Uvod
projekti e rasmus+, ki jih sofinancira evropska 
unija, omogočajo sodelovanje med različnimi 
evropskimi šolami. d ijaki Biotehniškega 
centra n aklo so od septembra 2017 do oktobra 
2019 vključeni v projekt Slavi T – Slovensko 
v naravoslovje treh dežel. v projektu so 
povezani s srednjima šolama, ki v Trstu in 
c elovcu poučujeta pripadnike slovenske 
narodne manjšine. n a projektni izmenjavi, 
ki je potekala v prvi polovici maja 2018, 
so učitelji za dijake pripravili šest različnih 
naravoslovnih in geografskih delavnic. v 
prispevku predstavljamo dvodnevno delavnico, 
ki je potekala na območju krajinskega parka.
d ijaki so s seboj prinesli vso opremo za 
dvodnevno delo. n ato smo se v skupini 
odpravili na ogled posameznih točk, kjer so 
opravili meritve in opazovanja. Zanimiva je 
bila izmenjava zamisli in izkušenj v različnih 
državah. k ončna postaja je bil »rokovnjaški 
tabor«, kjer smo se nastanili za čez noč – 
dijaki so skuhali topel obrok, pripravili smo 
šotore in ognjišče, zakurili ogenj, postavili 
streho, če bi deževalo ipd. d rugi dan smo 
se po zajtrku odpravili nazaj do šole, kjer so 
dijaki primerno očistili in pospravili opremo 
ter pripravili nekaj izdelkov za diseminacijo 
delavnice. n aravoslovna delavnica je primer 
medpredmetnega povezovanja fizike, 
matematike, kemije, geografije in zgodovine.
Naravoslovje in preživetje  
v Udin borštu
Natural Sciences and Survival in the Region of Udin boršt
Izvleček
Glavni namen delavnice je bil dijakom 
aktivno predstaviti zavarovano 
območje Udin boršt in krepiti njihove 
naravoslovne kompetence, zavedanje 
o okolju, v katerem živijo, ter praktično 
znanje preživetja v naravi. Prvi del 
je vključeval geografsko, geološko, 
fizikalno in ekološko analizo območja 
s pomočjo opazovanja, meritev, 
opisovanja, raziskovanja in sklepanja. 
drugi del pa se je osredotočal na  
veščine, kot so prenočevanje v naravi, 
priprava obroka v naravi, priprava 
varnega ognjišča in ognja ter varovanja 
narave pri človekovih dejavnostih  
v njej. 
Ključne besede: raziskovanje narave, 
zavarovana območja, geografija in geologija, 
meritve v naravi, preživetje v naravi, pohod, 
orientacija
Abstract
the main purpose of the workshop was to 
actively introduce the protected area of 
Udin boršt to students as well as reinforce 
their Natural sciences competences, their 
awareness of the environment in which 
they live and their practical knowledge 
of how to survive in nature. the first 
part included geographical, geological, 
physical and ecological analysis of the 
area through observation, measurements, 
description, research and conclusions. 
the second part was focused on skills 
such as spending the night in nature, 
preparing a meal in nature, building a safe 
fire pit, making fire and safeguarding the 
natural environment while engaging in 
activities there. 
Keywords: exploration of nature, protected 
areas, geography and geology, measurement in 
nature, survival in nature, hike, orientation
Jure Ausec 
Biotehniški center Naklo 
jure.ausec@bc-naklo.si
Bernarda Božnar 
Biotehniški center Naklo 
bernarda.boznar@bc-naklo.si
Mojca Logar 
Biotehniški center Naklo 
mojca.logar@bc-naklo.si
COBISS: 1.04
48
GeoGrafija v šoli  |  1/2019
iz prakse

Prvine naravoslovne delavnice
Naslov tematskega sklopa: Naravoslovje in preživetje v Udin borštu
ključne kompetence: Učenje učenja, matematična, naravoslovna, znanstvena in tehnološka kompetenca
t ip naravoslovne delavnice: Pouk v naravi
Število ur: 30 ur
Cilji naravoslovne delavnice
Skupni cilji dijaki:
- spoznajo prvine raziskovalnega dela v naravi in znajo izvesti preproste meritve nekaterih 
okoljskih parametrov;
- razumejo pomen ohranjanja narave in pravil obnašanja v naravi;
- usvojijo osnovne veščine preživetja v naravi: postavitev bivališča, priprava hrane ipd.;
- krepijo svojo fizično kondicijo in znajo pravilno uporabljati pohodniško opremo (nastavitve 
nahrbtnika, varna hoja ipd.);
- ogledajo si kulturno dediščino v prostoru in razvijajo odnos do nje;
- spoznajo spomeniško zaščitene spomenike;
- kulturno dediščino vključijo v novodobno prireditev;
Cilji fizike - utrdijo razumevanje parametrov, s katerimi opisujemo in preučujemo okolje;
- primerjajo meritve merilnih instrumentov in svoje občutke ter ovrednotijo človeško telo 
kot merilnik;
- razvijajo občutek za fizikalne količine in ocenjevanje vrednosti;
- opazujejo kroženje energije in snovi v naravi;
- ocenijo mersko napako in pojasnijo njen izvor;
Cilji matematike - uporabijo formule za prostornino in površino geometrijskih teles na realnih primerih v 
naravi;
- ocenijo vrednosti matematičnih spremenljivk;
- na podlagi opazovanja narave zapišejo enačbe in iz njih ugotovijo neznane količine;
Cilji kemije - opravijo enostavno analizo vode in določijo, ali je voda varna za pitje ali ne;
Cilji geografije - orientirajo se v prostoru;
- prepoznajo drevesne vrste in drugo rastje v gozdu;
- glede na barvo in zrnavost prsti sklepajo o njeni sestavi;
- razumejo nastanek kraških pojavov (vrtače, uvale, slepe doline, jame, dihalnika);
- ločijo karbonatno in silikatno kamnino;
Cilji zgodovine - spoznajo objekte kulturne dediščine v prostoru (zaščitena kmetija, cerkev, Vogvarjeva 
hiša, dupljanska graščina);
- na konkretnih primerih vrednotijo spomeniško zaščitene stavbe;
- pogovarjajo se o praznikih in običajih v svojem domačem kraju in Udin borštu 
(miklavževanje, rokovnjači). 
• prepoznajo kamnine, rastlinstvo in prst v 
bližnji okolici.
• o vrednotijo pomen ljudskih običajev in 
kulturne dediščine.
• o rientirajo v prostoru.
Skupni rezultati (dokazila)
r ešen delovni zvezek, izdelani plakati, objavljene 
fotografije, film, postavljen tabor, zakurjen 
ogenj, skuhano kosilo na terenu.
Pričakovani rezultati (obsegajo znanje v 
vsebinsko-pojmovnem pomenu in veščine). 
• poznajo zavarovana območja v okolici šole.
• prepoznajo naravne pojave v gozdu in na 
kraškem terenu.
• prepoznajo matematične oblike v naravi.
• o vrednotijo izmerjene rezultate in 
razumejo, da imajo meritve mersko napako.
• n aštejejo in uporabijo opremo za varno 
gibanje in prenočevanje v naravi.
• r azumejo pomen pitne vode in znajo 
razložiti, zakaj neka voda ni pitna.
49
GeoGrafija v šoli  |  1/2019
iz prakse

Izvedba dejavnosti
Predpriprava Pisno obvestilo in seznam potrebščin, skupni sestanek z mentorji in dijaki, pregled 
opreme in terenskih pripomočkov, nakup manjkajoče opreme, naročilo hrane v 
kuhinji, dogovor z občino za uporabo zemljišča in objektov v gozdu, dogovor za 
prevoz hrane in dela opreme, priprava delovnega zvezka.
Izvedba na terenu Zjutraj pregled in preverjanje priprave na teren, opreme, pripomočkov, delovnega 
zvezka.
dijaki so na terenu razdeljeni v skupine s po štirimi člani. Vsaka skupina opravi 
različne praktične naloge in reši delovni zvezek. 
dejavnosti: ugotavljanje kakovosti vode s kovčkom za analizo vode; določanje 
karbonatnosti kamnin s pomočjo kisline; meritve dreves in vrtač s pomočjo metrov 
ali vrvi; primerjava gozda in travnika glede na fizikalne lastnosti; ocenjevanje 
matematično-fizikalnih vrednosti (globina, prostornina itd.); raziskovanje in 
opisovanje zgodovinskih, kulturnih in etnoloških posebnosti kraja; razložijo pomen 
kulturne dediščine danes. 
dijaki pod mentorstvom učiteljev sami v gozdu postavijo šotore, zakurijo ogenj 
in skuhajo kosilo. Ob odhodu vse pospravijo in očistijo opremo. s seboj nosijo vso 
potrebno opremo za tako terensko delo in nočitev, zato morajo načrtovati tudi 
potrebno količino vode in hrane, ravnanje s smetmi, količino nujne opreme za 
preživetje.
Zaključek dijaki na šoli v skupinah uredijo delovne liste in fotografije. Izdelajo plakate 
z različnimi vsebinami, ki so jih spoznali na terenu. V primernem programu 
izdelajo predstavitveni film. Na koncu učitelj izvede tudi ustno in pisno ovrednoti 
naravoslovne delavnice.
Slika 1: kraški pojavi – slepa dolina  
Foto: P. Vidic
Slika 2: analiza vode s pomočjo analiznega kovčka  
Foto: P. Vidic
Slika 3: Ocene dimenzij in 
izračun volumna vrtače  
Foto: P. Vidic
50
GeoGrafija v šoli  |  1/2019
iz prakse

Materialne potrebščine
Gorilniki, šotori, zemljevid, kompas, merilni 
instrumenti (za tlak, vlažnost, temperaturo, 
osvetljenost, pretok vode, silomer, kovček 
za kemijsko analizo vode), meter, vrv, hrana, 
cerada, osebna oprema za bivanje v naravi (tudi 
čelna svetilka, nož, spalna vreča, podloga za 
spanje, menažka in pribor itd.)
Sklep
Terensko delo se je izkazalo za zelo učinkovit 
način spoznavanja pokrajine, ki je bil tudi 
dijakom zanimiv in jih je motiviral za delo. pri 
takem načinu dela je veliko priprav, vendar so 
tudi učinki večji kot samo pri teoretičnem ali 
kabinetnem delu v razredu. nujno je ob koncu in 
tudi že med potekom delo na terenu, dejavnosti 
in delavnice ovrednotiti. Tako dijaki ozavestijo 
Slika 4: kuhanje v rokovnjaškem taboru  
Foto: P. Vidic
Slika 5: Ustvarjanje kratkega filma, plakatov in slovarja 
Foto: B. Božnar
vse pridobljeno znanje in naredijo konkretne 
izdelke. S tem se pridobljeno znanje umesti v 
neki miselni okvir.
Viri in literatura
1. Brinovec s . (2004). k ako poučevati geografijo. 
Ljubljana: Zavod Republike slovenija za šolstvo.
2. Geister I. (1998). Nakelska s ava. Ljubljana: 
Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava Rs za 
varstvo narave.
3. Občina Naklo (2012). Udin boršt – Naklo, doživetja 
narave in podeželja, ki so začarala že rokovnjače, 
ročni zemljevid.
4. Polšak a. (ur.) (2010). Posodobitve pouka v 
gimnazijski praksi. Geografija. Ljubljana: Zavod 
Republike slovenije za šolstvo.
5. splet: http:/ /tdnaklo.com/izleti-v-naklem/ 
(dostopno 12. 4. 2018).
Slika 6: Plakat 
»Matematika in fizika  
v gozdu«  
Foto: B. Božnar
51
GeoGrafija v šoli  |  1/2019
iz prakse

Delovni list 
NARAVOSLOVJE IN PREŽIVETJE V UDIN BORŠTU
1. ŽIVLJENJE NA SPOMENIŠKO ZAŠČITENI KMETIJI 
Slika 1: janezovčeva kmetija (http:/ /naklo.si/vsebina/predstavitev/naselja/strahinj/, dostopno 9. 4. 2018)
n a stanovanjski stavbi sta dve freski – sv. martina in sv. Florjana. 
k aj je freska?
kdaj godujeta sv. m artin in sv. Florjan?
k akšen pomen imata kot zavetnika?
Stavba je spomeniško zaščitena. a li je to za njene stanovalce prednost ali ovira? 
n a hiši lahko opaziš prvo kamnino na naši poti – tuf. k ako je nastal tuf? Za katere namene se uporablja?
2. LOKALNA CERKEV IN OBIČAJI V VASI (MIKLAVŽEVANJE)
Baročna cerkev sv. n ikolaja stoji na manjši vzpetini sredi vasi. Zgrajena je bila leta 1769. ima tri oltarje, posvečene 
sv. n ikolaju, sv. l enartu in sv. Barbari. a li v krajih, od koder si, organizirate miklavževanje? morda hodi miklavž od 
hiše do hiše – katera darila prinaša? a li imaš kak spomin na miklavža iz svojega otroštva? Zapiši svoj dogodek ali 
dogodek, ki ga boš slišal/-a od kolegov. 
3. ZAVAROVANO OBMOČJE – KRAJINSKI PARK UDIN BORŠT 
j e največji sklenjeni del gozda v ljubljanski kotlini – torej nižinski gozd. o bsega 1725 ha in leži na ledeniški terasi, 
ki jo sestavlja apnenčast konglomerat. prav to je njegova glavna posebnost, namreč kraški pojavi so se oblikovali v 
konglomeratu. o pazovali bomo kraške pojave, kamnine in vegetacijo. 
prva geomorfološka posebnost je slepa dolina. To je dolina, ki jo oblikuje voda, ki teče po vododržnih kamninah – v 
našem primeru je to glina. k o pride voda v stik s prepustno kamnino, ponikne in dolina se slepo konča. Zaključi se s 
steno, ki je v obliki amfiteatra. o b velikem nalivu je sifon, kjer voda ponikne, kot veliki bruhalec vode. 
4. ANALIZA VODE
v potočku, ki oblikuje slepo dolino, s pomočjo analiznega kovčka naredi hitre terenske analize vode. 
5. KRAŠKI POJAVI
k ako nastane vrtača? v rtače so kraški pojavi, ki nastanejo z raztapljanjem površja. pravzaprav prej nastanejo jame v 
podzemlju, nato vrtače na površju. proces se imenuje korozija. potrebujemo vodo in co
2
, iz česar nastane ogljikova 
kislina. Ta raztaplja apnenec, ki je vezan v konglomeratu, in tako nastajajo kraški pojavi. n apiši formulo. 
n aloge – izberi si vrtačo, ki je čim bolj podobna polkrogli.
1. poišči metodo, s katero bi lahko določil/-a polmer te vrtače, ter ga določi.
2. Z računom oceni, koliko vode gre v izbrano vrtačo. 
3. n ekdo je dobil dobro zamisel, da bi vrtačo prekril s folijo, počakal na prvi dež in jo tako spremenil v bazen.  
52
GeoGrafija v šoli  |  1/2019
iz prakse

S pomočjo klimograma izračunaj, koliko dni bi povprečno morali čakati, da bi bila vrtača polna vode.
Slika 2: klimogram Ljubljane (http:/ /meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/diagrams/ljubljana/, dostopno 9. 4. 2018)
4. v udin borštu so tudi jame. odkritih in opisanih je 14 jam. p ot nas bo vodila mimo k ačje jame. vsi opisi jam so v 
e-registru jam https://www.katasterjam.si/.
 izpiši glavne podatke o jami in skiciraj jamo v prerezu. 
6. LESNA ZALOGA
 poišči lepo, ravno drevo s čim manj vejami. 
1. n a več načinov poskusi določiti polmer drevesa. izračunaj povprečje polmerov in ga zapiši.
2. poišči čim več načinov za določitev višine drevesa. Tudi tu izračunaj in zapiši povprečno višino.
3. S pomočjo formul v prilogi izračunaj, koliko »kubikov« lesa je v deblu izbranega drevesa. 
4. Glede na vrsto lesa izračunaj še, kolikšna je masa tega lesa. Bi deblo lahko premaknili štirje močni fantje?
Preglednica 1: Gostota različnih vrst lesa (http:/ /www2.arnes.si/~kkovac6/MateRIaLI/ro.zrsss.si/_puncer/les/lastnost.htm,  
9. 4. 2018)
Vrsta drevesa bukev gaber hrast jesen kostanj lipa bor jelka macesen smreka
Gostota  
(kg/m
3
)
720 830 700 690 570 530 520 450 590 470
7. GOZD KOT ŽIVLJENJSKI PROSTOR
Gozd ima številne varovalne in socialne funkcije in je prav poseben življenjski prostor.
1. d opolni tabelo – zapiši nekaj konkretnih primerov okoljskih, proizvodnih in socialnih vlog gozda.
Okoljska vloga gozda Proizvodna vloga gozda Socialna vloga gozda
53
GeoGrafija v šoli  |  1/2019
iz prakse

2. v gozdu so življenjske razmere precej drugačne kot npr. na travniku. izmeri in komentiraj razliko pri naslednjih 
fizikalnih količinah:
temperatura zraka:
temperatura zemlje:
vlažnost:
sončno obsevanje:
hrup:
hitrost vetra:
3. Gozd je življenjski prostor mnogim zaščitenim živalskim vrstam. n aštej jih čim več.
4. n ajpogostejši drevesni vrsti sta rdeči bor in navadna smreka. Za posamezno drevo dodaj sliko plodu, krošnje 
in lista. Če želiš, ju lahko tudi narišeš. a li lahko glede na vegetacijo sklepaš o prsti, kjer raste? k aj ti to pove o 
kamninah? iz priročnika izpiši glavne značilnosti rdečega bora in navadne smreke. 
5. Zelo pogosto je bilo v preteklosti nabiranje borovnic. mladi so med počitnicami nabirali borovnice in z njihovo 
prodajo zaslužili denar za šolske potrebščine ali kak priboljšek. d anes je vedno manj nabiralcev borovnic. Zakaj?
6. a li je v a vstriji in italiji dovoljeno nabirati gozdne sadeže v tujih gozdovih? a li kdo od vas nabira gobe, maline, 
borovnice?
7. Borovnice so zelo okusne in se pogosto uporabljajo v prehrani. n apiši recept za sladico, jed ali napitek, kjer 
potrebuješ borovnice. 
8. OGENJ
poskusite zakuriti ogenj s pol vžigalice (izziv je že, kako prepoloviti vžigalico …).
Slika 3: Priprava gradiva za ogenj (https:/ /issuu.com/zts-tabor/docs/tabor05-2012/8, dostopno 9. 4. 2018)
54
GeoGrafija v šoli  |  1/2019
iz prakse

9. ZASILNO BIVALIŠČE
S pomočjo ponjave (cerade) in vrvi poskusi postaviti čim boljše zasilno bivališče. premisli, katere nevarnosti pretijo 
pri prenočevanju na prostem, in to upoštevaj pri gradnji. Spodaj zapiši ugotovitve in nariši skico zasilnega bivališča, 
ki ste ga postavili.
10. ORIENTACIJA
Za orientacijo potrebujemo kompas in zemljevid; danes lahko tudi GpS. 
k aj je izohipsa? 
k ako se lahko orientiraš po soncu v kanjonu?
k aj je azimut in kaj kontraazimut?
izračunaj azimut Strahinja glede na položaj, kjer si. k aj pomeni azimut glede na stran neba?
11. ETNOLOŠKA IN KULTURNA DEDIŠČINA OBMOČJA
Slika 4: Rokovnjač (http:/ /
udinborst.com/slovensko/
aktivna_dozivetja/rokovnjaski_
tabor/, dostopno 9. 4. 2018)
Slika 5: Vogvarjeva hiša (http:/ /www.
dedi.si/dediscina/319-vogvarjeva-hisa-v-
spodnjih-dupljah, dostopno 9. 4. 2018)
Slika 6: dupljanska graščina (http:/ /www.dedi.
si/dediscina/319-vogvarjeva-hisa, dostopno  
9. 4. 2018)
1. r okovnjači so bili poseben sloj ljudi, ki so se v 19. stoletju izmikali vojaški obveznosti. Skrivali so se v gozdovih 
in imeli svojo govorico, navade, način življenja. n ajprej so veljali za »r obine Hoode« – torej so jemali bogatim in 
dajali revnim. k asneje so sprejeli način življenja v gozdovih, skrivanje pred oblastmi, kraje, požiganje … njihovi 
poglavarji so bili veliki Groga, d imež in Črni j urij. k ako rokovnjači živijo še danes? a li imate tudi v a vstriji in 
italiji kakšno podobno zgodbo ali izkušnjo o ljudeh, ki so se upirali uradni oblasti?
2. vogvarjeva hiša je kmečka hiša, stara več kot 200 let. Sestavljena je iz stanovanjskega in gospodarskega dela. 
n ariši tloris vogvarjeve hiše in pripiši stanovanjske dele stavbe. v stavbi je veliko predmetov, ki so služili 
za najrazličnejšo uporabo. o piši in skiciraj dva predmeta, ki sta ti bila najbolj všeč ali te je presenetila njuna 
uporabnost. 
 Zakaj je pomembno ohranjati takšne stare stavbe? 
3.  d upljanska graščina je bilo skromno podeželsko plemiško bivališče, ki nikoli ni imelo značaja utrjenega gradu. 
prvič se omenja v 13. stoletju, najpomembnejši lastnik je bil a nton Franc j ožef iz družine posarell, ki je bil 
kar dvakrat poslanec in načelnik deželnih stanov. Graščina je v svoji zgodovini menjavala gospodarje in v 19. 
stoletju postala navadna kmetija. od leta 1976 je graščina v lasti družine m auser. d ružina je graščino v celoti 
rekonstruirala in jo z dejavnostmi in dogodki tudi revitalizirala. 
 k aj to pomeni? 
 Čemu služi graščina danes?
 k ako je biti novodobni graščak?
Graščina je razglašena za zgodovinski in kulturni spomenik. a li lahko zdaj primerjaš življenje na spomeniško 
zaščiteni j anezovčevi kmetiji in v d upljanski graščini (nekomu je to v breme, drugemu poslanstvo). n apiši krajše 
razmišljanje.
55
GeoGrafija v šoli  |  1/2019
iz prakse