal 12-či-pen referat o današnjem stanju italijanskih »ol v Trstu. Tov. Fr-lan je poudaril, da so danes problemi Šolstvu zelo resni. Glavni problemi naših kol so: lokali, programi pouka, epuracije in knjige. Kar ae tiče prostorov Se zdaleč ni bilo rešeno to vprašanje. Tov. Frlan Je predvsem poudarjal, da bodo tl prostori odprti učencem, ne da bi bili dezlnflcirant. Ce pomislimo, da so V teh prostorih že dalj časa stanovali vojaki raznih vojsk, je to s higieničnih razlogov popolnoma nepravilno. Kar sa Uče programa pouka, jo bil »tari fa&lstlčni program zelo malo opremonjen, V glavnem sloni program že vedno na Mussolinijevem glstemu. Kakor v programu tako tudi gled; knjig ci bilo lžvodeno pravo čiščenje. Kar se pa tiče knjig za srednje šole, so ostale popolnoma iste, kot poprej*. Omejili so se samo na to, da »o izločili le najbolj zastrupljene knjige. O cpuracljl p* je tov. Frlan dejal, da mu j« predsednik epuraeljske komisije izjavil, da je epuracijo med učitelji težko izvesti ln bo to delo zahtevalo mnogo časa. Vsled tega se bodo šole odprte »koro v vsem starim kadrom. Tovariš Frlan je nadalje poudaril nujnost odprave privatnega poučevanja, ker je to bila največja mora italjansklh sol, Proti temu se bomo morali najodločneje boriti, da s« bo v naših šolah učencem razlagalo tako, da bodo razumeli in jim ne bo treba plačevati privatnih ln-etruktorjev. B tem stanjem naših šol se vračamo na položaj italijanskega šolstva pred reformo fašističnega šolskega ministra Bottai-a. Nadalje je poudaril važnost ustanovitve večernih strokovnih šol. Tovariš Frlan je podal poročilo tudi o italijanskih kulturnih krožkih. Do sedaj je bilo ustanovljenih 22 kulturnih krožkov, V te krotke .1« včlanjenih ca. 30.000 ljudi. Prikazal Je razne težave, na katere naleta pri razvijanju svoje aktivnoetl. Pri vsoh teh težavah nam otežuje delo že ZVU, ki moče nače kulturne kročke iz njihovih društvenih PtvovotfaKI te saj Glede na eklep odbora Slovenske prosvetne zveze, z dne 11. okt, t. 1. se bo vršil v Dutovljah na Krosu pevovodekl tečaj, ki bo trajni od S. nov, do 16. dec. t. 1. Namen tečaja je nuditi prosilcem, ki imajo že nekaj glasbene podlage in ki Že »ventuelno vodijo pevske zbore, širše to temeljitejše teoretsko in praktično glasbeno znanje, Froeilot, ki e« nameravajo udeležiti pevovodskega tečaja, naj prcdlože svoje prošnje pri okrok-nih (prosvetni odeek) najkasneje do 26. okt. t. 1. Kasneje predložene prošnje ne bodo prišle v poštev. Prosilci »e opozarjajo, da morajo prinesti s seboj posteljnino, t. j. rjuhe In odejo, ter po možnosti čim več hrane v naturalljah. V tečaj bo sprejetih iz: Goriškega okrožja 8 prosilcev, ajdovskega okrožja 6 prosilcev, tekaškega okrožja 5 prosilcev, Trsta 3 prosilci, Imena sprejetih bomo objavili v časopisju. Pevovodskl tečaj bo vodil prof, ln skladatelj tovariš Ivan Grbee. Prahran* Mleko ea stare ljudi. Danes ee bo delilo po pol litra sladkega kondenziranega ml«ka na osebo nad 65 let starim. Cena po Lit. 40 za liter. Mleko v prahu. Od srede, 17. t.m,, do ponedeljka, 29. t. m., se bo delilo mleko »a naslednje kategorije: 1. za otroke do 1 leta: po 2 škatli mleka »Nrstogcn* od 600 gr, ki se dobijo pri tvrdki Hausbrandt, 2. s« otroke do 4 let po 1 škatlo kondenziranega mleka od 860 gr; 6 škatel izhlapelega mleka. 8. sa otroke do 9 let: 2 škatli 1*-hlapeloga mleku; 300 gr mleka v prahu, 4. za Imetnike bonov za dodatek rosa barve (bolniki, dojilje, noseče): po 7 škatel izhlapelega mleka; 200 gr mleka v prahu, 6. sa delavoe, ki so v nevarnosti aastrupljenja: 200 gr mleka v prahu n* vsak liter mleka, ki jim pripada sa tretji in četrti teden tega meseca. Dvigne se pri »Enal*, Via Fascoll 10. Cene so: »Ncstogen* po 18« Ur za škatlo, izhlapelo mleko po 18 Ur za škatlo, kondenzirano mleko po 138 lir za škatlo, mleko v prahu po 64 Ur aa kg. fdvllske nakaanioo: sa november 1946. - februar 1946, Opozarjajo «• vsi potrošniki, da s« morajo novu živilske nakaznice, ki nieo bile dostavljene na dom, dvigniti v občinskem uradU, kjer se mordjo predložiti osebni dokumenti. Urnik j« od 8. do 12. uro. rMSek« nakaemloe m dodatek delavcem. V uradu v ulici Proou-rerla št, 1, «• morajo dvigniti živilske nakasniae »a dotdatk« sa november 1946,-februar 1946. v prid delavcem aa težka ta najtežja dela. Danes naj *» dvignejo nakaznice *a delavce s črko «0» in s prejšnjimi črkami. Urnik je od 8, do 12. prostorov. Toda kljub temu naSl krožki nadaljujejo s evojo aktivnostjo. Nato je govoril tov. Pahor, referent za slovenske šole, ki Je podal poročilo o stanju slovenskih iol tn prikazal, koko »e je v času počitnic pripravljala mladina za vstop v Sole. V tsku poletja je obiskovalo naše pripravljalno tečaje okoli 2000 otrok in to samo v mcBtu In predmestjih, Bilo je na pobudo in željo Italijanov odprtih vet slovenskih večernih tečajev za Italijane. Tovariš Pahor je ponovno razložil, zakaj »o slovenski učitelji to profesorji odklonili vsako sodelovanje z ZVU ter prikazal težke »tanje glede šolskih prostorov v mestu. V Barkovljah, Rojanu ln Fr! Sv. Ivanu se bo vršil pouk v prestarih kulturnih krožkov in otročkih vrteov. Za srednje in ljudske šol« je sedaj na razpolago v Trstu ca 130 učiteljev ln profesorjev, ki 0°" do verjetno aadostill potrebam. 2* Blovenske šole ni bilo doslej I®*’ novanth šolskih ravnateljev. Na več krajih opravljajo še dane* t° službo ravnatelj bivših fočlstlčnlb Sol. Nadalje je tov. Pahor govoril o tem, kako so el Slovenci po vse® šolah ustanovili svoja roditeljske svete, ki skupno z učitelji sečujeje vsa vprašanja kol, pouka ta k»Jlf* Po končanih referatih g« j* to*-vila živahna diskusija, med katere j« bilo predlagano, da bi »e ustanovili tudi v italijanskih šolah roditeljski »veti ter bt se » tem približali stariši šoli, S tem M se ji® tudi omogočilo, da bi imeli tuši vpogled, kako tn o čem se pouči* jejo njihovi otrool. Ta predlog tastova široko diekusljo, zato j« 68 odložen do nadaljnje času ta ki D0 vršila v najkrajšem času ln ki M nadaljevala i vprašanjem Italijanskih in slovenskih šol. Škorklja v čast oficirjem Jugoslovanske armade Prosvetno društvo «8korklja» J* skupno z antifašističnimi organi*** oljarni iz Skorklje priredilo v šoto* to zvečer kulturno prireditev v o*ri jugoslovanskih oficirjev, ki so n)'8’ de v Trstu zaradi vojnega pl**1* Jugoslovanske armade. Prlredltv« so »e udeležili tov. podpolkovnik Renčelj, major Cunder, major J*1' man ta še nekateri drugi ofldri1 JA. Po kuturnih prireditvi so *' oficirji JA oglodali prostor prosvf-” nega društva, šolske sobe to otroci vrtec. Offlcirjl JA »o se sahvaMl gostiteljem za prijeten v~d:r. .■A W.V.V.*.V.V- Prosvetno drušvVo „SIrvk Škamperle" Jutri 17. t m. ob 20, Ur', bo< v prostorih Narodu-ga doma rc članski sestanek s predavanj-m. ^ primeru zasedbe prostorov bo 'e' »tanek pol ure kasneje pri Subanu* Prlradltev v Bar kavlja* »•Prosvetno društvo v Barkovljah* priredi danes ob 19,30 P1’8* davanje v prostorih otroškega vrtca. Predaval bo tovariš Regent Ivan o socialnih problemih, Tovarišice in tovariši ae vabijo, da ** predavanja udeleže polnoštevilno. Predavanje v Sorici Nindlkal-na podrninlca prost:, d* tavoev v Go ruk priredi v sredo t. m. ob 16. uri, v običajnih prostorih, predavanj* prof, M. Br*7* nKiarja o temi: »Prva »Mrka »ta venskih umetnih pesmi ta n J«8* avtorji*. Prlradltv« Vabimo, vse na prireditev a H19 »Mod uniforme*, ki s* bo vršila y nedeljo dne 21. 10. na Volčjsm gt** du pri Komnu. V slučaju »labsg* vremena bo prireditev prelokena °* drugo nedeljo. Po prireditvi P®* Prostovoljni prispevki. Odgovorni urednik •TER CIRIL Poizvedb« dltvl »o jo Rusi ■ ostalimi boink® mi prepeljali v Jugpndloger, Kj*0 J; po pripovedovanju nske tov. 11 Jonske umrla. Najtopleje napr®] Ham vse tovarišice, ki »o bil« fJvL paj » Julko »adnje dni pred nj*®" smrtjo, naj ml sporoče, kdaj P umrla in kje je pokopana. N«u“j lažljlva mat.t Josipi na DeškoVJ > Trat, vi« Cavana 2-1. B A M V A L A Za svobodo narod* Je durov* svoj« življenje PLEČNIK FRANC, partimnskt okrajni vojaSki re/*rfn ' Po večletni politični koniln»®*-v Je novembra 1944 ponovno nftclfMlctlčne roke. Odpeljali »o *n v bunker, kjer Je bil 46 dni P°dy, to •tratnemu mučenju. Nato j« “! v dolgih mesool h zapora od to'1 J* ^ Rižarna v S. Soboti, kjer J« “ zločinski način umorjen. «,«)Vi Večna mu »lava ln pokoj dužll Škedenj-Trat, mV- Žalujoči brat VINKO » štha ftHN.. MALI o gla^JL- Tr*}> RUBKI JEZIK poučui« VlA Tlmeu» 1«, o. n^trjjgr^. POŠILJKA GALICE, *V*PL*,%uležani aa na drobno, vin*. . or«' konjak«, žganj« n« deb*», p^fair da. Andr ona s. EufMB»Jy tek vi* deirUniversitš, w>l'