Aktualno Sp. Podravje • Nespametna davčna politika O Stran 3 Po mestni občini Ptuj • 30.000 evrov za ruvanje 30.000 dreves O Stran 4 Ptuj, torek, 24. septembra 2013 letnik LXVI • št. 75 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Štajerski T Sp. Podravje Destrnik • Bodo politični prepiri vzrok za stečaj? O Stran 9 www.radio-ptuj.si Rokomet • Škoda za zamujeno priložnost O Stran 12 Zavre • 1. slovenska liga Senzacija, imenovana Zavrč, se nadaljuje V nedeljo so se po 17. uri začele proti Zavrču viti množice navijačev, katerih končni cilj je bil spremljanje nogometnega srečanja med Zavrčem in Mariborom. Tenis • Maroški izkupiček: dva polfinala O Stran 12 Šlo je za derbi 1. slovenske lige, ki si ga je na koncu ogledalo več kot 2000 navijačev, kar je nov rekord završkega športnega parka. Na zelenici so domači junaki pokazali več od trenutnih državnih prvakov in zasluženo slavili z rezultatom 1:0 (gol je dosegel Peter Murko). To je bil šele prvi prvenstveni poraz Maribora v sezoni 2013/14, kar daje završki zmagi dodatno težo. »O igralcih ne bom veliko govoril, saj so ti vse pokazali na igrišču. Vesel sem tudi za čudovito občinstvo, ki nam je z glasnim navijanjem pomagalo do zmage, za kar se jim lepo zahvaljujem,« je po tekmi povedal domači strateg Viktor Trenevski. Igralci so veselje ob veličastni zmagi, največji v zgodovini završkega kluba, po tekmi pred stadionom delili z domačimi navijači. O Stran 11 Foto: Črtomir Goznik Nogomet • V Kidričevem pravičen remi Športno plezanje • Mina do vrha nekoliko prepozno O Stran 13 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Vse več upokojencev pod - v v« pragom revščine Slovenija • Število upokojencev raste iz leta v leto, ne pa tudi njihove pokojnine. Lani je bilo 585.408 prejemnikom pokojnin izplačanih preko štiri milijarde evrov; večina jih prejema najnižje pokojnine. O Stran 2 Bistveno manj dijakov; kaj pa profesorjev? Ptuj, Ormož • Število dijakov v vseh srednjih šolah se je v zadnjih letih bistveno mM ■ V f ■ 'V M m mM MMM znižalo, še posebej v ormoški gimnaziji, odpuščanj profesorjev v zadnjem in tekočem letu pa ni na vidiku. O Stran 7 2 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 17. septembra 2013 Slovenija • Pokojnina aH miloščina? Vse vec upokojencev pod pragom revščine Število upokojencev narašča iz leta v leto, ne pa tudi njihove pokojnine. Povprečna pokojnina je avgusta letos znašala okoli 550 evrov. Vse več upokojencev živi na pragu revščine, kljub temu da so mnogi vse življenje ne le delali, pač pa garali. A to našim modrim politikom ni mar, upokojenci so zanje strošek, ki ga je treba zmanjšati. Zadnja veleumna ideja ljubljanskih veljakov je ukinitev letnega dodatka, s katerim si mnogi priskrbijo kurjavo ali poravnajo stare dolgove. V letu 2012 je bilo povprečno 585.408 uživalcev starostnih, invalidskih, družinskih, vdovskih in delnih starostnih pokojnin iz obveznega zavarovanja, kar je 15.457 upokojencev oziroma 2,7 odstotka več kot v letu 2011. V letu 2012 se je v primerjavi z letom poprej povečalo število starostnih, vdovskih in delnih starostnih pokojnin, zmanjšalo pa število invalidskih in družinskih pokojnin. Skupno število družinskih in vdovskih pokojnin se je malenkostno povečalo. Lani za pokojnine dobre štiri milijarde evrov V lanskem letu so bili odhodki za pokojnine realizirani v višini več kot 4 milijarde evrov. Za izplačilo pokojnin v avgustu 2013 je Zavod potreboval približno 346 milijonov evrov. Najvišja pokojninska osnova znaša 3.033,68 evra, najvišje izplačana je bila v lanskem letu 2.317,94 evra. Več kot 1.200 evrov pokojnine mesečno prejme 24.915 upokojencev. Letni dodatek, ki je v preteklih dneh in tednih stvar vroče debate, je bil v letu 2012 izplačan v treh različnih zneskih. Nižji znesek je prejelo 110.631 prejemnikov, srednji znesek 110.687 prejemnikov, višji znesek 95.510 prejemnikov ter sorazmerni Lani je bilo za pokojnine porabljeno dobre štiri milijarde evrov; velika večina upokojencev živi pod pragom revščine. del dodatka 81.572 prejemnikov, skupno tako kar 398.400 prejemnikov. Masa invalidskih pokojnin je v lanskem letu znašala skoraj 500 milijonov evrov. V letu 2012 je znašalo mesečno povprečje vseh vojaških pokojnin 817,14 evra. Prejemalo jo je 3082 upokojencev. Skupna masa za vojaške pokojnine je v preteklem letu znašala 31 milijonov evrov. Postopek za upokojitev traja v povprečju 65 dni Postopek za starostno upokojitev se začne z vloženim zahtevkom za priznanje starostne pokojnine. ZPIZ mora izdati odločbo v roku dveh mesecev od popolne vloge, če je za izdajo odločbe predhodno potrebno mnenje izvedenskega organa, mora odločbo izdati v štirih mesecih, če gre za postopke z uporabo mednarodnih pogodb, pa v šestih mesecih. Bodoči upokojenci v večini primerov najprej prejmejo akontacijo in šele nato dokončno odločbo. Povprečni čas reševanja zahtevkov za starostno pokojnino za prvo polovico letošnjega leta je znašal 65 dni. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pojasnjujejo, da zakon določa, kadar se v postopku ugotovi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, njegove višine pa ni mogoče določiti ali ni mogoče dokončati postopka zaradi kakšnega predhodnega vprašanja, se mu začasno izplačuje akontacija, določena po zbranih podatkih. Na ta način zakon zagotavlja prejemanje sredstev za življenje. Zavod se z izdajo najprej akontacij in kasneje dokončnih odločb srečuje vsako leto, saj enega izmed bistvenih pogojev za odmero dokončne odločbe, količnike za preračun plač, minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom za finance v zadnjih letih objavlja v Uradnem listu RS v juniju. Tako Zavod vsem, ki do takrat izpolnijo pogoje do katere izmed pravic, izda akontacijo in kasneje po omenjeni objavi še dokončno odločbo. Zneski v dokončnih odločbah po navadi ne odstopajo bistveno glede na zneske iz akontacij. V običajnih letih je Zavod izdal glavnino dokončnih odločb do konca avgusta. Leto 2013 z vidika poslovanja ZPIZ pa ni običajno leto, saj je s 1. januarjem letos začel veljati ZPIZ-2, ki je bistveno spremenil pogoje za uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja. Ta novi zakon se je v maju že spreminjal. Poleg tega je bilo treba v januarju izvesti spremembo ZUJF ter v juniju izdati preko 25.000 odločb na Vodstvo DeSUS podprlo ukinitev seniorske olajšave pri dohodnini Kot je po sestanku pojasnil predsednik DeSUS Karl Erjavec, enotno podpirajo vse v sredo sprejete odločitve vlade, ukinitev seniorske olajšave pa po oceni vodstva ne bi povzročila revščine. V DeSUS kot velik uspeh pri usklajevanjih o ukrepih za pripravo proračuna za prihodnje leto štejejo to, da ne bo prišlo do znižanja pokojnin in odvzema letnega dodatka za upokojence, je dejal Erjavec. Pri predlogu ukinitve seniorske olajšave pa so po pregledu številk ugotovili, da so do tega upravičeni približno trije odstotki upokojencev. Olajšava se sicer nanaša na vse osebe, starejše od 65, ki imajo več kot 1300 evrov mesečnega dohodka, je pojasnil Erjavec. »DeSUS kot socialna stranka najprej gleda na tiste, ki so najbolj ogroženi. Po oceni vodstva seniorska olajšava, ki bo ukinjena, ne bi povzročila revščine, saj so do nje upravičene osebe z dokaj visokimi prejemki,« je dodal. podlagi tega zakona. Vse opisano namreč zahteva ustrezno prilagoditev postopkov ter izdelavo ustreznih programov za vodenje vseh postopkov. Zavod je začel konec junija izdajati dokončne odločbe, po predvidevanjih bo glavnina izdana do konca oktobra. Ob tem je treba poudariti, da ZPIZ ob izdaji akontacije prijavi prejemnike v obvezno zdravstveno zavarovanje. Na ZPIZ prenatrpani z delom Da je postopek precej dolg, nam je potrdila tudi naša bralka, ki sicer želi ostati neimenovana. Lani spomladi je Zavod za zaposlovanje v njenem imenu zaprosil za podatke o pogojih upokojitve, ki so jih dobili v nekje v roku štirih mesecev. Februarja letos je zaprosila za izračun višine pokojnine, ko so jo na ZPIZ obvestili, da bo Uvodnik na izračun čakala od dva do šest mesecev. Da država določi količnik za izračun pokojnine šele konec junija, je izvedela po telefonu, ko je spraševala, kdaj lahko pričakuje izračun. Takrat je tudi dobila navodila, da mora mesec ali dva pred izpolnitvijo pogojev vložiti zahtevek za upokojitev, kar je storila v začetku junija, pogoje je namreč izpolnila v začetku avgusta letos. Konec junija pa je že prejela oboje, izračun višine pokojnine in odločbo o upokojitvi. Kot je dejala, je na koncu prejela odločbo o upokojitvi celo pred datumom upokojitve. Postopek pri njenem možu je potekal približno enako, pri tem pa poudarja, da je opravila veliko telefonskih klicev in obiskov na ZPIZ, kjer pa morebitne zamude in podaljšane postopke opravičujejo z dejstvom, da so prenatrpani z dokumenti in delom. Patricija Kovačec Vodstvo DeSUS je konec minulega tedna podprlo predlog ukinitve seniorske olajšave pri dohodnini, ki ga je vlada predvidela na sredinem proračunskem posvetu. Poleg tega se vodstvo DeSUS na sestanku ni moglo izogniti razpravi o novem predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH). V stranki po Erjavčevih besedah nasprotujejo temu, da bi se Kapitalska družba (Kad) pripojila k SDH, prav tako se ne strinjajo z idejo glede 35-odstotnega deleža v Zavarovalnici Triglav, ki ga ima na podlagi referendumske odločitve v lasti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki naj bi tudi prešel pod okrilje SDH. (sta) Završka nogometna pravljica V času največjih uspehov slovenskega reprezentančnega nogometa smo velikokrat slišali besedno zvezo slovenska nogometna pravljica. Takrat je bila Slovenija ena od najmanjših držav udeleženk največjih svetovnih nogometnih dogodkov, evropskih in svetovnih prvenstev. Danes je v Sloveniji živa nova nogometna pravljica -završka. Celotna občina Zavrč šteje 1500 prebivalcev, v nedeljo pa se je na tekmi Zavrč - Maribor v tamkajšnjem športnem parku zbralo več kot2000gledalcev! Avtorja najnovejše uspešne zgodbe sta brata Roman in Miran Vuk, ki sta v osnovi uspešna podjetnika, po srcu pa strastna nogometna zanesenjaka. Vsodelovanju z občino Zavrč že nekaj let načrtno vlagata v nogometno infrastrukturo, ob tem pa sta vzporedno gradila močno ekipo. Ta je že v premierni sezoni med prvoligaši sposobna enakovrednega kosanja z vsemi, tudi z državnimi prvaki in nedotakljivimi vladarji slovenske nogometne scene - Mariborčani. Lep je bil v nedeljo pogled na polne tribune in razigrane navijače, ki so s svojim domačim klubom močno povezani in se z njim identificirajo. Ko navijači po tekmi ostajajo ob igrišču in čakajo na stisk roke z igralci, potem je to zagotovo znak zdrave klime. Primerjava s slovensko košarkarsko reprezentanco, ki sojo navijači po porazu s Francijo čakali pred dvorano in ji namenili glasno podporo, podobno pa so storili tudi po zmagi v tekmi za 5. mesto z Ukrajino, je tukaj povsem na mestu. Polni spoštljivih besed o završkem klubu so tudi tekmeci: pred tednom so tako z izbranimi besedami o ekipi Zavrča govorili igralci Olimpije, tokrat so enako storili Mariborčani. Pa ne samo igralci in strokovno vodstvo, tudi gostujoči navijači. Ti so na obronkih Haloz vedno sprejeti z odprtimi rokami, lahko se brez strahu pomešajo med domačine in navijajo za svojo ekipo, tudi kakšen kozarec vina lahko spijejo skupaj. Zavrčani so v tej množici v nedeljo kipeli od ponosa, ko so njihovi nogometaši v pošteni borbi ugnali državne prvake. Takrat so se lahko vsaj za trenutek zavedali, da majhnost ne pomeni nujno slabosti, ampak je tudi iz Haloz možen preboj med velike. Naj ta občutek traja in naj se prenaša tudi na druga področja, tudi izven športa. Jože Mohorič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: arhiv torek • 24. septembra 2013 Aktualno TEDNIK 3 Spodnje Podravje • Še o davku na nepremičnine Zupani se strinjajo: Popolnoma nespametna davčna politika Davek na nepremičnine v zadnjih dneh postaja vedno bolj verjetna prihodnost. Vendar pa predlogu davčnih obdavčitev nasprotujejo vsi, brez izjeme; tako župani kot kmetje in podjetniki. O uvedbi davka na nepremičnine tudi za kulturne spomenike in nepremičnine, ki imajo status javne kulturne infrastrukture, je svoje mnenje povedal tudi ptujski župan. Štefan Čelan: Denar iz enega v drugi žep „Kar se tiče Slovenk in Slovencev, si včasih ne znamo več odgovoriti, ali sploh želimo še imeti to državo ali ne. Torej, če želimo imeti državo, potem moramo vedeti, na katerih temeljih neka država funkcionira in države brez neke finančne politike eno- stavno ni. Tudi mi si bomo morali narediti na tem področju red. Ali bomo za spomenike nacionalnega pomena in za javno infrastrukturo pobirali v tej državi davke in prelagali denar iz enega žepa v drugi, je stvar strokovne odločitve. Osebno nisem za tako zadevo, ampak davčna politika je zagotovo pomembna politika in jo bo treba urediti, ker tako, kot imamo to urejeno sedaj, to ne vodi nikamor." O tem, ali bo občino ta davek dodatno obremenil, pa pravi: „Zagotovo nas bo obremenil. Če bodo spomeniki nacionalnega pomena, vrtci, šole itd. obdavčeni, bo to Minister Grilc: Gre za minimalno obremenitev Kako in ali bo nepremičninski davek predvidoma dodatno obremenil občine, pa smo povprašali tudi ministra za kulturo Uroša Grilca: „Lahko zagotovim, da bo ta davek, ki združuje tri obstoječe davke, kar najmanj obremenil objekte kulturne dediščine, javne kulturne infrastrukture in sakralne objekte v tistem delu, kjer gre za izvajanje obredov. Gre za minimalno obremenitev. Ni še končne verzije, vendar tukaj ne gre za obremenitev, ki bi nekoga postavila v dilemo, ali naj vlaga v kulturno dediščino ali ne." pomenilo davčno breme za lokalno skupnost. Na drugi strani pa seveda lokalna skupnost ustvari toliko in toliko nekih prihodkov. In kaj bo treba narediti? Sesti za mizo in reči: država v našem lokalnem okolju prispeva 35 odstotkov pobranih davščin za to, da država in lokalna skupnost funkcionirata, mi pa bomo od države zahtevali, da nam vrne 40 odstotkov. Skratka, pogajanja bodo za mizo, tako stvari tečejo povsod po svetu in bodo tudi pri nas." Anton Butolen: Gre za še en napad na lokalno samoupravo Župan občine Žetale je, sicer na kratko, ampak v svojem slogu pokomentiral predlog zakona o davku na nepremičnine. Kot nam je dejal, se v Žetalah z davkom na nepremičnine trenutno še ne ukvarjajo. »Že sam predlog, da bi občine državi plačevale davek od lokalnih cest in javnih poti, vrtcev in šol, je eden najbolj butalskih, kar sem jih kdaj slišal. Prepričan sem, da gre seveda še za en napad na lokalno samoupravo, ker bi se s tem finančna sposobnost občin še zmanjšala. Posebej bi to prizadelo demografsko ogrožene občine z veliko površino in majhnim številom prebivalcev. Če je še kaj ostalo od ideje po skladnem regionalnem razvoju Slovenije, se s tem zakonom in osnutkom zakona o financiranju občin ta ideja dokončno ukinja. Dolgoročno je to slabo za celotno državo.« Kot nam je še naknadno sporočil, potem ko je pregledal predlog zakona, po katerem so nepremičnine v lasti države in njenih agencij, izobraževalne ustanove, zdravstvene ustanove, javne površine in podobne davka oproščene, bi bilo po njegovem edino logično, da bi bilo tako tudi s cestami. Alojz Sok: Vlada ne razume razsežnosti problema Za mnenje o uvedbi davka na nepremičnine smo zaprosili župana občine Ormož Državni svetnik Šumenjak: Neumnost na kvadrat Do predloga zakona, ki uvaja davek na nepremičnine, je kritičen tudi podžupan občine Ormož in državni svetnik Branko Šumenjak: »Pri davku na nepremičnine je veliko nejasnosti, pa tudi nesmislov. Med drugim bo država sama sebi za svoje nepremičnine plačevala davek. Tudi občine bodo za svoje nepremičnine plačevale davek. Izpostavil bom primer v Ormožu, kjer sta v istem poslopju sedež občine Ormož in sedež upravne enote (UE) Ormož, ki je državni organ. Lastnik stavbe je občina, UE najemnine za uporabo prostorov ne plačuje. In zdaj bo občina državi za stavbo plačevala davek, medtem ko država najemnine ne plačuje. Se pravi, zastonj so v tej stavbi, mi pa bi jim plačevali še davek. To je neumnost na kvadrat.« Stanovanjske nepremičnine Druge nepremičnine (poslovne, industrijske, energetske ...) Javne stavbe Cerkve Kulturni spomeniki Kmetijske nepremičnine (stavbe, gozdovi, zemljišča) Zemljišča za gradnjo Skupaj davek Delež občine Destrnik 63.717 24.616 7.583 127 9 62.310 4966 163.328 81.664 Dornava 56.842 61.111 13.591 159 2 49.300 4201 185.206 92.603 Gorišnica 83.495 1.104.706 7.459 157 98 59.167 473.090 1.728.172 864.086 Juršinci 43.025 23.746 7.121 82 2 66.250 77.377 217.603 108.802 Kidričevo 163.983 593.936 21.712 544 17 139.095 243.183 1.162.470 581.235 Majšperk 69.152 67.039 9.285 383 67 86.202 22.691 254.819 127.410 Ormož 247.836 421.041 53.417 642 61 260.834 337.361 1.321.192 660.596 Ptuj 891.035 1.735.230 242.536 2.022 3 123.984 842.179 3.836.989 1.918.495 Videm 113.099 60.257 10.729 244 57 121.653 12.888 318.927 159.464 Zavrč 19.464 12.805 6.591 160 20 29.272 1.830 70.142 35.071 Hajdina 113.737 165.362 7.938 248 22 41.986 39.601 368.894 184.447 Markovci 87.270 119.320 7.393 101 16 52.907 63.253 330.260 165.130 Podlehnik 35.469 30.475 7.055 816 31 49.064 37.691 160.602 80.301 Sv. Andraž 19.916 6.164 4.631 901 2 37.312 1.740 70.646 35.323 Trnovska vas 25.069 15.061 3.358 146 0 43.353 18.858 105.845 52.923 Žetale 16.406 9.742 3.172 429 1 32.871 2.195 64.816 32.408 Cirkulane 40.855 32.296 3.155 297 44 44.095 4.017 124.758 62.379 Sv. Tomaž 30.966 15.758 3.605 424 0 56.409 20.980 128.142 64.072 Središče ob Dravi 38.815 49.850 6.587 216 1 53.427 113.323 262.218 131.109 Simulacija davka na nepremičnine po občinah Alojza Soka. Dejal je, da je njegovo stališče o tem davku podobno mnenju večine županov. »Do sedaj smo občine pobirale nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. S temi sredstvi smo vzdrževali komunalno infrastrukturo, plačevali zimsko službo, javno razsvetljavo, popravljali infrastrukturo po naravnih nesrečah in podobno. V bodoče želi tudi država pobrati enak delež, kot je NUSZ, s tem da hoče država obdavčiti tudi tiste nepremičnine, ki jih je občina plačila nadomestila oprostila. Gre za objekte inštitucij, kot so šole in vrtci, skratka ustanove, ki se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. Poleg tega imajo občine veliko zemljišč, ki so v naravi javno dobro. Prav tako imajo občine veliko nepremičnin, ki so jih dobile v zapuščinskih postopkih, ko za občane plačujejo bivanje v domovih za ostarele ali drugih zavodih. Največkrat gre za premoženje, ki ni vredno nič in ga nihče noče kupiti. Da ne omenjam kulturnih spomenikov, ki velikokrat stojijo na občinskih zemljiščih. Pri obračunavanju NUSZ je občinski svet plačila nadomestila za stavbna zemljišča lahko oprostil vse zavezance, ki dajatve zaradi socialnega položaja ne zmorejo plačati. Kako bodo ti po novem zmogli plačati državi, države preveč ne zanima. Kje bomo občine vzele denar za plačilo davka za nepremičnine, v katerih so javni zavodi, države očitno tudi ne zanima. Poseben problem so ceste. Velikokrat so deloma speljane tudi po zasebnih zemljiščih in v teh primerih občine niti nimamo denarja za odmere ter odkupe zemljišč. Že ta finančni strošek (odmere in odkupa) bi občine težko prenesle, kaj šele, da bi ta zemljišča po novem bila obdavčena. Več kot očitno je, da vlada ne razume razsežnosti problema, ki ga bo z novo zakonodajo, če bo sprejeta, povzročila. Upati je, da to razumejo vsaj poslanci in tega ne bodo sprejeli. Toda bojim se, da po novem, ko župani več ne morejo biti poslanci, v državnem zboru ni nikogar, ki bi jim ustrezno obrazložil, naj tega nesmisla ne sprejmejo,« je povedal ormoški župan Alojz Sok. DK, PK, MZ Vir: FM 4 Štajerski TEDNIK Po mestni občini torek • 24. septembra 2Q13 Ptuj • Panorama kmalu brez dreves 30.000 evrov za ruvanje 30.000 dreves Na Panorami, ki s svojim sadovnjakom že dolgo buri duhove (z njo po novem upravlja MO Ptuj, ki jo je vzela v zakup), naj bi že kmalu izruvali vsa drevesa, če bo to le mogoče. Foto: Črtomir Goznik Na Panorami bodo drevesa v celoti izruvali in ne le požagali. Ptuj • Odprtje kongresno-kulturnega središča Vizija arheološkega muzeja jasna Z enoletno zamudo se je končala prva faza obnove dominikanskega samostana, v katerem so uredili kongresno-kulturno središče. Svečano odprtje je bilo 20. septembra, pospremili so ga z glasbeno-gledališko predstavo s 3D-video projekcijo po scenariju in v režiji Petra Srpčiča v koprodukciji z Gangl production pod naslovom Obrazi časa, ki je zanimiv preplet sodobne tehnike z živo kulturo. Stroka se je poenotila po poizkusnem, testnem ruvanju dreves, ki je bilo opravljeno 10. septembra. Ne bodo jih le požagali, da bi ostali panji, v celoti jih bodo izruvali, če bo le mogoče. Povsod tam, kjer bi ruvanje (strmi predeli) lahko povzročilo plazenje, pa jih bodo še pustili. Zlasti bodo morali biti previdni pri čiščenju južnega dela območja proti nekdanji vojašnici. Vse pa je odvisno od geomehanskih raziskave, pravijo odgovorni. Po neuradnih podatkih naj bi na območju Panorame raslo čez 30 tisoč dreves. Za njihovo odstranitev naj bi potrebovali okrog 30 tisoč evrov, so izračunali v občin- Ptujski župan Štefan Čelan je na odprtju pozval k strni-tvi vseh pozitivnih sil tega mesta, da bi dominikanski samostan v čim krajšem možnem času ponovno polno zasijal. Ker je z obnovo dominikanskega samostana Ptuj začasno izgubil prostor za arheologijo oziroma arheolo- skem podjetju Javne službe. Stroške naj bi pokrili z lesnimi sekanci oziroma naj bi dobili toliko denarja, da bi lahko brez dodatnih obremenitev mestnega proračuna izvedli tudi planiranje po izkopu in zatravitev. Če bi panji ostali,bi bila košnja zelo otežena. Po ocenah naj bi ureditev enega hektara takšnega območja stala okrog 10 tisoč evrov. Območje Panorame oziroma zasaditev naj bi obsegala 12 ha površin. Ruvanje naj bi pričeli novembra letos oziroma ko bo končano obiranje jabolk. Ne glede na to, ali bo del sadovnjaka ostal, je za MO Ptuj pomembno to, da je območje Panorame dobila v zakup. Še ški muzej, se bo morala stroka skupaj z mestom še naprej zelo truditi, da bo arheologija v najkrajšem možnem času ponovno dobila reprezentančni prostor. Ob odprtju kongresno-kulturnega središča je bilo slišati, da bo arheologija dobila svoje mesto v nadstropju samostana oz. v sklopu druge faze obnove, kjer pa ne bo mogoče razstaviti velikih kamnitih spomenikov. Pri nastajanju novega arheološkega muzeja na Ptuju se dogaja veliko, je poudaril župan Štefan Čelan in dodal, da je Ptuj arheološko tako bogato okolje, da si zasluži nacionalno pozornost. V ZRC SAZU sicer pravijo, da ni treba ustanavljati novega nacionalnega arheološkega inštituta, so pa pripravljeni razmisliti o tem, da bi ta oddelek dobil domicil na Ptuju, da bi se vsa izjemno bogata arheološka dediščina slovenskega prostora končno nekje začela raziskovati in dostojno predstavljati. Do celovitega arheološkega muzeja v treh fazah in več Kar zadeva ptujsko arheologijo, pa moramo biti odkriti in povedati, da v dominikanskem samostanu ni bilo tako veliko prostora na voljo, kot bi to želeli danes prikazati nekateri, ki govorijo o tem, kako je mesto okrnilo arheološko dejavnost. To ni res. V nekdanjih prostorih uprave KK Ptuj je v tem trenutku za arheologijo na voljo dvakrat več površin, kot jih je bilo v dominikanskem samostanu. Z II. fazo obnove dominikanskega samostana pa bo arheologija dobila še dodatnih 1800 m2 površin na podstrešju, ki s statičnega vidika niso primerne za postavitev večtonskih ek- sponatov. Za te je prostor v kleti nekdanje upravne stavbe KK Ptuj. »Ptujska arheologija ni bogata samo po velikih eksponatih, njeno izjemno bogastvo je v drobnih eksponatih. Tega je toliko, da bi lahko napolnili pet nadstropij dominikanskega samostana,« je še povedal župan, ki je prepričan, da bodo prostori za arheološki muzej v okviru druge faze obnove dominikanskega samostana izredno lepi in primerni. »Nismo pa odstopili od ideje o prenovi nekdanjih objektov KK Ptuj. Na tem območju je predvidena trifazna gradnja. V okviru prve faze je predviden odkop znamenitega zidu okrog dominikanskega samostana, ki bo razstavljen na kraju najdbe. V tej fazi bodo ta prostor pokrili s stekleno konstrukcijo. Veliko večji finančni in delovni zalogaj pa vedno je zelo aktualna ideja, da bi skupaj z ministrstvom za kulturo poskušali zagotoviti nek vir financiranja za temeljite arheološke raziskave tega območja oziroma raziskave na delu, kjer je možno kaj najti in razstaviti na kraju najdbe, za kar si skupaj prizadevata PM Ptuj-Ormož in MO Ptuj. Ob arheološkem parku pa naj bi na območju Panorame zrasel tudi etnološki park s skulpturami kurenta in njemu podobnimi liki z vsega sveta, ob katerih bi raslo drevje in cvetje iz držav, iz katerih prihajajo posamezni liki - to je že nekaj časa znano kot projekt Grič dobrega. MG bosta druga in tretja faza, ki predvidevata rušitev objekta nekdanje uprave in objekta, kjer je bilo nekoč gostišče Novi svet. Arheološki muzej, vkopan v zemljo, streha bo izredno nizka, zelena, pohodna, bo v tej zasnovi prispeval k odpiranju tega prostora, da bo lahko dominikanski samostan zasijal v vsej svoji veličini, zdaj ga ti objekti in vse drugo zakrivajo. Na potezi bo novi direktor ... Načrti so, prav tako želje in hotenja, vprašanja pa je, kaj se bo zgodilo s to neoli-beralno turbokapitalistično varčevalno politiko, ki ne vodi nikamor,« je še povedal ptujski župan, ko smo ga vprašali, kaj se dogaja z načrti za ureditev arheološkega muzeja na Ptuju. V MO Ptuj pa že v tem trenutku ne vidijo nobene ovire, da veliki kamniti eksponati ne bi mogli biti že sedaj razstavljeni v nekdanji vinski kleti nekdanje upravne stavbe. Bolj ali manj naj bi šlo za vprašanje dobre volje, ki jo nameravajo »pogojevati« tudi pri imenovanju novega direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, saj je lokalna skupnost ključna pri izbiri. To je eden od redkih zavodov, pri katerem mestni svet odloča o izbiri (običajno samo daje soglasje). Kot pravi ptujski župan, bo mestni svet zagotovo zahteval od novega prvega moža muzeja zelo jasne programske usmeritve, iz katerih bo nedvoumno izhajalo, kaj je tisto, za kar bo odgovornost s svojo ekipo prevzemal direktor, in kaj je tisto, za kar bodo po njegovem morali prevzemati odgovornost drugi. MG Četudi so mnogi že pozabili na Strategijo razvoja turistične ponudbe na Ptuju iz leta 1992, katere naročnik je bil tedanji IS skupščine občine Ptuj, ki je v tistem času burila tudi zaradi višine plačila (stala je okrog 12 milijonov tedanjih tolarjev), se z odprtjem kongresno-kulturnega središča v dominikanskem samostanu (takrat sicer niso še vedeli, kje ga bodo umestili) na nek način vendarle uresničuje vizija razvoja turizma, sprejeta pred dobrimi 20 leti, v kateri so zapisali, da mora Ptuj v 15 do 20 letih postati tudi kongresno središče oziroma mesto za izletniški, kongresni in stacionarni turizem. Foto: Črtomir Goznik Z otvoritvene slovesnosti ob koncu prve faze obnove dominikanskega samostana Foto: Črtomir Goznik Ptujčani in drugi gostje so si z zanimanjem ogledali obnovljene prostore dominikanskega samostana. torek • 24. septembra 2013 Gospodarstvo Štajerski TEDNIK 5 Čakovec • PP odprla sodoben tehnološki center Naložba za prihodnost, vredna 2,6 milijona evrov »Za naložbo smo se odločili zaradi povečanih potreb po zmogljivejši in sodobnejši infrastrukturi, saj so se z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo (EU) za nas odprli novi trgi,« je na odprtju povedal Predrag Šegovič, direktor Perutnine Ptuj - PIPO Čakovec, in dodal, da je nov tehnološki center pomemben dejavnik v oskrbi potrošnikov z varno, zdravo in kakovostno hrano. Z novo naložbo, vredno 2,6 milijona evrov, so v Perutnini Ptuj - PIPO tehnološko nadgradili celovit sistem kakovosti, varnosti in sledlji-vosti, ki omogoča oskrbo potrošnikov z zdravimi in sodobnemu načinu življenja prijaznimi prehranskimi izdelki. Naložba je sofinancirana s sredstvi Evropske unije. Družba je namreč s projektom uspela na razpisu programa IPARD, kar pomeni, da naložbo podpirajo tudi v okviru pristopnih skladov za razvoj domače industrije. »Potrošniki se danes zavedajo svojega položaja in zahtevajo, da pridelovalci živil upoštevajo prehrambne trende. To so zdravje, čutni užitek, enostavnost priprave ter najvišja kakovost za njihov denar. Vsi trendi postavljajo celotno prehrambno industrijo pred velike izzive, nanje pa zaradi narave in lastnosti pridelave zelo uspešno odgovarjamo ravno na segmentu perutnin- Predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser: »V Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji lahko potrošnikom ponujamo živila, ki so pridelana pri njih doma.« Foto: Črtomir Goznik skega mesa,« je na odprtju povedal Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor matične družbe Perutnina Ptuj (PP). Dodal je, da je poudarjena vertikalna integriranost v vsaki državi pridelovalki zato še toliko pomembnejša. »V Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji zato lahko potrošnikom ponu- Ormož • Kovito 2013 vabi Kot je povedal predsednik ormoške obrtne zbornice Ivan Babič, se sejem pričenja v petek, 27. septembra, ob 9. uri zjutraj. Uvodni dogodek v tridnevno bogato sejemsko dogajanje bo predavanje za slovenske in hrvaške obrtnike na temo čezmejnega opravljanja storitev in dela. Ob 11. uri bo sejem slovesno odprl minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki se bo predhodno srečal tudi z županom občine Ormož Alojzom Sokom. Po 15. uri se prične kulturni program z nastopom godbe na pihala, folklornih skupin ter domačih društev in ansamblov. Sledila bosta okrogla miza o vinogradništvu in kletarstvu, na kateri bo sodeloval tudi minister Židan, ter brezplačno svetovanje o osnovah ličenja in urejanja za vse priložnosti. Kozmetični svetovalni kotiček prireja sekcija frizerk in kozmetičark pri OOZ Ormož; predstavile se bodo v petek in soboto. Petkovo dogajanje se bo končalo ob 19. uri, v soboto bo sejemsko prizorišče vrata ponovno odprlo ob 9. uri. Ta dan bo v znamenju ormoških čebelarjev, pripravili bodo kulturni program s številnimi nastopajočimi, dogajanje pa ponovno končali ob 19. uri. Osrednji gost petkovega zabavnega programa bo Darko Domjan, v soboto bo glavna zvezda popoldneva Krunoslav Kico Slabinac. V nedeljo bo sejem odprt med 9. in 17. uro. Letošnji Kovito bo na lokaciji pri domu društev v Ormožu (na Ljutomerski cesti 30), kjer bodo za to priložnost postavili dva šotora - sejemskega, v katerem se bodo predstavljali razstavljavci, in prireditvenega, kjer bodo organizirali zabavni in kulturni program. Perutnina Ptuj na Hrvaškem zavzema pozicijo drugega največjega pridelovalca perutninskega mesa in živil iz perutninskega mesa. jamo živila, ki so pridelana pri njih doma. Na Hrvaškem smo vzpostavili prvi integrirani proces pridelave od njive do vilice izven Slovenije. Od vseh 22 trgov, kjer je prisotna Skupina Perutnina Ptuj, največji delež po realizaciji zajemajo trgi regije jugovzhodne Evrope (62 %). Sledijo slovenski trg (23 %), trgi EU (13 %) in tretji trgi Sejem bo odprl minister Židan Ormož bo konec tedna v znamenju sejma kmetijstva, obrti, vina in turizma Kovito 2013. Organizator tridnevnega dogodka je Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ormož. z dvema odstotkoma,« je povedal Glaser, ki je na otvoritveni slovesnosti dodal, da je družba PP v lanskem letu še dodatno potrdila srednjeročni poslovni cilj - postati prvi pridelovalec živil iz perutninskega mesa v širši regiji. »Realizirali smo najvišjo prodajo v zgodovini podjetja, in sicer 261,8 milijona evrov. Rast EBITDA marže kaže na stabilnost in robustnost Skupine, še zlasti, če povzamemo dejstvo, da je EBITDA marža porasla na 9,5 odstotka, kar nas uvršča v sam vrh svetov- nih proizvajalcev mesa,« je še razložil prvi mož ptujskih pe-rutninarjev Roman Glaser. Z vstopom Hrvaške v EU sproščen pretok blaga Na naše novinarsko vprašanje, kaj za poslovanje Skupine PP pomeni vstop Hrvaške v EU, pa je Glaser odgovoril: »Najpomembnejša pridobitev, ki jo je Skupini prinesla integracija Hr- vaške v EU, je prost pretok blaga, ki bo omogočal lažjo izmenjavo surovin in optimizacijo poslovanja. Tako bomo povezano podjetje recipročno z matično družbo lahko lažje oskrbovali s potrebnimi surovinami, ki vključujejo matične jate, va-lilna jajca, dan stare piščance in sekundarne surovine. Formalni vstop Hrvaške v EU absolutno pozdravljamo, saj lahko s tega naslova pričakujemo bistvene prednosti na gospodarskem, političnem in turističnem področju, pa tudi na osebnih odnosih, ki jih imamo Slovenci s Hrvati. Od vstopa v EU ima največ koristi ravno Perutnina Ptuj - PIPO. Za manjši delež živil, ki jih pripravljamo za izvoz na hrvaški trg, je z vstopom Hrvaške v EU odpadlo tudi do 40 odstotkov carinskih zaščit. V Perutnini Ptuj trdno zaupamo v pozitiven razvoj meddržavnih odnosov, kar potrjujemo tudi s tekočimi naložbami v vsa naša podjetja v regiji, kjer smo samo v zadnjem srednjeročnem obdobju investirali skoraj sto milijonov evrov.« Mojca Zemljane Sejem bodo spremljali kulinarična razstava, degustacije vinarjev in raznolika gostinska ponudba sekcije gostincev OOZ Ormož. Sejem so med drugimi finančno podprle občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. To pa pomeni, da se lahko vsi obrtniki in društva z območja omenjenih občin na sejmu predstavijo brezplačno. Kot je še pojasnil Babič, je zanimanje obrtnikov za predstavitev na sejmu veliko. Največ jih bo iz območij Spodnjega Podravja in Prleki-je, nekaj pa tudi iz Pomurja in sosednje Hrvaške. Mojca Zemljarič Prlekija • 10-letna koncesijska pogodba Koncesionar ponudil nižjo ceno, kot je veljala doslej S podpisom koncesijske pogodbe bo Komunalno-stanovanjsko podjetje (KSP) Ljutomer nadaljevalo z izvajanjem obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja - zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov na območju občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje. Predsednik OOZ Ormož Ivan Babič Pred dvema letoma so omenjene občine sprejele odlok, ki določa, da se bo izbiral koncesionar za obdobje desetih let. Na objavljen javni razpis sta prispeli dve ponudbi, Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer in podjetja Saubermacher iz Murske Sobote. Pri odpiranju in analizi vlog se je izkazalo, da je ugodnejšo ponudbo posredovala domače podjetje. KSP Ljutomer je ponudil ceno za izvajanje tovrstnih opravil v višini 539.394,40 evra na leto za vse tri občine, kar je nekoliko manj od sedaj zaračunane cene. Župani občin so bili enotnega mnenja, da je ljutomersko podjetje že doslej izvajalo omenjeni gospodarski javni službi na visoki ravni, kar pričakujejo tudi v prihodnje. Ob podpisu pogodbe je direktor KSP Ljutomer Damjan Klemen dejal, da se odpadki po novem obračunavajo po kilogramih in ne več po posodi, količina pa se pozneje prenese na volumen posode. Njihova ponudba, glede na zbranih 4000 ton mešanih odpadkov letno, znaša 14,47 evra po kilogramu, na območju vseh treh občin pa imajo 5500 uporabnikov. KSP bo še letos kupilo novo vozilo, ki naj bi manj obremenjevalo ceste in tudi okolje. Dosedanje vozilo je namreč prevažalo okoli sedem ton odpadkov, v prihodnje pa le 4,5 tone. NŠ Desetletno koncesijo za odvoz in ravnanje z odpadki je dobilo podjetje KSP Ljutomer. Foto: NS Foto: MZ 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 24. septembra 2013 Gerečja vas • Deset let Bučijade Slovo bučnega projekta V petek, 20. septembra, so članice Društva žena in deklet Gerečja vas pripravile že 10. tradicionalno Bučijado, ki so jo povezale z razstavo najrazličnejših vrst buč in bogato kulinariko. Z jubilejno prireditvijo so se tudi poslovile od bučnega projekta, ki je v tem obdobju našel posnemovalce v številnih drugih okoljih. Nove izzive bodo poiskale na drugih področjih. S tem in povezanimi projekti so se v desetih letih predstavile na številnih razstavah in drugih prireditvah. rutu. čiiumii auzniK v . . . . Magda Intihar, predsednica Društva žena in deklet Gerečja vas: Razstavo buc je spremljala bogata kulinarika ... „Po desetih letih Bučijade je čas za nove izzive. Veseli smo, da so nas s prireditvami o bučah posnemali tudi drugje." Letošnjo poslovilno prireditev so povezale tudi z delavnico oziroma naravoslovnim dnevom v OŠ Hajdina, saj želijo svoje znanje, spoznanja in izkušnje iz bučnega projekta v največji možni meri prenesti na mlajši rod. Skupaj s šolo so postavile tudi letošnjo, 10. razstavo buč in izvedle kulturni program, ki so ga obogatili tudi nastopi najmlajših iz vrtca Najdihojca ter mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas. Prvo razstavo buč so pripravile leta 2002 na pobudo prve predsednice društva Anice Dreven-šek. Kot je povedala zdajšnja predsednica društva Magda Intihar, ki je tudi postavila in aranžirala vseh deset razstav, so v tem času pridelale Na ptujski tržnici sta v soboto poleg omenjenega dogodka, potekala še Tržnica ustvarjalnosti in unikatov ter Sejem prostega časa. Sicer pa je projekt, ki je tokrat potekal prvič, ideja entuziastke in vrtičkarice Darje Fišer, ki je želela s svojimi znanci izmenjati sadike, zelenjavo, semena, recepte in nasvete za vrt. Kasneje se je ideja razširila med ljudi in tako so vrtičkarji začeli organizirati lokalne Zelemenjave, ki pa so prerasle v vseslovenski projekt. Na ta dan je namreč potekala v več slovenskih mestih, med drugim tudi v Ljubljani, Mariboru, Kamniku, Murski Soboti, Velenju, Novem mestu in še po nekaterih manjših kra- kar 30 ton buč, podrobno spoznale številne sorte in njihovo uporabnost ter se izpolnjevale v bučni kulinariki, za vso kulinariko in ozimnico jih. »Prav zato smo se tudi prostovoljci na Ptuju odločili, da se pridružimo temu projektu. Ker je tudi vsak vrtiček plod ustvarjalnosti in vsak pridelek ali izdelek z domačega vrta unikat, smo se odločili, da bo Zelemenjava potekala v sklopu že obstoječe Tržnice ustvarjalnosti in unikatov,« je dejala Sara Korošec. Cilj Zelemenja-ve je izmenjava vrtnih presežkov, spodbujanje solidarnosti med sokrajani in zmanjševanje količine pridelkov z vrta, ki končajo na kompostniku. Na Zelemenjavi so obiskovalci lahko izmenjali odvečna semena, sadike, plodove, domače marmelade, vloženo zelenjavo, domače čaje, zelišča, vrtnarske so jih uporabile skoraj pol tone. Projekt je v statističnem pogledu živel kar 4000 dni. Najprej so buče sadile na domačih vrtovih, potem knjige, recepte, gobe, orehe, kostanj in podobno. Vse sodelujoče pa so obdarili s paketki različnih semen. »Zelemenjava je za vse, ki bi radi izmenjavali pridelke, recepte, nasvete, radi kaj podarili, načrtujejo vrt, potrebujejo nasvet, se samo radi malo podružili in so radovedni.« Za udeležbo ni bila potrebna nobena prijava ali vstopnina, dovolj je bila le dobra volja in kakšen pridelek z domačega vrta. Kot je še dejala Sara Korošec, so bili pogoji menjave pridelkov in izdelkov preprosti, denar kot materialno sredstvo pa tokrat ni bil potreben, saj je izmenjava potekala brezplačno. Patricija Kovačec pa na skupni njivi. Vsem, ki so jim v tem obdobju pomagali pri realizaciji vsakoletne Bučijade, od priprave njive naprej, so se v petek zahvalile s priložnostmi darili. Teh pa je zelo veliko, od gereških društev, posameznikov, OŠ Hajdina do same občine. Zelo ponosne pa so tudi na svoj darilni bučni program, ki je bil v letu 2012 tudi občinsko protokolarno darilo. S svojim Tekmovanja v kegljanju s kroglo na vrvici se je udeležilo 22 ekip (12 moških in deset ženskih) iz celotne Slovenije z nekaj manj kot 200 tekmovalci. Tekmovalo se je ekipno in posamično. Vodja tekmovanja je bil Mirko Majč, referent za šport pri DU Ormož. Znotraj Zveze društev upokojencev je v Sloveniji formiranih 12 regij. V okviru regij so potekala regijska tekmovanja, prvaki regij pa so se nato uvrstili na športne igre državnega ranga; poleg ekip posameznih regijskih projektom so poskrbele za to, da je buča postala ponovno zanimiva tudi v domači kulinariki, predstavile so njene zdravilne in siceršnje uporabne učinke, hkrati pa poskrbele za promocijo kraja in občine Hajdina v ožjem in širšem okolju. Ob letošnji jubilejni prireditvi so izdale tudi priložnostno znamko. Hajdinski župan Stanislav Glažar, ki je tudi ob tej pri- prvakov so se tekmovanja udeležili še domačini ter lanskoletni državni prvaki. »Vzdušje na tekmovanju je bilo enkratno, sproščeno in veselo. Pričakovanja prisotnih smo izpolnili, z organizacijo smo zelo zadovoljni,« je po končanem tekmovanju povedal Majč. Med ekipami v moški konkurenci je zmagala ekipa DU Zgornja Polskava, druga je bila ekipa DU Duplek in tretja ekipa DU Ponikva pri Žalcu. Med ženskimi ekipami so zmagale članice DU Limbuš-Pekre, dru- ložnosti spomnil na izjemno bogato društveno dejavnost v občini Hajdina nasploh, se je Grečankam zahvalil za njihov odmeven projekt, ki je pustil globoke korenine in dal toliko materiala, da bi o njem lahko nastala tudi knjiga. Pričakuje, da bodo v novo obdobje vstopile s prav tako odmevnim projektom. Gla-žar je prepričan, da marsikaterega takega projekta, kot je gereška Bučijada, ne bi bilo, če ne bi imeli tako majhnih občin s tako pridnimi in aktivnimi ženskami in moškimi. Če ne bi bilo majhnih občin, ki so nekaterim danes trn v peti, ne bi bilo takšne infrastrukture, kot je danes, ne bi bilo kakovostnih pogojev za delovanje in tudi ne bi bilo takšnih projektov, kot so gere-ška Bučijada in drugi podobni projekti. Občina Hajdina bo tudi v bodoče podpirala takšne in podobne projekte. MG ga je bila ekipa DU Marjeta na Dravskem polju, tretje mesto so zasedle domačinke iz DU Ormož. Med posamezniki v moški konkurenci je zmagal Drago Petrinec iz DU Duplek, drugi in tretji sta bila Marjan Kesan in Ivan Šutner, oba člana DU Spodnja Polskava. V ženski konkurenci je zmago slavila Marija Kladnik (DU Limbuš-Pekre), druga in tretja sta bili Nada Ornik in Jožica Sitar, obe iz DU Marjeta na Dravskem polju. Imenovani so prejeli pokale in medalje. Mojca Zemljarič Ptuj • Zelemenjava Brezplačna izmenjava pridelkov, nasvetov in znanja V soboto je v dopoldanskih urah na ptujski tržnici potekal vseslovenski projekt Zelemenjava, ki je sočasno potekal tudi v drugih krajih po Sloveniji. Na dogodku so si obiskovalci lahko brezplačno izmenjali pridelke, recepte in nasvete. Ormož • Državne športne igre Keglji so padali kot za stavo Društvo upokojencev Ormož, ki ga vodi predsednik Andrej Pučko, je v tem mesecu priredilo druge državne športne igre upokojencev v kegljanju s kroglo na vrvici. Uraden začetek iger so zaznamovali s kulturnim programom, ki so ga pripravili člani folklorne skupine VDC Ormož. S prvim metom krogle je igre uradno odprl ormoški župan Alojz Sok. Stojnica s svežim sadjem, zelenjavo, zelišči in semeni je vabila k menjavi. Foto: Črtomir Goznik Foto: MZ Člani slovenskih društev upokojencev so se v Ormožu pomerili v kegljanju s kroglo na vrvici. torek • 24. septembra 2013 Šolstvo ŠtajerskiTEBKlK 7 Ptuj • Dijakov bistveno manj; kaj pa učiteljev? Kakšne plače imajo profesorji? Po predvidevanjih in napovedih se je v zadnjih letih število dijakov po večini slovenskih šol precej zmanjšalo. Tudi na Ptuju beležijo upad tako na Šolskem centru kot na Gimnaziji. Sočasno s tem pa smo preverjali tudi, koliko zaposlenih je bilo pred 12 leti na teh zavodih, koliko jih je danes, kakšne so plače profesorjev ter koliko znaša mesečna bruto masa plač. Število dijakov: Slovenija ŠC Ptuj Gimnazija Ptuj šolsko leto 2000/2001 - 104.840 2441 828 šolsko leto 2013/2014 - 77.283 1464 -977 650 -178 *** v šolskem letu 2000/2001 je tudi ptujska Gimnazija delovala pod okriljem ŠC Ptuj *** Na Šolskem centru Ptuj je bilo v šolskem letu 2000/2001 približno 330 zaposlenih. Danes je zaposlenih 141 profesorjev na Šolskem centru ter 59 na Gimnaziji Ptuj. S prvim septembrom se je za dijake pričelo novo šolsko leto. V tem je vpisanih 77.283 srednješolcev. Upad generacije se močno pozna predvsem v zadnjih letih. V začetku šolskega leta 2000/2001 je na primer srednje šole obiskovalo kar 104.840 dijakov, kar je za 27.557 več kot septembra 2013. V 12 letih je tako upad na državni ravni kar 25-odstoten. Z manjšim vpisom se srečujejo tudi na ptujskih sre- dnjih šolah. V tem šolskem letu je imela še vedno največ novincev Gimnazija Ptuj, in sicer 130, sledi ji Strojna šola s 111 dijaki prvih letnikov, le enega manj imajo na Elektro šoli, 72 jih je vpisanih na ptujski Ekonomski šoli in 71 v sedem različnih programov Biotehniške šole Ptuj. A tudi skupno število dijakov v vseh letnikih ptujskih šol v primerjavi z nekaj leti nazaj kaže precejšen upad. 1. septembra letos je na petih srednjih šolah na Ptuju skupaj vpisanih 2114 srednješolcev, od tega 1464 na Šolskem centru Ptuj (94 manj kot lani) v sklopu katerega deluje pet srednjih šol. Od tega je 430 dijakov vpisanih na Elektro in računalniško šolo, 419 na Ekonomsko, 390 na Strojno in 225 na Biotehniško šolo. Tem je treba prišteti še skupno 650 srednješolcev, ki obiskujejo Gimnazijo Ptuj. Gimnazija Ptuj ima trenutno 59 zaposlenih profesorjev, 55 za polni in štiri za polovični delovni čas. Mesečna bruto masa za plače za vse zaposlene znaša 130.603,31 evra, od tega gre za plače profesorjev 123.142,54. Za pot na delo pa mesečno izplačajo 3.321 evrov. Kot pojasnjuje ravnateljica Gimnazije Ptuj, odpuščanj v zadnjem šolskem letu ni bilo in jih tudi v tekočem letu ne predvidevajo. Upad pa se pozna tudi pri njih, saj so v šolskem letu 2000/2001 imeli 178 dijakov več kot danes. Šolski center Ptuj, ki ga vodi direktor Branko Kumer, pa ima trenutno 141 zaposlenih, ki neposredno izvajajo učni proces (učitelji, predavatelji, inštruktorji), od tega jih ima devet nepolno delovno obvezo. Povprečni plač-ni razred zaposlenih na VII. stopnji je 39,9, na VI. stopnji 35,1 in na V. stopnji 25. V maju 2013 je povprečna bruto masa sredstev za plače za vse zaposlene v Šolskem centru Ptuj znašala 459.012,77 evra, od tega je šlo za plače delavcev, ki neposredno izvajajo pedagoški proces 349.843,69 evra. V teh zneskih so upoštevani vsi prispevki delodajalca, tudi prehrana in prevoz. Za pot na delo pa so v enem mesecu izplačali 11.256,59 evra. Manj dijakov, manj učiteljev? O zmanjševanju števila zaposlenih in morebitnih odpuščanjih v prihodnosti pa Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj, pravi: »Pri zmanjševanju števila zaposlenih smo upoštevali možnost naravnega odliva (upokojitve), nekaterim smo zagotovili dela v drugih zavodih (Ptuj, Ormož, Maribor), smo pa imeli tudi primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi zmanjšanja obsega dela. V prihodnje bo (tudi zaradi informacij vlade) verjetno ta negativen trend še prisoten." Ob tem Kumer poudarja, da se z zmanjševanjem števila zaposlenih srečujejo že nekaj let, kar je nujna posledica upada števila vpisanih dijakov. Je pa umestitev Višje strokovne šole Ptuj prispevala pomemben delež k ohranjanju delovnih mest, saj so po Kumrovih besedah mnogim zaposlenim omogočili pridobitev naziva predavatelj in jim tako pomagali ohraniti zaposlitev. Dženana Kmetec Mesečna bruto masa za plače za vse zaposlene: Gimnazija Ptuj: 130.603,31 evra, od tega za plače profesorjev 123.142,54 evra. Za pot na delo pa so v enem mesecu izplačali 3.321 evrov. Šolski center Ptuj (maj 2013): 459.012,77 evra, od tega za plače delavcev, ki neposredno izvajajo pedagoški proces, 349.843,69 evra. V teh zneskih je strošek prevoza na delo vštet in znaša 11.256,59 evra. Povprečni plačni razred zaposlenih profesorjev na Šolskem centru Ptuj na VII. stopnji je 39,9, kar znaša nekaj manj kot 2.000 evrov bruto, za profesorje na VI. stopnji je to 35,1, kar je nekaj več kot 1.650 evrov bruto in na V. stopnji 25. plačni razred oziroma 1120,60 evra bruto. Ormož • Novo šolsko leto v Gimnaziji Ormož Zaradi zmanjšanja vpisa v nepredvidljivem položaju Gimnazijo Ormož v tem šolskem letu obiskuje 97 dijakov, ki so vpisani v pet oddelkov. Na šoli poučuje 19 profesorjev, osem jih ima polno obvezo, drugi imajo obveze razdeljene med več izobraževalnih institucij. »Že nekaj let se v kadrovskem smislu aktivno povezujemo ter sklepamo kadrovske sporazume. Sodelujemo z Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazijo Ptuj, Srednjo ekonomsko šolo Ptuj, z Osnovno šolo Ormož ter Osnovno šolo Sveti Tomaž,« pojasnjuje ravnateljica Blanka Erhartič. Na Gimnaziji Ormož se zadnjih nekaj let srečujejo s pomanjkanjem vpisa, kar pomeni, da se posledično zavod sooča tudi z zniževanjem sofinanciranja dejavnosti Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Leta 2009 so z ministrstva prejeli 824.442 evrov. Vsako nadaljnje leto je bilo sofinanciranje nižje. Lanskoletno sofinanciranje je bilo v primerjavi z letom 2009 nižje kar za četrt milijona evrov. Znašalo je 569.794 evrov. Soustanoviteljice Gimnazije Ormož so tudi občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. Soustanoviteljice zavod letno sofinancirajo v višini okrog 40.000 evrov. V letu 2011 so na Gimnaziji Ormož skupno gospodarili z 823.000 evri, lansko leto pa s 100.000 evri manj. Stroški dela (za celoten kolektiv) so po podatkih poslovnega poročila znašali 533.126 evrov, stroški storitev 82.545, drugi stroški 46.669 in amortizacija 4.364 evrov. Gimnazija Ormož je začela delovati v šolskem letu 1998/99. Takrat se je v prvi letnik vpisalo 65 dijakov. »Nekaj let je bil vpis visok, v vsakem letniku smo imeli po dva oddelka. Z večjim upadom vpisa smo se prvič srečali v šolskem letu 2009/10, ko se je v prvi letnik vpisalo 42 dijakov. Največji padec smo zabeležili v šolskem letu 2010/11, ko je število vpisanih dijakov v prvi letnik upadlo na 20. Leto kasneje smo uspeli vpisati dva oddelka, lani in letos smo v prvi letnik vpisali po en oddelek. V prvem letniku je bilo lani 28 dijakov, letos jih je 24. Manjši vpis nam je posledično prinesel težave v ekonomskem poslovanju, ki so se najbolj izrazile v letošnjem letu 2013, ko smo po navodilih ministrstva prešli na financiranje 'po glavi dijaka'. Na eni VPIS 2007/08 2008/09 2009/10 2010/11 2011/12 2012/13 2013/14 Število oddelkov 8 7 7 6 6 6 5 Število dijakov 239 196 180 135 117 115 97 Število vpisanih dijakov in število oddelkov od jeseni 2007 do danes Vir: Poslovno poročilo Gimnazije Ormož 2012 in vodstvo šole strani so učni uspeh in matu-ritetni rezultati dijakov vse višji in boljši, na drugi strani pa se soočamo s pomanjkanjem finančnih sredstev,« je povedala ravnateljica Blanka Erhartič. Glede na vedno manjši vpis si vodstvo šole že od leta 2008 intenzivno prizadeva za pridobitev dodatnega strokovnega programa. »Do sedaj kljub obsežnemu elaboratu za program Zdravstvena nega, za katerega smo se brezuspešno intenzivno borili štiri leta, dodatnega programa s šolskim letom 2013/2014 še nimamo. Morda bomo problematiko uspeli razrešiti v okviru mreženja s srednjimi šolami. Situacijo skupaj z ministrstvom še proučujemo v smislu najugodnejše rešitve, saj se srednja šola v kraju mora ohraniti. Slovenija potrebuje tudi majhne šole na obrobju, da bo zagotovljen enakome- ren razvoj in da bodo mladi iz manj razvitega okolja imeli možnost za pridobitev izobrazbe. Poudariti moramo, da nam glede na soustano-viteljstvo občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti To- maž zagotavljajo tako moralno kot finančno podporo. Za dijake našega okolja pa je neprecenljiva prav bližina šole njihovemu domu,« je navedla ravnateljica Erhartičeva. Mojca Zemljane 2009 2010 2011 2012 Prihodki 961.659 904.233 823.198 723.076 Odhodki 961.607 904.147 823.186 723.066 Prihodki in odhodki so se v zadnjih letih začeli zmanjševati. Vir: Poslovno poročilo Gimnazije Ormož 2012 Vabimo k vpisu v srednješolske programe: Pridobite poklic, spremenite ali nadgradite ga v letu ali dveh: PREDŠOLSKA VZGOJA (PT in SSI) s^^^u O EKONOMSKI TEHNIK (PTI in PT) O GASTRONOMIJA (PTI) L- O GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE (SPI) (kuhar, natakar) O TRGOVEC (SPI) [ Informativni dan bo 26. 9.2013 na sedežu LU Ormož med 8. in 17. uro. ) Tečaj gemsčine za dejj^v tujini -pričetekj30. se^fnbra! |¡j Če, i Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 www.lu-ormoz.sl univerza.ormoz@amis.net LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ 8 Štajerski TEDNIK Politika torek • 24. septembra 2013 Ormož • Podžupan in državni svetnik o svojem delu Državni svet v javnosti neprepoznaven Ormoški podžupan in državni svetnik Branko Šumenjak (SDS) je nedavno na novinarski konferenci predstavil svoje delo v domači občini in v zgornjem domu slovenskega parlamenta oziroma v Državnem svetu (DS). Foto: MZ Branko Šumenjak opozarja, da bi si DS kot institucija zaslužil večjo prepoznavnost. Po njegovem mnenju bi moralo biti več povezovanja med člani DS in župani slovenskih občin. Branko Šumenjak je v DS predstavnik skupine lokalnih interesov. Zastopa 8. volilno enoto, ki obsega občine Benedikt, Cerkvenjak, Gornja Radgona, Križevci, Lenart, Ljutomer, Ormož, Radenci, Razkrižje, Sveta Ana, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej, Apače, Središče ob Dravi, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Kot je povedal, je DS v slovenski javnosti premalo prepoznaven, zato so že uvedli nekaj korakov reorganizacije. Na novo so organizirali kabinet predsednika, vzpostavili so službo za odnose z javnostmi, za boljšo prepoznavnost bodo postavili tudi novo spletno stran. »S parlamentarnim programom na RTV Slo pa tečejo pogovori, da bi se naše seje prenašale v živo,« je povedal Šumenjak in nadaljeval s pojasnili, da v Sloveniji že sam status zgornjega doma parlamenta ni takšen, kot bi si ga parlamentarci želeli, oziroma ni takšen, kot so statusi drugih parlamentarnih domov po svetu. »Težimo k temu, da bi imela naša institucija večja pooblastila in s tem več možnosti odločanja. Zavzemamo se za uveljavljanje DS na terenu in v javnosti.« Stanislav Podgorelec je uvodoma povedal, da je njihov glas v medijih premalo slišan. V nadaljevanju se je dotaknil predloga javnega zavoda Lekarne Ormož, ki želi dobičke iz poslovanja usmeriti v povečanje prostorov in nabavo opreme. Vlogo za ureditev prostorov so iz lekarn posredovali na naslove vseh treh občin ustanoviteljic (Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž). Iz Sv. Tomaža in Središča so prejeli odgovor, da se s predlogom ne strinjajo in da kot ustanovitelji zahtevajo, naj se ustvarjeni dobiček razdeli in po delitvenem ključu nakaže na račune občin. Občina Ormož naj bi se dobičku v dobrobit investicije odrekla, njihov del bo za izvedbo predvidene obnove zadostoval. Podgorelec je s tem primerom želel opozoriti na nedorečenost upravljanja skupnih institucij znotraj treh občin na ormoškem območju ter razdelitve morebitnih obveznosti ali dobičkov. Boštjan Štefančič je na novinarski konferenci pojasnil, na kakšen način so do njih »potovali« dokumenti, ki so jih od občine Ormož zahtevali kot informacije javnega Branko Šumenjak je nezadovoljen tudi z delom na lokalnem nivoju oziroma na območju volilne enote, ki jo kot predstavnik skupine lokalnih interesov zastopa v DS. »Med mano kot državnim svetnikom in med lokalnimi skupnostmi je premalo povezovanja. Z župani in predstavniki občin sem večkrat poskušal navezati kontakt, vendar pri tem nisem bil uspešen. Izjema sta občini Ormož in Središče ob Dravi.« Dodajmo, da je Šumenjak v Ormožu podžupan, kar načelom že avtomatsko pomeni dobro sodelovanje z županom, sredi-ški župan Jurij Borko pa je Šu-menjakov strankarski kolega. »Sodelovanje z župani želim vzpostaviti, zato jih bom v bližnji prihodnosti vse obiskal.« V svojem razmišljanju je Šu-menjak med drugim izpostavil pričakovanje, da bo vlada našla Svetniški klub Zares - značaja. Dokumente so po njegovih besedah prejeli šele po intervenciji informacijske pooblaščenke. Težave pa so bile tudi zaradi dostave pošiljke, saj je bila pošta naslovljena na Ptujsko cesto 3, kjer ima svetniški klub sicer pravico do souporabe pisarne, nimajo pa ne poštnega nabiralnika in ne napisne table na pročelju. Sicer pa je v preteklosti zahtevane informacije javnega značaja prejemal prvopodpisani na domači naslov. Šele po posredovanju informacijske po-oblaščenke jim je bilo gradivo posredovano na pravi naslov. »Gradivo smo skrbno pregledali in med drugim ugotovili, da so nam bile posredovane tri fotokopije neustreznih dokumentov. Vseh zahtevanih dokumentov nismo prejeli, smo pa prejeli obsežno gra- pot, ki bo državni proračun polnila na drugačen način, kot to počne trenutno - z izžema-njem prebivalstva. »Ta vlada je prinesla same težave in nove dajatve. To so med drugim višje sodne takse, povišanje cen cestnin ... Pripravlja se poviša- divo, ki ga sploh nismo zahtevali. Nekatere listine so bile kopirane samo enostransko, čeprav so v originalu natisnjene obojestransko. Branje prejetih dokumentov je žalostna in grozljiva zgodba, ki potrjuje sume o nezakonitem poslovanju in korupciji. Dokumenti govorijo o nevzdržnem stanju v občinskih strukturah in o obsegu korupcije. O tem priča dejstvo, da pristojni državni organ na tehničnem pregledu spregleda, da manjka pol kilometra pločnika z javno razsvetljavo. Drugi primer nezakonitega dela je ta, da se izvajalec v pogodbi zaveže, da bo dela opravil sam, brez podizvajalcev. Na terenu pa potem dela izvajajo podizvajalci, ki ob objektih celo postavljajo svoje napisne table. Zaradi navedenega bo branje dokumentov vsekakor zanimivo za pristojne organe tako v Ljubljani kot v Bruslju,« je povedal Štefančič. Vili Trofenik se je v svojem razmišljanju dotaknil Odloka nje davka od dobička pravnih oseb. To bo davek, ki bo dušil razvoj. Predvideva se sprememba dohodninske lestvice, dohodnina se ne bo več avtomatsko usklajevala z inflacijo, vse to za državljane prav tako pomeni višje dajatve. V igri so o namenski porabi sredstev za infrastrukturo na območju katastrskih občin Hardek in Ormož. Po njegovih besedah je odlok, s katerim želi občina namensko zbrana sredstva preusmeriti v druge namene, v nasprotju s 155. členom Ustave RS, ki se glasi: »Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.« Trofenik je poudaril, da župan Sok trmasto vztraja pri omenjenem Odloku z namenom, da si pridobi formalno podlago za legalizacijo nenamenskega trošenja namenskih sredstev. »Pri tem si župan kot varuh zakonitosti drzne v javnosti izjavljati, da se sicer zaveda spornosti odloka in celo govori, da kjer ni sodnika, ni tožnika,« je opozoril Trofenik, ki velja za enega največjih političnih nasprotnikov aktualnega ormoškega še vedno krizni davek, poseganje v pokojnine in socialne transferje. Višje obremenitve bo prinesel tudi davek na nepremičnine, pri čemer se poraja tudi vprašanje o verodostojnosti ocenjene vrednosti nepremičnin.« Na tiskovni konferenci, kjer je Šumenjak predstavljal svoje poglede in stališča o državni in lokalni politiki, je okrcal tudi delo opozicije v ormoškem občinskem svetu. »Obstaja mala skupinica razbi-jaških politikov, ki nasprotuje vsemu, kar se na občinskem župana Alojza Soka. Hkrati je Trofenik dejal, da bi si župan s temi sredstvi, ki bi jim preko občinskega odloka spremenil namenskost, lahko zagotovil denar za popularno asfaltira- svetu sprejema. Iz političnega stališča pa je to najboljša reklama za sedanjega župana, da bo na naslednjih volitvah ponovno izvoljen. Znano mi je, da se stranke na volitve že pripravljajo. Načeloma naj bi do konca leta v strankah pripravili predloge za kandidature. Prihodnje leto bo zagotovo politično zelo pestro, več bo tudi političnih podtikanj in nasprotij. Dejstvo pa je, da bi se v času, ki smo mu priča, morali povezovati, ne pa da nas nasprotja ločujejo.« Mojca Zemljane nje občinskih cest. Drugo leto so namreč lokalne volitve ... Občani in pravne osebe so sredstva za pridobitev novega prostora za odlaganje nenevarnih odpadkov namensko plačevali devet let. Kot je moč razbrati iz Trofenikove pripovedi, pa se Občina Ormož s tem Odlokom in prerazporeditvijo sredstev tudi dokončno odreka ureditvi regijskega centra za ravnanje z odpadki na Hardeku, za katerega bi lahko pridobila evropska investicijska sredstva. Mojca Zemljarič Člani Svetniškega kluba Zares - Lista za Ormož so izjavo ormoškega podžupana in državnega svetnika Branka Šu-menjaka, da naj bi v občinskem svetu delovali razbijaško, odločno zanikali. Ormož • Opozicija kritična do dela lokalne skupnosti Ali župan zares predlaga nezakonit odlok? Trije opozicijski svetniki v svetu občine Ormož - Stanislav Podgorelec, Vili Trofenik in Boštjan Štefančič - so v minulem tednu na novinarski konferenci opozorili na »vse tisto, za kar misijo, da ni prav, kar se dogaja v občini Ormož«. Imenovani svetniki skupaj s četrto svetnico Nives Petek sestavljajo svetniški klub Zares - Lista za Ormož. Lista za Ormož: Boštjan Štefančič, Vili Trofenik in Stanislav Podgorelec Podpora vladi Alenke Bratušek padla Delo vlade kot uspešno ocenjuje četrtina sodelujočih v raziskavi Vox Populi, ki jo je opravila agencija Ninamedia. Kot neuspešno pa njeno delo ocenjujeta več kot dve tretjini anketiranih. Gre za najnižjo podporo vladi doslej. Nekoliko slabša kot avgusta je tudi ocena dela DZ. Kot uspešno je delo vlade ocenilo 25,3 odstotka, kot neuspešno pa 68,5 odstotka vprašanih. Neopredeljenih je bilo 6,2 odstotka. Nekoliko slabša kot avgusta je tudi ocena dela DZ. Prejšnji mesec si je parlament prislužil povprečno oceno 2,46, tokrat pa 2,26. Sicer pa po podatkih raziskave tudi v avgustu med strankami vodi SD, druga pa je SDS. Obema je podpora nekoliko padla, prav tako kot PS na tretjem mestu. V primerjavi s predhodnim merjenjem pa je podpora narasla DeSUS. SD na prvem mestu bi volilo 14,9 odstotka vprašanih, v avgustu pa 15,3 odstotka. Za SDS bi glasovalo 11,3 odstotka anketirancev, medtem ko bi jo v avgustu izbralo 12,3 odstotka. PS, ki je pristala na tretjem mestu s sedemodstotno podporo (avgusta 8-odstotkov), se je približal DeSUS. Če je namreč DeSUS imel prejšnji mesec 3,8-odstotno podporo, bi danes zanj glasovalo 6,5 odstotka vprašanih. Pri dobrih dveh odstotkih sta se ustavili SLS in NSi, DL pa je po rahlem skoku navzgor prejšnji mesec spet pristala na zadnjem mestu, tokrat z 1,2 odstotkoma podpore. Med politiki je najbolj priljubljen predsednik države Borut Pahor, drugi je ponovno evropski komisar Janez Potočnik, obrambni minister Karl Erjavec pa je zasedel tretje mesto. Na predzadnjem mestu lestvice je pristal ljubljanski župan Zoran Jankovic, na zadnjem pa predsednik SDS Janez Janša. Raziskavo javnega mnenja je Ninamedia opravila med 17. in 19. septembrom, in sicer na vzorcu 700 anketiranih. (sta) Foto: MZ torek • 24. septembra 2013 Spodnje Podravje Štajerski TEDNIK 9 Destrnik • Še ena nesklepčna seja Bodo politični prepiri vzrok za stečaj podjetja? Stavba na Destrniku še zmeraj sameva ... Tudi tokratna seja občine Destrnik, ki je bila napovedana za minuli četrtek, je bila zaradi nesklepčnosti prestavljena za nedoločen čas. Svetniki SLS, ki imajo s sedmimi glasovi absolutno večino v občinskem svetu, se sej namreč tako dolgo ne nameravajo udeleževati, dokler župan ne podpiše pogodbe o odkupu občinskih prostorov v poslovnem objektu. Investitor, ki je to stavbo gradil, podjetje Em grad, d. o. o., pa je zaradi tega zapleta tik pred stečajem. Na 20. redno sejo občine Destrnik, ki je bila sklicana za minuli četrtek, so prišli svetniki SDS, Liste za Urban, župan, predsednica nadzornega odbora občine Destrnik Sabina Žampa ter drugi vabljeni gostje. A če ne prej, je nekaj ur pred sejo postalo kristalno jasno, da te ne bo. V imenu svetnikov SLS je namreč Branko Zelenko javnost obvestil, da se seje ne bodo udeležili. „Kot je znano, še zapleti z nakupom občinskih poslovnih prostorov v Poslovnem objektu v občini Destrnik niso rešeni. Župan Vladimir Vindiš je v medijih pred poletjem izjavil, da bo zadevo prestavil na jesen, ko bo sklical neformalni sestanek s svetniki občinskega sveta, da se dogovorimo o rešitvi zapleta. Dne 5. 9. 2013 je res sklical neformalni sestanek. Vsi svetniki smo ugotovili, tudi župan, da je kamen zapletov odkup poslovnih prostorov in da je treba za to čim prej najti rešitev, da lahko delo občinskega sveta in uprave nemoteno teče. Po treh urah dogovora in usklajevanja smo se soglasno dogovorili, vključno z županom, da bo župan imenoval in sklical komisijo, ki se bo najkasneje do 16. 9. 2013 z investitorjem pogajala o ceni poslovnih prostorov in bo izpogajana cena osnova za podpis pogodbe o nakupu. Kljub napeti situaciji je soglasen dogovor obetal konec zapletov, celo župan nas je častil s kozarčkom, kar se v njegovem mandatu še ni zgodilo," je pojasnil Zelenko. Kot dodaja, je župan res imenoval komisijo, a je ni sklical, zato so mu svetniki SLS tri dni pred napovedano sejo poslali dopis, v katerem so ga opozorili in zahtevali, da izpolni dogovor z neformalnega sestanka. Ker tega ni storil, se seje v četrtek niso udeležili, jasno pa so zapisali tudi, da se do podpisa pogodbe o nakupu poslovnih prostorov sej ne bodo udeleževali. Vindiš: »Postali smo ujetniki SLS!« O obstrukciji sej, ki bodo nesklepčne, vse dokler se jih svetniki SLS ne bodo začeli udeleževati, pa Vladimir Vin-diš, župan občine Destrnik, pravi: „Postali smo ujetniki SLS, ne samo župan, ampak celotna občina in občinska uprava. Delo ne teče normalno. Pogojevati eno točko in zaradi nje obstruirati celotno sejo, je totalni nesmisel." Vindiš bo seje skliceval tudi v prihodnje, zaveda pa se, da ima zvezane roke in da bodo te nesklepčne, dokler ne bodo dosegli dogovora. „Edi-na prava rešitev pa so nove volitve," je prepričan Vindiš, ki še dodaja, da stvari niso v njegovih rokah. Čakal naj bi na to, da svoje delo opravi kriminalistična policija in Komisija za preprečevanje korupcije. Prepričan pa je, da je razlika v ceni, ki jo želi investitor EM grad, d. o. o., in tista, ki naj bi jo občinski nadzorni odbor dobil od sodnega cenilca, prevelika. „Komisija za preprečevanje korupcije je nadzornemu odboru, ki ga vodi Sabina Žampa, naročila, da mora sodni cenilec opraviti cenitev. In jo je, njegova ocena vrednosti stavbe pa je 740 tisoč evrov, kar je bistveno manj kot 1.370 000 evrov, kolikor želi Em grad," še dodaja Vindiš. Peter Emeršič: »Smo tik pred stečajem« Zaradi vseh zapletov pri odkupu dela prostorov v stavbi, ki jo je na Destrniku gradilo podjetje Em grad, d. o. o., pa je to tik pred stečajem. Kot pojasnjuje direktor Peter Emeršič, so se znašli v obupnem polo- žaju. Če bi lahko predvideli vse težave, v gradnjo gotovo ne bi šli. O pogajanjih z županom Vindišem pravi, da sta se sestala vsaj 20-krat, a da so bila pogajanja neuspešna. Seznanili pa so ga s tem, da so na destrniški občini oblikovali pogajalsko skupino, s katero naj bi se investitor sestal ravno danes. Največ težav naj bi predstavljala cena, saj se županu zdi previsoka. »Cena je 1.089.000 brez DDV, ki je obvezen in ga mi odvedemo državi,« pojasnjuje Emeršič in dodaja, da nepodpis pogodbe pomeni stečaj podjetja. »Tik pred stečajem smo. Imamo velike likvidnostne težave zaradi te stavbe, saj imamo veliko sredstev vezanih na to investicijo, ki naj bi bila pred štirimi meseci v celoti končana, vsi prostori prodani. Še iz naslova gradnje imamo velike obveznosti, in če ne podpišejo, ni druge variante kot stečaj,« pojasnjuje Emeršič, ki vodi podjetje z 20 zaposlenimi. Razočaran je, saj z občinami sodeluje zelo veliko, podobnih zapletov pa še niso imeli. Prepričan je, da se nesporazumi med sedanjim županom Vladimirjem Vindi-šem in bivšim Francem Pu-kšičem, ki je podpisal predpogodbo, rešujejo na plečih podjetja Em grad. »Oni so nas prepričevali, da gremo v investicijo, saj smo jo že gradili v Trnovski vasi. Dobesedno so nas prepričali in nam pogojevali gradnjo, po razmisleku smo pristali in prišli do ideje, da bomo gradili, če se naredi večnamenski poslovni objekt, v katerem bi se centralizirale razne dejavnosti v občini,« še dodaja Emeršič. Objekt obsega 1400 kvadratnih metrov, od tega bi občina odkupila 638 kvadratov, dogovorjeni pa so že z vsemi drugimi, ki naj bi se vselili v to stavbo, vključno s trgovcem. O sami ceni pravi, da je odvisna od projekta samega, ta pa je bil pogojen s strani občine. »Vse smo se dogovorili, izpolnili svoj del obveznosti, zdaj bi pa oni želeli pogajanja. To je banana republika,« še dodaja direktor Em grada. Bitka županov na plečih podjetja Sam pravi, da je pripravljen iskati kompromisno rešitev, saj želi najti rešitev, ker gre za preživetje firme, ki jo je pred 30 leti ustanovil njegov oče: »Ne moremo pa iti v take skrajnosti, kot jih oni ponujajo, to je nelogično. Primerjave, ki jih delajo, niso ustrezne. Vrednotiti morajo dotični objekt, ki so ga pogojevali, kako mora biti zgrajen. Jaz lahko zgradim hišo za 800 evrov za kvadratni meter, navzgor pa ni meje in dobesedno se delajo norca. Mislim pa, da je to le bitka bivšega in sedanjega župana na naših plečih, ampak tako ne bo šlo več dolgo.« Kako dolgo še, pa bo morda znano že danes, ko se sestane novoimenovana občinska komisija za pogajanja z investitorjem. Dženana Kmetec Pa brez zamere Virtualno dobr(ohotn)i Naša dobra plat Sam zase večkrat dvomim, da sem "pravi" Slovenec, pa karkoli naj bi to že pomenilo. Enostavno se ne morem identificirati, poistovetiti s celotnim naborom tega, kar naj bi Slovenstvo bilo. To lahko pomeni dve stvari -ali da sem, gledano s stališča večine, neprilagojen, odklonski, ali pa, da nam kot Slovenstvo skušajo prodati "kar nekaj", nekaj arbitrarno nabranega, napaberkovanega. Možnih razlag je sicer gotovo še več, a trenutno se mi z njimi ne da ukvarjati. Pa recimo, da obstaja nekaj lastnosti ter ostalih determinant, ki bolj kot druge opredeljujejo narodni karakter ter navade skupine ljudi, ki sami sebi pravijo Slovenci. In ker "lubi Slovenci" (prosto po Trubarju) bojda premoremo nekaj zoprnih značajskih stvari, ki nas definirajo kot kolektiv (prosto po Zvezdnih stezah oziroma vsi-v-enem Borg-u), se tokrat raje posvetimo bolj pozitivnim lasntostim, ki naj bi jih premogli. Eno od teh določil je tudi to, da smo baje zelo družbeno ozaveščeni ter imamo razvit čut za sočloveka in socialno. In preden me kamenjate, da klobasam v nebo vpijoče neumnosti, ko pa lahko v medijih vsakodnevno zasledimo popolne negacije le-tega, naj poudarim, da se pri tej trditvi gibljem na "mikro nivoju", torej na nivoju posameznika kot takega - človeka iz mesa in kosti, ne pa brezimnega člana kolektiva. Kot taki smo torej Slovenci menda zelo dobrohotni, ali če hočete - dobrodelni. Radi pomagamo. Ali je to dejansko posledica kakšnih skritih kompleksov, se pravi, kompenzacija, ali pa pri tem gre za dobrodelnost, dobrohotnost zaradi nje same, pustimo ob strani. Pač, Slovenci radi damo v dobrodelne namene. Tudi statistike domačih ter mednarodnih organizacij, pristojnih za to področje, naj bi temu pritrjevale. To je vsekakor zelo lepo in v sedanjih časih še posebej razveseljujoče dejstvo. Seveda bi bilo bolje, da bi ta svet bil tak, da dobrodelnost sploh ne bi bila potrebna, a žal temu ni tako. Sočutje, empatija ter pomoč pomoči potrebnim sta danes potrebna bolj kot kdajkoli. In to ne zgolj v smislu "suhoparnega" finančnega vidika, temveč tudi zato, ker s tem ne po-magamo zgolj drugemu človeku, ampak tudi sebi -s tem ko na tak način ohranjamo lastno človečnost, dinamiko duše, če hočete, in se ne predajamo brezosebnemu hladu optimizacije ter minimalizacije čustev in osebnosti, v kar nas peha moderni, super-tehnološki svet. Slovenci torej posedujemo čut za sočloveka, bi lahko zadovoljno ugotovili. A kako se to sklada s tistim znanim rekom o crknjenih kravah, ki bi naj prav tako veljal za nas? Saj veste, naj sosedu crkne krava in podobno. Kako je mogoče, da smo tako dobrega srca, hkrati pa imamo take želje? Preprosto. V kolikor velja, da je v vojni na primer lažje zgolj pritisniti gumb ter tako ubiti par ljudi, kot pa da bi jih gledali v oči in jim vzeli življenje, očitno mi lažje damo denar ali naredimo kako drugo dobro delno gesto za nekoga, ki ga ne poznamo, ki ga nismo v življenju še nikoli srečali in ga tudi ne bomo. Lažje smo dobrodelni do nekega skoraj imaginarnega, virtualne-ga človeka, kot pa da bi sočloveku, ki je morda tudi potreben pomoči, pogledali v oči, ga prijeli pod roko ter mu namenili par fičnikov ali zgolj nekaj dobrih besed. Dobrodelnost se pri nas izvaja preko suhoparnih bančnih nakazil, z nakupom vstopnice za dobrodelni koncert in tako dalje. Skratka, gre za vir-tualno dobrodelnost. Ki je seveda še zmeraj izredno dobrodošla ter zaželena, da ne bo pomote. V kolikor malce pozabimo na občasne škandale v dobrodelnih organozacijah, ki ponavadi predstavljajo zbirni center za te virtualne dobrodelnosti, lahko (za) upamo, da bodo naši fičniki v tej ali oni obliki našli prave naslovnike/pomoči potrebne. A to nas pravzaprav ne zanima toliko. Mi smo svoje opravili že s tistim nakazilom ali nakupom vstopnice, sedaj pa se naj z bedo in agonijo soljudi ukvarjajo tisti, ki so za to plačani, ali pa gojijo neznansko voljo do česa takega. A kot rečeno, veliko bolje to, kot pa nič. Gregor Alič 10 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 1. oktobra 2013 Hajdina • Županov sprejem Hajdincani uspesni tudi v manekenstvu Župan obcine Hajdina Stanislav Glažar je nedavno pripravil sprejem za Taro Tanito Kiseljak iz GereCje vasi, ki je postala prva spremljevalka na tekmovanju za miss bikini, in Simona Šimenka iz Hajdoš, ki se je uvrstil v finale tekmovanja za mistra Slovenije. Župan je gostoma čestital za njun uspeh na manekenski brvi, v sproščenem pogovoru sta nato Tara Tanita in Simon z županom pokramljala tudi o svojih izkušnjah z lepotnih tekmovanj. »Glavnina tekmovanja za miss bikini je potekala v Ljubljani, na mestni plaži Laguna. Polfinale je bil v Termah Ptuj, finalni izbor pa v Termah 3000. Tekmovanja sem se udeležila z namenom, da spoznam nove ljudi, kajti manekenstvo je področje, s katerim se želim ukvarjati tudi v bodoče. Prav gotovo je udeležba na tekmovanju dobra odskočna deska za nadaljnje delo. Želim si manekenske kariere, čim več modnih revij, fotografiranj, udeležbe na lepotnih tekmovanjih ... Zanima me torej delo, povezano z modo in manekenstvom. Seveda je prvi cilj uspeti v Sloveniji, če bo možnost, pa bi nato želela kariero nadaljevati v tujini. Doslej sem sodelovala že na nekaj modnih revijah, obiskovala sem šolo mane-kenstva, posnela pa sem tudi nekaj promocijskih fotografij za eno izmed ptujskih prodajaln z oblačili,« je povedala Zupan Stanislav Glažar in direktorica uprave občine Hajdina Valerija Samprl sta v goste povabila Taro Tanito Kiseljak in Simona Šimenka, ki sta se letos pomerila na lepotnih tekmovanjih. 17-letna Tara Tanita Kiseljak, dijakinja ekonomske gimnazije na Ptuju. Simon Šimenko je sodeloval na tekmovanju za izbor mistra Slovenije. Tekmovanja se je udeležil na povabilo organizatorja, ki je njegove fotografije opazil na družabnem omrežju Facebook. Simonu je uspelo priti v finale izbora, izkušnje na manekenski brvi pa ima že iz preteklosti, med drugim je sodeloval na modni reviji za blagovno znamko Mura. Podobno kot Taro Tanito tudi Simona mika delo v svetu mode in manekenstva, želja je prodreti v tujino. »Je pa res, da manekenstvo jemljem kot hobi. Študiram fiziko, sem absolvent in poklicno se v mane-kenstvu ne vidim. Se pa želim s tem področjem ukvarjati ljubiteljsko, morda ob tem še kaj zaslužiti, in če bo le možnost -priti v tujino,« je na sprejemu pri hajdinskem županu povedal 22-letni Simon. Mojca Zemljarič Ptuj • Pevska šola Allegro Zlato že na prvem tekmovanju Kljub temu da gre za zelo mlado pevsko šolo, so pevci Allegra Ptujčanom popestrili že marsikateri dogodek. Za njimi je več uspešnih projektov, koncertov in muzikalov, prvič pa so se v poletnih mesecih predstavili tudi na tekmovalnem odru in si prislužili zlato na regijskem nivoju. Tretje leto zapored na Ptuju deluje pevska šola Allegro, ki povezuje mlade pevce. Ti se lahko izobražujejo na področju petja in vokalne glasbe, in sicer v mladinskem pevskem zboru Allegro ter v oddelku solopetja. Šola deluje pod umetniškim vodstvom Jasne Drobne, profesorice glasbe in zbo-rovodkinje, ki s svojimi zbori dosega odlične rezultate tako doma kot v tujini. Doslej so se predstavili z več uspešnimi projekti, koncerti in muzikali, v lanskem šolskem letu pa se je otroški pevski zbor prvič predstavil tudi na tekmovalnem odru in na regijskem tekmovanju Štajerske in Pomurja dosegel odlično zlato priznanje ter posebno nagrado za najboljši debitantski pevski zbor. Vse, ki radi prepevajo in si želijo novih znanj, vabijo, da se jim pridružijo tudi v tem šolskem letu. Mladinskemu pevskemu zboru Allegro, ki načrtuje pestro sezono, se tako lahko pridružijo pevci, stari od 8 do 16 let. „Posvetili se bomo predvsem zabavni glasbi, muzikalu, rocku, jazzu in popu, radi pa bi se udeležili tudi mednarodnega pevskega Pevska šola Allegro deluje že tretje leto. tekmovanja v Olomoucu na Češkem, kjer se bomo preizkusili v kategoriji zabavne glasbe. V svoje delo poleg petja vključujemo tudi pestre koreografije in dramsko igro, mladi pa s petjem v takšnem zboru pridobivajo tudi razne druge sposobnosti, ki jim bodo koristile v nadaljnjem življenju. Kljub lahkotnejšim žanrom, ki se jih bomo lotili letos, pa v Allegru ostaja na prvem mestu kakovostno izvajanje glasbe in razvijanje posameznikovega potenciala do maksimuma," pojasnjuje Drobnetova, ki se bo s svojimi učenci predstavila že naslednji mesec, ko napovedujejo premiero muzikala za otroke Straši - Straško. Sicer pa pevska šola Allegro deluje v prostorih osnovne šole Mladika, kjer tudi potekajo vaje zbora, vsak torek in četrtek med 16.30 in 18. uro. Dženana Kmetec Anemari Kekec, Radio Ptuj Komentar tedna Davčni rekorderji Proračunska usklajevanja in novi davki, predlog združevanja občin in tiha pobuda o zmanjšanju števila upravnih enot, pa nejasnosti pred prihodom novih vinjet in dejstvo, da se slovenski bančni sistem ruši so le nekatere teme, o katerih se je zadnje dni razpredalo na dolgo in široko. Na političnem parketu in v medijih seveda, ljudstvo je namreč sito vsega, predvsem pa politikov in raznih analitikov. Ljudem je prav mar, ali bo Vlada uspela proračunski primanjkljaj znižati pod 3 % BDP, bodo ukrepi Slovenije Bruslju všeč ali ne, bo stvari v državi v roke le vzela bruseljska trojka in ali se bodo z vladnim falconom vozili politiki ali povsem običajni potnik i... Slovencem je pomembno le, kako preživeti in ohraniti vsaj tisto, kar so ustvarili. Povprečnež se namreč kaj kmalu po vseh napovedih naših (post)tranzicijskih politikov utegne uvrstiti v sam vrh najbolj obdavčenih Zemljanov. Začne se z dajatvami državi od ustvarjenega dela, če ga še sploh ima. Če k dajatvam prištejemo od letos višji davek na dodano vrednost in posledično višje cene hrane in ostalih dobrih, kaj hitro ugotovimo, da v družinskem proračunu ostaja vsem manj. Obubožani državi te dajatve seveda niso dovolj. Rezerv naj bi bilo veliko. Zlasti na nepremičninskem področju, kjer je Slovenija - podobno kot ostale države na tleh nekdanje Jugoslavije - svetovni fenomen. V preteklosti ugodni krediti in prav taka zakonodaja za nakup stanovanja, kot tudi nenadzorovane gradnje brez pametnega urbanističnega načrtovanja, so pustili vidne posledice. Na eni strani prevelika stanovanja, na drugi vse več eno- in večdružinskih stanovanjskih praznih hiš, zgrajenih tudi na neustreznih zemljiščih, kjer bivajo ostareli z nizkimi prejemki, ki so do lastne nepremičnine prišli, ker so si odtegovali od ust ali so jim pri gradnji pomagali sorodniki, prijatelji. Če so bili pridni in podjetni, predvsem pa balkansko iznajdljivi, je do starosti še nekako šlo. Doma pridelana hrana in kakšen dinar tako postrani ... Zdaj zmanjkuje za vse. Vzdrževanje, zavarovanje in bo tudi za napovedani davek od nepremičnin ... Že res, da lahko vse skupaj prodajo ali zastavijo za dom ostarelih, vendar je stres, ki se ob tem pojavi, za mnoge prevelik, da bi ta korak storili, še posebej, če so na drugi strani tisti, ki se potihem pulijo za dediščino tam nekje ... Politikom pa je prav vseeno, kako bo ljudstvo živelo, pomembno jim je le, da bodo kmalu volitve in bodo spet lahko pokazali kdove kateri že obraz. Z davkoplačevalskim denarjem bodo še naprej zakrivali sledi umazanih poslov svojih »botrov« in pustili, da slovenski narod postane to, kar je nekoč bil, hlapci na svoji zemlji, seveda pod pretvezo globalizacije. Če z obdavčitvijo nepremičnin, kar bo seveda najbolj udarilo gospodarstvo in zaustavilo investicije ter pričakovana tuja vlaganja, v državni blagajni še ne bo dovolj, se obetajo novi davki, krizni in podobni in takrat bomo res rekorderji ..., vsaj tisti, ki bomo še (morda) vztrajali na naših tleh. Žetale • Zlatoporočenca Vogrinc Težkih in lepih 50 let Avgusta sta v Žetalah 50 let skupne poti proslavila Stanko in Trezika Vogrinc; civilni obred zlate poroke je opravil žetalski župan Anton Butolen. Življenjska pot obeh sla-vljencev je bila težka; Stanko je že kot triletni otrok ostal brez mame, skupaj s štirimi sestrami in enim bratom. Za nadaljevanje šolanja ni bilo možnosti, saj je moral pomagati na domači kmetiji, pa tudi na drugih kmetijah daleč naokoli. S Tre-ziko sta se spoznala potem, ko je odslužil vojaški rok, ter si začela ustvarjati skupen dom na njeni domačiji v Žetalah 24, ki sta jo v celoti obnovila. V zakonu sta se jima rodila dva sinova in hči, za družino sta poskrbela oba z delom na kmetiji, Stanko pa še z dodatnimi tesarskimi deli, žganjekuho in vinogradništvom. Trezika velja še danes za odlično gospodinjo in kuharico, kar med drugim dokazuje kar 13 zlatih priznanj in trije znaki kakovosti z Dobrot slovenskih kmetij. Čila zakonca Vogrinc danes razveseljujejo štirje vnuki in dve vnukinji. Ur Rokomet Škoda za zamujeno priložnost ... Stran 12 Tenis Maroški izkupiček prvega tedna: dva polfinala Stran 12 Nogomet Pravičen remi v dvoboju dveh izenačenih ekip Stran 13 Športno plezanje Mina splezala do vrha, a za malenkost prepozno Stran 13 Peter Balta »Na srečo rezervnega padala še nisem odprl« Stran 15 Urška Žolnir Gorišničanom predstavila skrivnosti juda Stran 15 íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik RADIOPTUJ K*, ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 10. krog Senzacija, imenovana Zavrč, se nadaljuje Zavrč - Maribor 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Murko (16.) ZAVRČ: Fink, Murko, Sam-bolec, Kurbus, Roj, Šafarič, Du-golin (od 92. Fuček), Kelenc, Matjašič (od 85. Sreš), Golu-bar, Kresinger (od 79. Benko). Trener: Viktor Trenevski. MARIBOR: Handanovič, Fi-lipovič, Milec, Mendy (od 62. Tavares), Cvijanovič, Derviše-vič (od 46. Črnic), Trajkovski, Rajčevič, Dodlek, Ceppelini (od 63. Fajič), Bohar. Trener: Ante Čačič. »Prejšnji petek je v Zavrču klonila Olimpija, zakaj ne bi tokrat še Maribor,« so pred tekmo modrovali završki ljubitelji nogometa, ki so dodobra napolnili vse kotičke ob stadionu. Optimizem jim je vlival tudi spomin na srečanje 1. kroga v Ljudskem vrtu, ki so ga Mariborčani dobili šele z zadetkom, doseženim tik pred koncem srečanja. Vodilni ekipi 1. lige sta imeli s sabo slabo popotnico: Zavrčani so v sredo visoko izgubili pokalno srečanje v Celju (0:4), Mariborčani pa v četrtek v Evropski ligi proti Rubinu iz Kazana (2:5). Trenerja nista imela na voljo popolnih postav, saj so pri domačih zaradi različnih vzrokov manjkali Brlečič, A. Čeh, Majer in Kokol, pri gostih pa Mezga in Mejač. Že v 1. minuti so domači navijači prvič skočili na noge: po podaji Kelenca je Matjašič dosegel zadetek, a ga je sodnik Jug razveljavil zaradi prepove- PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 10. KROGA: ZAVRČ - MARIBOR 1:0 (1:0): strelec: Murko 15.; KRKA - LUKA KOPER 0:1 (0:1); strelec: Halilovič 4.; RUDAR VELENJE - OLIMPIJA 1:2 (1:0); strelci: Radujko 43.; Omladič 55. z 11 m., Šporar 84.; GORICA - TRIGLAV 3:1 (1:0); strelci: Lapadula 13., Misuraca 50., Coda 92.; Majcen 63.; DOMŽALE - CELJE 4:0 (1:0); strelci: S. Vuk 35., Parker 47. in 80., Kous 83. Rdeči karton: Žitko 17. (Celje). 1. MARIBOR 9 7 1 1 22:5 22 2. ZAVRČ 10 6 2 2 16:13 20 3. GORICA 10 5 3 2 17:9 18 4. LUKA KOPER 10 5 3 2 13:12 18 5. RUDAR VELENJE 9 5 1 3 13:10 16 6. OLIMPIJA 9 4 1 4 17:16 13 7. DOMŽALE 10 3 3 4 13:12 12 8. CELJE 10 2 2 6 8:18 8 9. KRKA 9 1 1 7 8:19 4 10. TRIGLAV 10 1 1 8 6:19 4 Lestvica najboljših strelcev: 6 zadetkov: Mate Eterovič (Rudar); 5 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor), Massimo Coda (Gorica), Josip Ma-roševič (Krka) ... Nogomet • 1. SNL Zavrč se ne šali, Olimpija se prebuja 10. krog Prve lige Telekom Slovenije je postregel z obračunom do tega kroga vodilnih ekip Maribora in Zavrča. Tako je ostalo tudi po srečanju, a so beli bliže vodilni ekip lige. Zavrčani so Mariborčane tokrat nadigrali, kljub temu da je bil izid »le« 1:0. Slavje ob slovensko-hrvaški meji še traja, saj je enajstkratni državni prvak letos izgubil šele prvo tekmo, Zavrč pa je z golom Murka le potrdil smele ambicije pred prvenstvom. Ob tem je razveseljivo, da je bilo vzdušje na tekmi izjemno in da so navijači pričarali sijajno kuliso, kakršnih si lahko le želimo. Po treh bolečih zaušnicah v prvenstvu se je naposled začela dvigati tudi Olimpija. Najprej so zeleni brez težav slavili v pokalnem srečanju v sredo v Ankaranu, nato pa so v prvenstvu ugnali letos dobri Rudar. Junak je bil Andraž Šporar, ki je v marsikateri beležki tujih nogometnih oglednikov podčrtan ali označen vedno močneje. Domžale so po izključitvi Celjana Žitka dodobra napolnile mrežo rumeno-modrih in tako dokazale, da je bila odslo-vitev »tirana« Stevana Mojsilovica ena boljših potez kluba v zgodovini. Gorica je brez posebnih težav ugnala Triglav, ki se še naprej oklepa zadnjega mesta na letvici. Koper je v gosteh minimalno odpravil Krko in tako še naprej ohranja stik z ekipami pod vrhom tabele. Edini gol na tekmi je dosegel Denis Halilovič že na začetku tekme. Z doseženim zadetkom Murka v 16. minuti so Zavrčani prišli do lepe prednosti, obenem pa je še bolj prišla do izraza njihova prepoznavna igra hitrega prehajanja v nasprotne napade. Na domačem igrišču so v tem elementu igre pravi mojstri, kar je priznal tudi Ante Čačič. Foto: Črtomir Goznik V dvoboju Peter Murko (Zavrč, beli dres) - Jean-Philippe Mendi (Maribor) je bil uspešnejši prvi ... danega položaja. Po uvodnih minutah premoči Zavrča so gostje prišli do priložnosti v 7. minuti, a je spretni Mendy iz odličnega položaja streljal malenkost mimo gola. V 10. minuti je po podaji Kresingerja poskusil Roj, a je bil Handanovič na mestu. V 13. minuti so gostje izenačili v razveljavljenih zadetkih: Mendy je ob doseženem zadetku naredil prekršek v napadu. V 16. minuti je Šafa-rič izvedel prosti strel s strani, Handanovič je žogo kratko odbil, a natančno na glavo Petra Murka, ki jo je neoviran iz bližine poslal v mrežo - 1:0. Ob igrišču je med domačimi navijači završalo, gol proti državnim prvakom je pač treba primerno proslaviti. Varovanci Anteja Čačica so nato poskušali prevzeti pobudo, a so domačini stalno pretili iz nasprotnih napadov. V 20. minuti je razpoloženi Josip Golubar natančno podal do Kresingerja, ta pa je streljal preveč po sredini gola. Štiri minute kasneje so imeli Zavrčani zelo, zelo zrelo priložnost: Matjašič je s peto atraktivno podal do Kurbusa, a je tudi ta streljal natančno v Han-danoviča. Na igrišču smo takrat dočakali tudi prvo dimno zaveso, za katere so poskrbeli člani navijaške skupine Viole. V 27. minuti je Trajkovski s strani odlično podal do Mendyja, Viktor Trenevski, trener Zavrča: »Zelo sem zadovoljen, da je doslej edini poraz Mariboru zadal prav Zavrč. Fantje so se maksimalno držali dogovorov pred tekmo. Nekaj dni bomo uživali v tem rezultatu, nato pa že sledi priprava na nove tekme, ki prihajajo. V nadaljevanju nas čaka še več dela, saj moramo obdržali ta nivo in potrjevati trenutno 2. mesto, na katerem smo. Mariboru želim veliko sreče v evropskem tekmovanju.« Peter Murko, Zavrč: »Pričakovali smo težko tekmo, na koncu pa zasluženo slavili. Ob doseženem zadetku smo imeli še nekaj priložnosti, med tekmo pa je tudi Maribor pokazal svojo nesporno kakovost. Vesel sem, da smo pred domačimi navijači končno le enkrat premagali Maribor; nekajkrat smo že bili blizu, sedaj pa nam je uspelo prvič. Seveda sem vesel tudi doseženega zadetka, ki pa je darilo celotni ekipi za trud, ki smo ga vložili v tekmo.« Ante Čačič, trener Maribora: »Tekma je bila prava prvenstvena, domačini pa so zasluženo zmagali. Na majhnem domačem igrišču so pravi gospodarji, boljše so se znašli v teh razmerah, ki jih mi nismo vajeni. Hitro smo prišli v zaostanek, po katerem se je bilo težko vrniti v igro. Domačini so zelo izkušena ekipa, ki se dobro brani in je zelo nevarna v nasprotnih napadih. Tudi v prvi tekmi smo imeli težave z Zavrčem, zato njihovo 2. mesto ni presenečenje. Žal mi je za prvi poraz, a v športu ni mogoče vedno zmagovati.« temu pa je Fink strel mojstrsko ubranil. Tri minute kasneje se je mladi Jure Matjašič znova znašel v odlični priložnosti, Handanovič pa je bil tudi tokrat uspešnejši; iz drugega poizkusa so Kelencu strel blokirali. Tekma je bila v tem delu zelo tekoča, praktično brez prekinitev, v domači ekipi pa sta blestela predvsem Šafarič in Golubar, ki sta zelo uspešno zadrževala žogo v svoji posesti in ob tem z natančnimi podajami razigravala soigralce. Nadaljevanje na strani 12 Foto: Črtomir Goznik Navijači so pomemben del uspešne završke zgodbe. 12 Štajerski Šport torek • 24. septembra 2013 Rokomet • 1. A SRL (m) Škoda za zamujeno priložnost ... Krka Novo mesto -Jeruzalem Ormož 31:28 (15:14) KRKA: Štangelj (3 obrambe), Grubar, Zaponšek (5 obramb); Ju-rečič 7, Suholežnik, Lavrič 1, Dido-vič, Okleščen 1, Irman 1, Špende 4 (1), Svetelšek 4, Jakše, Borovnik 7, Klobčar 3, Cvikl 3, Borovnik, Adam-čič. Trener: Slavko Ivezic. JERUZALEM ORMOŽ: Belec (10 obramb), T. Cvetko; Poznič, Kol-mančič, Žižek, Cvetko, Bogadi 5, Radujkovič 2, Čudič 2, Gregorc 8 (4), Mavrič, Šišmanovič 7, Mesarič 2, Rajšp 2. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Krka 1 (1), Jeruzalem Ormož 5 (4). IZKLJUČITVE: Krka 14 minut, Jeruzalem Ormož 4 minute. Vinarjem se v Novem mestu 1. A SRL (m) REZULTATI 3. KROGA: Krka -Jeruzalem Ormož 31:28 (14:14), Gorenje - Celje Pivovarna Laško 30:28 (14:15), Slovan - Trimo Trebnje 34:28 (16:19), Sviš - Istrabenz plini Izola 23:26 (9:12), Maribor Branik - Sevnica 33:25 (19:15), Krško - Ribnica Riko hiše 27:30 (15:11) 1. GORENJE 3 3 0 0 6 2. MARIBOR BRANIK 3 3 0 0 6 3. ISTRABENZ IZOLA 3 2 10 5 4. CELJE PIVO. LAŠKO 3 2 0 1 4 5. SEVNICA 3 2 0 1 4 6. RIBNICA RIKO HIŠE 3 1113 7. JERUZALEM ORMOŽ 3 10 2 2 8. SLOVAN 3 1 0 2 2 9. TRIMO TREBNJE 3 10 2 2 10. KRKA 3 1 0 2 2 11. SVIŠ 3 0 0 3 0 12. KRŠKO 3 0 0 3 0 Aleš Šimanovič (Jeruzalem Ormož, beli dres) je v Novem mestu dosegel 7 zadetkov. ni izšlo, čeprav so bili blizu točke. Zmagovalca je odločila kratka klop Ormožanov: s pomočjo vsaj dveh igralcev bi Jeruzalemu lahko uspelo presenetiti Krko. Gostitelji so odlično pričeli tekmo in Robert Cvikl je dosegel uvodne tri zadetke za vodstvo Krke s 3:0. V 9. minuti je Ormožanom uspelo izenačiti na 4:4, po dvakrat sta bila uspešna Aleš Šišmanovič in Jan Gregorc. V obdobju od 18. do 24. minute gostom ni uspelo zatresti mreže Dolenjcev in Krki je uspelo prvo občutnej-še vodstvo s štirimi točkami (13:9). Do odmora je borbeni četi trenerja Saše Prapotnika uspelo znižati zaostanek na -1 (15:14). V nadaljevanju so bili boljši gostje, ki so preko Davida Bo-gadija v 42. minuti zadeli za vodstvo z 21:22. Žal je sledila rahla kriza Ormožanov, ki so jo Novomeščani s pridom izkoristili in naredili delni izid 4:0 (25:22). Jeruzalemu pet minut ni uspelo zadeti domače mreže, na drugi strani pa sta največ preglavic gostujoči obrambi povzročala levičarja Jan Jurečič in Matjaž Borovnik, ki sta skupaj dosegla kar 14 zadetkov, osem v 2. polčasu. Pri izidu 27:26 je sledila sodniška napaka para Brecelj - Deržek (nekaznovan prekršek nad krožnim napadalcem Danijelom Mesaricem), na katero je gostujoča klop bučno reagirala in si s strani delegata Milovana Tomica prislužila kazen dveh minut. Darilo so rokometaši Krke sprejeli z obema rokama in povedli 31:27. Škoda za zamujeno priložnost Ormožanov, saj bi novi točki iz Dolenjske ekipi olajšali boj za obstanek v ligi. Zdaj za Jeruzalem sledijo hudi časi, saj je žreb več kot težak: najprej domača tekma proti Slovanu (ta dokazuje, da se bo boril za 4. mesto), nato sledi gostovanje pri prvaku v Velenju, pa domača tekma proti Celju in dve zaporedni gostovanji pri Trimu in Ribnici. Težjega razporeda skoraj ne more biti ... uk Tenis • Blaž Rola Maroški izkupiček: dva polfinala Ptujčan Blaž Rola je bil pretekli teden prvo ime slovenske reprezentance v Davisovem pokalu, kjer je z zmago med posamezniki in v dvojicah z Blažem Kavčičem Sloveniji v dvoboju z Južnoafriško republiko priigral obstanek v 1 evroafriški skupini. V nedeljo je sicer tekmo zadnjega kroga zaradi slabega počutja predal, a se nemudoma odpravil v Maroko, kjer je nastopil na chal- Kenitra (Maroko) 30 tisoč evrov, rezultati Posamezniki: 1. krog: Rola (7.) - Germain Gigo-unon (Belgija) 7:5, 6:0; 2. krog: Rola (7.) - Alexander Ward (Velika Britanija) 6:3, 3:6, 6:3; četrtflnale: Rola (7.) - Aleksander Rumyantsev (Rusija) 6:1, 3:6, 6:2; polfinale: Rola (7.) - Dominic Thi-em (Avstrija, 2.) 4:6, 3:6; finale: Thiem (2.) - Gabashvili (1.) 7:6(4), 5:1 predaja. Dvojice: 1. krog: Rola/Moneke - Podli-pnik-Castilo/Rochette (Čile/Francija) 6:3, 6:4; četrtfinale: Rola/Moneke - Ja-straunig/Meltzer (Avstrija, 2.) 6:3, 7:6(5); polfinale: Rola/Moneke - Gra-nollers/Samper-Montana (Španija, 3.) 2:6, 3:6; finale: Granolers/Samper -Montana (3.) - Daniel/Rumyantsev (Japonska/Rusija) 6:4, 6:4. Blaž Rola je na najnovejši ATP lestvici napredoval za 23 mest in trenutno zaseda 202. mesto. lenger turnirju z nagradnim skladom 30 tisoč evrov. Dobro formo je Blaž (225. na ATP) zadržal tudi V Ke-nitri, kjer je bil sploh prvič postavljen med nosilce (7.) na challenger turnirju. Prvi nosilec turnirja je bil Rus Taymuraz Gabashvili, 126. igralec lestvice ATP. V uvodnem dvoboju ga je čakala težka naloga proti 24-letnemu Gigounonu, ki na lestvici ATP za njim zaostaja le nekaj mest (Gigounon 244.). Do rezultata 5:5 v prvem nizu je bil dvoboj izenačen, nato pa je Blaž osvojil osem zaporednih iger in se prebil v drugi krog. Na videz lažje delo je 22-letnega Ptuj-čana čakalo v 2. krogu, a se je leto starejši Britanec Ward (320.) izkazal za trd oreh in je klonil šele po treh nizih. Podobna zgodba se je ponovila z naslednjim Alexandrom, Rusom Rumyantsevim (317.), oba dvoboja pa sta trajala približno dve uri. Polfinalni obračun z mladim, 20-letnim avstrijskim upom Dominicom Thiemom, je bil zelo izenačen. V prvem nizu je imel Blaž boljši odstotek zadetega 1. servisa Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola je po odličnih igrah v dresu reprezentance v tem slogu nadaljeval tudi na severu afriške celine. (63:40), a je tekmec izkoristil dve break priložnosti, Blaž pa le eno. To je odločilo ta niz, ki je bil točkovno zelo izenačen (32:33). V 2. nizu je Blažev servis deloval nekoliko slabše (43 %) in Avstrijec je to izkoristil z dvema breakoma in zmago 3:6. Dvoboj je trajal uro in pol. Thiem je postal tudi končni zmagovalec turnirja. Blaž je v Maroku nastopal tudi v konkurenci dvojic, kjer je združil moči s 27-letnim Nemcem Stevenom Moneke-jem (529. na ATP). Odlično sta se ujela in se z dvema lepima zmagama prebila vse do polfinala. Odmevna je bila predvsem tista v 2. krogu, ko sta izločila 2. nosilca, Avstrijca Geralda Meltzerja (253.) in Lu-casa Jastrauniga (296.). V polfi-nalu sta ju ustavila Španca Gerard Granollers (235.) in Jordi Samper-Montana (280.), ki sta slavila tudi v finalu. Jože Mohorič Nogomet • 1. SNL V» JT" Foto: Črtomir Goznik Josip Golubar (beli dres) je bil ob Nikoli Šafariču najboljši igralec završke ekipe. Nadaljevanje s strani 11 Izpostavljena Golubar in Šafarič Tudi drugi del tekme so bolje odprli varovanci Viktorja Trenevskega, ki je zares odlično pripravil svoje moštvo na obračun z državnimi prvaki. Ko je bilo pričakovati ofenzivo gostov, ki so lovili izenačenje, so domačini pametno umirjali igro in pretili iz hitrih prehodov v napad. Znova sta imela vse niti igre v svojih nogah Šafarič in Golubar; slednji je proti Mariboru še drugič kazal navdušujočo predstavo in s svojimi preigravanji spravljal v obup Mariborčane. V 60. minuti so imeli domačini prvo zaključno žogo: kapetan Kelenc je ukradel žogo tokratnemu kapetanu gostov Rajče-viču, poskušal je podati pred gol do odlično postavljenega Kresingerja, a nenatančno. V nadaljevanju akcije je žoga še enkrat prišla do Kelenca, ki pa so mu branilci Maribora strel blokirali. Ante Čačič je v tem delu srečanja opravil še dve menjavi, v igro sta vstopila Tavares in Fa-jič. To je pomenilo še jasnejšo usmeritev v napad, a tudi no-vopečeni Slovenec Tavares ni prinesel kakšne bistvene spremembe v igri. V 63. minuti je zaradi igranja z roko Rajčeviča Zavrču pripadel prosti strel z 18 metrov, a je bil Dugolin premalo natančen. V 67. minuti so privrženci Maribora že videli žogo v mreži, a je strel Cvija-noviča končal tik nad golom. V naslednji priložnosti za domače se je znašel Kelenc, ki pa z desno nogo ni uspel matirati Handanoviča. V 77. minuti smo videli novo mojstrovino Golu-barja, ki je preigraval na majh- nem delu znotraj 16-metrskega prostora, a so mu mariborski branilci blokirali zaključni strel. V 78. minuti je Trajkovski v svojem kazenskem prostoru močno zaustavil Kurbusa, Jug pa je le odmahnil z roko. V 83. minuti so imeli gostje najlepšo priložnost na tekmi: po podaji Tavaresa se je Bohar znašel sam pred golom s strani, a je Fink njegov strel odbil. Domačini so do konca srečanja zadržali potrebno koncentracijo in državnim prvakom niso dopustili izenačenja. Tako je ostalo pri prvem porazu Maribora v letošnjem prvenstvu, ki je s tem pridobilo vsaj kanček negotovosti. Maribor pa kljub temu še naprej ostaja nesporni favorit za vrh . Gostje so se po tekmi pritoževali tudi nad sojenjem sodnika Mateja Juga, a ta z nekaterimi svojimi neposrečenimi odločitvami ni vplival na končni izid srečanja. Dejstvo je, da so vijoličasti tokrat pač prikazali premalo in da so Zavrčani na izjemen način unovčili svoje adute. Ko so novinarji po tekmi vprašali Anteja Čačiča, ali lahko ima ta poraz kakšne posledice za njegov status v klubu, je ta odgovoril, da so še vedno vodilna ekipa lige in da so si zagotovili igranje v Evropski ligi, zato ga je vprašanje nekoliko presenetilo. A govorice o vedno pogostejših razhajanjih mnenj športnega direktorja Zlatka Zahoviča in Anteja Čači-ča so vse glasnejše . Jože Mohorič 1. SNL, 11. krog: Celje - Zavrč, sreda, 25. septembra, ob 17.00 v Celju Nogomet • Pokal Slovenije Aluminij v četrtfinalu z Gorico V petek je bil v prostorih NZS opravljen žreb četrtfinalnih parov Pokala Slovenije. Izmed klubov iz Spodnjega Podravja je bil v žrebu le Aluminij, ki je za tekmeca dobil močno ekipo Gorice. V tem krogu se bodo ekipe merile v dveh tekmah, Kidričani bodo v prvi, 23. oktobra, gostili prvoligaša s Primorske. Pokal Slovenije, četrtfinale: prve tekme (23. 10.): Aluminij - Gorica Olimpija Ljubljana - Domžale Šenčur - Kalcer Radomlje/Maribor (termin bo določen naknadno) Rudar Velenje - Celje Povratne tekme bodo odigrane teden dni kasneje, 30. 10. JM torek • 24. septembra 2013 Šport Štajerski 13 Kegljanje Odločali skupni keglji Kegljavke in kegljači ptujske Drave so v drugem krogu nastopili na domačem kegljišču. Kljub ogromni želji po uspehu so skupaj osvojili le točko, to je priigral moški del ekipe. Ženske so proti Masu Techu dobro odprle srečanje, saj so osvojile uvodni dve točki. Žal pa so nato sledile tri ničle in gostje so po-vedle za točko. Melita Krušič je nato osvojila zadnjo točko in rezultat izenačila. To pa je bilo še vseeno premalo za točko, saj so bile gostje uspešnejše v skupnem številu podrtih kegljev. Tudi moškim je dobro kazalo za zmago. Po prvem paru je bilo 1:1, nato pa so Drago Arnuš, Milan Čeh in Dani Ko-zoderc osvojili tri zaporedne točke in Drava je povedla 4:1. V zadnjem dvoboju je imel Boris Premzl slab dan in izgubil. Dvoboj so po števili podrtih kegljev dobili gostje, ki so tako rezultat izenačili in osvojili točko. 5. IZOLA 2 1 0 1 2 6. IMPOL 2 1 0 1 2 7. CELJE 2 1 0 1 2 8. ŠOŠTANJ 2 1 0 1 2 9. DRAVA 2 0 0 2 0 10. MIKLAVŽ 2 0 0 2 0 DRAVA - MAS TECH 3:5 (2955:2986) DRAVA: Fridl 533, Kramberger 515, Plajnšek 469, Pavluč 482, Bombek 456, Krušič 500 3. SKL vzhod (m) REZULTATI 2. KROGA: Ceršak - Prepolje 7:1, Pivovarna Laško - Konjice 4,5:3,5, Ruše - Slovenj Gradec 2:6, Drava - De Vesta 4:4, Korotan - Radenska 5:3 1. B SKL (ž) REZULTATI 2. KROGA: Drava -Mas Tech 3:5, Gorica - Radenska 6:2, Šoštanj - Trebnje 5:3, Impol - Celje 7:1, Izola - Miklavž 6:2 1. MAS TECH 2 2 0 0 4 2. GORICA 2 2 0 0 4 3. RADENSKA 2 10 12 4. TREBNJE 2 10 12 1. CERŠAK 2. SLOVENJ GRADEC 3. DE VESTA 4. KONJICE 5. RADENSKA 6. KOROTAN 7. PIVOVARNA LAŠKO 8. DRAVA 9. PREPOLJE 10. RUŠE 2 DRAVA - DE VESTA 4:4 (3040-3075) DRAVA: Golob 529, Čuš 503, Arnuš 521, Čeh 528, Kozoderc 517, Premzl 442 Danilo Klajnšek DŠI MOST vabi na udeležbo na miniparaolimpijadi V okviru sejma Narava in zdravje 2013 bo 17. in 18. oktobra potekala trimčkova miniolimpijada, na kateri lahko sodelujejo otroci v starosti od 4 do 6 let. Spoznavali bodo različne športne aktivnosti, velik poudarek pa bo tudi na predstavitvi olimpijskega gibanja - fair play protokola. Organizatorji bodo v četrtek, 17. oktobra, med 14.30 in 18.00 izvedli tudi »paraminiolimpijado«, na kateri lahko sodelujejo otroci invalidi, stari od 6 do 15 let, ne glede na invalidnost. Za te otroke bo Društvo za šport invalidov MOST (DŠI MOST) organiziralo možnost sodelovanja, če bo do ponedeljka, 30. septembra, do 12.00 prijavljenih najmanj pet otrok invalidov. Željo za sodelovanje lahko sporočite na telefonsko številko 041 261 035, nakar boste skupaj izpolnili prijavnico, ki jo je treba do petka, 4. oktobra, posredovati organizatorjem v Ljubljano. Starši, odločite se in prijavite vašega otroka na sodelovanje na paraminiolimpijadi! Silva Razlag, DŠI MOST Nogomet • 2. SNL Pravičen remi v dvoboju izenačenih ekip Aluminij - Roltek Dob 1:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Simič (13.), 1:1 Kurež (50.) ALUMINIJ: Murko, Bingo, Lonzarič, M. Rešek, Horvat (od 26. Pečovnik), Vaš (od 71. Petek), Bloudek, Medved, Kurež (od 77. Osmanaj), Drevenšek, Grezda. Trener: Ante Šimundža ROLTEK DOB: Vezirovič, Mirtič, Kukavica, Češnjevar, Leskovar (od 80. Prašnikar), M. Klopčič (od 88. Avbelj), Simič, U. Klopčič, Račič, Go-ropečnik, Kunstelj. Trener: Damijan Romih Derbi 7. kroga je bil v nedeljo odigran v Kidričevem, kjer sta se pred 100 gledalci merila najboljši ekipi zadnjih let v 2. SNL. Kidričani so v lanski sezoni nastopali v 1. ligi, Roltek pa je dvakrat odklonil napredovanje (enkrat tudi Aluminij). Letošnje prvenstvo so bolje začeli varovanci Damijana Romiha, ki so doslej izgubili le eno tekmo. Obe ekipi sta v prejšnjem krogu zmagali, zato je bilo pričakovati silovit obračun za nadaljevanje pozitivne serije. V domači ekipi je manjkal Rok Letonja (poškodba). Gostje so začeli silovito in 2. SNL REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - Roltek Dob 1:1 (0:1), Kalcer Radomlje - Ah Mas Tech 2:1 (0:0), Krško - Bela krajina 3:0 (0:0), Šenčur - Farmtech Veržej 0:3 (0:1), Šampion - Šmartno 1928 1:3 (1:2) 1. KAL. RADOMLJE 7 6 0 1 19:5 18 2. ROLTEK DOB 7 5 1 1 11:8 16 3. ŠMARTNO 1928 7 5 0 2 15:9 15 4. ALUMINIJ 7 3 3 1 9:6 12 5. FARM. VERŽEJ 7 4 0 3 13:15 12 6. KRŠKO 7 3 1 3 12:10 10 7. ŠENČUR 7 2 14 15:17 7 8. AH MAS TECH 7 2 1 4 9:13 7 9. ŠAMPION 7 1 1 5 12:19 4 10. BELA KRAJINA 7 0 0 7 3:16 0 Foto: Črtomir Goznik Robert Kurež (Aluminij, rdeči dres) je z mojstrskim golom postavil končni izid srečanja. imeli žogo več v svoji posesti, prvo pravo priložnost na tekmi pa so si priigrali Kidričani v 10. minuti. Po akciji Bloudka in Drevenška je streljal Vaš, eden od obrambnih igralcev pa je strel blokiral tudi s pomočjo roke. Sodnik Darjan Kovačič se ni odločil za najstrožjo kazen. V naslednjih treh minutah so imeli gostje tri priložnosti, od katerih so eno tudi realizirali. Goropečnik je natančno podal v sredino do Gala Simiča, ta pa je odlično reagiral in zadel za vodstvo gostov - 0:1. Domači trener ni bil zadovoljen z igro svojih varovancev in je že v 26. minuti opravil prvo menjavo (Horvat - Pečovnik). Kidriča-ni so zelo slabo pokrivali tekmece, ti so igrali bistveno bolj agresivno in kombinatorno. V 33. minuti so imeli gostje novo lepo priložnosti, a je Uroš Klopčič streljal mimo gola. Domači igralci so imeli v zaključku prvega dela nekaj priložnosti iz prekinitev, a so jih slabo izkoriščali. Napadalca Grezda in Kurež praktično nista prejela uporabnih žog. Drugi polčas so Kidričani za- čeli sanjsko, saj so izenačili že v 50. minuti. Marko Drevenšek je lepo preigraval na polovici gostov, žogo je nato podal do Kureža, ki je brez obotavljanja streljal in zadel zgornji kot gola Albina Veziroviča, ki je bil brez moči - 1:1. V nadaljevanju se je igra nekoliko umirila, a le do 60. minute, ko so si najprej priložnost priigrali domačini (Vaš), minuto kasneje pa še lepšo gostje, ko se je Mitja Klopčič znašel sam pred Mur-kom, a je ta njegov strel odlično ubranil. V 65. minuti je do podobne priložnosti prišel Robert Kurež, a je precej iz strani streljal mimo gola. V tem delu je Šimundža opravil še dve menjavi, s katerimi je želel dvigniti ritem in povečati pritisk proti golu gostov. Kompaktna in uigrana zasedba Doba kljub temu ni dovolila resnejših priložnosti, čeprav so domačini imeli še nekaj polpriložnosti iz protinapadov. Remi je na koncu tudi najbolj realen odsev dogodkov na igrišču. Gostje so se izkazali še v enem, nešportnem elementu: žolčno so protestirali ob skoraj vsaki sodniški odločitvi, izsiljevali prekrške, se nešportno prepirali z gledalci, pri čemer je prednjačil vratar Vezirovič. Jože Mohorič Damijan Romih, trener Doba: »Srečanje je bilo za 2. ligo na zelo visokem nivoju, z veliko tekanja in borbenosti. Remi je na koncu pravičen, čeprav smo imeli mi nekoliko več zrelih priložnosti, predvsem v 1. polčasu. Aluminij je v drugem delu pokazal svojo kakovost, moji igralci so se potegnili nekoliko bolj v obrambo.« Marko Drevenšek, Aluminij: »Tekma je bila težka, Dob je bil doslej naš najtežji, najkakovostnejši tekmec v tej sezoni. Na začetku so nas nekoliko presenetili z visoko postavitvijo in golom, ki pa je bil posledica naše nezbranosti. Proti koncu 1. polčasa smo vzpostavili ravnotežje in na začetku drugega na srečo hitro zadeli. Drugi del je bil iz naše strani boljši, glede na prikazano pa je remi pravičen.« 2 2 2 2 2 2 2 2 2 Športno plezanje • Svetovni pokal v težavnosti Mina splezala do vrha, a za malenkost prepozno Mina Markovič je v Belgiji tokrat stopila na drugo najvišjo stopničko. Najboljša športna plezalka na svetu Mina Markovič je odlično formo pokazala tudi na tretji tekmi svetovnega pokala v težavnosti v Puursu. V sobotnem finalu je znova stopila na stopničke, priplezala si je drugo mesto, pred sabo pa spustila le Južnokorejko Jain Kim. Kimovi in Markovičevi je družbo na zmagovalnem odru delala še Japonka Momoko Oda na tretjem mestu. Pri fantih je v finalu Domen Škofic osvojil končno deveto mesto. Dvakratna branilka skupne zmage v svetovnem pokalu in dobitnica športno-plezalnega oskarja za tekmovalne presežke v minuli sezoni Markovi-čeva je na do sedaj izpeljanih treh tekmah vsakič stopila na stopničke in ni bila slabša kot druga. Na uvodni tekmi svetovnega pokala v Brianconu je bila druga, na avgustovski tekmi v Imstu pa je zmagala. To pa še vedno ni bilo dovolj za ohranitev vodstva v skupnem seštevku. Jain Kim ima namreč sedaj osvojenih 265 točk (zmagala je v Brianconu in Puursu, v Imstu je bila tretja), kar je pičlih pet točk več od 25-letne Ptujčanke (260). V finalu je Mina sicer preplezala smer do vrha, vendar se ji vrh ni upošteval, kajti prekoračila je dovoljeni čas za nastop. Vrh pa je s tekočim plezanjem to- krat dosegla Korejka Jain Kim. »V Puursu je zelo visoka stena z dolgimi smermi - po Arcu je to nova ultra vzdržljivostna preizkušnja. Pokazala sem, da je moja vzdržljivost na visokem nivoju in mi jo uspeva odlično združevati s formo. Tekma se sicer ni razpletla najbolj po mojih željah, vsekakor pa je drugo mesto nov vrhunski rezultat. Čestitke Jain, ker je danes pokazala res lepo, tekoče in skoraj popolno plezanje v finalni smeri. Že v polfinalu sem si privoščila napakico in sem padla, čeprav sem imela še dovolj moči za naskok na vrh. V finalu sem smer sicer preplezala do vrha, vendar pa mi tega niso upoštevali, saj sem se preveč obotavljala na sredi smeri in mi je na koncu Puurs, rezultati, finale: 1. Jain Kim KOR vrh 2. Mina Markovič SLO 50 3. Momoka Oda JAP 43+ 4. Dinara Fakhritdinova RUS 43+ 5. Akiyo Noguchi JAP 43+ 6. Anak Verhoeven BEL 38+ 7. Hélène Janicot FRA 36+ 8. Magdalena Rock AUT 30+ zmanjkalo časa. Definitivno se nam obeta zelo zanimivo dogajanje do konca leta, ker sva obe pripravljeni res vrhunsko in štejejo le malenkosti,« je dejala Markovičeva, ki v Puursu še ni zmagala: »Ni mi še uspelo stopiti na najvišjo stopničko, a zato imam vso motivacijo to narediti naslednje leto.« »Boj za skupno zmago bo še nedvomno srdit, tako da se nam v nadaljevanju obeta še kako zanimiva sezona,« je dodal trener Roman Krajnik. V pokalu narodov v težavnosti je Slovenija trenutno na četrtem mestu (364 točk), pred njo so le ekipe Francije, Japonske in Avstrije. Do konca sezone svetovnega pokala je še pet preizkušenj, naslednja bo že konec tedna v ruskem Permu. Sta, jm Svetovni pokal skupno: 1. Jain Kim KOR 265 2. Mina Markovič SLO 260 3. Hélène Janicot FRA 163 4. Momoka Oda JPN 157 5. Dinara Fakhritdinova RUS 150 6. Magdalena Rock AUT 131 7. Katharina Posch AUT 100 8. Akiyo Noguchi JPN 98 14 Štajerski Šport torek • 24. septembra 2013 Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj V Podvincih remi na derbiju Superlige 3. SNL vzhod: Drava težko do nove zmage Tudi po petem krogu tekmovanja so nogometaši ptujske Drave še vedno na vrhu lestvice. Tokrat so doma v drugem polčasu zlomili odpor žilavih gostov iz Šmarja. Zaenkrat Ptujčanom »diha za ovratnik« Dravinja, ki je pod vodstvom Simona Sešlarja tokrat zmagala z zadetkom ob koncu srečanja. Podobno srečno je do zmage prišla Nafta, ki je sedaj že tretja. V naslednjem krogu bo v Lendavi odigran veliki derbi nekdanjih prvoligaških ekip, pri Nafti bodo gostovali Ptujčani. V dvoboju av-tomobilistov so pred več kot 600 gledalci slavili nogometaši Beltin-cev. Tudi tukaj je odločitev o zmagovalcu padla ob koncu tekme, zato je bilo slavje pred številnimi gledalci toliko večje. Rakičan je prišel do zmage lažje od pričakovanj. V Šentjurju so Odranci domačinom nasuli kar sedem zadetkov. Verjetno se v Šenčurju že sprašujejo, ali niso morda precenili svojih zmožnosti glede igranja v tem rangu tekmovanja. REZULTATI 5. KROGA: Drava Ptuj - Šmarje pri Jelšah 2:0 (0:0), Malečnik - AHA EMMI Bistrica 2:1 (0:1), Fosil um Šentjur - Odranci 1:7 (1:3), Rakičan - Tromej-nik G Sukič 3:0 (0:0), Avto Škafar Beltinci - Avto Rajh Ljutomer 3:2 (1:9), Čarda Martjanci - Dravinja Kostroj 2:3 (1:1), Grad - Nafta 1903 0:1 (0:0) 1. NŠ DRAVA PTUJ 5 4 10 14:3 13 2. DRAVINJA KOSTR. 5 4 1 0 9:30 13 3. NAFTA 1903 5 3 1 1 6:3 10 4. MALEČNIK 5 2 3 0 8:4 9 5. ŠKAFAR BELTINCI 5 3 0 2 10:8 9 6. GRAD 5 2 2 1 8:6 8 7. RAKIČAN 5 2 2 1 8:6 8 8. ODRANCI 5 2 1 2 14:10 7 9. ŠMARJE PRI J. 5 1 2 2 5:7 5 10. RAJH LJUTOMER 5 1 1 3 5:5 4 11. A. E. BISTRICA 5 0 3 2 6:8 3 12. TROMEJNIK 5 1 0 4 6:12 3 13. ČARDA MARTIJ. 5 0 2 3 4:13 2 14. FOS. ŠENTJUR 5 0 14 1:16 1 MALEČNIK - AHA EMMI BISTRICA 2:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Boškovič (41. z 11 m), 1:1 Toplak (55.), 2:1 Toplak (66.) AHA EMMI BISTRICA: N. Dani-lovič, A. Danilovič, Ladič (Majcen), Topič (Zgoznik), Levart, Trunkl, Holcman, Kristl, Boškovič, Fa-nedl, Jamžoč. Trener: Drago Ko-stajnšek. Nogometaši iz Slovenske Bistrice ne igrajo slabo, vendar so po petih odigranih tekmah še vedno brez zmage - ob treh remijih so zabeležili dva minimalna poraza. Tudi tokrat so po vodstvu popustili in dovolili domačinom, da v pičlih desetih minutah preobrnejo rezultat. NŠ DRAVA PTUJ - ŠMARJE PRI JELŠAH 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Ljubec (54.). 2:0 Mraz (76. - ag.) NŠ DRAVA PTUJ: Ajlec, Krajnc De., Rumež, Kirič, Frangež, Krajnc Da., Ljubec, Antolič (od 62. Fu-rek), Nežmah, Droždek (od 46. Kajtazi), Arsič (od 67. Kočar). Trener: Franc Fridl. Sredina pokalna tekma proti Domžalam je pri igralcih Drave očitno pustila določeno mero utrujenosti, kar se je pokazalo na ligaški tekmi s Šmarjami pri Jelšah. Gostje so bili predvsem v drugem delu drugega polčasa vsaj enakovreden tekmec, celotno tekmo pa so potrpežljivo čakali na svoje priložnosti iz protinapadov in prekinitev. Ptujčani so ves čas gradili igro in so imeli Foto: Črtomir Goznik V derbiju kroga sta v Podvincih vodilni ekipi Superlige srečanje končali brez doseženega (prejetega) zadetka. pobudo, vendar so težko izigravali čvrsto postavljeno gostujočo obrambo. V uvodu tekme je tako na domači strani nevarno poizkusil Droždek, medtem ko je dodobra ogrel ptujskega vratarja Ajle-ca s strelom z glavo Deučman. Na polovici prvega dela, ko je Drava stopnjevala pritisk, se je po podaji Antoliča žoga odbila do Ljubca, ki je streljal s približno desetih metrov, vendar se je z obrambo zelo izkazal vratar Serdar. Po dolgi izbiti žogi v 24. minuti srečanja neodločnost Rumeža ni izkoristil gostujoči napadalec Asslanaj, saj je streljal v roke Ajleca. Nekaj trenutkov zatem je Deučman streljal z glavo čez vrata. Tik ob koncu polčasa je imel še eno lepo priložnost za domače Droždek, a je njegov strel z desne strani kazenskega prostora ponovno odlično zaustavil Serdar. V nadaljevanju je Drava takoj prevzela pobudo, vendar je težko prihajala do priložnosti. Tako je po samostojnem prodoru Kajtazi na robu kazenskega prostora našel najaktivnejšega domačega posameznika Ljubca, ki je s približno 17 metrov natančno sprožil in premagal zelo dobrega vratarja Serdarja - 1:0. Domači strelec je po hitrem protinapadu Nežmaha nevarno poizkusil še z glavo, nato pa so od 60. minute naprej sledili napadi gostov iz Šmarij pri Jelšah. Ti so si v nizu pripravili nekaj lepih priložnosti, Asslanaj je med drugim zadel tudi vratnico. V 76. minuti je Drava dosegla še drugi zadetek: Ljubec je poslal dolg predložek, v svojem kazenskem prostoru pa je žogo nerodno zadel obrambni igralec Mraz in jo preusmeril v gol - 2:0. Pri tej akciji se je poškodoval domači igralec Kajtazi, ki ni mogel nadaljevati tekme, a tudi z igralcem manj so Ptujčani nadzorovali potek tekme in prišli do težko priigrane četrte zmage v letošnji sezoni. David Breznik Superliga: »ormoški« derbi Središču, v Apačah brez zmagovalca REZULTATI 4. KROGA: Središče - Carrera Optyl Ormož 1:0, Apače - 1 A avto Gerečja vas 0:0, Podvinci Betonarna Kuhar -Stojnci 0:0, Videm - Hajdina 4:0, Bukovci - Boč Poljčane 1:2 1. STOJNCI 4 3 1 0 8:0 10 2. PODVINCI B. K. 4 3 1 0 4:1 10 3. VIDEM 4 3 0 1 13:6 9 4. BOČ POLJČANE 4 3 0 1 8:8 9 5. SREDIŠČE 4 2 1 1 6:4 7 6. APAČE 4 1 1 2 5:5 4 7. BUKOVCI 4 1 0 3 6:9 3 8. HAJDINA 4 1 0 3 4:10 3 9. 1 A GEREČJA VAS 4 0 2 2 2:4 2 10. C. OPTYL ORMOŽ4 0 0 4 1:10 0 APAČE - 1 A AVTO GEREČJA VAS 0:0 APAČE: Lendero, Vajsbaher, Jus, Šenkiš (Ivančič), Tramšek, Žgeč (Rumež), Predikaka, Fruk, Hergan (M. Bauman), Novak (Zajc), Kajzer (Murko). Trener: Bogdan Bauman. 1 A AVTO GEREČJA VAS: Šer-doner, Kokot, Horvat, Gabrovec, Strel, Lešnik, N. Šešo, Rozman, Krajnc (A. Šešo), Hojnik (Bro-dnjak), Leben (Hertiš). Trener: Svetozar Kaisesberger. VIDEM - HAJDINA 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Božak (34.), 2:0 Božak (45.), 3:0 Božak (71.), 4:0 Fridauer (80.) VIDEM: Kovačič, Trep (Hrže-njak), U. Bedrač (Simonič), Lah, Kostanjevec (D. Bedrač), Murič, Škvarič (Emeršič Medved), Ze-mljak (Fridauer), Božak, Krajnc, Kmetec. Trener: Primož Gorše HAJDINA: Ber, Horvat (Sarkiče-vič), Ficko, Kurež, Mlinarič, Cebek, Gaiser, Kaisersberger, Veličkovič, Jazbec (Strelec), Štumberger. Trener: Igor Vorih BUKOVCI - BOČ POLJČANE 1:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Damše (22.), 0:2 Savski (44.), 1:2 Pukšič (52.) BUKOVCI: Grabrovec, Kokot, Domjan, Topolnik, Vajda, Kosec, Serdinšek, Habrun, Vočanec (Her-ga), Pukšič, Krajnc. Trener: Boštjan Zemljarič. BOČ POLJČANE: Mlinar, D. Stojnšek, Jernejšek, Novačan, Grobin, Babulč (V. Stojnšek), N. Hajšek, Žnidar, Savski (Avgusti-novič), Damše, Pinter (Volavšek). Trener: Matej Hajšek. PODVINCI BETONARNA KUHAR - STOJNCI 0:0 PODVINCI BETONARNA KUHAR: Osterc, Šebela, K. Brumen, Topolovec, Lah, Belšak, Kuser-banj, Požegar, Hauptman (Pal), Marinič (D. Brumen), Toplak (Leben, Galun). Trener: Miran Ljubec. STOJNCI: Ladič, Janžekovič, Priher, Vinkovič, Alen Petrovič (Aleks Petrovič), Tomašek, Kokot, P. Meznarič (Kramberger), Horvat, S. Meznarič, Zorko. Trener: Boris Klinger. SREDIŠČE - CARRERA OPTYL ORMOŽ 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Ivanuša (50.) SREDIŠČE: Kocen, M. Sake-lšek, Novak, Nemec (Rotar), B. Borko, Govedič (Cimerman), G. Borko (Mlinarič), Lesjak, Vočanec (Klajnčar), Zadravec, Ivanuša (O. Sakelšek). Trener; Danilo Žerjav CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Kuhar, Kolarič (T. Žinko), D. Jerebič, Prapotnik, K. Lah, Zlatnik, Klemenčič( A. Žinko), Perger (Jaušovec), M. Jerebič, Perčič (Srša). Trener: Aleš Jurčec. 1. liga MNZ Ptuj: v derbiju neporaženih boljši Podvinčani REZULTATI 3. KROGA: Lesko-vec - Dornava Vrtnarstvo Kova-čec 2:2, Rogoznica - Tržec 0:3, Skorba - Podvinci DS Galun 0:4, Lovrenc - Cirkulane 0:3, Gorišni-ca - Markovci 0:0 1. PODVINCI GALUN 3 3 0 0 8:1 9 2. TRŽEC 2 2 0 0 5:1 6 3. SKORBA 3 2 0 1 7:6 6 4. LESKOVEC 3 1 2 0 4:3 5 5. GORIŠNICA 2 1 1 0 2:0 3 6. CIRKULANE 3 1 1 1 4:4 4 7. LOVRENC 3 1 0 2 3:5 3 8. MARKOVCI 3 0 1 2 0:3 1 9. DORNAVA V. K. 3 0 1 2 4:8 1 10. ROGOZNICA 3 0 0 3 1:7 0 2. liga MNZ Ptuj: toča golov v Slovenji vasi REZULTATI 3. KROGA: Pra-gersko 75 - Polskava Avtoprevo-zništvo Grobelnik 0:2, Majšperk - Hajdoše 2:3, Slovenja vas - Ma-kole 5:3, Podlehnik - Grajena 0:1, Oplotnica - Zgornja Polskava 1:2 1. ZG. POLSKAVA 3 3 0 0 12:3 9 2. GRAJENA 3 3 0 0 5:0 9 3. HAJDOŠE 3 3 0 0 7:3 9 4. PODLEHNIK 3 2 0 1 5:2 6 5. POLSKAVA A. G. 3 1 0 2 3:4 3 6. MAJŠPERK 3 1 0 2 10:12 3 7. MAKOLE 3 1 0 2 10:14 3 8. SLOVENJA VAS 3 1 0 2 5:9 3 9. OPLOTNICA 3 0 0 3 4:8 0 10. PRAGERSKO 75 3 0 0 3 1:7 0 Danilo Klajnšek EuroBasket 2013 1. Francija, 5. Slovenija S finalnim srečanjem med Francijo in Litvo se je končala misija EuroBasket 2013 v Sloveniji. Galski petelini so v nedeljskem velikem finalu prepričljivo premagali Litvo (80:66) in tako prvič v zgodovini osvojili naslov evropskega ^prvaka. Francozi, ki so ob Spancih veljali za največje favorite, so prvenstvo pričeli izjemno slabo, saj so jih v uvodni tekmi premagali povprečni Nemci. Kljub zmagam tudi v nadaljevanju s svojo bledo igro niso prepričali in le malo je bilo tistih, ki so po uvodnem delu še stavili na Francoze. Tony Parker in druščina pa so več kot očitno odlično tempirali formo in najboljše prihranili za konec. Svoj viteški pohod na evropski prestol so pravzaprav pričeli šele v četrtfinalu, ko so z izjemno taktično in pametno predstavo premagali našo izbrano vrsto. V polfinalnem srečanju smo videli ponovitev finala z zadnjega evropskega prvenstva, le da je bil tokrat konec zgodbe popolnoma drugačen. Francozi so namreč kljub slabemu začetku v nadaljevanju le uspeli najti odgovor na špansko igro. Z odlično obrambo in neverjetnim Parkerjem so v drugem polčasu našli priključek in v podaljšku prišli do zaslužene zmage. Po tej zgodovinski in dramatični zmagi nad Spanci smo nekako že domnevali, da je vesolje na njihovi strani. Domneve so bile očitno prave, saj v finalu Litva ni bila dostojen tekmec in zmaga Francije niti v enem trenutku ni bila pod vprašajem. V zmagi varovancev Vincen-ta Colleta smo tudi Slovenci našli nekaj tolažbe in rana po Najboljša peterka prvenstva: Tony Parker (Francija), Goran Dragic (Slovenija), Bojan Bogdanovič (Hrvaška), Linas Kleiza (Litva) in Marc Gasol (Španija). MVP: Tony Parker. četrtfinalnem porazu boli nekoliko manj. Sam pa se nekako še vedno ne morem znebiti občutka, da bi lahko bilo drugače in da znova v odločilni tekmi nismo bili pravi. Ker bi vsako nadaljevanje te teme bilo zgolj ugibanje in prazno modrovanje, bom nastope naše reprezentance in osvojeno peto mesto ocenil s pozitivno oceno. Naši košarkarji so si to oceno prislužili predvsem zaradi srčnosti, borbenosti in predanosti. Z vsemi temi lastnostmi so očarali Slovenijo, ki je zadnje tedne živela za košarko in dihala z našimi junaki. Brata Dra-gič, Lorbek, Nachbar in ostali niso junaki zaradi osvojenega 5. mesta, temveč zaradi tega, ker so nam v času domačega prvenstva večkrat pričarali nasmeh na obraz in ogreli srce (beri povišali srčni utrip). Fantje so vsaj za nekaj dni združili levo in desno Slovenijo ter potisnili politiko v ozadje. Ob koncu še pohvala organizatorjem EuroBasketa, ki so opravili garaško delo. Glede na številne dobre odzive iz domovine in tujine so to delo opravili več kot odlično. Koliko pa so bili pri tem dejansko uspešni, bo seveda pokazal čas. Janko Bezjak Zanimivi statistični podatki KZS: • 90 tekem prvenstva si je ogledalo 330.000 gledalcev. • Povprečen obisk tekme EP 2013 je 3.700 gledalcev. • To je skoraj 10 % več kot na EP v Litvi in EP na Poljskem, če gledamo obisk glede na kapaciteto dvorane. • 5. mesto je drugi najboljši dosežek moške članske reprezentance v zgodovini. • Slovenija se je že petič zapored neposredno uvrstila na naslednji EP in tretjič zapored na SP. • Slovenija je poleg Francije in Španije edina reprezentanca, ki se je na zadnjih petih EP vselej uvrstila v četrtfinale. • 200 slovenskih osnovnih šol je koristilo brezplačne vstopnice za ogled tekem EuroBasketa 2013. • EuroBasket 2013 si je brezplačno ogledalo 15.000 osnovnošolcev. • 2.500 prostovoljcev iz 63 držav se je prijavilo za delo na EP, 1.100 iz 40 držav je bilo izbranih. • Organizacija je stala približno 10 milijonov evrov. • Cilj je bil prodati 145.000 vstopnic, pred zadnjim dnem je bilo število prodanih vstopnic 182.000 (kar je 27,5 %% več od pričakovanega). • Več kot 55.000 tujih gostov, kar je skoraj še enkrat več od pričakovanj pred prvenstvom (30.000). • 25.000 hrvaških navijačev, 15.000 italijanskih, 4.000 Litovcev ... • 20.000 nočitev uradnih udeležencev (reprezentance, sodniki, FIBA in FIBA Europe osebje), 10.000 nočitev medijskih predstavnikov. • 1.300 akreditiranih medijev iz 40 držav Evrope, Japonske, Kanade, Kitajske in ZDA. • TV-slika je šla v 167 držav po svetu . • 95.000 do zdaj prodanih artiklov EuroBasketa 2013. • 13 obiskanih držav ob promociji EuroBasketa 2013. torek • 24. septembra 2Q13 Šport, zanimivosti Štajerski 15 Padalstvo • Peter Salta » Na srečo še nikoli nisem odprl rezervnega padala« Ptujčan Peter Balta je v zadnjih letih eden izmed stalnih članov izjemno uspešne slovenske reprezentančne padalske vrste, ki niza uspehe na vseh največjih tekmah. Peter se je nazadnje izjemno izkazal na tekmi EP v Rusiji, kjer je z dvema osvojenima zlatima medaljama - v posamični in ekipni konkurenci - dosegel doslej največji uspeh v padalski karieri. P. Balta: »Res je. Poleg tega je bila na sporedu odprta tekma svetovnega pokala, na kateri so sodelovali Kitajci, ki so največja velesila v tem športu. Tudi tam sem osvojil zlati medalji v posamični in ekipni konkurenci.« Kakšni so bili vaši začetki v padalstvu? P. Balta: »Prvi skok sem opravil leta 1993, v teh 20 letih pa sem jih nanizal dobrih 7000. Na srečo sem jo doslej odnesel brez kakšnih poškodb. Na tej moji poti so mi vedno stali ob strani trenerji in tudi sponzorji; samo skupaj smo lahko prišli do sedanjih uspehov. Začetki so bili tistemu času primerni: padala so bila drugačna - slabša, prav tako letala. Ta so sedaj bolj sofi-sticirana, napredna, seveda tudi dražja. Delo je zaradi tega nekoliko lažje, čeprav se standardi na tekmovanjih nenehno zvišujejo. Včasih je bil na tekmovanjih petcentimetrski krog, sedaj je Peter Balta je v krogu družine ponosno pokazal osvojene medalje. velik le še 2 centimetra - samo vprašanje časa je, kdaj bo ta krog velik le še centimeter. Ko na tekmovanju osemkrat skočiš z višine 1000 metrov in moraš vedno zadeti 'nulo' ali vsaj v neposredno bližino, nujno potrebuješ izkušnje in vrhunsko koncentracijo.« Kdo vas je navdušil za padalstvo in vas pripeljal v Aeroklub Ptuj? P. Balta: »To je bil moj bratranec, ki je z mano dolga leta Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 11. KROGA - SREDA ob 16.00: Triglav - Domžale; SREDA ob 17.00: Celje - Zavrč; SREDA ob 19.00: Olimpija - Luka Koper; SREDA ob 19.30: Maribor - Rudar Velenje; SREDA ob 20.00: Gorica - Krka. POKAL MNZ PTUJ - MLADINCI Pari četrtfinala pokala MNZ PTUJ: TOREK ob 16.00: Aluminij -Ormož, Hajdina Golgeter - Stojnci, AHA EMMI Bistrica - Zavrč, NŠ Drava - Grajena POKAL MNZ PTUJ - ČLANI V sredo ob 16.00 bodo odigrana srečanja osmine finala tekmovanja za pokal MNZ PTUJ: Pari so naslednji: Leskovec - NŠ Drava, Carrera Optyl Ormož - Lovrenc, Boč Poljčane - Stojnci, Oplotnica - Apače, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - 1A avto Gerečja vas, Cir-kulane - Zgornja Polskava, Aluminij - Markovci. VETERANI 35 4. KROG: Borovci - Dornava (četrtek ob 17.00) VETERANI 40 - ZAHOD 4. KROG: Hajdina - Zgornja Polskava (četrtek ob 17.00) Danilo Klajnšek Nogomet Veteranske lige MNZ Ptuj: le še pet neporaženih ekip VETERANI 35 REZULTATI 3. KROGA: Skorba - Borovci 2:5, Spodnja Polskava - Videm 2:6, Apače - Majšperk 1:1, Grajena - Dornava 1:1 Oplotnica - Pragersko 3:0, Lovrenc - Hajdina 5:0, Zgornja Polskava - Podlehnik 0:0 1. POHORJE OPLOT. 9 2. LOVRENC 3 3. PRAGERSKO 3 4. PODLEHNIK - 1 3 5. ZG. POLSKAVA 3 6. HAJDINA 3 B B G G 1G:1 2 1 2 G G 2 G 1 G G 12:1 4:4 1:4 G:8 2:11 1. VIDEM 2. DORNAVA 3. APAČE 4. BOROVCI 5. MAJŠPERK 6. SKORBA 7. GRAJENA 8. SP. POLSKAVA 3 B G 1 2 1 1 1 1 1 1 1 G G 2 G 1 G 2 16:5 5:2 B:4 9:11 4:6 6:8 B:4 5:1G VETERANI 40 - VZHOD REZULTATI 3. KROGA: Ormož - Markovci 7:0, Gorišnica - Le-skovec 3:2, Podvinci - Tržec 3:0 VETERANI 40 - ZAHOD REZULTATI 3. KROGA: Pohorje 1. PODVINCI 2. ORMOŽ 3. GORIŠNICA 4. MARKOVCI 5. LESKOVEC 6. TRŽEC B G G 2 G 1 2 G 1 1 G 2 1 G 2 G G B 11:2 15:6 9:9 8:1B 5:12 2:8 9 6 6 B B G DK treniral in bil skupaj v ekipi. Vedno mi je stal ob strani, skupaj sva se bodrila in tudi dosegala odlične rezultate. Pred tremi leti se je preselil v tujino in ne skače več.« Kakšni so občutki med samim letenjem? Se zaradi njih vedno znova podajate v letalo in skačete s padalom v globino? P. Balta: »Na začetku je to zagotovo bilo tako, tisti občutek letenja je bil mamljiv. Sedaj, ko padalstvo redno treniram, to nekoliko pozabljam, sploh pri tem številu skokov, ki jih opravim. Povsem sem skoncentriran na odločilnih zadnjih 50 metrov pred pristankom. Na prvem mestu sta Gorišnica varnost in trening.« Ali to pomeni, da 950 metrov lovite pravi položaj za pristanek, v zadnjih 50 metrih pa se odloča? P. Balta: »V ekipi nas skače pet tekmovalcev, sam sem ponavadi prvi ali drugi. To pomeni, da izskočim pri 1000 metrih, v prostem padu letim do višine 600 metrov. Tam odprem padalo in nato do 400 metrov jadram še nekoliko hitreje, da naredimo med nami pravi razmik. Potem je na vrsti standardna procedura, odloča pa res zadnjih 50 metrov. Najpomembnejša sta zadnja dva metra, ko je treba s peto čevlja zadeti dvacentimetrski krog. Čevlji so posebej prilagojeni in ob stiku z zemljo se sprožijo stikala, ki kažejo, koliko centimetrov od centra pristaneš - stikala so nameščena do razdalje 16 cm in določijo število kazenskih točk. Center pomeni nič kazenskih točk.« Se vam je v vseh teh letih zgodila kakšna nezgoda? P. Balta: »V samem športnem padalstvu sem edini padalec v Sloveniji, ki pri takšnem številu skokov ni še nikoli odprl rezervnega padala. To me seveda zelo veseli in si želim, da tako tudi ostane. Imel sem že kakšno manjšo nesrečo z jadralnim padalom, a sem to vrsto skakanja opustil in se povsem posvetil skokom iz letala in športnemu padalstvu. Ob tem v Aeroklubu Ptuj delam tudi z mladimi upi, pomagam jim z nasveti in jim predajam moje izkušnje.« Katero tekmovališče v svetovnem pokalu vam je najljubše? P. Balta: »Tekmujemo v Sloveniji, na Hrvaškem, Italiji, Avstriji, Nemčiji in Švici, zadnja leta hodimo tudi v Dubaj. Kar se tiče prestiža, je prav tam najboljše tekmovanje, v tekmovalnem delu pa je najboljše tekmovanje pri nas, v Lescah. Všeč mi je tudi v Avstriji, kjer smo nazadnje tekmovali in sem med 220 tekmovalci osvojil 5. mesto in bil najboljši Slovenec.« V padalstvu so zelo pomembni vetrovni pogoji. P. Balta: »Res je, nasploh odigra na tekmovanjih vreme pomembno vlogo. Treba je vedeti, da skačemo tudi takrat, ko veter piha s hitrostjo do 7 m/s. Reprezentanca Do reprezentance ste se prebili z dobrim delom v Aeroklubu Ptuj. P. Balta: »V Slovenski vojski s fanti iz reprezentance treniramo skupaj že osem let. Tam nam nudijo vse potrebno za treninge, tudi letala, zaradi česar nam je nekoliko lažje in lahko dosegamo sedanje uspehe. Do reprezentance je bila sicer kar trnova pot, saj so bila mesta v njej bolj ali manj 'rezervirana' za gorenjske padalce iz Lesc. Zadnja leta me selektor ni mogel več spregledati, jaz pa sem ponujeno priložnost s pridom izkoristil in dokazal, da znamo tudi Ptujčani zelo dobro skakati.« Kakšno je delo v reprezentanci? P. Balta: »Delo v vojski se zelo razlikuje od civilnega, kjer delajo zaradi služb in posledične utrujenosti največ štiri skoke na dan. Za nas je to služba in opravimo osem skokov na dan. Fantje se med sabo zelo dobro razumemo, ni kakšnih presenečenj, delamo zelo dobro.« V takšnih pogojih se najbolje vidi razlika med vrhunskimi in drugimi tekmovalci; živci so napeti do skrajnosti, izkušnje odigrajo pomembno vlogo. V takšnih razmerah je vsak skok drugačen: vedno prideš iz druge smeri in samo pravilna izbira smeri lahko pripelje do vrhunskega rezultata.« Kje so najtežji pogoji? P. Balta: »V Nemčiji, saj je tam teren specifičen, v kotanji med drevesi in hišami. Naredi se močna turbulenca in v takšnih razmerah potrebuješ za dober rezultat tudi kanček sreče.« Jože Mohorič Urška Zolnir mladim Gorišničanom predstavila skrivnosti juda V petek, 20. septembra, je bilo na OŠ Gorišnica zelo živahno, saj je na povabilo Franca Naska iz Judo kluba Gorišnica v tem kraju gostovala slovenska olimpijska šam-pionka v judu Urška Žolnir. Šola je vsem šolarjem omogočila ogled treninga, ki sta ga demonstrirali Urška Žolnir in Urška Gračner. Žolnirjeva je ena od najuspešnejših slovenskih športnic vseh časov, saj se je na številnih največjih svetovnih tekmovanjih okitila z medaljami, med drugim je aktualna olimpijska prvakinja iz Londona 2012. »Z njo sem se že večkrat dogovarjal za obisk našega kraja, vendar je bilo težko uskladiti termine, saj ima zelo natrpan urnik. Tokrat nam je v dogovoru z njenim trenerjem Marijanom Fabjanom uspelo in zaradi tega smo zelo veseli njenega obiska. Urška je prava šampionka in otrokom želimo pokazati, kaj vse se da storiti s trdim delom in močno voljo. Obenem želimo s tem promovirati judo in privabiti čim več otrok v proces redne vadbe v JK Gorišnica,« je povedal Franc Nasko. Uspešno športnico je v uvodu nagovorila pomočnica ravnatelja Dragica Petrovič, ki je Foto: Črtomir Goznik Urška Zolnir je imela v športni dvorani številčno občinstvo, ki so ga sestavljali učenci OŠ Gorišnica. izpostavila njene številne uspehe. V imenu občine Gorišnica je spregovoril podžupan Jože Petek, ki je predstavil športno podobo občine in gostji predal skromno darilo. Podobno je v imenu Športne zveze Gorišni-ca storil Dušan Janžekovič in se obenem zahvalil za obisk. Do besede je prišla tudi gostja, ki je bila odlično razpolo- žena: »Vesela sem bila povabila v Gorišnico, saj ima tukajšnji judo klub dolgo in bogato tradicijo. Mladim želim pokazati prvine juda, ki še zdaleč ni samo borba na blazini, ampak še veliko več. Vsebuje namreč elemente atletike, gimnastike, akrobatike ... Pri tem vas vabim k sodelovanju, da boste to doživeli tudi sami na svoji koži.« V nadaljevanju je stopila na blazine v športni dvorani in s kolegico Urško Gračner opravila kompleten trening, ki ga je začela s pozdravom in segrevanjem. Že v tem elementu je navdušila gorišniške osnovnošolce, kaj šele s prikazom posameznih tehnik . Mladim bo obisk zagotovo ostal v lepem spominu. Jože Mohorič G 1 1 1 2 1 16 Štajerski TEDNIK Kronika torek • 24. septembra 2013 Ptuj • ZDUS in DeSUS skupaj za pravice starejših Upokojenski regres proračuna ne bo rešil Slovenija vse bolj tone v revščino. Po podatkih za lansko leto je pod pragom tveganja revščine ali socialne izključenosti živelo že 392.000 Slovencev. In nič ne kaže, da bo kmalu bolje. S problemom vsakodnevnega preživetja se vse pogosteje srečujejo tudi starejši oziroma upokojenci. Tem preti še dodatno znižanje že tako nizkega življenjskega standarda, saj naj bi jim oklestili tudi pokojnine, čemur pa upokojenci odločno nasprotujejo. Ker se škarje vse bolj zapirajo in ker je oblast neuspešna, da bi udarila tam, kjer je (še) mogoče, po bogastvu, posebej pa tistem, ki so si ga neupravičeno nagrabili tajkuni, ki je v veliko primerih končalo v davčnih oazah, v varnem naročju sorodnikov oz. pod zemljiškim dolgom, in ker ni pripravljenosti za uvedbo davčnih blagajn, se je najlažje spraviti na regres upokojencev. Prejemajo ga tako in tako le še tisti s pokojnino do 622 evrov. V boju za ohranitev zasluženih pokojnin in regresa, ki bi ga sicer morali imeti vsi upokojenci, sta se sedaj združila Zveza društev upokojencev Slovenije pod vodstvom Mateje Kožuh Novak in DeSUS pod vodstvom Karla Erjavca, ki še vidi rezerve v tem, da bi se za leto ali dve odpovedali pločnikom in cestam, ker ne verjame, da bi 90 milijonov evrov upokojenskega regresa prineslo rešitve za proračun 2014, ki ga bo treba v najkrajšem času uskladiti. Če v proračunu ni denarja, je najlažje vzeti tam, kjer se ne vidi na hitro in kjer ga je veliko, tako pač dela politika. To so po razlagi Erjavca socialni transferji, pokojnine, četudi se vzame le evro ali dva, masa prinese lepo vsoto. Erjavec odločno nasprotuje znižanju pokojnin in popolni ukinitvi regresov, kar mu je zaenkrat uspelo. Med dobro obiskano prireditvijo se je pod velikim šotorom ob vaškem etnografskem muzeju v Starošincah dogajalo veliko zanimivega. Otroci iz OŠ Borisa Kidriča Kidričevo in podružnice Lovrenc na Dravskem polju ter otroci iz vrtca in OŠ Cirkovce so pod vodstvom mentoric izdelovali različne izdelke na temo jeseni. Psarna Berner Kaiser je občinstvu prikazala vzgojo prikupnih psov bernskih planšarjev, ki so še posebno priljubljeni pri otrocih, s svojimi domačimi pridelki in izdelki domače obrti pa so se na številnih stojnicah predstavili kmetija Vuge, Branke Janežič iz Velikega Brebrov-nika pri Ivanjkovcih, domača kmetija Žitnik iz Starošinc, Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, krajevni odbor RK Cirkovce in Kidričevo ter oldtajmer-ji strojnega krožka Dravsko polje. Regres je bil le korekcija Ropove pretrde pokojninske reforme Skupni interesi so torej povezali politično stranko in civilno-družbeno organizacijo. V tem skupnem boju proti rezom pokojnin bodo obiskali vse poslance, skupne konference pa organizirali po vseh regijah, da bi bil njihov glas upoštevan tudi v zakonskih predlogih, ki se jih dotikajo, saj je pretežni del te zakono- Za veselo razpoloženje na odru in pod njim so vse nedeljsko sončno popoldne pridno skrbeli ljudski godci Sto-perški band iz Stoperc, skupina ljudskih pevk Vesele Polanke iz Prosvetnega društva Cirkovce, veterani folklorne skupine Vinko Korže iz Prosvetnega društva Cirkovce, ljudski godci in pevci Veseli daje spisan brez njihove udeležbe. Tudi strategija starejših je bila oblikovana brez starejših. Pokojnine je treba za vsako oceno ubraniti. Zaradi grožnje z ustavnim sodiščem naj bi po besedah Erjavca politika nehala razmišljati o teh posegih. Ne glede na strankarsko pripadnost, vse vlade denar skušajo najti tudi pri pokojni-nah.Te se niso nikoli usklajevale z rastjo plač, v tem trenutku so zamrznjene, s čimer so upokojenci že veliko prispevali za urejanje razmer v Sloveniji. Mnogi tudi pozabljajo, da je ta regres posledica pretrdega prijatelji iz Majšperka ter gostje iz Primorske - Folklorna skupina Val iz Pirana, ki so poleg primorskih plesov in ljudskih pesmi s seboj pripeljali tudi značilne primorske jedi in odličen refošk, predstavili pa so se še z bogatimi ljudskimi običaji s svojega konca. Na tradicionalnem tekmovanju v kuhanju bobovega pokojninskega sistema v času vlade Antona Ropa, ko se je ugotovilo, da pokojnine izjemno hitro padajo v primerjavi s plačami. Zato je bil tudi uveden regres za rekreacijo, ki ga sedaj želijo nekateri predstaviti kot regres v javnem sektorju in podjetjih, da bi ga „lažje" ukinili. To ni isto, ta regres je bil zgolj korekcija premočne pokojninske reforme. Nekateri pač nočejo videti težav, ki jim ima večina upokojencev. Po besedah Erjavca pa mora vlada čim prej začeti s strateškimi investicijami, stiskanje pasu ne more iti v nedogled. golaža je letos sodelovalo kar 12 ekip; po seštevanju točk je prvo mesto osvojilo Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo, drugo mesto so osvojili Starošinski kuharji, tretje pa kuharska ekipa Psarne Berner Kaiser. Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje za naj kmetijski pridelek, v katerem se je iz- Na Ptujskem in Ormoškem skoraj polovica starejših nima dovolj za preživetje Slika upokojenca v Spodnjem Podravju je katastrofalna, naravnost sramotna za to državo, ki se še vedno deklarira kot socialna in ljudem prijazna država. Podatki, ki jih je navedla vidna članica ZDUS Silva Gorjup, so osupljivi. Slovenija še ni razvila sistema priprave na starost, v tej dobi bi morali razviti nov življenjski slog. Tudi patronažna služba ne opravlja svoje vloge, ki naj bi bila namenjena predvsem preventivi. Po podatkih ZPIZ pokojnine do 600 evrov prejema 296.312, do 500 evrov pa 209.500 starostnikov V letu 2000 je bilo razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo še 75 %, v letu 2012 je padlo na 62 %(starostne pokojnine), upoštevaje vse pokojnine je to razmerje le še 57 %, pri tem pa se razmerje iz meseca v mesec slabša. »Upokojenski prispevek za stabilizacijo javnih financ je že zelo velik,« je poudarila Gorjupova. V zadnjih dvanajstih letih je ta presegel milijardo evrov, od tega samo v zadnjih dveh letih več kot 440 milijonov evrov. kazalo, da je kljub sušnemu poletju na njivah zraslo veliko rekordnih pridelkov. Najtežji krompir ali bob je pridelala Stanka Ivančič iz Lovrenca na Dravskem polju, njen krompir pa je tehtal 0,873 kg. Najtežja buča je zrasla na njivi Martine Topolovec iz Župečje vasi, težka je bila kar 30,24 kg; najtežjo papriko je pridelala Zato tudi odločno nasprotujejo kakršnemukoli zniževanju pokojnin in regresov. Nasprotno, pravica do regresa, naj bi bila pravica vseh. Upokojenci predstavljajo četrtino slovenskega prebivalstva, njihov gmotni položaj je odgovornost celotne družbe, zlasti pa tistih, ki oblikujejo in spreminjajo zakonodajo, ki vpliva na njihovo kakovost življenja. V okviru projekta Starejši za starejše so prostovoljci zbrali podatke, da na Ptujskem in Ormoškem živi 10.000 ljudi, starejših od 69 let. Skoraj polovica, 48 %, jih ne pokriva svojih vsakdanjih življenjskih stroškov in potreb, v Sloveniji je takšnih v povprečju okrog 28 %. V 29 % jim pri premagovanju teh težav pomagajo svojci, le v štirih odstotkih drugi. Od skupnega števila 10.000 upokojencev jih je 21 % samskih, prav ti pa živijo najslabše. Več kot polovica vseh pa še vedno pomaga svojim mladim. Tudi to kaže, da je nezaposlenost na tem območju neprimerno višja od slovenskega povprečja. 26 % bi jih nujno potrebovalo pomoč v gospodinjstvu, a nimajo denarja zanjo. »Nujno je, da se že enkrat dogovorimo, kako bomo starejšim zagotavljali dolgotrajno oskrbo na domu, o kateri se pogovarjajo že vrsto let,« je poudarila Gorjupova. MG Majda Dobravc iz Portoroža, tehtala pa je 0,240 kg; najtežji paradižnik, težak 825 gramov, je pridelal Blaž Žitnik iz Staro-šinc; najtežje korenje Marta Zafošnik iz Lovrenca (0,376 kg); najtežji fižol Srečko Bori-čič iz Izole (0,230 kg); najtežjo čebulo Marija Bauman iz Dragonje vasi (0,616 kg), najdaljši stročji fižol, ki je v dolžino zrasel kar 75 cm, pa Marta Zafošnik iz Lovrenca. Na prireditvi so podelili tudi priznanja turističnega društva in občine Kidričevo za urejenost hiš in okolice v občini Kidričevo. Priznanja za lepo urejeno kmetijo so prejeli Kmetija Ivančič, Lovrenc 48, Kmetija Pernat, Župečja vas 14, ter Kmetija Zvonko in Angela Erbus, Pleterje 35. Podeljenih pa je bilo tudi precej priznanj za lepo urejene stanovanjske hiše. Veliko smeha pa je tudi letos poželo tekmovanje v družabnih kmečkih igrah, v kožu-hanju koruze, luščenju koruze in trebljenju buč pa se je letos pomerilo osem ekip. Največ točk in s tem prvo mesto so osvojili Pokrivači iz Župečje vasi, drugo mesto Kulturno društvo Lovrenc 1, tretje pa Starošinski kuharji. M. Ozmec n^lTF""^_----«-^•TT _--tU_ ■■ ' V " ' —** ■_____ ■ ' ' Foto: M. Ozmec Foto: M. Ozmec Ličkanje koruze je bilo včasih prijetno jesensko kmečko opravilo Po tretjem ali četrtem kozarčku je bilo tako, da so Primorci pridno in ponekod je tako tudi danes. hvalili naš kvinton, naši pa primorski refošk. Starošince • Sedmič so se zahvalili polju Tokrat je dišalo tudi po primorskih specialitetah Turistično društvo občine Kidričevo je v sodelovanju z nekaterimi drugimi društvi in organizacijami v Starošincah pripravilo že sedmo tradicionalno prireditev Zahvala polju. Dišalo pa ni le po jeseni in bobovem golažu, ampak tudi po primorskih specialitetah. torek • 24. septembra 2013 Reportaža, kronika Štajerski HODNIK 17 Na valovih časa Irska • Smaragdni otok nekje za Veliko Britanijo (6.) / Piše: Uroš Žajdela Nacionali park Killarney »A vi mislite prehoditi vseh 1,4 kilometra do jezer?« sprašuje mogočno objestna Američanka svojo prikupno družino ob potki. »A ni nobenega avtomobila?« nadaljuje in konča v ameriškem slogu: »Pri nas (v ZDA) bi to uredili drugače, tukaj pa moram hoditi.« Nasmehnem se. Pred mano je namreč več kot 120 kilometrov pohodniških poti po nacionalnem parku. Ocenjujem okrog 5 dni hoje. Počasi zapuščam množico turistov. Prekrasni ptičji pogledi na črna jezera in Kevinovo vasico, danes poznano pod imenom Glenda-lough. Zdi se mi, da vendarle zagledam ameriško gospo ob jezeru. Uspela je! Pred mano le še narava, razgledi in številne misli. Po hribu navzgor in navzdol, v sosednjo dolino, prepredeno z nepozabnimi pogledi in spet vzpon na sosednji hrib, od koder se odpre pogled na bližnjo vzhodno obalo. Prekrasna harmonija narave. Na poti se poslužujem namestitve pri domačinih, ki so del svojih hiš preoblikovali v neko vrsto zelo majhnih in dru- žinsko vodenih motelov. Gre za super pristni stik. Prijaznost ljudi, kot je ne pomnim. Včasih meji že na pretirani in moteči prijaznosti. Odprti, a hkrati podeželsko zaprti. Prijazni, a nepopustljivi. Dejansko delujejo po principu gost je kralj. In potem tipičen irski zajtrk. Na mizo mi prinesejo ogromen krožnik, na katerem se bohoti jajce, klobasa, dve vrsti krvavice, fižol, paradižnik, krompirjev kruh, zraven na mizi pa še svežo sadje. Noro kraljeva pojedina. Za zaključek pa gospodinja prinese še sveže pečen kolač. Super dobro. Čudovite zajtrke imajo na vasi. Prekrasna petdnevna pot. Čas je, da se spet predam civilizaciji. Kilkeny in bližnji gradovi Kilkeny je danes prikupno majhno mestece z izrazitim irskim predznakom, pisanimi bari, bohotečimi se z raznovrstnimi znamkami piv ter mogočnim gradom in starodavnim Foto: Uroš Zajdela Foto: Uroš Zajdela Kmalu po izhodišču za najvišji vrh Carauntohill me pozdravi mavrica. Neprecenljivo. Prispem do prvih jezerc in odpre se pogled na najvišje vrhove. Sicer še v primežu oblakov. samostanom. Mesto je doživelo razcvet zlasti v 14. stoletju, saj je bogastvo prihajalo od mostnine čez reko Nore. Šlo je za strahovito pomemben prehod, ob katerem je v 12. stoletju zrasel grad kot sedež angleške nadvlade. Že 2 stoletji kasneje se na sceni pojavi družina Butler, ki kupi grad. V njihovih rokah je ostal vse do leta 1965, ko, osnovano na grožnji po družinskem bankrotu, grad prodajo državi za pičlih 50 današnjih EUR! Prelepe srednjeveške uličice. Tradicionalna glasba se že v dopoldanskih urah vije iz številnih barov. Mnogo ljudi poseduje in srka irsko kavo (mešanico med kavo in whiskijem). Še več ljudi s precej vprašljivim posluhom in dvema tolkalski-ma žlicama izvaja irsko glasbo v upanju na kovanec ali dva. Če v Dublinu nisi ravno vajen beračev, pa je Kilkeny povsem drugačna zgodba. Sicer je tovrstnih nesrečnežev še zmeraj manj kot v mestih po Sloveniji, ampak te predhodne izkušnje ne pripravijo na »šok«. Ne nazadnje je na Irskem še zmeraj 13,6 % stopnja brezposelnosti. Zanimiva je minimalna urna postavka, ki znaša 8,65 EUR. Torej, za normalni 40-urni delovnik je minimalna plača okrog 1.300 EUR (NETO, seveda). Toliko o slovenski Švici! Sedim na terasi enega izmed barov, ki me je nemudoma očaral s staro steklenico laškega piva v vitrini. Prisede mlad Irec. Res so odprti ljudje. Ponudi se, da mi plača pijačo. »Lansko leto sem bil v Sloveniji,« pripoveduje ob pogledu na mojo kratko majico s slovensko zastavo. »Prečudovita dežela, ampak malo prevroča,« zaključi. O lepoti naše domovine se vsekakor strinjava. Fant živi in dela v Kilkenyju. Pogovor nanese tudi na domnevno brezdom- Prvi razgledi pri sopihanju na najvišji vrh Irske Foto: Uroš Zajdela ske ulične izvajalce. »Veš, pri nas na Irskem je dovolj služb za vse nas, nikomur ni treba živeti na ulici. Vendar imamo druge težave. Na ulicah je veliko propadlih glasbenikov in umetnikov, ki so se zavestno odločili za ta način življenja. Niso brezdomci, imajo pa neznosno radi alkohol. Mnogim turistom pa je všeč, da slišijo lokalno glasbo od dolgolasega irskega ostarelega gospoda. Hitro potegnejo fotoaparate izza pasu, glasbeniki pa nastavijo klobuk za kovance. V bistvu gre za »win-win« situacijo,« pove. Uživava v vsakem požirku piva. Seveda pijeva lokalno Smitwicks pivo, sicer najstarejšo pivo na Irskem. Kilkeny je bil od nekdaj politično središče osrednjega južnega dela otoka. Šele po znameniti religijski angleški vojni, ko je večina Irskih plemičev izbralo napačno stran, je angleška vojska uničevala mesto za mestom, samostan za samostanom. Verjetno ni treba ugibati, kdo je bil zmagovalec in kdo poraženec v vojni. V neposredni okolici Kil-kenyja si je treba ogledati še znameniti Cashel (v keltskem jeziku pomeni trdnjavo) z mogočnim samostanom, keltskim križem, cerkvijo in ostanki gradu znotraj mogočnega obzidaj ter majhno mestece Cahir z zgodovinsko pomembnim gradom na rečnem otoku, kjer se skriva skromna, a privlačna predstavitev življenja v 16. stoletju, ko je grad padel v roke angleški vojski. V eni izmed soban je večplastna predstavitev znamenitega angleškega osvajanja, z miniaturnimi podobami vseh udeležencev. Najvišji vrh Irske z zanimivo zapletenim imenom Carraunto-hill dosega za naše razmere skromnih 1.039 metrov nad morjem. Sir Hugh Munro je leta 1891 opisal vse škotske vrhove nad 900 metrov (3000 ft) in kmalu je ta meja postala zanimiva tudi na Irskem. Vendar, če ima Škotska 284 munrojev, pa se Irska lahko pohvali le z dvanajstimi vrhovi čez 900 metrov, kolikor je znamenita meja za v posvečen klub irskih munrosov. Po nekaj dnevih osvajanja nižjih vrhov me končno čaka vzpon na 1039 metrov nad morjem. Joj, kako smešno, nizko in sprehodno se sliši tale vzponček. Koliko mnogo višjih vrhov je že za menoj. Preslišim mnoga opozorila. Zgodaj zjutraj me zbudi dež. »Vsak dan je slabši,« razmišljam. Na prijaznost domačinov sem že navajen in sploh ne dvomim, da me bo zjutraj čakal obljubljen zajtrk. Danes ali nikoli, sklenem, obu-jem boljše čevlje in že z opremo kolovratim po lokalni cesti do izhodiščne točke. Nadaljevanje prihodnjič Torek, 24. september Danes goduje Nada. Danes je svetovni dan šolskega mleka. 1501 se je rodil italijanski naravoslovec, zdravnik in matematik Girola-mo Cardano. Prvi je izdal klinično sliko bolezni, ki jo poznamo danes kot tifusno mrzlico. 1717 se je rodil angleški pisatelj Horace Walpole. Pisal je duhovita pisma in kulturnozgodovinsko pomembne spomine. Z romanom Otrantski grad je začetnik grozljivega, oziroma črnega romana. 1739 se je rodil ruski častnik in državnik knez Grigorij Aleksandrovič Potemkin, ki je bil dve leti ljubimec carice Katarine II. in sedemnajst let najmogočnejši človek v državi. 1755 se je rodil ameriški pravnik John Marshall, četrti vrhovni sodnik ZDA in glavni utemeljitelj ameriškega sistema ustavnega prava. 1862 je pruski kralj Viljem I. postavil Otta von Bismarcka za ministrskega predsednika. Ko mu je predal še zunanje ministrstvo, si je pridobil Bismarck velika pooblastila za vodenje pruske politike. 1870 se je rodil francoski inženir, kemik in izumitelj Georges Claude, ki je znan predvsem po izumu neonske svetilke. Sreda, 25. september Danes goduje Gojmir. 1529 so Turki pod vodstvom sultana Sulejmana II. začeli oblegati Dunaj, vendar so se bili po treh tednih prisiljeni umakniti. 1555 so podpisali augsburški mir, s katerim je bila v nemškem cesarstvu priznana protestantska cerkev. 1644 se je rodil danski astronom Ole Christensen Remer, ki je dokazal, da svetloba potuje z določeno hitrostjo. 1725 se je rodil francoski vojaški inženir Nicolas-Joseph Cugnot, ki je izdelal prvi »avtomobil« na svetu. To je bil ogromen in težak parni tricikel za vleko topov. Četrtek, 26. september Danes goduje Justina. Danes je evropski dan jezikov. 1371 so v bitki pri Marici Turki premagali srbsko vojsko. Tako so lahko razširili svoj vpliv na Srbijo in Makedonijo ter potrdili vazalni status Bolgarije. 1888 se je rodil britanski dramatik, pesnik, kritik in esejist Thomas Stearns Eliot. Leta 1948 je dobil Nobelovo nagrado za literaturo. 1889 se je rodil nemški filozof Martin Heidegger, glavni predstavnik filozofije eksistence v Nemčiji. 1898 se je rodil ameriški skladatelj George Gershwin. 1802 so našli v Donavi pri Dunaju truplo matematika in topniškega strokovnjaka barona Jurija Vege. 1895 se je rodil v Zagorici pri Grosupljem slovenski slikar, grafik in kipar France Kralj. Kiparstvo je študiral na akademiji na Dunaju, slikarstvo pa na akademiji v Pragi. Petek, 27. september Danes godujeta Kozma in Damjan. Danes je svetovni dan turizma. 1687 je med turško beneško vojno beneška krogla zadela svetišče Par-tenon v Atenah in ga porušila. 1825 je na progi med Darlingtonom in Stoctonom v Veliki Britaniji začel voziti prvi vlak, ki ga je vlekla parna lokomotiva. 1940 so sklenili v Berlinu trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko. 1904 se je rodil književnik in politik Edvard Kocbek. 1989 je slovenska skupščina sprejela ustavna dopolnila, ki so omogočala odcepitev ali razdružitev od SFRJ. Sobota, 28. september Danes goduje Venčeslav. Danes je svetovni dan: pravica vedeti. 480 p. n. š. je prišlo do bitke pri Salamini, največje in najslavnejše bitke v starem veku, v kateri je grško ladjevje porazilo perzijsko. 1864 so v Londonu na pobudo francoskih in britanskih delavcev na velikem mitingu ustanovili prvo socialistično Internacionalo. 1871 se je rodil italijanski maršal in politik, predsednik vlade, ki se je dogovoril za kapitulacijo v 2. svetovni vojni Petro Badoglio. 1934 se je rodila v premožni družini industrialca v Parizu francoska filmska igralka Brigitte Bardot. Postala je seksualni idol v Evropi in ZDA. 1949 je Sovjetska zveza pretrgala pogodbo o prijateljskem sodelovanju z Jugoslavijo. 2000 so danski volivci ob približno 90-odstotni udeležbi na referendumu s 53-odstotno večino zavrnili uvedbo skupne evropske valute evra. Nedelja, 29. september Danes goduje Mihael. Godujeta tudi nadangela Gabriel in Rafael. 1758 se je rodil britanski admiral Horatio Nelson, ki je zmagal v pomorski bitki z Napoleonom pri Trafalgarju, vendar je bil v bitki smrtno zadet. 1901 se je rodil Nobelov nagrajenec za fiziko italijanski fizik Enrico Fermi. V ZDA je odločno pripomogel pri izgradnji prvega jedrskega reaktorja. 1902 je umrl francoski pisatelj Emile Zola, eden najvidnejših predstavnikov naturalizma. 1903 je naredil samomor nemški izumitelj Rudolf Diesel. 1923 je dobila Velika Britanija od Društva narodov mandat za upravo nad Palestino. 1936 se je rodil v Milanu italijanski poslovnež in politik Silvio Berlusconi. Ponedeljek, 30. september Danes goduje Sonja. Danes je svetovni dan gluhih, svetovni dan srca in svetovni dan vegetarijanstva. 1791 je bila na Dunaju praizvedba opere Čarobna piščal Wolfganga Amadeusa Mozarta. 1908 se je rodil sloviti ukrajinski violinist David Ojstrah. 1918 je postala Nemčija republika. Zadnji nemški cesar Viljem II. je odstopil. 1966 se je na miren način osamosvojila Bocvana, ki je bila od leta 1885 britanski protektorat. 1580 je umrl v Kostanjevici na Krki Lenart, avtor prve slovenske katoliške knjige Katekizem. Natisnili so ga v Gradcu leta 1574, vendar ni ohranjen noben izvod. 18 Štajerski TEDNIK Nasveti torek • 24. septembra 2013 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Ako na Mateja sonce sije, kmalu lepa jesen zasije Sveti Matej je praznoval v soboto, ki je bila oblačna, a večinoma suha. Upam, da to kljub temu pomeni, da bomo imeli dolgo, ne preveč hladno in mokro jesen. Prihaja čas sajenja trajnic, grmovnic in drevesnic Čeprav vsaj še mesec dni ne bomo sadili novih rastlin, se moramo na sajenje vendarle dobro pripraviti. Najprej preverite, kje in kako boste sploh nabavili rastline, ki si jih želite. Saj vem, da je huda kriza, zato vsi iščemo najcenejše variante, vendar naj povem, da se lahko iskanje najcenejših rastlin slabo konča. Mnogi že vedo, da je v Sloveniji pridelana zelenjava veliko kakovostnejša, le malo pa se nas zaveda, da enako velja tudi za sadike, predvsem za sadike rastlin, ki bodo na naših gredicah več let. Žal je v Sloveniji vse manj lastne pridelave in veliko uvoza poceni, nekakovostnih, včasih tudi s škodljivci in boleznimi okuženih rastlin iz tujine. Pušpanova vešča je lep primer, kaj se lahko zgodi, če je osnovno vodilo za nabavo rastlin samo nizka cena. Zanima me, ali se bomo iz tega kaj naučili. Pred sajenjem dobro razmislite, kako boste zasadili cel vrt, si izrišite vse dejavnosti, s katerimi se želite na vrtu ukvarjati. Nato si na kos papirja izrišite vse, kar boste morda nekoč na vrtu imeli, namesto, kjer bi si to želeli imeti. Zakaj? Zato da ne boste ravno tja zasadili kakšnega lepega drevesa, oblikovali gredice s trajnicami in grmovnicami. Vedeti je treba, da se te rastline zelo slabo presajajo, dalj časa bodo rasle na svojem mestu, težje bo. Šele zdaj si zarišite, kje boste imeli okrasne gredice ali posamezna, lepa okrasna drevesa. Saj ni potrebno, da boste vse gredice zasadili v enem letu. Zagotovo bo le redko kdo to naredil letos. Pa vendarle bo vrt kasneje veliko lepši, če boste ves čas sledili nekemu cilju, redu, ne pa po naključju posadili posameznih grmovnic, oblikovali posameznih gredic. Nato preverite še, kako velike bodo zrasle rastline, predvsem gr-movnice in drevje, v nekaj letih. Da vam ne bodo po 10 letih po- Foto: Miša Pušenjak Zdravstveni nasveti NIFTY - neinvaziven predrojstveni test za odkrivanje kromosomskih trisomij Predrojstveni test NIFTY je neinvaziven test, namenjen odkrivanju morebitnih trisomij pri plodu po 10. tednu nosečnosti. Temelji na odvzemu venske krvi in nadaljnji analizi plodovne DNK iz materine krvi. Test je tako za plod kot tudi za nosečnico povsem varen. Z neinvazivnim testom NIFTY se z več kot 99-odstotno zanesljivostjo določi morebitno prisotnost oziroma odsotnost tri-somije kromosomov 21, 18, 13 in spolnih kromosomov. Rezultat testa 'nizko tveganje' pomeni, da nosečnica zelo verjetno nosi zdrav plod. Morebiten rezultat testa 'visoko tveganje' pomeni, da gre zelo verjetno za prisotnost trisomije. Nosečnici se v tem primeru svetuje, da opravi dodaten potrditveni test (amniocenteza ali CVS). Odkrivanje kromosomskih nepravilnosti v nosečnosti sicer klasično poteka preko kombinacije presejalnih in diagnostičnih testov. Med presejalnimi testi sta trenutno v uporabi predvsem kombinirani hormonski test in ultrazvočni test nuhalne svetline. Če je po opravljenih testih tveganje povišano, je priporočljiva in-vazivna diagnostična preiskava (amniocenteza ali biopsija hori-onskih resic), s katero se zanesljivo izključi ali potrdi prisotnost kromosomske trisomije. Slabost trenutnih presejalnih testov je predvsem dejstvo, da je na in-vazivne diagnostične preiskave napotenih ogromno nosečnic, za katere se izkaže, da ne nosijo plodu z Downovim sindromom. Pravzaprav je prisotnost kromosomske trisomije potrjena le v 3 % primerov. Tako veliko število nosečnic z zdravim plodom brez potrebe tvega izgubo ploda, saj pri opravljanju invazivnih diagno- stičnih preiskav obstaja od 0,8 % do 2 % verjetnosti spontanega splava. Z visoko zanesljivim presejal-nim testom NIFTY se lahko brez kakršnega koli tveganja z več kot 99 % zanesljivostjo določi odsotnost oziroma morebitno prisotnost trisomije pri plodu. Najpogostejša trisomija je zagotovo tri-somija 21 oz. Downov sindrom. Osebe z Downovim sindromom imajo običajno motnje v duševnem razvoju. Imajo značilne obrazne poteze, prav tako imajo zelo pogosta srčna obolenja, dihalne, imunske, hormonske in encimske motnje. V povprečju se Downov sindrom pojavlja na vsakih 740 rojstev. Ostale pogostejše trisomije so trisomija 18 ali Edwardsov sindrom in trisomija 13 oz. Patau sindrom. Trisomija 18 - Edwardsov sindrom, ki je posledica dodatne kopije 18. kromosoma, kjer pogosto prihaja do zapletov že v nosečnosti in posledično do spontanega splava. Osebe z Edwardsovim sindromom imajo pogosto srčna obolenja, prav tako so pogosti številni zdravstveni zapleti, ki skrajšujejo življenjsko dobo. Edwardsov sindrom se v povprečju pojavlja na vsakih 5000 rojstev. Patau sindrom je posledica dodatne kopije 13. kromosoma, pri katerem, podobno kot pri Ed-wardsovem sindromu, pogosto prihaja do zapletov že v nosečnosti in posledično do spontanega splava. Za osebe s Patau sindromom so pogosta težja srčna obolenja in različni zdravstveni zapleti, zato večina novorojenčkov umre že v prvem letu življenja. V povprečju se Patau sindrom pojavlja vsakih 16000 rojstev. Neinvaziven test NIFTY temelji na zadnjih znanstvenih spozna- Foto: Črtomir Goznik Lara Lukman, dr. med. njih, da se v krvi nosečnice nahaja določen delež proste DNK ploda. Analiza se izvede z uporabo najnovejše tehnologije DNK sekvenciranja, kjer morebitno povečanje deleža plodove DNK za določen kromosom pomeni prisotnost trisomije. Zanesljivost in izredna natančnost tehnologije je dokazana v več kliničnih študijah. Neinvaziven test NIFTY lahko opravi nosečnica od 10. tedna nosečnosti dalje. Test je trenutno primeren le za enoplodne nosečnosti in s testom ni mogoče zaznati genetskih mutacij, kromosomskega mozaicizma in strukturnih kromosomskih napak. Pred testom je treba opraviti posvet, na katerem vas zdravnik seznani z vsemi podrobnostmi testa in vam natančno obrazloži potek preiskave. Po posvetu sledi preprost odvzem venske krvi. Rezultati testa so znani v roku od 14 do 21 dni. Z izvidom testa vas seznani zdravnik, pri katerem je potekal odvzem vzorca. Lara Lukman, dr. med Čeprav zgleda, kakor da je ta vrt zasajen naključno, je vse dobro in natančno premišljeno, lepo pa bo še naslednjih 10 let. stale prevelike. Vedite, da z rezjo sicer lahko oblikujemo rastline, ne moremo pa jih vekomaj pomanjševati. Potem se slej ko prej srečamo s težavami, boleznimi ali škodljivci. Zato dobro premislite, če imate manjši prostor, kaj lahko sadite tja. Za vse to je čas zdaj. Gredice je smiselno oblikovati že sedaj. Potem se bo do sajenja zemlja lepo sesedla, lahko jo boste še enkrat poravnali, pri tem pa uničili tudi kar nekaj plevelov, ki bodo v začetku na novih gredicah zagotovo velika nadloga. Gredice obogatite tudi s kompostom, ta je najprimernejše gnojilo za okrasne rastline. Če boste na gredo sadili bujnejše trajnice, okrasno drev-nino in večje grme, potem potrebujete do 5 l/m2 komposta, če pa so to manjše gredice, na katerih ne bo večjih rastlin, pa 2,5-3 l/ m2. Kompost pomešajte z zgornjo plastjo zemlje. Drevnin, grmovnic in trajnic še ne sadimo, zdaj bi jih najbolj zmotili pri njihovi pripravi na zimo. lahko pa že izkopljemo jame. Vedno je dobro, da so jame izkopane veliko pred sajenjem, da se prezračijo. Jama naj bo dvakrat širša in nekoliko globlja, kakor bo koreninska gruda rastline, ki jo boste posadili. Če začnemo o tem razmišljati zdaj, mogoče že iskati kakšen dan, ko bi se lotili dela, potem bodo gredice lepe veliko število let. Zelenjavni vrt Na zelenjavnem vrtu je najpomembneje, da čim več zelenjave spravimo tudi za zimo. Mnogi začnejo iskati tudi načine, kako bi v kleti shranili tudi solatnice, da bi bil vrt v novembru povsem prazen in pospravljen. Vendar naj vas opomnim, da prazna zemlja, pospravljen vrt, nista dobra zimska popotnica. Tudi pozimi naj bo čim več gredic zasajenih, prekritih z rastlinami ali pa samo z rastlinskimi zastirkami. Po drugi strani pa nam solatnice nudijo največ, če jih odrežemo in predvsem pojemo sveže, direktno z vrta. Mnogi ne vedo, da endivija, še bolj pa radič preneseta veliko mraza. Najprej pospravimo krholistne glavnate solate, saj te najprej pokažejo posledice prenizkih temperatur. Nekoliko dalj časa prenašajo mraz rozetaste sorte, kot je gentillina. Mehkolistne sorte so odpornejše na mraz in s kopreno prekrite preživijo tudi prve slane. Endivija ne prenese veliko več mraza kakor solata. Veliko pa je odvisno tudi od sort. Vsekakor moramo naprej pospraviti sorto eskariol rumeno. Zelo dolgo, tudi prvi sneg, pa bo preživela sorta eskariol zelena in tudi kodrolistna Foto: Miša Pušenjak Krhkolistna solata, sorta gentillina, bolje prenese prve nizke temperature kakor glavnate sorte. pankalijerka. Malan in dečkova glava preneseta do -5 oC, vendar ju prekrijemo z agrokopreno. Tudi na našem vrtu smo posejali tri sorte in upamo, da bomo zadnjo endivijo lahko porezali šele okoli božiča. Še več mraza prenese letni radič. Štrucarja bomo ob prvem poštenem mrazu pokrili z agrokopreno, tako kakor endivijo, rdeč glavnati radič pa bo zdržal vse do januarja, tudi če ga ne pokrijemo. V tem vrstnem redu bomo solatnice tudi rezali, tako bomo imeli svojo solato vse do januarja. Zelo bi si želeli, da bi si kmalu lahko omislili, tudi rastlinjak, v njem bi lahko radič rezali vse do spomladi. Seveda je zdaj še vedno čas za setev motovilca, posejemo pa tudi prvo zimsko solato. Setev je smiselno ponoviti še v sredini oktobra, tako bomo skupaj z prezi-mnim radičem verona, ki smo ga posejali v juliju, imeli dovolj solate, takoj ko bo popustil najhujši zimski mraz. Zimske solate, motovilca in ra-diča ne bomo pokrivali z agroko-preno, saj morajo prezimiti brez tega. Agrokoprena bi bila v primeru veliko snega pozimi samo ovira, pod njo bi se rastline dušile. Zdaj posejan motovilec pokrijemo šele, ko se bo narava res umirila in zaspala, ko se bo pričela prava zima. S kopreno prekrit motovilec lahko režemo praktično celo zimo, tudi izpod snega. Na prostem lahko posejete še divjo pa tudi navadno rukolo in azijske listnate rastline, saj so ravno križnice, med katere uvrščamo te vrtnine, tiste, ki bodo dvignile našo odpornost in preprečile prve zimske prehlade, če jih bomo jedli seveda. Če imate radi mesečno redkvico, jo ravno tako lahko še posejete. Za sajenje čebulčka ali celo česna pa je še prezgodaj. Zdaj posajen bo slabše prezimil. Miša Pušenjak torek • 24. septembra 2Q13 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEBHlK 1S S svetovne glasbene scene Ameriška pevka Pink je bila pred dnevi po izboru časopisa Billboard izbrana za Žensko leta. Z omenjeno nagrado, ki so jo letos podelili že osmič, vsako leto oddajo priznanje vplivnim in talentiram ženskam v glasbenem svetu. Nagrado bo prejela 10. decembra na svečanosti Women in Music, ki bo v New Yorku. Alecia Beth Moore, bolj znana kot Pink, je ob tem dejala: "Presenečena sem, hkrati pa navdušena in popolnoma šokirana s to nagrado. Za mano je sijajno leto, hvaležna sem vsem radijskim postajam, ki so vrtele moje skladbe, prav tako pa se zahvaljujem vsem svojim privržencem in prijateljem." Pink je letos objavila svoj šesti album "The Truth About Love". Album, na katerem najdemo uspešnice, kot so Blow Me, Try in Just Give Me a Reason, se je zelo dobro odrezal in priplezal vse do vrha lestvice najboljših albumov. Lani je to nagrado prejela Katy Perry, Taylor Swift pa je bila Ženska leta 2011. ®@® Znani so letošnji nominiran-ci za evropske glasbene nagrade MTV, podelitev nagrad bo v nedeljo, 10. novembra, v novi amsterdamski areni Ziggo Dome. Največ nominacij, po pet, so prejeli Justin Timber-lake in Macklemore & Ryan Lewis. Justin Timberlake, ki ima v svoji zbirki že kar nekaj MTV- Pink Foto: cartoondollemporium.com jevih nagrad, je nominiran v naslednjih kategorijah; najboljši izvajalec v živo, najboljši moški izvajalec, najboljši videz, najboljši ameriški izvajalec in najboljši videospot za skladbo Mirrors. Macklemore & Ryan Lewis pa sta nominirana prvič in se bosta potegovala za nagrade v kategorijah najboljši hip-hop izvajalec, najboljši novi izvajalec, najboljša pesem za Thrift Shop (ft. Wanz), najboljši ameriški izvajalec in najboljši nastop na svetovnih odrih za svoj nastop v oddaji MTV World Stage Wireless 2013. Kar se tiče števila zbranih nominacij, so se s po štirimi nominacijami dobro odrezali tudi Lady Gaga, Miley Cirus, Robin Thicke in Justin Bieber. BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. WRECKING BALL - MILEY CYRUS 2. ROAR - KATY PERRY 3. ROYALS - LORDE UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. ROAR - KATY PERRY 2. COUNTING STARS - ONE REPUBLIC 3. BURN - ELLIE GOULDING NEMČIJA 1. WAKE ME UP - AVICII 2. ROAR - KATY PERRY 3. LA LA LA - NAUGHTY BOY FEAT. SAM SMITH ®®® 18. novembra bo britanski zvezdnik Robbie Williams na trgovske police poslal svoj novi studijski izdelek. Na albumu z naslovom Swing Both Ways sodelujejo številna znana glasbena imena, kot so Michael Buble, Lilly Allen, Kelly Clarkson, Olly Murs in Rulus Wainwright. Večino novih skladb je Robbie ustvaril skupaj s svojim dolgoletnim sodelavcem Guyem Chamber-som, ki bo poskrbel tudi za produkcijo novega albuma. Robbie Williams pa ne bo prvič "swin-gal", saj je že leta 2001 izdal zelo uspešen swing album z naslovom Swing When You're Winning. ®®® Za vse ljubitelje legendarne britanske zasedbe The Beatles ponujamo dobro novico, saj bo v novembru izšla nova plošča s staro vsebino On Air - Live At The BBC Volume 2. Na albumu bodo doslej neobjavljeni posnetki in studijski pogovori kot tudi posnetki uspešnic, kot sta Lucille in The Hippy Hippy Shake, ki so nastale med letoma 1963 in 1964. Prvi album s podobno vsebino Live at the BBC Volume 1 je izšel leta 1994, dosegel pa je neverjetno prodajo, saj so ga samo v šestih tednih po izidu po svetu prodali v več kot petmili- jonski nakladi. ®@® Znani britanski časnik Daily Mail se je v eni izmed svoji zadnjih številk na veliko razpisal o tem, da naj bi se prihodnje leto ponovno združili člani zasedbe Oasis. Glavna zvezdnika te pred leti izjemno priljubljene zasedbe brata Liam in Noel Gallagher, ki sta bila zadnja leta med sabo skregana, sta očitno zakopala bojno sekiro. Prihodnje leto bo minilo natanko 20 let od izida njihovega debitantskega albuma Definitely Maybe, ob tej priložnosti pa so dobili ponudbo za dva koncerta v Knebworthu. Naj spomnimo, Oasis so leta 1996 za legendarni koncert v Knebwort-hu prodali neverjetnih 300 tisoč vstopnic in so še naprej lastniki najbolje prodajanega rock spek-takla v britanski zgodovini. Ameriška rock zasedba The Killers bo 11. novembra izdala zbirko s svojimi največjimi uspešnicami. Na kompilaciji z naslovom Direct Hits bosta ob 13 znanih uspešnicah še dve novi skladbi. Prva nosi naslov Shot At The Night, druga, na kateri so znova sodelovali s svojim dolgoletnim sodelavcem Stuartom Priceom, pa Just Another Girl. Skupina je nastala leta 2002 v Vegasu, člani pa so pevec Brandon Flowers, kitarist Dave Ke-uning, basist Mark Stoermer in Ronnie Vannuci ml. na bobnih. Janko Bezjak Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o., Raičeva 6 2250 Ptuj Vroča linija Radia Ptuj V četrtek, 26. septembra 2013: Kakšna bo usoda upokojencev in njihovih pokojnin? Voditeljica Marija Slodnjak Vroča linija bo na sporedu med 18. in 19. uro To je to Predlog Pred kratkim sem se enega sončnega dne peljal v Maribor, in kot se spodobi, sem med vožnjo poslušal radio. Nekaj vsakdanjih in običajnih neumnosti kar tako, nato pa nekaj novic. Kaj vse so govorili, sem še isti trenutek pozabil, saj sem si zapomnil eno samo, a zato toliko pomembnejšo vest. Novinarka je iz zvočnika povedala, da Evropska unija Sloveniji prijazno in, se razume, dobronamerno predlaga znižanje minimalne plače. Kar tako, mimogrede, kajti odmeva po prostornih palačah evropskih, da se je živež pod Alpami vse preveč omehčal, razkošje petsto sedemdesetih natančno odmerjenih evrskih cekinov pa ne dene dobro krhki slovenski duši. Zna biti, da so se birokrati v daljnem Bruslju zbali za krepost podalpskega duha ter tako sklenili, da ga pred moralnimi pastmi materije preventivno obvarujejo, saj nam je vsem splošno znano dejstvo, da luksuz (kakršna kruh in mleko gotovo sta) rad pokvari človeka. Torej so poslali iz daljne dežele v Slovenijo vest, ki narekuje, da bi modro bilo, ko bi ljudi odrešili tega tuzemskega bogastva, manufakture pa olajšali neznosne mezde, ki so jo tako tiransko prisiljene plačevati proletariatu. Potem bi se nebo nad to žalostno dolino končno razjasnilo, cvetje bi pognalo po vseh planjavah in ljudem bi se na obrazu ponovno pojavil tisti davno izgubljeni nasmešek. Ptice bi zažvrgolele hvalospev grajski gospodi in neizmerna radost ter blaginja bi se nemudoma pognali čez deželo. Oh, ko bi si le odžagali še tisto trhlo vejo, na kateri sedimo in ki tako nesramno podjetne podplate žuli, ko po teh na tej veji tacajo. A izgleda, kakor da neuka raja podalpske dežele tega preprosto noče razumeti. Ne dojame, da si plačila nihče ne zasluži, pač pa ga je lahko zgolj vesel. Ne dojame, da so mezde le neskončno breme manufaktur, ki bi sicer doživljale renesanso. Noče razumeti, da so pokojnine preživete ideje frdamanih socialistov in ni ji jasno, da je edina naloga države ta, da se otepa nalog. Vendar časi se spreminjajo ... morda tudi Šentflorjanca kdaj sreča pravo razsvetljenje. Pozdravil bo takrat te modre predloge in z radostjo bo šel na delo, pa magari zastonj. Prodal bo obe ledvici in eno oko ter z nasmeškom bo hiral, če bo le grajska gospoda tako zaukazala. Spoznal bo takrat, da so njene besede svete resnice, spoznal bo, da mu je lastna vrednost izmerjena v pokornosti in pri kraju bo sam skočil v grajsko peč, da gospode ne bo zeblo. Če bo le kdo tako zaukazal ... No, tako upajo nekateri. In morda bo res tako; morda pa tudi ne ... Matic Hriberšek t V Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. V'AKE ME UP - AVICII AR - KATY PERRY 3. COUNTING STARS - ONE REPUBLICK 4. WE CAN'T STOP - MILEY CYRUS 5. BURN - ELLIE GOULDING 6. BEST SONG EVER - ONE DIRECTION 7. LOVE ME AGAIN - JOHN NEWMAN 8. TRUE LOVE - PINK FT LILY ALLEN 9. BLURRED LINES - ROBIN THICKE / TI / PHARRELL 10. DETROIT CITY - TEXAS 11. APPLAUSE - LADY GAGA Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak 20 Štajerski1TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 24. septembra 2Q13 Smeh ni greh Kaj bomo danes jedli TOREK dušeni bob*, hruškov marmorni kolač SREDA sladko zelje, krompir v kosih, kranjska klobasa ČETRTEK zapečene testenine z gobami, solata PETEK ocvrte ribe, francoska solata SOBOTA polnjena paprika, pire krompir NEDELJA juha, pečena rebrca, pečen krompir, solata PONEDELJEK dušen stročji fižol z mesom, polnozrnat kruh, grozdje *Dušen bob Sestavine: 400 g svežega boba, 50 g nemastne šunke, 1 velika čebula, 2 zrela paradižnika, 2 korenčka, 4 rezine kruha, 4 žlice olja, rdeča paprika, sol, poper. Na vročem olju popražimo drobno narezano čebulo. Šunko narežemo na kocke in jo pomešamo z rdečo papriko. Ko če- bula porjavi, dodamo na kocke narezan olupljen paradižnik in korenček, šunko in bob. Dolijemo vodo in pokrito dušimo pri zmerni temperaturi. Po potrebi dolivamo vročo vodo, vendar pazimo, da je jed na koncu gosta. Proti koncu kuhanja solimo in popramo po okusu. Med tem v tosterju popečemo 4 rezine kruha in jih narežemo na večje kvadrate. Razporedimo jih na krožnike in po njih podevamo dušen bob. **Hruškov marmorni kolač Sestavine: 250 g masla ali margarine, 250 g sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 4 jajca, 500 g moke, 1 pecilni prašek, 6 jedilnih žlic mleka, 2 jedilni žlici kakava, 800 g hrušk, 4 jedilne žlice grobo mletega sladkorja, 4 jedilne žlice ma-relične marmelade. Maslo, sladkor in vanilijin sladkor penasto umešamo. Drugo za drugo primešamo jajca. Izmenično primešamo moko s pecilnim praškom in 4 žlice mleka. Polovico mase vlijemo v nama-ščen srednje velik pekač. V preostalo polovico testa primešamo kakav in 2 žlici mleka. Temno testo porazdelimo preko svetlega. Hruške olupimo, razpolovimo in odstranimo pečke. Vanje zarežemo 1 cm globoke rezine. Hruške tesno drugo ob drugi podevamo po vrhu testa in jih nekoliko vtisnemo v testo. Posujemo s polovico grobo mletega sladkorja. Pečemo približno 1 uro pri 175 stopinjah. Pecivo ohladimo. Marmelado segrejemo in prelijemo po pecivu. Posujemo z grobo mletim sladkorjem. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Foto: ASV Foto: ASV CELICE "Kje pa je Tone, da ga že tri mesece nisem videl?" "Raziskuje celice." "Kaj? Ali se je začel ukvarjati z biologijo?" "Ne, v zaporu je!" ©©© LJUBEZEN Ali me ljubiš samo zato, ker mi je stric zapustil pravo bogastvo? Ne, ljubil bi te tudi, če bi ti kdo drug zapustil bogastvo. ©©© POLOŽAJI Zakonski par pride k ginekologu po nasvet, kako naj sek-sata med ženino nosečnostjo. Doktor pojasni: "V prvi tretjini nosečnosti normalo, v drugi tretjini v pasjem položaju, v zadnji tretjini pa v volčjem položaju." "V volčjem položaju?" se čudi mož. "Ja. Uležete se pred luknjo in tulite!" ©©© RAČUNALNIŠKI Dve deklici v vrtcu se pogovarjata:"Ali ti tudi greš kaj na internet?" "Ne, mi hodimo v Interspar.« ©©© Z ZADRGAMI Stara gospa pride v trgovino z računalniki. Prodajalcu reče: "Ta računalnik ima pa veliko gumbov." "Da, gospa, z zadrgami bi zgle- dal precej neumno." ©©© SODOBNA MOLITEV Računalnik naš, ki si v mreži, posvečen bodi tvoj zaslon, naj pridejo k nam tvoji podatki. Zgodi se tvoja volja kakor na trdem disku tako tudi na tiskal-niku.Daj nam danes naše liste. In odpusti nam naše napake, kakor tudi mi odpuščamo tvoje zaradi slabih programov. Ne pusti nas dolgo čakati in obvaruj nas vsakega virusa, kajti tvoja je moč, tvoja je firma in tvoj procesor na vekomaj! ©©© POGOVOR Se pogovarjata buldog in nemški ovčar. Nemški ovčar je zaprt na balkonu v tretjem nadstropju. Buldog ga vabi na dvorišče: »Pridi dol, no!« »Zaprt sem na balkonu!« »Skoči!« »O, to pa ne!« »Zakaj?« »Zato, ker nočem imeti tako potlačenega nosa kot ti!!« i f /A rv Ê1 Ùil SESTAVIL EDI KLASINC NAŠA ROKOMETAŠICA TJAŠA FRANCOSKI SKLADATELJ MAURICE NAOČNIKI, OČALA (LJUDSKO) LOV NA DIVJAD, PREŽA NAŠ PANTOMIMIK VALDES 1 A i : f ; v ÎSîatJ; ■ v v K Jfcl ; V 0 ■ < \ ' ?» ■ vtr : füP Jiggr m * r \\: V ( 1 J NAVEZANA BESEDA g / V ■4 1 ' 4 mm š PREBIVALEC RAČ A H j* i ■ / \ \h i NAŠ PISATELJ FLISAR 1 i N WÈ j « BELIVEC f ■ :¡ .. k 1 « PI h h • > . • ÍV J ¿f f JL M raadT Ï A r» « • é Î POD A '«'i pM ■MSR Štajerski PISALNA MIZA S PREDALI OVČJE MESO, BRAVINA, OVČINA FRANEK TREFALT AMERIŠKI ALPSKI SMUČAR LIGETY SLOGOVNA POSEBNOST ZMRZOVANJE SELEN CIMA, POGANJEK, KLICA ŽULJ ZARADI OBUTVE SAMOSTOJNI NASTOP NA ODRU REKREATIVEC TEDNIK SREDIŠČE MORAVSKE PENASTA ŽOGICA POMOR, POKOL 100 M2 NEOŽE-NJENOST OBZIDNA LETEV GRŠKA MUZA LIRSKEGA PESNIŠTVA PREMAZ OBLIKOVALEC BIKINKE VREZOVALEC KAREL ČAPEK TLA POD VODO LESEN SODČEK BIATLONKA DRČAR CUNJASTA SNEŽINKA RASTLINSKA BODICA KOŽNO VNETJE PREGOVOR SLED STOPAL PRIJATELJ, TOVARIŠ (STAR.) RIBA Z BRKI RUDNIŠKI PREKUCNIK MORALA, NRAVNOST PREBIVALKA IRSKE DIKTAT NEOKUSEN OKRASEK PESNICA ŠKERL IZIDOR (LJUBK.) PRINTER VAS PRI BOGOJINI GREGA KARDOŠ BRANKO HORVAT EMIL SMASEK VERGILOVA PESNITEV USTNO NEBO (POMANJ.) SLADKE STOJEČE VODE NAKLADNA IZ IZDELOVALEC POLITIČNI BREŽINA BESEDE IRHOVINE TAJNI PARMA ODPOSLANEC UGANKARSKI SLOVARČEK: ANDRES = slovenski pantomimik Valdes, BIKINI = dvodelna ženska kopalna obleka, bikinke, ETOS = morala, nravnost, EVTERPA = grška muza lirskega pesništva, PREBIL = slovenska rokometašica (Tjaša), SEKRETER = pisalna miza s predali, SKIP = rudniški prekucnik, SOFTBALL = penasta žogica. 'dVSIIAI3 'dVHdl 'VdlAIVd 'Vd3Z3(" '3093N 'V0I3N3 '>19 'I0NVAI '»IN -HVVISI1 '01» '»3dVN 'V»dl 'S013 'IAIOS '3Znda 'Sliao '»3d '1111 'VlOIdVa 'ONa 'o» 'd01V3d» 'ZVIAI 'Vdd31A3 TSO»SIAIVS 'livauos 'IAI3ZI1I1S 'dV13a '01VA3 'NVOVd 'VZOdd :0UA6J0P0A '3»NVZm» 31 A31IS3d torek • 24. septembra 2013 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 21 Govori se... ... da so bili poetovionski dobro obveščeni krogi presenečeni nad tem, kakšnega »neznanca« je župan omenjal za direktorja novega KK-centra. Očitno nekateri ne vedo, da se marsikaj dogaja tudi zunaj mestnih meja. Kakovostno in pestro - in predvsem brez 40 ali več tisoč evrov proračunskega denarja. ... da se je poletno politično premirje očitno končalo. Na ormoškem se je namreč že pričela nova serija političnih novinarskih konferenc. ... da v naši državi lahko na hiter in enostaven način prideš do ugledne funkcije in dobro plačanega delovnega mesta, če imaš dve imeni. Primer dobre prakse najdemo v primorski prestolnici. . da je voh zelo čudna zadeva: mariborski novinarji so namreč med tekmo govo- rili, da 'smrdi'po prvem poraz Maribora, domači navijači pa so istočasno govorili, da 'diši'po novi zmagi Zavr-ča ...Smešno je, da so imeli oboji prav ... . da naša država za pen-zijeporabi nekaj več kot štiri milijarde evrov letno, za javni sektor pa skoraj poltretjo milijardo. Toda upokojencev je 585.000, javnih uslužbencev pa 158.000, torej skoraj štiri krat manj. Statistika bi gotovo izračunala lepo povprečno izplačilo obeh kategorij, s katerim bi se upokojenci nedvomno strinjali . Vidi se... . da so gradbišče v središču Dornave zavarovali z zares močno ključavnico. Ni pa znano, ali zato, ker so v središču ciganije in se bojijo dolgoprstnežev, ali pa zato, ker se otepajo vseh naključnih nadzornikov. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 30. 9. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Telefonska številka:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Založba Felix. Nagrado prejme Karmen Lugarič, Slovenska Bistirca. Iskrice Foto tedna: Rudi Jernejšek Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat objavljamo fotografijo Rudija Jernejška z nemalo nostalgije in lepih spominov na letošnje poletje. Očitno je v lepem spominu ostalo tudi Rudiju, ki je ob fotografiji pripisal: »Sončni zahod v Piranskem zalivu, poletje 2013.« Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 3 7 8 9 5 6 7 9 7 1 2 8 3 2 7 5 2 5 6 3 4 3 7 2 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv ©©© € GGG Bik vvv ©© €€€ G Dvojčka v ©©© €€ G Rai vvv © €€ GG Lev v ©© € GGG Devica vvv © €€€ GG Tehtnica vv ©©© €€€ G Škorpijon v ©© €€€ GG Strelec vvv © €€ GGG Kozorog vvv ©© € GG Vodnar v ©© €€€ GGG Ribi vvv ©©© € GG (Vir: www.pregovor.com) »Delo vliva olje v svetilko življenja, mišljenje vžiga njen plamen.« John Bellers »Vse, kar lahko dosežeš brez truda in dela, nima prave vrednosti.« Joseph Addison »Vse, kar počenjaš, dobro premisli, šele potem se loti dela; če ne boš preudaril vseh možnih okoliščin, boš sicer z navdušenjem začel, pa boš moral delo opustiti in se osramočen vrniti. Če se lotiš naloge, kiji nisi kos, ne boš dovršil niti te, niti tiste, ki bi jo zmogel.« Epiktet »Daj bedaku delo, pa ti ga bo še več napravil.« Armenski pregovor »Lenoba spodnaša v mrtvilo, kdor je omahljive volje, bo lačen.« Sveto Pismo, Pregovori 19,15 »Vsi zares veliki ljudje, ki sem jih poznal, so bili zelo marljivi in so uporno delali.« Friedrich Engels Rebus Rešitev iz prejšnje številke: PARAGVAJČANKA Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 24. septembra do 30. septembra 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Avtor: Edi Klasinc (palindromni rebus) 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 24. septembra 2013 Šikole • Proslavili 120 let prostovoljnega gasilstva Naše največje bogastvo so ljudje ... Minuli konec tedna so v Sikolah proslavili 120-letnico domačega gasilskega društva in 16. dan gasilcev GZ Kidričevo. V petek so pripravili veliko gasilsko vajo, osrednja slovesnost z gasilsko parado pa je bila v soboto, 14. septembra. PGD Šikole je bilo ustanovljeno leta 1893 kot društvo »Schikola«, kakor je tudi zapisano v graškem deželnem arhivu. Ustanovni akt je v društvenem katastru Ferein und Genossenschaft Kataster in je ena izmed pomembnejših listin, ki se je ohranil kot dokazilo o nastanku PGD Ši-kole. Ustanovitev gasilskega društva v Šikolah je bila velik dogodek za prebivalce Šikol, Pongrc, Stražgonjce in Gaja, predvsem zato, ker so vaščani začutili, da se je začelo pomagati človeku v stiski in nesreči, pa tudi zato, ker je gasilsko društvo postalo družbena in kulturna vez med ljudmi. Prav gasilci so bili tisti, ki so v vaseh organizirali požarne straže, da so lahko ljudje mirno spali. Današnja vloga gasilcev je bistveno drugačna. Razlike so pri gašenju, tehniki, gasilnih sredstvih in opremi. Ob 120-letnici PGD Šikole in 16. dnevu gasilca GZ Kidričevo je zbrane nagovoril predsednik gasilske zveze Kidričevo Franc Frangež. Poudaril je pomembno vlogo PGD Šikole na opera- tivnem in tekmovalnem področju, za kar se je gasilcem zahvalil in jim ob jubileju tudi čestital. Pridružil se mu je poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Podravje Drago Murko, ki je predsedniku PGD Šikole ob 120-letnici izročil zlati znak Civilne zaščite Slovenije. V imenu gasilske zveze Slovenije je jubilantom čestital podpredsednik Janko Cerkovnik, v imenu sveta gasilcev podravske regije jih je nagovoril Janez Mere, članom PGD Šikole pa sta ob visokem jubileju čestitala tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar in podžupan Milan Strmšek. Kot je v slavnostnem nagovoru poudaril predsednik PGD Šikole Jože Kirbiš, si njihovi predniki, ki so pred 120 leti v tej vasi ustanavljali gasilsko društvo, zagotovo niso predstavljali, kakšen napredek je nastal v tem času na področju gasilstva. Danes šteje društvo 180 članov. Kirbiš je še poudaril, da se vsi skupaj zavedajo, da so največje bogastvo ljudje, zato so posebej hvaležni Simonu Pernatu, Janezu Vidonji, et "T K ir * JP M i i?» Foto: M. Ozmec Poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite Dragomir Murko (levo) je predsedniku PGD Šikole Jožetu Kirbišu izročil zlati znak Civilne zaščite Slovenije. starejšemu, ter Albinu Brglezu, saj so ti ljudje še posebej zaznamovali delo šikolskih gasilcev. »Kljub slabi družbeni klimi, ki zaradi slabe gospodarske situacije z negotovostjo zre v prihodnost, pa smo gasilci še kako dobrodošla stalnica. Ne glede Foto: M. Ozmec Zaslužnim gasilcem in društvom so se ob 120-letnici oddolžili z odlikovanji in priznanji. na razmere smo in bomo vedno pripravljeni prostovoljno priskočiti na pomoč vsem, ki našo pomoč potrebujejo. Medtem ko se sodobni človek ob taki situaciji pogosto sprašuje, kaj bo imel on od tega, gasilci s svojo pomočjo pogosto tvegamo tudi najdragocenejše, kar imamo, svoja življenja, ne da bi za to zahtevali povračila,« je izpostavil Kirbiš. K sreči pa ima gasilstvo tudi prijetnejšo plat, katere del je tudi druženje ob jubilejih in praznovanjih, kot je bilo to v Šikolah. Ob visokem jubileju so se zahvalili vsem, ki so z njimi sodelovali in pomagali pri pripravi slovesnosti; poleg gasilcev so bili z njimi tudi člani ŠD Šikole. Ob jubileju so zaslužnim gasilcem in društvom izročili odlikovanja Gasilske zveze Slovenije in priznanja PGD Šikole, vsem prejemnikom pa so izročili tudi jubilejni zbornik, v katerem so svojih 120 let predstavili v besedi in sliki. S kulturnim programom so gasilsko slavje popestrili godba na pihala iz Polskave, veterani folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc, domača pevska skupina, ki je zapela šikolsko himno, ter domača harmonikarja. Na poznejši gasilski veselici pa so piko na i dodali popularni Modrijani. M. Ozmec Slovenija • Deveti Dan slovenskih lekarn 20 zanimivih dejstev o bioloških zdravilih Letošnji 26. september, dan slovenskih lekarn, je posvečen biološkim zdravilom. Biološka zdravila so učinkovita in draga zdravila, s katerimi lahko zdravimo zelo različne bolezni, pogosto pa zmotno veljajo za čudežna, kar nikakor niso. Dejstvo je, pove direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, da niso primerna za vsakogar in da lahko imajo kljub temu, da izboljšajo zdravje in kakovost življenja bolnikov, tudi neželene učinke. Pripravili so 20 zanimivih dejstev o bioloških zdravilih, ki jih bodo predstavili vsem zainteresiranim, ki jih bodo 26. septembra obiskali. Razvoj novega biološkega zdravila traja od pet od sedem let in stane od 800 milijonov do milijarde evrov. Zaradi dragega razvoja so biološka zdravila bistveno dražja od drugih zdravil. Prvo biotehnološko zdravilo na svetu je bil rekombinantni človeški inzulin, ki ga je odobril ameriški vladni urad za prehrano in zdravila FDA leta 1982. Na svetovnem trgu je danes preko 180 bioloških zdravil za humano uporabo, v različnih fazah kliničnega preizkušanja pa jih je v tem trenutku vsaj 1600 novih. Z biološkimi zdravili danes zdravimo širok spekter bolezni, revmatične bolezni, luskavico, kronične vnetne črevesne bolezni, rakava obolenja, sladkorno bolezen, slabokrvnost, osteoporozo, multiplo sklerozo, motnje v rasti, obolenja oči in pljuč, pa tudi v kardiologiji in pri presaditvi organov. Glavna značilnost bioloških zdravil je specifičnost delovanja, delujejo selektivno oz. samo na obolela tkiva, imajo pa tudi svoje slabosti: povzročajo lahko hujše neželene učinke, med njimi so različne okužbe, delujejo lahko na srce, zvišajo krvni tlak in povzročajo alergijske reakcije. „Biološka zdravila so po sestavi večinoma beljakovine, zato so občutljiva za prebavne sokove in encime v prebavilih. Če bi jih bolniki zaužili, bi se v želodcu razgradila in ne bi imela zdravilnega učinka, zato jih bolniki prejemajo z injekcijami ali infuzijami. Infuzije bolniki prejemajo v bolnišnici. Biološka zdravila shranjujemo v hladilniku pri 2 do 8 stopinj C. Paziti moramo, da ne zmrznejo ali da se ne segrejejo nad to temperaturo, saj samo tako zagotavljamo njihovo ustreznost in učinkovitost. V lekarni bolnik običajno prejme zdravilo v posebni hladilni torbici, doma pa ga mora čim prej shraniti v hladilniku. Biološka zdravila pogosto predpisujejo v kombinaciji s klasičnimi. V Sloveniji imamo natančno izdelana merila, kdaj je zdravljenje z biološkimi zdravili primerno. Vloge obravnava posebna komisija. Če bolnik ustreza kriterijem, jih sprva običajno predpišejo za tri do šest mesecev. Če zdravljenje prinaša želene rezultate, ga komisija lahko podaljša. Farmacevti svetujemo, kako pravilno uporabiti zdravilo, kako ga shranjevati in kam zavreči. Svetujemo tudi, kako življenje prilagoditi z ustrezno prehrano, gibanjem in krepitvijo duševnega zdravja. Bolnikovo zavzeto sodelovanje v postopku zdravljenja je ključnega pomena. Če je le mogoče, vzdržujmo zdrav življenjski slog ne glede na bolezen," je še o uporabi bioloških zdravil povedala Potočnik Benčičeva. UR 08:00 Koncert tamburaške skupine 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 Video Strani 18:00 Destmik-!z domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Igre brez meja v Vltomarcih 21:30 Destrnik-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 08:00 10:00 PROGRAMSKI H 11 30 18:00 20:00 21:30 22:30 Pika poka SIP NAPOVEDNIK Skorba trga in preša 2012 Polje, kdo bo tebe ljubil 1. del Video strani Polje, kdo bo tebe ljubil 2. del Kronika Iz občine Hajdina Hajdina-lz domače skrinje Gostilna pri Francetu program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Liikarski praznik 2013 09:00 Glasbena oddaja 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 16:00 Seja sveta Lenart ■ V ŽIVO 19:40 Ptujska kronika 20:00 M und a Som mer fest, 1. del 21:30 Dornava-lz domače skrinje 22:30 Oddaja O kulturi Uredništvo: Domava116d, 2252 DORNAVA: ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Vabljeni na VEČERNA PREDAVANJA čelrtek, 26. september 2013 ob 19, uri: Upanje - Prava sreča obstaja! [H-le k, 27. september 2013 ob 19. uri: Upanje - življenje ima smisel sobola, 28, scplcmber 2013 ob 19. uri: Upanje - Krivda jc ¡/.brisana, nedelja, 29. september 2013 ob 18. uri; Upanje - Smrt ni konec! Govoril bo pastor WERNER KNIESEL iz Švice v hotelu Primus, Terme Ptuj. 1 Organizator: Binkoštna cerkev Emanuel, Maribor, www.bcmaribor.si torek • 24. septembra 2Q13 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Prireditvenik Torek, 24. september 1G:GG 17:00 Sp. Voličina, cerkev sv. Ruperta: slovesna maša na godovni dan škofa Antona Martina Slomška in sv. Ruperta Voličina, Kulturni dom: lutkovna predstava Gromtespeku, Teater za vse Jesenice Sreda, 25. september 19:GG 19:3G 2G:GG Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: Huda pokušnja, avtorski večer v družbi izbranih knjig in vin, pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic in vinar Jakob Furst Ptuj, Terme, klub Gemina XIII.: Tamburaši iz Cirkulan, Tamburaška skupina Carevi iz Varaždina, Cvetličniki Ptuj Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII: Primusove vinske zgodbe, Vse o šardoneju Četrtek, 26. september 12:00 Ptuj, razstavišče Stari zapori: odprtje razstave 100 let v dobro dediščine, pregled konservatorske dejavnosti v SV Sloveniji v zadnjih 100 letih, ZVKDS, enota Maribor 18:00 Destrnik, kulturna dvorana: Folklorni kimavčevi večeri, FS Inovec iz Slovaške in FS KD Destrnik 18:00 Ptuj, grand hotel Primus, dvorana Tacit: strokovno izobraževalni dogodek Manager kluba Ptuj, predavanje dr. Marije Ovsenik, Socialna gerontologija in poslovne priložnosti, predstavitev dobre prakse in razprava 19:00 Slovenska Bistrica, grad: jesenski glasbeni abonma Zavoda za kulturo, Virtuoso, flavtist Martin Belič, Ivan Ferčič na klavirju 20:00 Majšperk, KPC: Folklorni kimavčevi večeri, ansambel ljudske glasbe in plesa Razlog iz Bolgarije, FS KPD Stoperce, FS FD Rožmarin Dolena Petek, 27. september 9:00 Ormož, pred OOPZ: sejem KOVITO, sejem obrti, turizma, vina in kletarske opreme 18:00 Hajdoše, gasilski dom: sprejem olimpijskih zmagovalcev, občinsko gasilsko poveljstvo, PGD Hajdoše 18:00 Markovci, večnamenska dvorana: Ansambel ljudske glasbe in plesa Razlog iz Bolgarije, FS FD Antona Jožeta Štrafela Makovci 18:00 Ptuj, Mestno gledališče: premiera predstave Hans Christian Andersen Palčica, MG Ptuj, Gledališče Labirint in Društvo lutkovnih ustvarjalcev 18:00 Sp. Voličina, pri gostilni Vinska trta: športno-zabavni peteroboj, Ruperške igre 20:00 Kidričevo, restavracija Pan: FS Inovec iz Slovaške, FS Vinka Koržeta PD Cirkovce 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: multimedijska prezentacija Sedemletna pot, zgodba o drugačnem potovanju Dominika in Igorja Osvalda po Aziji, Avstraliji, J Ameriki in S Afriki 20:00 Žetale, kmetija Kolar: 14. občinski praznik in 23. kostanjev piknik, kožuhanje Mestni kino Ptuj Četrtek, 26. september: 19:00 Submarino Petek, 27., sobota, 28., in nedelja, 29. september: 17:00 Smrkci 2; 19:00 Pr konc sveta; 21:00 Submarino AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679 -NOVA VOZILA FORD - POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD - KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA - ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE LETNIK CENAt OPR. FORD FIESTA COMFDRT 1.416V, 5 VRAT 2008 5.790,00 ALUPLAT, KLIMA, MEGLENKE MODRA KOV. FORD FIESTA TREND 1.25,5 VRAT, SLO 2009 7.990,00 KOMUNIK.PAKEIAVT.KUMA SOUEEZE-ZELEHA KOV. FORD FIESTA UTANIUM 1.25,5 VRAT-TESTNI 2012 9.500,00 TEMPOMAT, CDNTltOL PAKET2 HOT MAGENTA KOV. FORD FOCUS KARAVAN 1.616V 2007 6.980,00 DOD. 4 ZIMSKE GUME NA PLAT. SREBRNAKOV. FORD FJSION COMFDRT 1.6.5 VRAT 2008 6.690,00 ALUPLAT., AVT. KUMA.MEBL UMNO SIVA KOV. FORDOM TREND 1.8TDCI, SLO 2007 7.490,00 DBVOLKONIR.VLEČNANAPR. SREBRNAKOV. KIACEED 1.6 CRDI KARAVAN 2011 11.390,00 PARKSENZ, STREŠNE SANI BELA MAZDA 21.31 CE PRO, 5 VRAT, SLO 2008 6.450,00 KUMA, 1.lASfflllUKD,MP3 RDEČA OPEL ASTRA 1.616V ENJ0Y, 5 VRAT 2006 5.980,00 1.1AST,P0TR.SERV.KNJIGA UMNO SIVA KOV. PEUGEOT RCZCOUPE 1.6 2010 19.500,00 BKENON, PARK SENZORJI ČRNA RENAULT MODUS 1.5 DCIELAN, 5 VRAT 2008 5.990,00 KUMA, MEBL, 0BV0LK0NTR SV.M0DRAK0V. RENAULT MEGANE 1.5 DO, 5 VRAT 2004 3.190,00 KUMA,ELPAKET,MEGLENKE SREBRNAKOV. SEAT 1E0N 1.4,5VRAT,SLO 2003 3.790,00 KUMAABS.1.LAS..SERV0VOL Z1ATAK0V. VWGOLF 1.4TRENDUNE,5VRAT 2004 6.690,00 ELPAKET, UASTNIK,SER.KNJ. SREBRNAKOV. FORD FOCUS EB0NY, 1.6 5 VRAT, SLO 2012 11.390,00 ALUPLATAVT.KUMA.1EMP0M. SREBRNAKOV. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr Mali oglasi STORITVE ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarniki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www. roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si. KMETIJSTVO NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._ UGODNO prodam drva bukev, gaber (debelo cepana), lahko v hlodih, možna dostava. Tel. 051 632 814. PRODAM bursko kozo za zakol. Tel. 719 75 82._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ PRODAM seme rdeče detelje -inkanartka. Tel. 041 809 823. PRODAM trgatev kvintona. Tel. 02 783 77 51._ PRODAM dve telički, stari tri mesece in pol in enajst mesecev. Tel. 041 875 779._ PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08. NEPREMIČNINE UGODNO prodamo parcelo na Ptuju, v velikost 990 m2, in dvosobno stanovanje na Ptuju (obnovljeno in z vso opremo). Tel. 040 462 150._ V MAJŠPERKU oddamo v najem opremljen frizerski salon. Tel. 040 554 888._ ODDAM poslovni prostor, 270 m2, primeren za skladišče, delavnico ali trgovino. Rajšpova 14, Ptuj. Tel. 041 639 074. ZAPOSLIM avtomehanika z nekaj leti prakse. Ivan Kolarič, s. p., Rajšpova 14, 2250 Ptuj. Tel. 041 639074. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ... V SPOMIN 25. septembra minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustila naša draga mama Cecilija Kolar IZ OREŠJA 117 Hvala vsem, ki s svečko, cvetjem in lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Njeni najdražji Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, a srca naša, dragi Miha, nikoli ne bodo tebe pozabila! SPOMIN 23. septembra sta minili dve leti žalosti, bolečine in spominov, odkar nas je zapustil Miha Trstenjak IZ OBREŽA 16. 11. 1992-23. 9. 2011 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem mnogo preranem grobu ter prižgete svečko ali poklonite cvet. Zelo te pogrešamo tvoji najdražji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si! ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in ljubljenega dedka Franca Roškarja 17. 12. 1941 t 14. 9. 2013 IZ MEZGOVCEV OB PESNICI se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in besede tolažbe ter darovane sveče. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Zahvaljujemo se župnikoma za cerkveni obred, mašo zadušnico in molitve ter pevcem za odpete pesmi. Hvala za ganljive besede slovesa gospe Marije Velikonja in za molitve gospe Nežke, prav tako se zahvaljujemo obema nosilcema praporov. Hvala vsem, ki ga boste ohranjali v lepem spominu. Žalujoči njegovi najdražji Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE! Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMALNEM PARKU TERM PTUJ. Stajerst HOTELS & RESORTS Terme Ptuj Termalni Park Terme Ptuj 1. Franc Lak, Pongrce 32,2326 Cirkovce 2. Franc Bedrač, Cirkulane 78,2282 Cirkulane 3. SlavicaHolcJanežovskiVrk 24,2253 Destrnik 4. Franc Čagran, Žamenci 6,2252 Domava 5. LidyaLozinšek, Gorišnica 56/a, 2272 Gorišnica 6. MilicaMilošič, Belavšek43, Zg. Leskovec 7. Martin Habjanič, Obrež 67,2277 Središče ob Dravi 8. Anton Gašparič, Zg. lKjučarovci 9,2258 Sv. Tomaž 9. Alojz Cektl, Črešnjevec 71, Slovenska Bistrica 10. Milan Pauko, Mestni Vrk 2,2250 Ptuj Nagrajenci boste prejeti nagrado po pošti. Ptuj • Dan brez avtomobila Mestni avtobus znova aktualen Letošnje aktivnosti v okviru že dvanajstega tedna mobilnosti so potekale pod sloganom Vaš korak za čistejši zrak. Pritegnile so več kot 30 slovenskih občin, kjer so spodbujali uporabo koles namesto avtomobilov, peš hojo, organizirali varno vožnjo na testnih poligonih in tudi sicer promovirali najrazličnejše ukrepe za trajnostno mobilnost. V MO Ptuj so v okviru dneva brez avtomobila vabili na že tradicionalno kolesarjenje po mestnem jedru do pristanišča Ranca in nazaj, pred Mestno hišo pa je bil postavljen poligon varne vožnje, nekatere aktivnosti Tedna mobilnosti pa so potekale tudi v osnovnih šolah. MO Ptuj pa je tudi ena tistih občin v Sloveniji, ki ponovno oživlja idejo o uvedbi mestnega avtobusnega prometa. To svojo namero je potrdila tudi z načrtom ukrepov trajnostne prometne strategije Quest. Ptuj je že pred leti poskušal uvesti mestni avtobusni promet, ki pa se ni obnesel, morda tudi zato ne, ker so ga hitro opustili in ker bi njegovo subvencioniranje močno obremenilo mestno blagajno. Tudi danes je mestni promet bolj problem ekonomike, kako zagotoviti vire financiranja, da bi izvajalci javnega prevo- Anketa: mestni avtobus zaželen zjutraj in dopoldne V začetku letošnjega leta je bila izvedena anketa o uvedbi mestnega avtobusnega prometa. Izpolnilo jo je 136 anketiranih, od tega 63 odstotkov v starosti od 26 do 65 let, 30 odstotkov starejših od 65 let in sedem odstotkov oseb do 25 let. Največje zanimanje so izrazili za uporabo mestnega avtobusa v jutranjem in dopoldanskem času, med 8. in 12. uro. Največje zanimanje za vstope je bilo v ČS Center, SV delu mesta oziroma v ČS Ljudski vrt in na desni strani Drave v ČS Breg-Turnišče. Najbolj zaželena izstopna mesta pa so mestno jedro, trgovska središča v JV delu mesta, novo ptujsko pokopališče in Terme Ptuj. Rezultati ankete kažejo, da bi bilo smiselno na območju MO Ptuj vsaj na pilotni ravni uvesti mestni avtobusni promet. V okviru pilotnega projekta uvedbe mestnega avtobusnega prometa bi bilo treba preučiti tudi možnost ene linije skozi staro mestno jedro, po možnosti tudi skozi peš cono, urediti pa bi bilo tudi osrednjo avtobusno postajo v mestu. Foto: Črtomir Goznik Udeleženci tradicionalnega ptujskega kolesarjenja v tednu mobilnosti za lahko preživeli. Zanimanje za uvedbo mestnega prometa z nekimi standardnimi linij ami in časovnicami je veliko, pravijo v Mestni hiši. V zvezi s tem je bilo opravljenih že več študij, eno je izvedla tudi sedaj že bivša Veolia (danes Arriva), ustavilo pa se je, kot že rečeno, zaradi sofinanciranja. Glede na trenutno stanje v lokalni skupnosti in državi pa je težko napovedati, kdaj se bo pilotni projekt mestnega avtobusnega prometa tudi začel izvajati. »Z novo ureditvijo ožjega mesta od tržnice do polovice Prešernove do Cankarjeve ulice in Mestnega trga, ki bi bilo neke vrste mestno dvorišče, to ne bo več primerno za vožnjo z avtomobili glede na kamen, ki bo v okviru teh prenov položen na ulice in trge, ter za- radi dogajanja, ki bo potekalo tod,« odgovarja ptujski župan na vprašanje o Ptuju kot mestu brez avtomobilov. Nobeno turistično mesto nima prometa speljanega skozi najprivlačnej-še ulice. Kako ga speljati, da bo čim manj boleče za prebivalce in podjetnike v mestnem jedru, pa je vprašanje, s katerim se mesto ukvarja že dolgo. MG Makole • 22. tek Slovenske vojske Pahor končal v zlati sredini Letošnji tek Slovenske vojske na Štatenbergu je zaznamovala udeležba predsednika Republike Slovenije. Na deset kilometrov dolgo krožno pot po občini Makole so se minuli petek, 20. septembra, podali pripadniki in pripadnice Slovenske vojske. Na tradicionalnem 22. teku je največ pozornosti požel vrhovni poveljnik obrambnih sil in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki se je uvrstil v zlato sredino. Približno 430 tekačev, med katerimi je bilo 75 udeleženk, se je udeležilo jesenskega teka Slovenske vojske. »Tečemo že vse od osamosvojitve. Tek pa pomeni druženje, krepitev vezi med nami in z lokalnim okoljem ter krepitev psihofizične kondicije. Sodelujejo vse enote slovenske vojske in z letošnjim obiskom smo zelo zadovoljni,« je o teku Slovenske vojske povedal podpolkovnik Marjan Sirk, načelnik štaba 72. brigade. Vojakom pa se je pri teku pridružil tudi vrhovni poveljnik Borut Pahor. »Glede na njegovo fizično pripravljenost je marsikomu dal motivacijo, da se še bolj posveti treningu,« je še dodal Sirk. Predsednik republike je tekel v skupini z mlajšimi vojaki oziroma s pri- padniki, starimi 35 let ali manj. Pri tem ni dosegel prvega časa, ki je bil dobrih 35 minut, se je pa uvrstil v zlato sredino s časom nekaj nad 50 minut. Najboljši čas sta dosegla Danilo Magdič in Aleš Žontar. In medtem ko sta bila pripadnika Slovenske vojske med tekom z mislimi pri progi, je predsednik Borut Pahor razmišljal o obisku New Yorka in o aktualni državni problematiki. »Pozorno spremljam, kaj se dogaja doma. Znašli smo se v situaciji, ko smo pred petimi enajstmetrovkami, in če želimo iti naprej, moramo zadeti vse. Prva je sprejetje proračuna, druga je projekt privatizacije, hitreje bo treba prenesti terjatve na slabo banko in uspešneje upravljati premoženje. Z ukrepi in s soglasjem v politiki lahko rešimo položaj,« je po prihodu na cilj zbranim novinarjem izjavil. Dogodke, kot je tek Slovenske vojske, predsednik Borut Pahor podpira, saj je prepričan, da se s tovrstnimi prireditvami vojaki in vojakinje približajo prebivalstvu, ki ga varujejo. Tek se že več kot dve desetletji prireja na Štatenbergu. Razloga za izbiro te lokacije zbrani na 22. teku ne poznajo, vendar se strinjajo, da je pokrajina lepa in pravšnja za jesenski tek. Izbor Štatenberga pa veseli makolskega župana Alojza Gorčenka. »Teka se udeležuje veliko vojakov in vojakinj, ki s svojo udeležbo ponesejo ime našega dvorca in občine izven Dravinjske doline. Domačini sprejemajo tek s pozitivnim zadovoljstvom, saj srečajo pripadnike Slovenske vojske na poti, vidijo, da se nekaj dogaja. Verjetno bi dali tekačem še za pijačo, če bi lahko,« je povedal župan. Mojca Vtič Osebna kronika Rojstva: Lidija Tement, Medribnik 26, Cirkulane -deklica Kaja; Monika Možič, Ptujska cesta 20, Ormož - deček Niko; Mateja Zadra-vec, Ledinek 67 a, Sv. Ana v Slovenskih goricah - deklica Evelin; Mateja Rotvein, Ži-tence 13, Jurovski Dol - deklica Kaja; Milena Markež, Krčevine pri Vurbergu 58 b, Ptuj - deklica Staša; Mihaela Hojnik, Cirkovce 5, Cirkovce - deklica Neli; Maja Majč, Veliki Brebrovnik 74 a, Miklavž pri Ormožu - deklica Lana; Klavdija Kekec, Dornavska ul. 6, Ptuj - deklica Nika; Julija Čurin Vodranci 31, Kog - deklica Neža; Saša Fras, Placar 24 a, Destrnik - deklica Žana; Nataša Kozic Šic; Zagrebška cesta 67, Ptuj - deček Jan; Maja Firbas, Gorišnica 24, Gorišnica - deklica Anamari; Mateja Smolinger, Dravinjski Vrh 12 b, Videm pri Ptuju -deklica Pia; Irena Bratuša, Dornava 102, Dornava - deček Jure; Sandra Mikša, Dra-govič 8, Juršinci - deček Tine; Natalija Draškovič, Spodnje Jablane 2, Cirkovce - deček Kevin; Jožica Gomzi, Slavšina 27, Vitomarci - deček; Ines Kovačič Repič, Reševa ul. 22, Ptuj - deček Lukas. Umrli so: Janez Petek, Zagorje 8, roj. 1934 - umrl 13. septembra 2013; Neža Munda, roj. Hrnja, Cvetkovci 113, roj. 1928 - umrla 14. septembra 2013; Alojz Meško, Jeruzalem 16, roj. 1930 - umrl 16. septembra 2013; Anton Vido-vič, Korenjak 19, roj. 1922 - umrl 13. septembra 2013; Franc Roškar, Mezgovci ob Pesnici 70/b, roj. 1941-umrl 14. septembra 2013; Franc Mojzer, Apače 43, roj. 1953 - umrl 16. septembra 2013; Janez Brumec, Mihovce 45, roj. 1933 - umrl 16. septembra 2013; Ivan Vamberger, Mezgovci ob Pesnici 35, roj. 1934-umrl 16. septembra 2013; Denis Horvat, Kočice 13 a, roj. 1986 - umrl 15. septembra 2013; Ana Pal, Zgornja Hajdina 8 a, roj. 1945 - umrla 16. septembra 2013; Franc Cesar, Zgornje Jablane 41, roj. 1965 - umrl 17. septembra 2013. Poroke - Ptuj: Marko Mlakar in Susanne Starčič, Kraigherjeva ulica 1, Ptuj; Uroš Gašperič in Mojca Kostanje-vec, Stojnci 27 b; Damijan Metličar, Slovenja vas 74, in Mateja Feguš, Mejna cesta 4, Ptuj. Poroka - Ormož: Mitja Pintarič, Mihovci pri Veliki Nedelji 10 b, in Barbara Ivančič, Velika Nedelja 3 a. Predsednik Borut Pahor ob prečkanju ciljne črte; uvrstil se je v zlato sredino, zmagala pa sta Danilo Magdič in Aleš Žontar. Napoved vremena za Slovenijo ^rse bo vv