UDK 886.3.09-1:929 Prešeren F.
Miklavž Komelj
Ljubljana
PRVOTNI ZAPIS PREŠERNOVE ŽENSKE ZVESTOBE
Prispevek objavlja doslej neznano najstarejšo ohranjeno varianto Prešernove romance »Ženska zvestoba«, ki jo hrani NUK med zapuščino Koseskega. Najdeno besedilo primerja z znano različico Kastelčevega prepisa in nakazuje, od kod je rokopis prišel v Veselovo last.
The oldest and so far unknown variant of France Prešeren's romance Ženska zvestoba has been found among the documents bequeathed by Jovan Vesel Koseski and kept in the National and University Library in Ljubljana. The text is here compared with the well-known Miha Kastelic's transcription; the article also deals with how the manuscript came into Koseski's possession.
Med zapuščino pesnika Jovana Vesela-Koseskega (NUK, tekoči fond 1/74), ki jo je Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani 21. maja 1973 darovala pesnikova sorodnica Helga Ackermann, roj. Vessel iz Frankfurtu ob Maini, se je ohranil tudi zanimiv rokopis Prešernove Ženske zvestobe, ki ima naslov Romanca od godca. Pesem ni podpisana in tudi sicer ni v celoti Prešernov rokopis; na to kažejo mnoge poteze, ki jih ne zasledimo v Prešernovi pisavi, kar se vidi zlasti v izpisovanju nekaterih velikih začetnic. Gre za zapis v bo-lioričici, ki je nastal že okoli 1. 1839, ko je Prešeren romanco verjetno zasnoval; glede na to, da je do sedaj za najstarejšo varianto pesmi veljal zapis Matije Kastelca, ki je že pisan v gajici in vsebuje tudi Prešernove lastnoročne popravke1, lahko zapis v bohoričici pojmujemo kot prvotno obliko dela, predvsem zato, ker se od Kastelčevega nekoliko razlikuje in so v njem uporabljane večinoma starejše oblike (godic), ki jih je Kastelic zamenjal z modernejšimi (godec). Rokopis obsega 8 strani, ki so bile najprej popisane s črnilom, vendar je bila pesem na peti strani popravljena s svinčnikom; ta popravek v vsem kaže na Prešernovo izvirno pisavo, zato smemo z gotovostjo trditi, da je Prešeren rokopis pregledal in je tudi naš prepis pesmi identičen s starejšim Prešernovim izvirnim zapisom, ki pa se nam ni ohranil. Pesem se glasi v prvotnem zapisu s črnilom (zaradi večje preglednosti so verzi oštevilčeni po dvostišjili):
R o m a n z a od godza.
1 Bil je godiz mlad, lép, vcfél, Lepó je godil, fladko je pél.
3 Ni blo godü, fvatovfhnje, femnja, Kamer ne bli bi profili ga.
5 Poflüfhajo radi gu vfi ljudjé, Gledajo rade dekleta mladé.
7 Pofebno pa Mizka, Shupanova hzhî, Pogófto obrazha v-anjga ozhi.
9 Sa Mizko bogato, nur lepfhi deklet, Moj godiz od zhfftiga ognja je vnet.
1 Rokopis hrani NUK v rokopisnem oddelku, Ms 472. Prvi ga je objavil Ivan Grafenauer v knjižici Iz Kastelčeve zapuščine 1. 1911.
11 Saftónj vezh drugih poftopa sa njó, Lè njemu upanje dâje okó.
13 In, kar obetajo ozhi mu njé, Poterdijo kmalo befede fladké,
15 Nje ozha fzer ftavi ljubesni fe vbran; Al ozha bo fprofhen, al pa — goljfan.
17 Mizka obljubi godzhova bit', Al Tamka oftati, fe ne moshlt'.
19 Prifhel je v grad mlad, lép kanzelir, Je flushil fto slatih dvakrat fhtir.
21 S' njimi, in kar bo poftrani dobil, Lohkà bi shenizo, otroke redil.
23 Kadar gre mefto obifkat,
Drugot je povabljen vfakikrat.
25 Matere, hzhere kompliment,
Kashe, de ble bi s njim kontent.
27 Al v kratkim zhafi fe sgodi, De zele mefze ga v meftu ni.
29 Pravi noviza fe na glaf,
De hodi k Shupanu vlak dan vaf.
31 Ozha Shupan fo mosh neflan, Kaj déla tam kanzelir vfakdan?
33 Perljudna in lepa je njega hzhi. Al ona sveftô sa godza gori.
35 ,Svet .Shmarni dan prifhel je fpćt, God je Mizke, roshe deklet.
37 Zhaf fe je Mizki perkupit, Zhaf ji je musiko naredit.
39 Pod oknam godejo godzi trije. Med njimi gode ljubi njé.
41 Pod oknam godejo ure tri, Al Mizike lépe k oknu ni.
43 .Strune moj godiz pertifka hudó, Od Mizike jemlje nćkdo flovô.
45 Pózhila ftruna na goflih je. To godiz ni dobro snaminjè.
47 Sarótil fe je, fe je saklćl, De ftrune druge ne bó napćl.
49 Na mali .Shmaren preblezhena, Gofpâ je Mizka v cerkev prifhla
II.
51 »O, godiz! kak dolgo bofh fhe shalval, »Kak dolgo fe pred ljudmi framval?
53 »Al ne vefh, de v jopzi dekliza »Gofpa bi rada vfaka bla!
55 »Sakaj fi bogate lotil fe!
».Snubazhov ima na sberanje.t —
57 Takó gu prijatli tolashijo, Dokler mu obras rasjafnijo.
59 Po ftruni ga le boli ferze,
De vezh je na gofli napeti ne fmć.
61 Kdor urne rokć, fol v glavi ima, ,Si vfaki nefrezhi pomagat' sna.
63 Moj godiz je gofli v roke vsel, In na tri ftrune je gófti sazhćl.
65 Preteklo dvoje let fhe ni,
In bolfhi je godil na ftrune tri;
67 Ko je pred godil na vfe fhtir. —
In vezh je saflushil, ko mlad kanzelir,
69 Ker ni blo godu, fvatovfhnje, femnja: Kamer ne bli bi profili ga.
71 V pondeljik jutro s vefel'ga godü, Moj godiz gre dobre volje domu.
73 Na pragu dekliza lépa ftoji,
In folsa sa folso ji kaplje s ozhi.
75 »O, dekliza, rofna roshiza!
»Koga te tak shali boshiza?« —
77 »Oh! v hifhi moj ozha leshî bólan, »In nimam mu dati, ko fók neflśn.
79 Moj godiz je mehkiga ferza, Mofhnizo polno deklizi dâ.
81 Nameft nje je nepokoj prejel, Sa vbogo deklizo fe je vnél.
83 In dolgo ni zaftonj sdihval,
Jo kmalo objemal je in kufhval.
85 Obljubi mu vedno svefta bit',
On, — fe pred puftam s njó porozhit'.
87 Ta zhaf konzhal je vojfko mir, ,Spuflien na odlog je bil mufhketir.
89 Pred dvema letmi bil je vjét', Bil revesh je v foldate vsét'.
91 Milo jokale fo njene ozhi
Ki sdaj ji ferzé sa godza gori.
93 V nedeljo bil je pod lipo pléf, Kar vidifh, moj godiz! ali je ref?
95 Ne posna te vezh tvoja ljubiza, Ne lozhi fe vezh od malnarja.
97 Kaj fe tak jesno obrazha okó, Kaj ftrune pertifkafh tak hudó?
99 Plefala fta ravno memo njega, Na goflih je ftruna pózhila.
101 Sarotil fe je, fe je saklel,
De nikdar ne bo vezh druge napel.
III.
103 »Neumnoft in vboshnoft fta feftré, »Dekliza, godiz! ni bla sa té.
105 »O, godiz ukaj, bodi vefél,
De nifi v sakona fe mresho vjélU —
107 Takó ga prijatli tolâshijo, Dokler mu obras rasjdfnijo.
109 Po ftruni ga le boli ferzé.
De vezh je na gofli napéti ne fmé.
Ill Po ftruni fe dolgo ni kafâl, Na dve je kmalo gofti sndl.
113 In ni blo godu, fvatovfhnje, femnja, Kamer ne bli bi profili ga.
115 In bil je v gradu god gofpć,
Tam flifhati mojga godza shele.
117 In v gradu je lepa hifhna bla. Modra, v befedah perljisnjena.
119 Ni bla fhe ftara dvajret let; Vunder je dobro posnala fvét.
121 Od gofpodizhen vé in snâ, Kakó tefhko je dobiti moshâ.
123 Sveftoba je brati v godza ozhćh, Ki ni je najdil per ljubizah dveh.
125 Kak ftreshe ti, kak prijasna je! O, godiz! naftavlja ti limanze. —
127 In preden fe vnamejo svesde nozlri. Moj godiz sa lepo hifhno gori.
129 Njó koder hodi ifhe okó,
Vfe pefmi njegove od nje le pojó.
131 In ona pufti en zhaf ga sdihvdt', Pravi, de more ga bolje2 posnât'.
133 Posneji obljubi le sanjga goret',
Moj godiz prefrezhni obljubi jo vsét'.
135 In blé fo v gradi velike gofti,
Ker fe omoshila je mlajfhi hzhi.
137 Perfhel je v grad marfketeri fvat, Is mefta prifhel je neveftni brat.
139 .Shampanjar je tekel, veleli fo bli, Odbila je ura polnozhi.
141 Moj godiz sagodil je kotiljón,	<
Vfi prdfhajo, kje je3 mladi baron?
143 Vfi prafhajo, kaj fe mu sgodilo jè, De ni ga, de bi vodil verftè.
145 In gre ga ifkat, klizat lokaj,
In drugi sa njim, ker ni ga nasdj.
147 In pravili fo fi na uhó, Kje fo ga najdli, in kakó.
149 Ko godiz fkrivnoft pogovora své. Mu liza rudezhe obledć.
151 Po ftrunah lok gori in doli dervi, De sadnjih ftrun ena odleti.
153 Sarótil fe je, fe je saklćl,
De drugih ftrun ne bo napel.
155 Tri letu fo prezh. — sdravnik je zhaf, Rasjafnil fe fpet je godza obras.
157 In ko Paganin navadi fe, De na eno ftruno godil je;
159 Na eno ftruno je godil vefél,
In sraven od fvojih ljubiz je pél.
161 In pel je tako od vfili deklet, De ni nobeni nizh verjet'.
163 Saljubil fe ni v nobeno vèzli.
Dal eno jim hvalo je godiz flovezh:
165 De nam le one ur'jo roke,
De nam le one glavo4 vedre. —
95. in 96. verz našega zapisa je kasneje Prešeren lastnoročno popravil v znano varianto:
,Stara ljubesen ne sarijovi. Devetkrat fe verne, ponovi.
Nedvomno predstavlja pesem različico, na osnovi katere je kasneje prepisoval Kastelic, vendar se oba rokopisa precej razlikujeta tako v manjših nadrobnostih kot tudi večjih odlomkih in celo dvostišjih. Primerjali bomo seveda le zapis v bohoričici in Kastelčev prepis v gajici, kakršen je bil brez Prešernovih številnih popravkov, opustili pa bomo še dodatno primerjavo s prvo objavo v Poezijah.
*	Rokopis je nekoliko poškodovan med črkama b in e.
' Rokopis poškodovan.
*	Med črkamu g in v je rokopis nekoliko poškodovan.
1.	Pravopisne značilnosti našega rokopisa precej odstopajo od Kastelčevega zapisa; Prešeren v času nastanka zadnjega prepisa že uporablja sodobnejša priponska obrazila (godel, godec), medtem ko so v zapisu v bohoričici uporabljena starejša (godil, godic), kar je večinoma opazno v vsem besedilu. Očitne so tudi mnoge razlike v ločilih; tako je ali Kastelic ali Prešeren sam kasneje izločil nepotrebno vejico v 25. verzu in ustrezneje spremenil nekatera druga ločila, npr. v 69. verzu dvopičje v vejico. Prav tako je v našem zapisu precej nedosledna raba nekaterih priponskih in predponskih obrazil; Prešeren piše d mestu in v mesti, peršel in prišel, in največkrat izpušča apostrof tudi tam, kjer je bil v tedanjem zapisovanju v navadi: ble, al, moj fia itd. Take nedoslednosti pri apostrofih najdemo v Prešernovih zgodnejših delih še večkrat, kar pa je kasneje zlasti v Poezijah dosledno popravil. Izpuščanje potrebnega apostrofa srečamo nekaj let kasneje v podobni obliki tudi pri Koseškem5. Drobne razlike med Kastelčevim prepisom in našim rokopisom so se v 19., 25., 26., 27. verzu idr. Upoštevati moramo, da skoro gotovo prav vseh razlik med rokopisoma ni povzročil Prešeren sam, temveč jih je morda »zagrešil« tudi sicer vestni prepisovalec pesmi, ki pa nam ni znan.
2.	Razlike med zapisom v bohoričici in Kastelčevim rokopisom najdemo tudi v naglaševanju in verznem ritmu; razlike v akcentih so prisotne v skoraj vsakem verzu; Kastelčeva verzija ima več naglasov, ki jih je večinoma kasneje pripisal Prešeren, a se skoraj v vsem ujemajo s starejšo varianto z izjemo 46. verza in očitne pomote v zapisu 77. verza. Tudi ritmično so verzi variante v bohoričici ponekod še razmeroma okorni in neizbrušeni, kar je Prešeren kasneje že v Kastelčevem prepisu večinoma popravil (npr. 51. verz, ki se v kasnejši verziji začenja s scer). Še večjo uglajenost je pesem dobila v prvi objavi v Prešernovih Poezijah 1. 1847, ki predstavlja znano obliko romance.
3.	V prvotni varianti pesmi so najzanimivejše in najpomembnejše predvsem slogovne spremembe v delu; starejša oblika romance nam kaže, da je Prešeren že v zapisu, ki ga je uporabljal Kastelic za prepisovanje, pesem v marsičem bolj izdelal. Že v Kastelčevem zapisu je spremenjen tudi naslov pesmi, ki nam v starejši obliki doslej ni bil znan, čeprav je tudi v Kastelčevi varianti pesem v podnaslovu označena kot romanca. Posamezne razlike najdemo tudi pri nekaterih formulacijah, pri čemer je najizrazitejša razlika v 12. verzu, ki se v Kastelčevem zapisu glasi:
Le njêmu prijazno se smćju okó.
Prvotni zapis ima v tem verzu prispodobo iz vsakdanjega jezika, ki je nepo-srednejša in manj pesniška od Kastelčevega bolj dodelanega zapisa. Najpomembnejša razlika med besediloma sta seveda obe dvostišji v našem zapisu, ki ju ni ne v Kastelčevem prepisu ne v Poezijah oziroma njhovem rokopisu; 95. ter 96. in 131. ter 152. verz; prvo dvostišje (Ne pozna te več tvoja ljubica,/ Ne loči se več od malnarja) je Prešeren z lastno roko popravil že v našem zapisu, drugegu pa je izpustil šele kasneje in ga v Kastelčevem prepisu ni.
5 O Veselovem mnenju glede uporabe apostrofa piše Janez Bleiweis: »Koseski mi je večkrat rekel, tla elizija je skor vselej znamenje nemarnosti pesnikove, ki si ni hotel časa vzeti, da bi bil vcrstico napruvil brez elizije. 'To ni licentia poetica, to je nenmrnost pesnikova' mi je rekel pesnik nebeške 'Slovenije'.« (Prim. LZ 1887, str. 633). jvljub temu pu je Vesel apostrof večkrat uporabil, najpogosteje pu gu je krutkomalo «pustil.
Tako kot v naslovu je tudi v 95. in 96. verzu Prešeren kasneje s povsem epskega stališča pripovedovanja prestopil v lirsko in že v naslovu označil izpovedno jedro pesmi. Prav tako je Prešeren kasneje izpustil verza:
In ona pusti en čas ga zdihvdt',
Pravi, de more ga bolje poznat'.
Morda se mu je dvostišje zdelo v celotnem pripovedovanju preveč zaviralno.
Z ozirom na uporabo bohoričice lahko rokopis datiramo v čas, ko je Prešeren pesem zasnoval in je še ni povsem dognano oblikoval, medtem ko je Kastelčev prepis kasnejšega nastanka. Na to kažejo razlike med rokopisoma, saj je že Kastelčeva verzija brez Prešernovih popravkov precej bolj, dodelana. Kdaj je pesem nastala, lahko posnamemo iz zunanjih okoliščin in ugotovitev prešernoslovcev. Pesem ni mogla biti zasnovana pred poletjem 1837, ko je ljubljanski Illyrisches Blatt pisal o godenju italijanskega violinista Paganinija na eno struno6; očiten odmev tega poročila je v 157. in 158. verzu romance (po našem rokopisu). Ženska zvestoba je bržkone nastala po poroki Julije Primic sredi 1. 1839 ali najkasneje v začetku štiridesetih let, saj je prvotni rokopis pisan še v bohoričici. Delo velja za zadnjo epsko pesem večjega pomena v Prešernovi dejavnosti tridesetih let.7 Vse kaže, da je najdeni rokopis res nastal v tem času.
Vprašanje ostaja, s čigavo roko je pisan rokopis; Prešernova pisava to skoraj gotovo ni, prav tako pa se loči od pisave Kastelca ali celo Koseskega, pri čemer je Kastelčevi pisavi bolj podobna. Res je, da je Prešeren svojo pisavo z leti spreminjal8, vendar se pravilna, a stroga in ostra pisava našega rokopisa že na prvi pogled loči od običajne Prešernove in zlasti Veselove zaobljenosti črk. Zanesljivo pa je pisan popravek na peti strani rokopisa s Prešernovo pisavo, kar jasno doženemo ob primerjavi z drugimi Prešernovimi rokopisi tega časa.
Zanima nas, kako je rokopis Prešernove pesmi prišel v Veselovo zapuščino. Od Prešerna ga pesnik neposredno skoro gotovo ni mogel dobiti, saj je Vesel sam poudaril, da se je s Prešernom po objavi svojegu soneta Potažva seznanil le posredno." Izredno malo nam je znunega o Veselovem stiku z drugimi osrednjimi slovenskimi kulturniki in Krajnsko Čbclico v času, ko je Prešernova pesem nastala, in prej. Od 1. 1821 pa vse do 1. 1842 se nain ni ohranilo niti eno Veselovo slovensko literarno delo. ki bi zanesljivo nastalo v tem obdobju, vendar domnevamo, da je Vesel v tridesetih letih stike s čbe-ličarji iskal. V Veselovi osmrtnici v primorskem časniku Edinost iz 1. 1884 (nastala je po pričevanjih Veselove družine) piše, da je Vesel tudi v tem času zložil mnogo »pcsmicc, ki pa jih je objavil šele kasneje.1® Vsekukor je bil
* Prim, članek Paganini's vierte Saite (Paganinijeva četrta struna), IB 1837, str. 115. Gotovo lahko v tem članku iščemo eno prvih vzpodbud Prešernove romance, saj je pesnik časopis redno prebiral in v njem tudi objavljal svoja dela.
7 Prim. Janko Kos: Prešernov pesniški razvoj, interpretacija; Ljubljana 1966, str. 128—129.
" Prim. Tomo Zupan: Dva Prešerinova rokopisa; Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za navadno leto 1906; str. 28.
' Prim. Veselovo pismo Bleiweisu 8. X. 1851, Bleiweisov zbornik 1909, str. 102. (V rokopisu pisma je Vesel besedo »mittelbare podčrtal.)
10 Prim. Edinost 1884, št. 26.
Vesel o slovenskem javnem življenju tega časa dovolj nadrobno informiran, a šele Slodnjak je izrazil domnevo, da je bil Vesel takrat morda celo v pismenih stikih s Kastelcem.11 Iz Slodnjakove ne povsem trdne domneve vidimo, da ni imel pred sabo Veselove zapuščine, saj ta misel vsekakor podpira. Vesel je hranil s Kastelčevo roko pisano pesem Slaviču neznanega avtorja, ki je po mnenju dr. Ivana Grafenauerja morda Kastelic sam. Pesem je nedvomno del Kastelčevega gradiva za Krajnsko čbelico, saj je nekoliko starejša varianta pesmi ohranjena tudi v Kastelčevi zapuščini.12 To potrjujejo popravki in opazke neznane roke ob straneh rokopisa, ki kažejo na izobraženca. Ta rokopis v Veselovi zapuščini je tudi edini dokaz o morebitnih stikih Kastelca z Veselom. Povsem pa je jasno, da je Vesel v slovenščini pesnil že med 1. 1818 in 1842, saj nam njegova dela iz 1. 1842 in 1844 pričajo o obvladovanju jezika in razmeroma izbrušeni dikciji. Možno je torej, da je Vesel dobil rokopis Prešernove pesmi po Matiji Kastelcu, s katerim sta si morda izmenjavala pesmi. Do danes povsem neraziskano Veselovo kulturno delovanje v čbeliški dobi onemogoča podrobnejše orisati to zvezo.
Manj verjetno je, da je bila pesem del Prešernove literarne zapuščine, ki jo je Dagarin podaril Bleiweisu in bi jo Bleiweis Koseskemu poslal ali kako drugače izročil pred 1. 1872; Bleiweis si je z Veselom že od 1. 1844 dalje redno dopisoval. To domnevo bi sicer lahko podprlo dejstvo, da je Bleiweis s Prešernovo zapuščino ravnal precej neznanstveno in neodgovorno13, res pa je, da ni v skoraj v celoti ohranjeni korespondenci med Veselom in Bleiweisom o kaki podobni pošiljatvi niti sledu, medtem ko Bleiweis v pismih sicer redno navaja Veselu poslane knjige ali fotografije, za katere se mu pesnik nekajkrat tudi zahvaljuje. Verjetnejša je torej prva domneva, da je Vesel pesem Poznal že pred objavo 1. 1847.
Čeprav ne poznamo vseh nadrobnosti v zgodovini rokopisa, pa imamo prav po Veselovi zaslugi ohranjen do zdaj najstarejši zapis Prešernove romance.
11 Prim. Alfonz Gspan: Cvetnik slovenske vezane besede, II; Ljubljana 1979, Pregledal in dopolnil Anton Slodnjak; str. 407.
18 Prim. Ivan Grafenauer: Iz Kustelčeve zapuščine; Ljubljana 1911, str. 115.
13 O tem prim, članek Ivanu Prijatelja: Bleiweis — izdajatelj Prešernove zapu-sc'ne, LZ 1902, str. 545—546 in 704—707. V prvem delu članka Prijatelj mdr. ugotavlja, da je Bleiweisov članek o Prešernovi literarni zapuščini v LMS 1875 zelo nekorektno natisnjen v citatih; originale pisem in Prešernovih rokopisov je Bleiweis prilepil na svoj rokopis (to se nu Bleiweisovem rokopisu pozna še danes) in nekatera mesta Podčrtaval, v tisku izpustil večino besedila pisem, prav tako pu je odstavek iz nekega Vrazovega pismu odstrigel ter ga prilepil na drugo pismo. Prijatelj pravilno ugotavlja, da stu dve Bleiweisovi pismi Prešernu, ki stu bili del Prešernove zupuščine, uleiweisova podvržku iz sedemdesetih let, oziromu prevodu iz nemščine. V drugem oelu svojegu članka objavlja izvirno Bleiweisovo pismo Prešernu iz 1. 1845 in ga Primerja z 1. 1875 objavljenim Bleiweisovim slovenskim podvržkom ter oba rokopisa komentira.
X 4

■ «	"T-*'" is
j*сбу ji-
S t j
V


-f
JA*.	-/c
S

ye,y-JУ
JOL.
• ^
. BeAtâ Љ/ Ж v- &
. 0, it' va
Fotokopija dela rokopisa variante Prešernove romance Ženska zvestoba (Romanca od godca) s Prešernovimi popravki in njegovim rokopisom dvostišja na desnem robu.
ZUSAMMENFASSUNG
Der Text behandelt die ursprüngliche Variante der Ženska zvestoba (Frauentreue) von Prešeren, die unter dem Titel Romanca od godca (Musikantenromanze) in Vesel Koseskis Hinterlassenschaft bei der National- und Universitäts-Bibliothek in Ljubljana aufbewahrt wird. Der gesamte Text von Prešeren wird mit der Niederschrift von Matija Kastelic, die bisher als die erste galt, vergliechen. Beide Manuskripte unterscheiden sich ziehmlich untereinander, denn das gefundene Manuskript enthält mehrere bisher unbekannte Verse, ebenso weicht es aber vom Kastelic Niederschrift in ortographischen Merkmalen. Der Text ist von unbekannter Hand geschrieben, doch enthält er eigenhändige Bleistift-Korrektur von Prešeren.
Ausserdem versucht der Beitrag die Geschichte des Manuskriptes, das um ]. 1839 enstand und das Vesel wahrscheinlich bereits damals vom Matija Kastelic erhielt, zu beleuchten. Dabei macht er auf Vesels Verbundenheit mit Čbelica (Krainer Bienchen) — Mitarbeitern aufmerksam, die bedeutungsvoller sein müsste als bisher vermutet wurde und es ist sehr wahrscheinlich, dass Vesel derzeit mit Kastelic fester verbunden wurde. Das beweist auch die Kastelics Handschirft im Material für Kranjska čbelica in Vesels Hinterlassenschaft. Es ist daher weniger wahrscheinlich, dass Vesel das Manuskript vom dr. Janez Bleiweis erhielt, der nach dem Tode Pre-šerens seine literarische Hinterlassenschaft aufbewahrte.