KMETS Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. lnserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. itokopisi se ne vračajo Plača in tozi se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul št. J. Telefon inter. št. 32-59 Kačlin pri o«=tn> hranilnici št 14 l«1 v propast. Brez dvoma je to na eni strpni izkoriščevalci tu,i kapital, ki se je pri nas razpasel v premoč. To je najbolj žalostno poglavje naše politike. V vseh letih svoje neodvisnosti še niemo znali najti potov in sredstev, s katerimi bi spravili oblast tujega kapitala v prave meje. Ni naš namen, demagoško pretiravati ali zavijati, toda pojavi, o kakršnih smo v »Kmet-skem listu« že večkrat poročali, so tako kričeči, da ni mogoče iti mimo njih. Tuja podjetja, ki nam breozbzirno narekujejo cene, ne sooštujejo naših zakonov in jih izigravajo. V žepe mednarodnega židovstva teko vsi naši žulji, naš človek pa strada. Boljša mesta, lažja in boljše plačana dela v teh podjetjih opravljajo tujci, mi vsi pa smo en sam hlapec Jernej, ki v blaznem obupu modruje o svoji pravici in strada in hira, dokler zgaran ne omahne v grob. Kdo je hriv? Marsikdaj se slišijo izgovori, da smo v tako ponižujoče stanje vezani s pogodbami. Kdo pa jih je sklenil? Kdo je odgovoren zanje? Narod je spričo svojih žrtev pač upravičen do takega vprašanja in sme tudi slišati odgovor, jasen in točen odgovor. In narod sme in mora tudi zahtevati, da stopijo krivci pred sodišče in prejmejo zasluženo kazen. Kmet, ki slabo gospodari s svojim premoženjem, prejme takoj občutno kazen: na boben gre in postane berač, človek pa, ki je slabo gospodaril z javnim, narodnim in državnim imetjem, naj brez kazni vživa Judeževo nagrado za svoje izdajstvo? Kako naj potem narod še komu zaupa? Tu ne sme biti ozirov in popuščanj, ampak samo korenita odločnost: Kakor je kdo delal, tako plačilo bo prejel! To je prva plat te rane, druga ji je v marsičem podobna. Mi smo mal narod in mala država brez najmanjše sence kolonialnih ambicij. Niti doma ne moremo urediti svojih razmer, kakor na žalost kaže dvajsetletna skušnja. Zato je za gospodarsko mislečega, treznega in pametnega človeka nerazumljivo, kako je mogoče pri nas svobodno razvijati propagando za izvoz našega denarja v tujino. Pri nas ni prav nobenega interesa za to, da bi neevropske narode silili v evropsko kulturno območje. Kakor razumemo tako prizadevanje pri velikih narodih, ki jim to delo in žrtve narekujejo kolonijalni interesi, tako nam je v naših razmerah popolnoma nepojmljivo. Tam je denar, izdan v te namene, seme na bogato ledino, ki postane tako zrahljana in plodna za sejalca. Pri nas je vsak dinar skozi okno vržena žrtev, ki služi v najboljšem primeru tujim ciljem in tujim interesom. 'Poglavitni misij on Lepo in ganljivo je, če kdo govori o usmiljenju do Indijcev, Zamorcev, Kitajcev, Papu-ancev, Indijancev m ne vemo še kakšnih ljudstev. Saj bo nemara vsa ta pisana druščina res potrebna pomoči v marsikaterem oziru, vprašanje pa je, če niso naši krvni bratje, ki hirajo doma in na tujem, našega usmiljenja in naše pomoči še bolj potrebni in vredni kakor prej našteti tujci. Kako je mogoče naš denar pošiljati na Kitajsko, ko doma prezeba na tisoče siromašnih otrok? Ali nam je Indija nemara res po srcu bližja kakor naše lastne hčere, ki morajo sramotno prodajati svoja izmučena telesa za skorjo kruha in be-raško cunjo, s katero pokrijejo svojo goloto? Kako je mogoče javkati o naši tavajoči krvi, v isti sapi pa pošiljati denar, s katerim bi tej propadajoči revščini lahko pomagali, v daljno Deloma in na kratko smo že v zadnji številki lanskega letnika našega lista poročali o spremembi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. Važna je določba, dodana prvemu odstavku člena 2. uredbe, da se namreč gozdovi prav tako smatrajo za orno (za obdelovanje sposobno) zemljo. Ta določba je važna za dravsko banovino in bo imela za posledico, da se nekateri veleposestniki, ki imajo malo polja za obdelovanje, pa veliko gozdov, ne bodo več smatrali za kmetovalce v smislu uredbe. čl. 3. je dodana ta določba: Kadar je dolžnik v svrho zavarovanja izvršil prenos nepremičnin na upnika, bo sodišče na zahtevo dolžnika ali PAB prenos razveljavilo, v kolikor je nepremičnina last upnika ali njegovih naslednikov. To pravico imata dolžnik in PAB samo tedaj, če do 20. aprila 1932 dolžnik ni izgubil pogodbene pravice, da se po izplačilu dolga izvrši nanj ponoven prenos lastništva teh nepremičnin. Vse pravice, ki so si jih druge osebe pridobile na teh nepremičninah do 31. oktobra 1936, ostanejo v veljavi. Porok kmet, ki je prevzel obveznost glavnega dolžnika pred 26. septembrom 1936, sme zahtevati od prvotnega glavnega dolžnika kmeta tisti znesek, ki ga je sam dolžan plačati po tej obveznosti. Tudi členu 5., ki vsebuje določbe za kmetske dolžnike, kateri imajo nad 50 ha orne zemlje, je "dodana nova določba, po kateri morajo ti dolžniki do 21. marca 1938 s priporočenim pismom obvestiti svoje upnike, da bodo izkoristili olajšave iz tega člena, in v istem roku zahtevati določitev površine v smislu tozadevnega pravilnika, sicer izgube pravico do olajšav iz tega člena. (S finančnim zakonom za tekoče leto je bil že enkrat določen tak rok, in sicer do konca maja 1937.) tujino?! Za koga s tem rahljamo brazde? Za angleški, francoski, italijanski kolonialni kapital, ki se za našega človeka še nikoli nI brigal in se tudi nikoli ne bo! Vidite, to so vprašanja, ki živo režejo v naše narodno telo! Na vsa ta vprašanja si moramo odgovoriti in po tem uravnati svoje delo. Naš odgovor se glasi: Prvi socialni misijon je za nas v domovini in med našimi rojaki zunaj naših mej. Dokler tod in tam naši ljudje ginejo v bedi in propadanju, ne sme pod nobeno še tako vzvišeno pretvezo noben naš dinar v tuje grlo! Od te zahteve narod ne more in ne sme od jen jati. Kdorkoli pa ga slepi in zavaja, da bi ga premamil, nosi Kajnov žig na čelu in ni vreden strehe, pod katero opravlja narodu škodljivo delo. Seveda nas pa razmere, ki smo jih tu opisali v brezobzirni goloti, niti za trenutek ne navdajajo z obupom. Zavedamo se, da smo mladi, močni in zdravi, zato si tudi upamo resnici vedno drzno in odkrito pogledati v obraz. Kot najvažnejše pravilo je Grkom že v predkrščanski dobi veljal klic: »Spoznavaj sam sebe!« Le kdor sam sebe natanko pozna, kdor spozna in prizna tudi napake, ta bo znal najti dovolj uspešnih sredstev in moči, da te napake temeljito odstrani in popravi. V tem prepričanju smo napisali prednje vrste in s trdno vero v končno zmago pravičnih kmetskih in sploh ljudskih interesov kličemo vsem, ki se zavedajo, da so žive veje narodovega debla: Pogumno in čvrsto na delo za naš veliki gospodarsko socialni misijon v domoviniinpovsod, kjer živi naša kri! členu 9. uredbe, ki govori o tem, kako postopa Privilegirana agrarna banka pri pregledu izročenih upniških listin, pri zmanjšanju dolga in pri obračunu, se doda nov člen, ki se glasi: 1. Točnost obračuna lahko dolžniki ospo-ravajo leto dni od dneva, ko jim je Privilegirana agrarna banka poslala obračun. 2. To osporavanje se bo vršilo v izvenpravdnem postopku po čl. 54. te uredbe. 3. Do pravomoč-nosti razsodbe je dolžnik dolžan plačevati anuitete po dostavljenem obračunu. Važna je tudi sprememba čl. 27., ki se sedaj glasi takole: Po sprejemu prošnje za znižanje dolga, opremljene z listinami po prejšnjem členu, bodo okrajna sodišča uradno proučila dolžnikove dolgove, ne da bi o tem zahtevala podatke od PAB, temveč bodo podatke zahtevale od denarnih zavodov, ki so terjatev izročili. Nadaljnji členi imajo določbe, s katerimi se izenačijo ugodnosti dolžnikov zadrug za kmetijski kredit z neposrednimi dolžniki PAB. ČL 36. je dobil novo določbo, ki pravi, da zadruge lahko terjatve za kupljeno blago na kredit ali za obrtna dela izterjajo od svojih zadružnikov v 12 letnih obrokih s 6 •/• obrestmi, počenši s 1. novembrom 1936. Poleg nekaterih drugih sprememb ima uredba v novi spremembi še tale važna nova določila: Proti sklepom sodišča o svojstvu kmeta, izdanim od dneva, ko stopi ta uredba v veljavo po odst. 8. čl. 2. uredbe, imajo prizadete stranke pravico do pritožbe na okrožno sodišče v roku 3 mesecev po uveljavljenju te uredbe, če katera oseba po določilih te uredbe izgubi svojstvo kmeta, ki mu ga je priznala uredba od 25. septembra 1936, se na zahtevo prizadete stranke razveljavijo potrdilo o svojstvu Spffeniemfea uredbe o likvidLadii tunelskih dolgov kmeta in vsi sodni sklepi, izdani na podlagi tega potrdila. O tem sklepa oblast, ki je izdala to potrdilo. Za vse osebe, ki si na podlagi te uredbe pridobe svojstvo kmeta, veljajo vsi roki, ki jih določa uredba od 26. septembra 1936, ne ozi-raje.se na poznejša podaljšanja in začno teči pd dne.va, ko stopi ta uredba v veljavo. Dolžniki kmetje, ki si na podlagi te uredbe pridobe .svojstvo kmeta, se lahko v dveh mesecih po ,objavi.Jt£..uredbe sporazumejo z upniško usta-»novo^-da. ji plačajo svoj dolg, držeč se določil odst. čl. 51. uredbe. Denarni zavodi iz odst. 1. čl. 7. uredbe, katerih terjatev je prevzela PAB, se lahko do 31. decembra 1938 sporazumejo s svojimi prejšnjimi dolžniki, da jim ti plačajo svoj dolg po določilih odst. 1. čl. 51. uredbe. V takšnem primeru bo Privilegirana agrarna banka vrnila listine in od dolžnikov sprejete zneske upniški ustanovi. Tako vrnjene terjatve se ne morejo več izročiti Privilegirani agrarni banki. Pooblasti se pravosodni minister, da v soglasju s trgovinskim in kmetijskim ministrom spremeni in izpopolni pravilnik o zamenjavi dolžniških listin in da v soglasju s finančnim ministrom spremeni in izpopolni pravilnik o izdajanju in uporabi bonov za izplačilo kmetskih dolgov PAB-u. urMit s J;£um»si. in drugod • i. • Zakon c bolnicah w *Yi>ministrstvu aoc. -politike pripravlja posebna komisija spremembo zakona o bolnicah. Nekatere banovinske bolnice bodo podržavljene, da ,se,JlftPQvi|i{irri;,i}a. ta način,olajšajo hremena. Zakon bo v kratkem predložen narodni skupščini.' f s «h) Pravila : ; Bpoi©vsfeiI» skladnic :je ministrski; svet spremenil. Spremenjena pravila, jso xe.stopila-v. veljavo. Istočasno so prenehala veljati, dosedanja pravila; J2VS je. zborovala pretekli teden v Darosavi pri Beogradu. Poročal je narodni poslanec dr. Srpko Vu-kanovič. .-. - n,: iEboraši so imeli sestanek v Novem Sadu. Govoril je predsednik »Zbora« Diihitrije Ljotič. „Pohod" in Narodna odbrana . Ministrstvo notranjih zadev je ustavilo izhajanje lista »Pohod«, ker je bil trikrat zaporedoma zaplenjen v enem mesecu. Banska uprava je razpustila Narodno od-_hra.no v, Ljubljani in, vse njene podružnice v Sloveniji razven v celjskem in mariborskem okrožju. V razpustitvenem odloku je naveden razlog prekoračenje društvenih pravil. Policija je društvene prostore v Ljubljani zapečatila. Pravoslavni sinod ,v .Sinod pravoslavne cerkve bo zasedal 22. januarja v Beogradu. Sejam pravoslavnega sinoda bo predsedoval zagrebški mitropolit Dositej. Dne 22. januarja .poteče šest mesecev, odkar je umrl patriarh Varnava. Ob tej priliki se bodo vršile v Beogradu cerkvene svečanosti, ki se jih bodo udeležili vsi cerkveni dostojanstveniki. Pokojninski zavod za zasebne nameščence bo ustanovljen še ta mesec v Zagrebu, tako jč izjavil minister za soc. politiko g. Dragiša Cvetkovič. Kaj je in kaj ni katoliški list? O tem vprašanju se je pred časom razvila tudi v Sloveniji skromna polemična debata, ki se je končala z znano izjavo katoliške v akcije, da ljubljanski »Slovenec« ni njeno glasilo. Na Hrvatskem ta polemika traja že nekaj časa. Silno oster boj se ije vnel zlasti med »Hrvatskim dnevnikom« in znano »Hrvatsko stražo«. V tem nas zlasti zanima mnenje. »Hrvatske straže« o tem, kaj je katoliški list. Po njej zadostuje za presojo »vsebina in stališče lista. Poleg tega morajo biti katoliški listi toliko požrtvovalni, da nikoli ne zahtevajo od cerkve, da bi jih ščitila s svojo avtoriteto, saj cenijo veličino te avtoritete iu žele, da ne pade niti senca kake pogreške, ki so jo storili, na cerkev, kateri služijo.« Debata še ni končana in bomo morda o priliki še- spregovorili o "njej--- '-"' P u pil ni denar ostane doma Kakor poroča »Jugoslov. Kurir«, se vr-šei pogajanja med zastopniki samoupravnih hranilnic ter zastopniki trgovinskega in finančnega ministrstva in Drž. hipotekarne banke o izpre-membi zakona o Drž. hip. banki ter zakona o nepravdnem postopku, da bi se mogel pupilni denar še nadalje nalagati v občinske in samoupravne hranilnice. Baje bo vlada v kratkem s posebno uredbo odredila, da se more pupilni denar v bodoče nalagati tudi v občinskih in samoupravnih hranilnicah. Upamo, da se bo napoved, ki ije domačim denarnim zavodom brez dvoma v veliko uteho, tudi uresničila. Predsednik Roosevelt spada med največje državnike sedanjosti. Z lopariem po kmetu Tisti slavni ljubljanski dnevnik, ki ima kljub slovenskemu imenu tako bore male slovenskega na sebi, se je spravil zadnji čas nad naše mleko. Pravi, da pri nas lahko govorimo o mlekarstvu le v treh okrajih, in tudi takoj zaupa skrivnost tega razodetja: »kjer so bili od bivšega deželnega odbora položeni tako močni temelji, da so dosedaj vzdržali«. Zdaj razumemo. Kaj kmet in mleko, bivši deželni odbor, to je poglavitno! Sicer pa »je danes slovensko mlekarstvo tipična branja-rija ... Najbolje se v mlekarstvu odreže pre-kupčevalstvo in nelegalna trgovina ...« Lepa reč, če mora slovenski list po skoraj treh letih neomejene nade napisati tako priznanje. Menda soglaša z mnenjem, ki ga polaga na jezik »višjemu upravnemu uradniku«, češ: »Razumem, da je potreben zakon o vinu, Cenieni naročniki! Da ne bo zamud, prosimo vsakogar, ki je prejel v Kmet. listu št. 49. priloženo položnico, da čimpreje poravna naročnino za tekoče leto. Kdor pa ima kake zaostanke iz lanskega leta, ga naprošamo, da te nakaže skupno z naročnino za leto 1938. <:s a da je potreben zakon o prometu z mlekom in mlekarskimi izdelki, pa ne razumem.« Tudi kmetje marsičesa ne razumemo. Zlasti ne moremo razumeti, odkod si laste ljudje, ki žive izključno od naših žuljev, pravico, da z loparjem bijejo po nas. Razumemo pa, da bi bit nujno potreben zakon proti vsem pijavkam in sramotilcem slovenskega kmeta Prepričani smo tudi, da bo nekoč še prišel čas za tak' krvavo potrebni zakon. fjlavna zadružna zveza - I)ne'3. t. ni. se je v dvorani Inženjerskega doma v Beogradu pričel občni zbor Glavne zadružne zveze. Občni zbor v času, ko to poročamo, še traja in bomo zato več o njem spregovorili v prihodnji številki.^ ^ Slvabolne pcs/edicc pcjplav Ob zadnjem zimskem deževju so vse reke, zlasti v spodnjem toku močno narasle in so povzročile obilo škode. Narasla Sava se polagoma umika v svojo strugo, a s tem še položaj na poplavljenem področju ni bistveno izpremenjen. Šele zdaj se v polnem obsegu vidijo strahoviti učinki razlitega vodovja. Računa se, da je Sava poplavila tokrat preko 8000 hiš in drugih poslopij. Treba je vedeti, da je Sava na razdaljo preko 450 km od Siska do Zemuna na več kilometrov širine poplavila svoje bregove. Od vlade je bila najprej kazana pomoč'60.000, pozneje pa 400 tisoč dinarjev, kar pa je malo. pri škodi, ki znaša od 20 do 30 milijonov.. Pri poplavah je bilo tudi 17 človeških žrtev. Na sam božič je utonilo blizu Zemuna v Savi 8 revnih ljudi. Samo v vr-i aski banovini je še pod vodo 3400 hiš. Na vsem poplavljenem področju so hude prometne ovire in ko je zdaj pritisnila huda zima, si lahko vsakdo predstavlja trpljenje revnega prebivalstva. Tu se vsem, ki imajo količkaj socialnega čuta, odpira hvaležno polje za socialno misijonsko delo. Saj so nam vendar naši lastni državljani bratje po krvi in smejo pričakovati pomoči — vsaj s tolikšno pravico kakor Kitajci ali Japonci. Cslcvsfca tvcbenla Najlepše glasilo, kar jih je kdaj izhajalo v v slovenskem jeziku, je »Slovenčevo« opoldansko dete z imenom »Slovenski dom«. Po vsej priliki bo ta list v kratkem odlikovan s sovjetskim redom rdečega zmaja — ali pa morda poslane celo sam sodrug Stalin pravi, resnični in dosmrtni dopisni član slovenodomskega uredništva. »Slovenski dom« dela namreč za boljševike nadčloveško propagando in je o volitvah v Rusiji poročal, da je med izvoljenimi poslanci vseh Stalinovih list tako razmerje: 1. komunistov 30% 2. zastopnikov strokovnih zvez 20% 3. članov rdeče vojske 88% 4. delavcev 5% 5. kmetov 12% 6. članov GPU 66% To da skupaj točno 221%! Take večine ni bil deležen še niti sam Napoleon in se mora gospod Stalin zanjo zahvaliti edino oslovski trobenti in njeni vzorni resnicoljubnosti. Kaj se godi po svet« Po prehodnih uspehih so republikanci Na Poljskem pravlijena ali pa se sploh nikoli niso razvila. Civilizirani človek zahteva zmerom bolj odločno, da se tudi njemu samemu prizna sodelovanje v vladi, v najširšem pomenil te besede. Ameriški narod je prepričan, da bodo svetovna demokratska načela doživela še dolgo dobo in da bo pri posameznih narodih demokracija znova obnovljena in uveljavljena, da se bo uvedla tudi v državah, ki je danes ne poznajo. V tej veri je vsa bodočnost in mir človeštva. Preobrat v Egiptu Egiptski kralj Faruk je odstavil vlado Na-hasa paše. 0 tem so se razširile v javnosti vesti, da ima dvor dokumente, ki močno obremenjujejo rafdiste (egiptovske fašiste), Ti dokumenti vsebujejo med drugim načrt, po katerem so »modre srajce« (fašisti) pripravljali pohod na Kairo in državni prevrat. Zato je bil mladi kralj prisiljen, da je takoj odstavil Nahas pašo in je poveril vlado Mahmudu paši. Mahmud paša je takoj izdal potrebne ukrepe za razpust in razorožitev vseh organizacij »modrih srajc«. Zaporni ukazi proti vodilnim osebnostim »modrih srajc« so že izdani. Kakor je izjavil novi predsednik vlade Mahmud paša dopisniku nekega angleškega lista, bo glavna naloga nove vlade okrepitev obrambnih sil na kopnem, na morju in v zraku. V državi vlada red in mir. Zadostovali so zato že policijski ukrepi' in vojska doslej še ni bila stavljena v strogo pripravljenost. Nova vlada se bo potrudila, da obnovi in ohrani prijateljske stike z Anglijo. Skraja bo sicer morala iti po politični poti krepke roke, ker nima večine v parlamentu, pozneje pa bo postala liberalnejša. Sedanja egipt-ska vojska šteje komaj 11.000 mož, v bodoče jih mora v najkrajšem času imeti 50.000 tisoč s pripadajočimi rezervami. Svetovni tisk se živo zanima za dogodke v Egiptu. Zlasti francoski listi obširno razlagajo te pojave in dokazujejo, da je v ozadju spor med velikobritanskim in mladim italijanskim imperijem o premoči na Sredozemskem morju. Italijanski listi sami silno strupeno pišejo proti Angliji in kritizirajo zlasti ukrep angleške vlade, da angleške radio postaje oddajajo prenos v arabščini. Italijanski listi trdijo, da bodo angleške radio oddajne postaje izkoristile to za protiitalijansko propagando po arabskem svetu. Hkratu zagotavljajo, da bodo italijanske postaje storile vse, kar je mogoče za preprečenje angleških uspehov. Anglijo bo stal ta napor po mnenju italijanskega tista letno najmanj 15.000 funtov (okrog tri in pol milijona dinarjev!) V zvezi z dogodki v Egiptu je odgodeno tudi potovanje nemškega zunanjega ministra Gobbel-sa, ki je nameraval začetkom januarja obiskati Egipet. Uradno je potovanje odgodeno iz zdravstvenih razlogov, vendar menijo, da so v resnici v ozadju čisto drugi oziri. Ruski komisar za zunanje zadeve, Litvi nov, želi imeti Društvo narodov v Moskvi. sodijo, da se je politika republika v zunanje političnem pogledu razvijala v smislu smernic pokojnega maršala Pilsudskega. Razmerje s Francijo in Romunijo je ostalo neizpremenjeno. Od-nošaji z baltiškimi državami in Nemčijo so se še nadalje zboljšali. V preteklem novembru so se uredila vprašanja poljske manjšine v Nemčiji in nemške na Poljskem. Društvo narodov je v večni krizi in so že mnogi obupali nad njim. Litvinov mu je pripravljen pomagati. Zato je 'sedaj sovjetska vlada poslala tajništvu DN vlogo, v kateri predlaga, naj bi se sedež Društva narodov premestil iz Ženeve v Moskvo. Sovjetska vlada bi bila v tem primeru pripravljena staviti Društvu narodov na razpolago vse prostore v Kremlju. Ta informacija do sedaj ni bila deman-tirana in v tajništvu DN je nikakor niso sprejeli odklonilno. Daljni vzhod Japonska vlada je s posredovanjem nemškega poslanika pred kratkim sporočila kitajski vladi pogoje, pod katerimi bi bila pripravljena skleniti mir. Ti pogoji so obsegali: 1. Sklenitev gospodarskega sporazuma med Kitajsko in Japonsko, ki bi omogočil Japonski Generalissimus Kitajske Čangkajšek, kateri je napovedal Japoncem vojno na življenje in smrt. Goga, ki je sestavil vlado iz desničarskih manjših skupin. Nova vlada je dokaj fašistično usmerjena. V svetu je vzbudil preokret precej pozornosti in Francija je Romuniji ustavila vse nadaljnje dobave orožja. Gogova vlada bo izgnala iz Romunije vse žide, ki niso romunski državljani. V zunanji politiki obljublja zvestobo Mali antanti. Razvoj dogodkov nam bo kmalu pokazal, kam vleče novi veter. Nova zveza Dopisniki romunskih listov poročajo iz Varšave, da je romunski ministrski predsednik Goga naročil svojemu poslaniku v Varšavi, da naj predloži zunanjemu ministru Becku podpis trojne prijateljske pogodbe, ki naj istočasno poveže med seboj Poljsko, Romunijo in Jugoslavijo. Anglija smatra svetovni položaj za izredno zamotan in težak. Zunanji minister Eden je odšel že teden pred novim letom na dopust. Nadomestuje ga sam ministrski predsednik Chamberlain. Že po tem je mogoče sklepati, kakšno izredno pozornost posveča danes londonska vlada angleškemu zunanje političnemu položaju. Toliko večjo pozornost je vzbudila okolnost, da je bil s 1. januarjem imenovan prvi direktor zunanjega ministrstva Vansittart za »prvega diplomatskega svetovalca angleške vlade.« Ta položaj je v Angliji čisto nov in dejanski pomeni nekakega drugega zunanjega ministra. Nekateri krogi razlagajo Vansittartovo imenovanje kot oslabitev zunanjega ministra Edena. Drugi to odločno zanikajo. Italijanske vesti pa celo trdijo, da se Eden s svojega dopusta ne bo več vrnil na položaj zunanjega ministra. Poveljnik republikanske vojske v bp&mji general Miaja je bil odlikovan z naslovom »častnega sina Madrida«. izrabo dohodkov kitajskega bogastva, kakor so carine, promet itd. 2. Pristop Kitajske h proti-komunističnemu paktu. 3. Pristanek Kitajske, da ostanejo na severnem Kitajskem trajno japonske posadke. 4. Pristanek Kitajske, da bo poravnala vso škodo Japonski, ki jo je imela s sedanjo vojno. Kitajski maršal Čangkajšek je vse te predloge gladko odklonil in izjavil, da se bo skupno s svojim narodom boril za neodvisnost Kitajske do zadnje kaplje krvi. V Ameriki hoče Roosevelt uvesti zunanjo politiko, ki ne pomeni več' absolutne nevtralnosti, ampak sodelovanje Zedinjenih držav pri prizadevanjih svetovnih demokratskih sil za ohranitev miru. Po Rooseveltovem pojmovanju je opuščanje demokratskih režimov po svetu povzročilo tudi neizvajanje pogodbenih obveznosti, na katerih slom sedanji mir Zaradi tega je po mednarodnem sporazumu doseženi mir najbolj varen v rokah demokratskih reprezentativnih režimov. Mir je danes ogrožen v največji meri od narodov, pri katerih so bila demokratska načela od- v Španiji zopet doživeli med novoletnimi prazniki poraz, ki je bistveno spremenil položaj pri Teruelu. Frankovcem se je posrečilo predreti republikanski obroč, radi česar so se morale republikanske čete po hudih in vztrajnih borbah umakniti. Mesto. ki je zelo trpelo, je zopet v posesti fran-kovcev. V Romuniji je vlada dr. Tataresca po štirih letih podala ostavko, ker pri volitvah ni dosegla potrebne večine. Mandat za sestavo nove vlade je dobil predsednik krščansko nacionalne stranke Oktavian Kmehka V novem. lelu Mislim, da spada med najvažnejše naloge v prvih dneh novega leta propaganda za kmetski tisk. Tisk je sila, ki je ne premaga nobeno orožje. Zato se po vsem svetu bore vse najrazličnejše struj e z brezprimerno žilavostjo za premoč v tisku. Naše kmetsko in kmetsko-mladinsko gibanje je v tem oziru še silno revno. To je deloma razumljivo, ker je pač naše podeželje gospodarsko silno obubožano. Kljub temu pa moramo ljubiti vsaj to, kar imamo, in po svojih močeh pomagati, da se ohrani, raste in širi. Tovariši in tovarišice, zavedajte se, da za našim tiskom ni mogočnih pokroviteljev, ki bi nas gmotno podpirali in nam v tem narekovali, kako moramo pisati. Za našim tiskom ni nikogar, ki bi nas smel in mogel zasužnje-vati. V mejah in okviru zakona smo svobodni in služimo samo ideji družabne preobrazbe v smislu kmetskih načel. Zato je naš tisk res popolnoma naša last, vir naše udarnosti in najtoplejše ognjišče naših idej. Ali bomo zanemarjali svojo lastnino? Ali bomo pustili v nemar streho, pod katero se družimo in krepimo za borbo do končne zmage? Ne, ampak z vnemo, ki jo zahteva pravična stvar, poj demo na delo! če vemo, da je naš tisk svoboden, ga hočemo takega tudi ohraniti. Res je včasih težko, toda brez žrtev ni uspeha, brez naporov ni zmage! Zato pa, tovariši in tovarišice, žrtvujte toliko, da bo »Gruda« vaša stalna spremljevalka in svetovalka. Naročajte jo sami, priporočajte jo svojim prijateljem in znancem. V minulem letu ste jo pohvalili, v novem jo v toliko večjem številu sprejmite. To je namreč listu največje priznanje, vam samim pa zavest, da ste storili svojo dolžnost. Skrbite hkratu, da bo imela vsaka kmetska hiša »Kmetski list«!- čim širši bo njegov krog, tem boljši bo list in tem verne j ši izraz teženj našega podeželja bo postal. Po teh kratkih besedah strnimo vsi svoje moči v prospeh kmetskega tiska za blagor slovenski vasi, pa bomo ob sklepu leta lahko z zadovoljstvom gledali na svoje delo in bomo skupaj veseli skupnih sadov! Nova cerkev V nedeljo dne 26. decembra 1. 1. se je zjutraj po jutranji maši sestala novocerkovška mladina v Povžah pri Lešniku. Na dnevnem redu je bila ustanovitev Društva kmetskih fantov in deklet za Novo cerkev. Namen društva je na sestanku obrazložil predsednik vojniškega okrožnega odbora tov. Franc Potočnik. V imenu frankolskega društva k. f. in d. je pozdravil novocerkovško mladino tov. Ferdo Potočnik in jim želel mnogo uspeha ter jim zagotavljal pomoč od starih sosednih društev. Nato je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Joško Matek, podpredsednik Miha Arlič, tajnik Lojze Štemolak, blagajnik Anza Matek, odbor: Ivan Borinc, Franc Borinc, Miha Majcen, Pavla Gorečan in Kari Medved. Med slučajnostmi se je sklenilo, da se vsi funkcionarji društva korporativtio udeležijo v Vojniku prosvetno organizatoričnega tečaja, katerega je priredil okrožni odbor d. k. f. in d. v Vojniku. Ptu jski Pododbor ZKFD priredi v nedeljo, dne 9. januarja t. 1. v dvorani Skorčič v Ormožu svoj VII. prosvetno-organizatorični tečaj za fante in dekleta. Začetek tečaja je ob 8. Uri zjutraj. Vabimo člane naših društev, kakor tudi druge f""tc in dekleta, da se predavanj udeležijo v cim-večjem številu. Ormož Redna seja Pododbora Zveze- kmetskih fantov in deklet za ptujsko okrožje bo v nedeljo, dne 9. januarja o poli 1 uri popoldne v posebni sobi gostilne Skorčič v Ormožu. Na dnevnem redu nujne tekoče zadeve, zato udeležba obvezna! — Predsednik. Sv. Bolfcnk pri Sre&vr,u Na Silvestrovo je tukajšnje društvo »Lipa« uprizorilo spevoigro: »Kovačev študent« z dodatkom nekaj pevskih točk. Prireditev je v veliko jezo naših nasprotnikov nad Kulturna slika Ju goslači ^ Najbolj nepristranska priča vsake trditve je številka. Številka nas pouči o gospodarskem stanju, o političnem položaju, skratka o vsem, o čemer hočemo biti nepristransko poučeni. Vprav številka-je tudi tista neizprosna sila, ki s korenito doslednostjo potrjuje nujnost in opravičenost kmetskega gibanja v Jugoslaviji. Pred časom je beograjski vseučiliški profesor dr. Milorad N e d e 1 j k o v i'č ki je hkratu urednik štirinajstdnevnika »Agrarna nusao«', na fakulteti za socialne in ekonomske nauke ženevske univerze v Švici predaval o vprašanju: »Vloga kmetijskih držav Jugovzhodne Evrope v reševanju svetovne krize.« Njegova izvajanja so bila v marsičem zelo zanimiva in zlasti v pogledu številčnih podatkov silno poučna. Zato smo si dovolili, uporabiti v tem članku gradivo, ki ga je pri svojem znanstvenem delu zbral g. prof. dr. Nedeljkovič. Splošna slika Naša država meri 247.542 kvadratnih kilometrov in šteje 15 milijonov 173 tisoč 608 prebivalcev. Na vsak kvadratni kilometer pride torej povprečno 61 ljudi. Vsa pokrajina je izrazito hribovita; kajti štiri petine površiue v naši državi imajo več vanje dobro uspela. Tako nabita šola je bila edino le še pri predstavi »Stilmondskega župana«. Posebna zahvala zato gre tovarišu Janku Lukmanu, ki je dal povod za predstavo in izvežbal pevske točke, kakor tudi pevcem-igralcem, ki so se potrudili izvrstno podati svoje vloge. Na splošno željo se bo »Kovačev študent« na praznik Treh kraljev 6. januarja popoldne ponovil v bližnji štrigovi. ivalni stroji Kflhter" so veselje vsake liiše ^u^ . •••v- ^UPODHGodplačila m i h daie liava ■ tU S M !* u. Jm n c. $ kakor 200 metrov nadmorske višine. — Gore se dvigajo do 2 864 metrov visoko, vsa država pa je izrazito kmetijska pokrajina. V njej živi nad 80% prebivalstva - izključno od kmetijstva. Po vsem položaju in ustroju naše države lahko trdimo, da je kmetijstvo slavni vir naših dohodkov. Saj nimamo niti kolonij niti drtitnfi industrijsk;h. trgovskih ali finančnih možnosti v tujini; nimamo znatnejših dohodkov od naše trgovske mornarice, bančnih ali prometnih podjetij in n ti ne znatnejšega vira dohodkov v zaslužku naših izseljencev. Tudi naša industrija dela v glavnem le za domači trg Spričo vsega tega je naše Kmetijstvo res jedro, temelj vseh naših dohodkov. In ta dohodek se potem razdeli med razne sloje naše družbe Naš družabni sestav Zanimivo je da pri nas od 15 milijo, prebivalcev živi 12 milijonov na vasi in le trije milijoni po mestih. Od teh treh milijonov meščanov je polovica uradnikov, častnikovc, pen-zijonistov ir njih družin, druga polovica pa 5.ivi od industrije in obrti, skupno 7'5%; 3"5% jih živi od trgovine. Iz tega jasno spoznamo da smo vsi v Jugoslaviji odvisni od Kmetijstva. Njegovo stanje in -S raznih moriih. Tako se ga je prijeio ime >' "leči An".p/.«. Ko so |)ot'ej to ladjo vzeli : iz prometa, si je najel kabino na drugi, zdaj pa že na tretji nre'.~ "•ean-^i ladji. Pravi, da se -a-j mo na morju |vor't' dobro in da hoče na morju i žive'-i in tuH' umreti uspeva ne odiočuie v reiotnem la-em blagostanju in o v-«h izirleiih napredka v gmotnem in kulturnim [K>yiedu Prvi element kmetijstva je zemlja. Pri nas imamo (vi celotne površine v državi 30% orne zemlje al' 7 6 milijonov ha. Travnikov in pašnikov ki pa .-o po veliki večini popoino-ma pusti, izpisani in stepski, imamo 23% ali 6 milijonov ha, vinogradov in sadovnjakov imamo okroe 60n tisoč ha. torej manj kakor 3%, gozdov je 31% ostalih 13% naše zemlje pa je popolnoma neproduktivnih: deloma so to Kraška tla, deloma zemlja pod vodo. Teh približno 14 milijonov hektarjev za kmetijstvo uporabne zemlje je razdeljenih med 2 milijona 181 tisoč 955 samostojnih kmetskih gospodarstev, ki štejejo skupno 10 milijonov duš. To pomeni da na kmetih živi okoli 2 mi-liiona ali 20% kmetskega prebivalstva v družina! ki nimajo niti pedi lastne zemlje, ampak delajo na tujih posestvih kot dnevničarji, hlapci, spolovinarji in podobno. Na posamezno samo- stojno kmetsko gospodarstvo odpade povprečno manj kakor 7 ha zemlje sploh, pri tem pa celo manj kakor 3 5 ha obdelovalne zemlje. Seveda pomenijo te številke le povprečnost, medtem ko je dejansko razmerje precej drugačno — v škodo zlesti malega kmeta. Pomisliti je namieč treba, da imamo v državi skupno Mtatil SitvestuH/ vtuc Gasilski dom v Spodnji Šiški je nosilec oglasa nekega prosvetnega društva, ki vabi občinstvo, naj se udeleži »poštene zabave«, kjer bo pijače in jedače za vse dovolj, pa še stvari, ki so obsežene pod itd., itd. Bogme, verjamemo, če je vsega dovolj, ki so se itd. tudi vrteli in stiskali, kdo more reči, da taka zabava ni »poštena«. Cvztkt Hafiotfiepa UaiolisUcpa dnevMUa < Najboljši katoliški dnevnik, ki izhaja na naši objokani slovenski zemlji, je prinesel svojim ubogim podanikom za novo leto mesto veselih, optimizma polnih razmišljevanj med drugim tudi takele smrdeče h starega loja Ocvrte — izpre-šane ocvirke: . , »Toda, da bi se vsi Slovenci združili na eno gledišče, na to žal ne moremo upati. Po neštevilnih izkušnjah poučeni in izmodreni vidimo, da je že tako med nami, da je močnejša kakor vez krvi in jezika — ločitev po svetovnem nazoru. Čeprav predstavlja verni del med nami velikansko večino, ne moremo upati, da bi se mu čeprav manjšina, ki je svetovno nazorno usmerjena drugače, hotela pridružiti. Doživljamo, da manjšina nasproti miselnosti večine ni le brezbrižna ampak naravnost sovražno razpoložena. Tako daleč gre to sovraštvo, da hoče iz nasprotovanja zatajiti celo svoje poreklo in pripadnost k slovenskemu narodu in mestoma celo vero svojih očetov, samo da bi tem bolj zabrisala svojo krvno sled. Čutili smo to sovraštvo, ko je ta ločina imela v rokah oblast, čutimo to globoko sovraštvo tudi sedaj, ko so isti ljudje sicer v politični pomembnosti. toda ne mirujejo noč in dan, da bi nain več škodovali.. Prav nič ne pretiravamo, ako rečemo, da bi ti ljudje v primeru, da bi imeli v rokah neomejeno oblast, bili nad -lastnimi krvnimi rojaki zmožni prav takih zločinov, kakor so se dogajali v Mehiki, v Španiji, v Rusiji ali v Nemčiji.« Vidite kmetje, gospoda, ki i7xlaja najbolj katoliški dnevnik, se že v naprej boji in ne more sploh upati, da bi se vsi Slovenci znašli in združili na eno gledišče, oziroma na en program. Nekaternikom menda sloga naroda že naprej smrdi — to pa najbrže radi tega, da bi jih ta ne pognala, kamor spadajo! Kmetje, delajte si v novem letu načrte in znašli se boste, kakor vam bog pomaga, na pravi poti, pa če prav brez nekaterih ali celo proti njim! IčaUa i/aih.išUi padac zdccu/i Cul sem pred nedolgo tako, da je nekdo o našem lepem trgu, obširni fari, imenitno posrečeni občini, reko tole: Vojnik je en velik gnojnik. Zbrali so se pa nekateri in pravijo, da tisti, ki jih je največ, so si izvolili pravega hrusta, ki naj prekida ta gnojnik. Pričel je mazati najprej dva. občinska tura. Tura sta se napihovala tako, da je bilo videti, da bosta zdaj pa zdaj se r&zpočila in razlila svoj smrdljivi gnoj. Bila pa sta na ta pravi podlagi pa sta se ponjulila kakor ta rogati v puščavi ter sta se stisnilina skrajni ogel občinske parlamentarne mize, vesela staj da sta toliko pozdravljena, da že lahko tu pa tam pokimata s svojima zrelima buticama. Padar pa cajla in kida naprej. Maže ima še bojda dosti, katero pa grabi kar iz kolendre. Tako daleč so se namazali, da že drug druzega niso spoznali. Najbolj sorodni so se skregali. Naš farni predstojnik je jezen, organist žalosten, a drugi temno namazani pa hudi, ker ne vedo, kateremu gre bera. — Prvemu al drugemu? Radi tega je nastal, »štrajk«, pa ne v Westnovi fovarni, kakor je to običaj, temveč med pevci na vojniškem koru. Štrajkalo in mazalo se je tako, da so šele božični prazniki privlekli sabo težak komad »žajfe«, ki jim je opral obraze okrog oči, tako da so se mogli spoznati in ugotoviti, da so vsi »ta pravi«, ter, da gliha vkup štrilia. Eden pa se le smeji in hvali vraga, da so svetnika Jurja za nepremišljeno izrečene besede za štraf iz litanij vrgli. Dobre volje temu ne manjka in še tistikrat je bil poln humorja, ko je prebil zaprt dolgo noč v škofjevaški svinjski štali. Pader pa poje hvalo svoji kolendri, katera tako čudodelno zdravi njegove verne paciente. * Bolgarija, Grčija. Turčija, Madžarska, Poljska in Avstrija so zaprle svoje meje Židom, ki jih izganjajo iz Romunije. Kaj pravite, kain se bodo sedaj obrnili ti Abrahamovi sinovi? Katoliški tislc Naš znani »Slovenec«, ki taji, da bi imel kaj stikov s katoliško akcijo, si je za novo leto oskrbel kot »katoliški dnevnik« izjavi dveh slovenskih škofov. Po tem je »Slovenec« usmerjen na krščansko moralo, ki namenoma loči resnico od neresnice, ki je v službi pravice, resnice in ljubezni. Mi te izjave razumemo tako, kakor da je ukaz o amnestiji za hudobne klevete, ki ijih je ta list poln, ustvaril pogoje za priporočilo drugih. Mislimo tudi, da bi brez amnestije tudi ne Jbilo teh izjav in bi vsa katoliška morala in slava »Slovenca« ostala gospodarska tajnost KTD. Brezvercem odrekajo dostojen pogreb. Te dni pa se je vendar slišalo, da je bil tak pokojnik po zaslugi vplivne in gmotno. t*dne žlahte deležen gala pogreba iskrenega vernika. . Kmetje, kaj pravite? Če se kdaj sestradan kmet iz obupa v globinisvoje beračije Obesi, kar se redko primeri, ker smo kmetje preveč zgubljeni, Pa ni deležen niti beraškega pogreba niti usmiljenja? Ali ni ta razlika nož v srce celo naj-bednejšim po smrti? |<*»s » Naš čai « mešanica domačih čajnih rastlin! Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobrenju ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beograda z dne 11. maja 1935. S. br. 14.004 Naprodaj pri: Kmetijski družbi r.z.zo.z. v Ljubljani Kdor svojega stanovskega časopisa ne podpira in se zanj ne trudi, ta je škodljivec ne samo kmetom kot takim, temveč vsemu kmetskemu gibanju. 5% večjih posestev z nad 20 ha. ki imajo polovico vse naše za kmetijstvo v poštev prihajajoče zemlje v svojih rokah. Druga polovica je potem razdeljena med ostalih 95%! To kričeče razmerje — 5 proti 95 — nam pove več kakor bi mogla povedati še tako zgovorna in prepričevalna beseda. Na malega kmeta odpade torej povprečno 3'5 ha zemlje sploh, oziroma manj kako/2 ha obdelovalne zemlje Pri tem računamo kmetsko družino na povprečno 5 družinskih članov. Ce se oziramo na planinski značaj naše države, na obširne predele kraškega sveta, na stepski značaj mnogih pašnikov, na izpostavljenost poplavam mnogih nižinskih pokrajin radi tega. ker reke niso regulirane in ker so obrambne naprave proti poplavam pomanjkljive in nezadostne, tedaj pridemo do zaključka, da v našem kmetijstvu prevladuje mali človek, mali kmet, po naše rečeno — bajtar, torej siromak. Če ob lem še upoštevamo okolnost, da naše orodje ni na sodobni višini, da so prometne zveze s potrošnimi središči in trgi za kmetske pridelke slabe in pomanjkljive, tedaj nam postane slika kmetskega siromaštva toliko bolj živa in prepričevalna. • Iz dosedaj navedenih številk uglednega srbskega znanstvenika, ki menda ^saj ni kak »pol-izobraženec«, kakor nekateri gospodje tako veli- kodušno radi imenujejo nas, izhaja obilo zanimivosti, ki so važne za naše kmetsko gibanje in za vsako kmetsko gibanje v naši državi sploh. V^irvi vrsti se nam vsiljuje vprašanje: V kakšnem razmerju je številčna moč in gospodarski pomen našega kmetstva z njegovo politično močjo? Vemo, da 80% vsega našega prebivalstva živi na kmetih, s številkami nam je nepristransko dokazano, da smo v Jugoslaviji prav posebno vsi odvisni od kmetskega dela. Koliko pa ima teh 80% kmetskih množic vpliva na razvoj in smer javnega življenja, koliko odloča v politiki? Na to vprašanje nam daje naše vsakdanje življenje tako jasen odgovor, da ga nam menda ni treba dopolnjevati s posebnimi pojasnili. Ogromna večina našega kmetstva, mozeg in hrbtenica Jugoslavije je brez enotne volje, brez enotnega vodstva zato pa tudi skoraj brez vsake moči in vpliva na naše javno življenje. Spretno izigravanje krajevnih razlik, umetno razpihava-nje malih nasprotstev v kmetskih interesih ia stotero drugih okolnosti, ki jih zna politična špekulacija posameznikov in skupin sproti vedno spretno izrabiti, peha našega kmetskega človeka v politično brezpomembnost in nemoč. Ali čutite sedaj, kako nujno in neizpodbitno utemeljeni so biil doslej vsi naši članki, v katerih smo branili pravice zemlje in kmeta ter zagovarjali misel splošnega, vsedržavnega kmetskega gibanja v državi. Kar smo mi zahtevali in zagovarjali z ozirom na naše posebne slovenske razmere kot idejni pristaši in poborniki kmetske misli, popolnoma isto zahtevajo z ozirom na vso državo neizprosne številke učetiega gospoda beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Nedeljkoviča! Do teh številk ni prišel kot politik, ampak kot nepristranski znanstvenik. Zato prav gotovo že z ozirom na svoj znanstveni ugled ni šel -redavat pred mednarodno poslušalstvo na tako ugleden znanstveni zavod v Ženevo z nepopolnim ali slabo izbranim gradivom, ampak s podatki, ki so neovrgljivi. Dokler pa ostanejo številke učenega gospoda profesorja, za katere mu mora biti vse jugoslovansko kmetstvo resnično hvaležno, neizpodbitne, dotlej bo ostala tudi naša. zahteva po vse-državnem kmetskem gibanju — neuklonljiva! Samo v takem, brez strasti in brez sovraštva osnovanem, gospodarsko, socialno, kulturno ia znanstveno utemeljenem kmetskem gibanju je zagotovljen srečen obstoj in trajen napredek Jugoslavije. Vse drugo, kar nam kdorkoli ponuja ali hoče vsiliti, je samo mazaštvo in šarla-tanstvo, ki našega položaja ne more nikoli zbolj-šati, ampak ga lahko le poslabša in povzroči zmede, ki niso splošnosti nikdar in pod nobenim pogojem v korist. Domači dogodki X Huda nesreča se je primerila na cesti pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Tam je 381etna Marija Cesnikova padla s svojega kolesa pod nasproti vozeči tovorni avtomobil, ki jo je silno poškodoval. Poleg drugih ran ima Cesnikova razbito lobanjo in ni upanja, da bi ostala živa. X Smrtno se je ponesrečil v Ljubljani mlad policijski stražnik Alojzij Krese, doma iz Rru-šovca pri Novem mestu. Imel je službo na železniški progi, a zaradi megle ni opazil drugega vlaka, ko se je prvemu umikal. Tako ga je vlak razmesaril in je našel ponesrečenčevo truplo šele drugo jutro neki progovni delavec. Nesrečna žrtev je vzbudila splošno pomilovanje. X Vojaška zglasitev. V s vrbo vpisa v pripadajoče vojaške sezname se morajo najkasneje do konca meseca januarja zglasiti v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7/1 v Ljubljano pristojni ali v Ljubljani stanujoči: a) mladeniči, rojeni 1918. leta, ki pridejo spomladi k naboru; b) mladeniči, rojeni 1920. leta, ki stopijo z novim letom v vojaško dolžnost; c) obvezniki do 50. leta starosti, ki so sicer odslužili svoj rok. pa se zdaj ne čutijo več sposobne za vojaško službo; č) vsi moški od 18. do 50. leta starosti, ki stalno prebivajo v Ljubljani, pa sedanjega svojega stanovanja še niso javili vojaškemu uradu. X V št. Lambertu se je na Štefanovo zbralo v neki gostilni kakih 16 domačih in okoliških fantov. Kmalu je nastalo med njimi prerekanje zaradi domačih deklet. Pri tem se je 17 letni Milan Grošelj zavzel za svojo 15 letno prijateljico. Po kratkem pretepu se je pred gostilno zaslišal klic: »Na pomoč, zaboden sem!« Milanu Grošlju je nekdo razparal trebuh, da so mu izstopila čreva. Fant je po prevozu v bolnico v Ljubljani umrl. Divjaškega ubijalca doslej še niso mogli izslediti. X Na Remšniku se je pripetila 451etnemu oglarju Antonu Meznariču iz Breznega vrha usodna nesreča, ki ga je stala življenje. Mezna-rič je namreč že teden dni žgal oglje v gozdu. Ko so mu zmanjkale življenjske potrebščine, se je podal do bližnje naselbine, kjer si je kupil kruha in nekaj slanine, da bi se s tem preživel pri delu.Od hoje je bil truden in izmučen, ko se je vrnil v gozd. Utrujenost ter izčrpanost sta ga obvladali. Ulegel se je ob oglenici in zaspal. Naslednji dan so ga prišli obiskat svojci, njegova žei^a in trije otroci. Našli so svojega krušnega očeta vsega ožganega in mrtvega. V utrujenosti so ga bili po vsej priliki omamili strupeni plini in je tako siromak zgorel ob živem telesu. X Izvozniki domače volne so po poročilu AA. pozivajo, da za volno, striženo 1. 1937., do 10. jan. t. I. prijavijo Narodni banki, koliko in kakšno volno imajo pripravljeno za izvoz, kje se nahaja in kam jo žele izvoziti. X Zvesta v življenju in smrti sta si ostala zakonca Nikodje in Milica Milanovič v Kotraži. Umrla sta v visoki starosti drug za drugim, najprej mož, v komaj dveh urah za njim pa še žena. Pokopali so ju v skupni krsti. X Na zadnjem svinjskem sejmu v Ptuju so prodajali prašiče 6 do 12 tednov stare od 55 do 130 din za komad. Plemenske svinje 5'50—6 din za kg žive teže, pršutarji 6—6"75, debele svinje 675—7 din. Slaven francoski skladatelj Maurice 1{ a v e 1, jo pred kratkim umrl, star 62 let. Bil je najve čji sodobni predstavnik francoskega duha na polju glasbene umetnosti. X Zaradi nesrečne ljubezni je menda skočil v Savo Monij Saloni, sin znanega sarajevskega milijonarja. V kopališču Smiljevo na Savi je nekdo našel obleko in listine mladega bogataša, o Moniju samemu pa ni nikjer nobenega sledu. X Za božič v domovino se je vrnil po 21 letih iz Rusije Štefan Blažko. Iz Klenovnika je moral na vojno in je bil 1. 1916 na ruskem bojišču ujet. Z njim je potovalo sedaj po 21 letih iz Rusije 250 Hrvatov, nekdanjih vojnih ujetnikov. X Pretresljiva ljubezenska tragedija se je pred kratkim odigrala v Dušanovcu. V hipni duševni zmedenosti je mizar Oto Eber zaklal svojo ženo Elizabeto. Potem si je hotel končati življenje, pa so prihiteli sosedje in mu to preprečili. X Na Jesenicah je skočil pod vlak elektro-monter Rajko Pue, doma iz Gorice in zaposlen kot delavec pri stavbnem podjetju »Slograd« na Jesenicah. Fant je obupal nad življenjem, ker ni mogel dobiti zaposlitve v svoji stroki. Kolesa vlaka so obupanca dobesedno raztrgala in je bil seveda takoj mrtev. X V Mariboru je policija prišla na sled veliki tihotapski družbi, ki je iz Jugoslavije tihotapila v Avstrijo velike množine mamil, zlasti opija. Policija je v nekem skladišču zaplenila 300 kg surovega opija v vrednosti 20.000 avstrijskih šilingov. X Popis davčnih zavezancev v Mariboru. Po zakonu o neposrednih davkih in zakonu na ne-oženjene in davčni oprostitvi davčnih obvezan-cev z 9 ali več otroci morajo občinska oblastva izvršiti vsako leto v mesecu januarju popis davčnih zavezancev. Vsled tega poziva mestno poglavarstvo v smislu pravilnika vse lastnike in upravitelje hiš na ozemlju mariborske mestne občine, da točno popišejo na podlagi posebnih pol, ki jih bodo prejeli od mestnega poglavarstva, imenoma vse v svojih hišah se nahajajoče osebe, kakor tudi njih poklic, stan in rojstno leto po stanju z dne 1. januarja 1938. Popisne pole. ki so opremljene z navodilom, kako se izpolnijo, se morajo izročiti tekom treh dni po prejemu občinskemu organu X V Mostarju je umrl zaveden kmetski po-kretaš in navdušen narodni delavec Jože Za-krajšek doma iz Velikega Osoluika pri Robu na Dolenjskem. Vzornemu fantu ohranimo blag spomin. Naj mu bo lahka zemlja v preranem groi u! Žalujočim svojcem naše sožalje. X Lastniki ukradenih predmetov naj se javijo orožnikom v Sevnici. Ti so namreč pred kratkim aretirali neko Rozalijo L., pri kateri -o zaplenili več ukradenih predmetov, katerih lastniki so neznani. So to razna oblačila, perilo, fin kožuh in podobno. X Uboj v cerkvi. V Topuskem je bila ondan pri maši siromašna kmetica Kata Medved. Kmalu je prišel v cer'a s samokresom tako nerodno, da je zadel Medvedovo v hrbet. Nell»j vac«. Karlovac, za vse vrste zidne In strešne opeke.' liani, Tavčarjeva ulica 1 reg. zadr, < neomejeno zavezo Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št. 14.257 Brzojavi: Kmetskidom Račun pri Narodni banki Eskontuje menice Daje kratkoročna posojila Izvršuje ostale denarne posle i, «* o^ Zaupajte denar domačemu zavodu]