delavska ENOTNOST V---------- 2. OKTOBRA 1971 — ŠT. 39 — L. XXVIII LOGATEC VAM NUDI KVALITETNA OKNA BALKONSKA VRATA IN ROLETE DRUGA KONFERENCA CELJSKIH SINDIKATOV STALISCA SINDIKATOV MORAJO PRODRETI DO ČLANSTVA! Druga konferenca celjskih sindikatov je pozitivno ocenila uresničevanje nalog, sprejetih v septembru lani, in sprejela predloženi akcijski program do junija prihodnjega leta „Vsestransko prizadevanje organov sindikata in članstva za realizacijo stališč, sprejetih na naši lanski konferenci, nam je potrdilo pravilnost usmeritve v našem delu. Tudi uspehi niso izostali. Ocenjujem, da smo skrbno izbrali tudi naloge za prihodnje obdobje, odmevi na naš akcijski program iz osnov- nih organizacij pa nas utrjujejo v prepričanju, da bomo z angažiranjem nas vseh zastavljene naloge tudi uresničili. (Nadaljevanje na 2. strani) '0 V OKVIRU Ali se razumemo? Gornje vprašanje se nanaša na stališče do omejitve tako imenovanega faktorja stimulacije, sestavnega dela osebnih dohodkov na temelju samoupravnih sporazumov, ki naj ne bi presegel 25 % mase kalkulativnih osebnih dohodkov. Naj ponovimo, kar smo na istem mestu povedali že pre- '\ naslov za denarne zadeve PlSEK Z RAZŠIRJENE PLENARNE SEJE ObSS PTUJ N KAJ ZDAJ? /ii-henje sindikatov: »Ne da bi se resno lotili sno-?a'anja razvojnih programov in ne da bi se oprli udi navzven, se ptujska občina ne bo mogla otre-e't' nerazvitosti in relativnega zaostajanja za poprečnimi dosežki slovenskega gospodarstva.« prejšnji številki DE smo na fatko že poročali o razširjeni ^harni seji ObSS Ptuj, na ka-11 so analizirah poslovne uspeli delovnih organizacij in stanje “pridnosti v prvem polletju leji s- Zapisali smo, da podatki o , °sP°darjenju kažejo na pre-J® j e zaostajanje poslovne !' ^Pešnosti v primerjavi s po-)- pečnimi slovenskimi dosežki da vzroke takega stanja pripi-Jdej° ptujski sindikati predenj splošni politiki cen,speci-VpNim pogojem gospodaijenja v Kidričevo kot eni največ-j? 0rganizacij v občini, prisil-.,n’u kreditiranju kupcev izven , čine in splošnemu pomanj-^ Ju kapitala. Zaradi vsega j£ gospodarska rast tudi 'ahvno počasnejša, kot bi lahko bila. Edina svetla t ^a, če tako smemo reči, je l^nutna višina osebnih dohod-i li,kiso takšni, da so delovni , z njimi - glede na stanje 1 časom in splošne razmere vsaj relativno le zadovoljni. Vprašanje torej je, kaj v tre-,utnih razmerah storiti, da bi se b^Je začelo izboljševati in da 56 razvoj usmeril po poti, ki bi ptujsko- občino kot gospodarsko manj razvito hitreje približala vsaj povprečnim gospodarskim in drugim dosežkom v naši republiki. PREVEC DEKLARACIJ - PREMALO KONKRETNIH UKREPOV! Člani plenuma ObSS Ptuj so v razpravi na tako zastavljeno vprašanje iskali odgovor z dveh stališč. Manjšina je zagovarjala oceno, ki smo j o uvodoma zapisali, in obenem pripominjala, da so v kolektivih pravzaprav lahko zadovoljni, če v težkih razmerah in pogojih stabih-zacije dosegajo vsaj rezultate, kot so jih razkrili polletni obračuni. Drugi, večinski del razpravljavcev se je s takimi trditvami sicer strinjal, vendar s pripombo, da bi se morah pogovoriti o tem, kaj tiči za doseženimi rezultati. Ce pa bi to štorih, bi ugotovih, da v občini in po delovnih organizacijah sicer veliko govorijo o stabilizaciji, o razvojnih načrtih in podobnih (Nadaljevanje na 2. strani) Na II. športnih igrah delavcev Primorske, ki jih je odlično organiziral Obalni sindikalni svet Koper, je bilo na moč živahno: več kot -350 športnikov občinskih sindikalnih svetov Nove Gorice, Kopra, Ajdovščine, Idrije, Ilirske Bistrice, Postojne, Tolmina in Sežane se je pomerilo v sedmih športnih panogah. Srečanja so bila zanimiva, še posebno v malem nogometu. (Foto: A. Ul.) Na pragu kongresa Na XV. plenarni seji republi-sJcega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, o katerem smo že poročali prejšnji teden, so obravnavali tudi priprave na III. kongres Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, ki bo 5. oktobra v Ljubljani. Ugotovili so, da je članstvo doslej v razpravah zelo enotno ocenilo in dobro sprejelo osnutek statuta in zasnovo sklepov, dveh dokumentov, ki ju bodo sprejeli po razpravi in dopolnitvah na kongresu. Ugotovih so tudi, da so vsebinske priprave na kongres potekale v skladu z akcijo sindikata pri oblikovanju splošnega družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za družbene dejavnosti in akcijo sindikata pri samoupravnem sporazumevanju o delitvi. Doslej so bile volilne predkongresne konference za območje 53 občin. Plenum pa je izrekel kritiko občinskim odborom sindikata delavcev družbenih dejavnosti sedmih občin,ki volilnih konferenc vse do plenuma še niso pripravili, in ocenili to kot neodgovorno ravnanje. Petnajsta plenarna seja RO tega sindikata je bila zadnja pred kongresom, zato se je predsednik RO tov. Vinko Kastelic zahvahl dosedanjim članom plenuma republiškega odbora za dobro sodelovanje in izrazil željo, da s svojo aktivnostjo tudi v prihodnje pomagajo temu sindikatu v njegovih prizadevanjih. S.G. tekli teden: gre za omejitev, ki jo je postavila verifikacijska komisija, za omejitev, ki je splošna družbena dogovora o merilih za usmerjanje delitve dohodka ne poznata, verifikacijska komisija pa lahko samo oceni, ali so samoupravni sporazumi usklajeni z določili zakona o družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju in z že omenjenima splošnima družbenima dogo-voromp. Drugih pravic ta komisija nima - in če si jih jemlje, potem je to protizakonito. Rekli smo tudi - tako so nam zatrdili ,,pristojni" de- (Nadaljevanje na 5. strani) ZAVAROVALNICA SAVA S Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE IN LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka 7 DNI V SINDIKATIH FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA Minuli ponedeljek so se sestali v prostorih republiške gospodarske zbornice pooblaščeni predstavniki podpisnic samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v grafični, grafično-pre-delovalni industriji, časopisni dejavnosti in založništvu ter ta dokument tudi podpisali. Sporazum združuje 47 samostojnih organizacij združenega dela s skupno 7609 zaposlenimi. Hkrati se je konstituiral zbor podpisnic sporazuma, katerega naloga je nadzor nad izvajanjem sporazuma. Člani zbora so izvolili 11-članski izvršilni organ zbora. V torek, 28. t. m. so v prostorih republiškega sindikalnega sveta podpisali svoj samoupravni sporazum o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov predstavniki industrije gradbenega materiala Slovenije -razen opekarn, ki so v drugem sporazumu. Ta sporazum je podpisalo 13 delovnih organizacij, ki zaposlujejo skupno kakih 4500 delavcev. Pooblaščeni predstavniki delovnih organizacij so ob podpisu izvolili 7-članski nadzorni odbor za kontrolo izvajanja samoupravnega sporazuma in razrešili skupno komisijo za pripravo predloga sporazuma. Minuli torek se je v Domu sindikatov sestal svet za kemično industrijo, industrijo nekovin in industrijo gume pri RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije in obravnaval osnutek sporazuma o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v industriji plastike. Izrečene pripombe sindikata je komisija za pripravo sporazuma tudi sprejela, in bo tako osnutek sporazuma prekvalificirala v predlog, o njem pa bo dokončno izreklo svoje mnenje predsedstvo RO tega sindikata na seji 6. oktobra letos. LJUBLJANA SOGLASJE ZA LETALCE Stališča sindikatov ^ MARIBOR O stanovanjskem gospodarstvu ObSS Maribor se. je aktivno vključil v razpravo o osnutku resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva in osnutkih obeh predlaganih zakonov s tega področja. Komisija za gospodarstvo, ki je na svojo sejo povabila tudi predstavnike nekaterih večjih delovnih organizacij iz gospodarstva, je predložila predsedstvu ObSS Maribor svoja stališča o predloženi problematiki, ki jih je ObSS sprejel. V stališčih je poudarjeno, da osnutku predpisov prinašajo nove pozitivne usmeritve in rešitve tako glede večje načrtnosti reševanja stanovanjske problematike, kot tudi glede finančnih rešitev. Predlagali so tudi nekaj sprememb in dali nekaj pripomb. Le-te je obravnavala na svoji seji občinska komisija za stanovanjsko gospodarstvo. NA LINIJI 323-554 VELENJE Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Velenje je na zadnji seji o br avn av al o-osn u t ka zakonov o gradnji in financiranju stanovanjske gradnje ter resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva. Razpravljalo je že.o polletnih poslovnih uspehih delovnih organizacij iz Šaleške doline. (vš) l\ KAJ ZMAJ ? (Nadaljevanje s 1. strani) vprašanjih gospodarjenja, da pa ostaja samo pri deklaracijah in da manjka resnih in konkretnih ukrepov. Še več: ob vsem dosedanjem govoijenju in pridiganju" o potrebnosti razvojnih načrtov le-teh nimajo niti največje organizacije v občini. Je potem mogoče kriviti občinsko skupščino, če tudi ni izobliko- vala programa razvoja občine v naslednjih letih, oziroma če v manjših delovnih organizacijah čakajo, kaj bodo storila večja podjetja in kaj namerava z njimi „storiti“ občinska skupščina? Naslednja kritična pripomba je bila, da tudi v največjih delovnih organizacijah močno šepa finančno programiranje Poslej organizirano V Ljubljani so ustanovili osnovno organizacijo sindikata delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih poslovnih rezultatov. Zato pod-, jetja izgubljajo na dohodku tudi takrat, ko to sploh ne bi bilo potrebno. Zaradi vsega tega je bil sklep razprave zelo jasen: začeti je treba doma, pri sebi, z lastnimi sredstvi. Ne da bi se resno lotili izdelave razvojnih programov in ne da bi se odprli tudi navzven, se ptujska občina ne bo izkopala iz nerazvitosti in relativnega zaostajanja za povprečnimi dosežki slovenskega gospodarstva; ne bo našla svojega prostora v razvojnem programu SR Slovenije. Po daljših pripravah je bila tudi v Ljubljani minuli torek ustanovljena osnovna sindikalna organizacija delavcev, zaposlenih pri zasebnikih. Ljubljanske sindikate kot pobudnike akcije je v njihovi težnji, da bi sindikat včlanili tudi delavce, zaposlene v zasebnem sektorju, vodilo predvsem spoznanje, da na področju zasebnega .-dela obstaja veliko perečih vprašanj, zaradi katerih prizadeti delavci - v Ljubljani jih je kakih 4500 — navadno vlečejo „t» kratko". Udeleženci ustanovnega občnega zbora so se za začetek organiziranega delovanja osnovne sindikalne organizacije delavcev, zaposlenih pri zasebnikih, že dogovorili o najvažnejših programskih izhodiščih in nalogah. Gre predvsem za naslednje: Želijo vzpostaviti stike, oziroma se seznaniti s čimvečjim številom delavcev in učencev, zaposlenih pri zasebnikih; z njihovimi življenjskimi in delovnimi razmerami ter položajem v službi. Tako bi lahko ugotovili osnovne probleme, ki izhajajo iz delovnega razmerja in na podlagi tega določili poglavitne smeri delovanja sindikata na tem področju. - Stike bodo vzpostavili tudi z zasebnimi delodajalci in njihovim združenjem, da bi tako urejali konkretne probleme pri njih zaposlenih delavcev in učencev, kakor tudi splošne probleme, ki vplivajo na njihov položaj. — Da bi lahko uveljavili tako sindikalno politiko, ki bi se odrazila v dejanskem izboljševanju položaja delavcev in učencev, zaposlenih v zasebnem sektorju, se bo sindikat dogovarjal in usklajeval delo z mestno in z občinskimi skupščinami ter njihovimi organi in institucijami; s krajevnimi skupnostmi, inšpekcijskimi službami, organi pravosodja, gospodarsko zbornico in njenimi sveti, združenjem zasebnih obrtnikov, komunalnim zavodom za zaposlovanje, poklicnimi šolami, društvom varnostnih tehnikov in inženirjev itd. - Osnovna organizacija sindikata delavcev pri zasebnikih pa se bo -seveda ob pomoči mestnega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti in drugih organov sindikatov -zavzela zlasti za to, da bi bila čim-prej sklenjena in podpisana kolektivna pogodba. Na tej osnovi pa bo osnovna organizacija sindikata delavcev pri zasebnikih zahtevala, da se čimprej podpišejo tudi individualne delovne pogodbe med delavcem oziroma učencem in njegovim delodajalcem, ki bodo seveda morale biti usklajene z duhom in vsebino kolektivnih pogodb. Samo z govoijenjem in deklaracijami vsega tega seveda ne bo mogoče doseči, predvsem pa ne bo mogoče zainteresirati morebitnih partneijev, da bi svoj kapital investirali v delovne organizacije na območju ptujske občine. Tako injekcijo pa potrebujejo, da bi se otresli pečata manj razvitega območja. -m G morajo prodreti do članstva! k Predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez je na svoji seji izreklo soglasje za neposredno ugotavljanje skladnosti splošnega akta z zakonom o družbenem usmerjanju delitev dohodka tudi za INEX ADRIA AVIOPROMET iz Letališča Ljubljana-Pula. Tako sta lahko bila republiški verifikacijski komisiji predložena še zadnja dva akta kolektivov prometa in zvez. V nadaljevanju seje so se Člani predsedstva pogovorili o poteku priprav na I. kongres njihovega sindikata. Med drugim so sklenili, da se bodo v času od 6. do 13. oktobra zvrstile seje vseh desetih področnih odborov sindikata delavcev prometa in zvez. Tem sejam bodo pri-sostvovah tudi delegati kongresa, predstavniki večjih sindikalnih organizacij, dosedanji in predvideni novi člani organov republiškega odbora. Razprava na sejah področnih odborov pa bo predvidoma zajela obravnavo dosedanjega poteka samoupravnega sporazumevanja, vsebino osnutkov in predlogov kongresnih dokumentov, predvsem pa razpravo o osnutku novega statuta sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. mG Toda čeprav smo z uresničevanjem zastavljenih nalog lahko nasplošno zadovoljni, nas moti dejstvo, da v nekaterih organizacijah sindikalna vodstva vendarle niso opravila svojih obveznosti do organizacije in do članstva. Premalo je bilo organiziranih akcij za dosledno izvajanje dogovorov, prešibko je bilo povezovanje sindikata z organi samoupravljanja in političnimi partnerji v delovnih organizacijah. To pa je imelo škodljive posledice v tem, ker problemi in predlogi, ki jih je občinska sindikalna organizacija sicer zaznavala, nakazovala in dajala, niso prodrli do članstva. Tako so neodgovorni sindikalni funkcionarji dobesedno zablokirali učinkovitost sindikalne organizacije. Takih primerov v bodoče ne smemo več dovohti!" S temi besedami je predsednik ObSS Celje Ivan Kramer ocenil v svojem uvodnem referatu na II. konferenci celjskih sindikatov — bila je v sredo v celjskem Domu JLA — delo teh sindikatov od lanskega novembra, ko so se sestah na svoji prvi konferenci in sprejeli številne pomembne naloge. Naloga njihove druge konference pa je bila oceniti enoletno delo in sprejeti akcijski program za prihodnje obdobje, to se pravi do konca junija prihodnjega leta. Ko je govoril o aktualnih problemih Celjanov, je Ivan Kramer dejal, da je celjsko gospodarstvo v prvem polletju doseglo sicer'zelo ugodne rezultate, da pa se še naprej naglo „odpirajo škarje" med terjatvami in obveznostmi. Terjatve so se namreč povečale za 58,7 %, obveznosti do dobaviteljev pa za 46,2 %. To seveda povečuje nelikvidnost; lani v septembru je imelo blokirane račune le pet delovnih organizacij in to v znesku nekaj več kot 5,6 milijona dinarjev, letos pa ima v tem mesecu blokirane žiro račune deset podjetij, in to v znesku, ki presega 80,6 milijona dinarjev, kar je 14-krat več kot lani v istem času. Odtod seveda težave v mnogih delovnih organizacijah na dan, ko bi se morali izplačati osebni dohodki: v avgustu kar 8 celjskih gospodarskih organizacij na izplačilni dan ni imelo potrebnih sredstev na žiro računu, tako da je 8736 delavcev ali 34,8 % vseh zaposlenih moralo čakati na „plače“ od enega do deset dni. Mimo tega pa blokirani žiro računi onemogočajo redno nabavo reprodukcijskega materiala, tako da delavci niso samo v negotovosti zavoljo izplačila oseb-•nih dohodkov, temveč tudi glede tega, ali bodo sploh lahko redno delali. Več kot 2500 celjskih delavcev (8,55 % zaposlenih) prejema osebne dohodke pod 900 dinarjev, kar povzroča seveda različne napetosti. Hkrati pa je bilo v prvem polletju porabljenih za kilometrine, dnevnice, potne pavšale, reprezentanco itd. kar 12 milijonov dinarjev. Ce bi se ta sredstva zmanjšala samo za 10 %, bi lahko 2000 delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki že v pr-' vem polletju dvignili osebni dohodek za 100 dinarjev. In vendar ■prav' ljudje, ki jim priteka denar od kilometrin, dnevnic itd., vedo največ-povedati, kako se s samoupravnim sporazumevanjem o delitvi dohodka in osebnih dohodkov baje kratijo samoupravne pravice, nič pa ne vedo povedati o tem, kako se kratijo sa- 41 moupravne pravice delavcev, kiJL rajo iz realnega vrednotenja vega dela ... Na navedemo vsaj nekaj nUsTOjj vsebinsko bogate razprave ns> b|((0 konferenci celjskih sindikatov: 1 TONE MARENSEK, EMO: JJ trebujemo analizo, koliko je no° delo res potrebno in rentabiln°> je zaradi njega dosti nezadovoljni ^ S Potrebno je tudi, da sindikat čl bolj odločno pove svoje stališč* J neprestanih podražitev, ki jih ^ sikje ne morejo nadomestiti s Čanjem osebnih dohodkov. Sh11* bi prav tako moral točno pove^b kako postopati v konfliktnih sit^riso jah oziroma ob prekinitvah dela. Buj, JOŽE SEDOVNIK, LIBELA:Jum sindikate prihajajo posameznikiPpuj, siti za podporo, iz naših sredst**Ljj tnJa crsrMOIniL« mrw _ OT6 teh socialnih problemov - gre ’ noma za invalidske upokojence ^ moremo urediti. Kaj storiti, bomo v delovnih organizacijah * h razumevanje za njihove nekih1 člane in da jim bodo pomagal* 1 K človeka vrednega življenja? figi; MARTIN ANDRIJAŠ, ClNPMb NA: Nelikvidnost se širi, bank*[3^ pri njenem reševanju pomagAjj tem, da zadevo uredijo s komPi^ zacijami, včasih pa tudi z denat^ nakazili - zahtevajo pa za to se'Tu"' provizijo, kar kajpak pomeni J; ■ datnp obremenitev za gospoda^^ organizacije. Gospodarstvo je ncT0 s vidno, politične organizacije paT0tl učinkovite. Prva naloga sindikab^jfi da zahteva in se bori za socialno™. nost delavcev! * IGOR PONIKVAR, DU CEM Od skoraj 50% zaposlenih cel]*™ delavcev, ki nimajo dokori1 osemletke,- si je letos pridobilo ključno spričevalo na teh & samo 64 delavcev. Hkrati s tenisl v prvem polletju imeli v Celju predavanj o usposabljanju za sai upravljanje. Ali naj samo jok*® nad pomanjkljivo izobraženostjo K, poslenih, ki vsestransko vpliva pQj njihov položaj, ali pa naj orgT zirano ukrepamo? Delavska Jv verza je predložila osnutek druM nega dogovora o izobraževanju j samoupravljanje — in naša naloga] ilf da v delovnih organizacijah ush rimo vzdušje, v katerem bo izofj ževanje delavcev dobilo tisto m**” ] ki mu zares gre! Jo BORIS BOŽIC, ELEKTij] CELJE: Dobro počutje delavk L odvisno samo od plače, temveč UT od njegovega zadovoljstva z raz11^ .to^P rami v delovnem kolektivu, za t ,. je potrebno funkcionalno, živlfrk sko reševanje najrazličnejših proUJle] mov. S potrpežljivostjo ljudi se f ’ kaže več igrati; če pa hočemo seči resnično samoupravljanje, r ramo zagotoviti socialno varu1! ljudi, ki se zanj borijo. V razpravo je med drugj posegel tudi tajnik RS 2* JOŽE MAROLT, kije poudaf da priprave na II. konference Ijskih sindikatov in ta koiuj ceijsKiu smuiK.arov in ra renca sama pričajo, da so celj% sindikati resnično v središč aktualne problematike svoj*? članstva. je Druga konferenca celjsf- ® sindikatov je izrekla prizna]' ^ za opravljeno delo od L kofl? renče do sedaj, sprejela akcij*]^ program za delo do konca ]] 0. nija prihodnjega leta in sprejef2] ugotovitve in zaključke zadv . seje predsedstva RS ZSS ' OT orientacijo za bodoče delo c*1! Sj skih sindikatov. . jj MILAN POGAČm jj Pravna iiosvriovalmra IHi VPRAŠANJE. Delavski svet naše delovne organizacije je v letu 1970 sklenil, da mora vsaka ekonomska enota ustvariti rezervni sklad v višini enomesečnega osebnega dohodka. Tako je naša ekonomska enota ustvarila ta sredstva; kasneje smo morali rezervni sklad zvišati še za 50 %. Delavski svet pa ni sklenil, kdaj se lahko porabi rezervni sklad. Menim, daje rezervni sklad potreben in je na razpolago delovni organizaciji, vse dokler je delavec pri njej zaposlen, ko pa se delavec bodisi upokoji ali pa preneha z delom v njej iz drugih razlogov, menim, da mu gre njegov del, ki ga je od svojega osebnega dohodka vlagal v rezervni sklad. Zanima me torej, ali je delavec upravičen ob odhodu iz podjetja zahtevati vrnitev oziroma izplačilo vloženega dohodka iz rezervnega sklada. TOMOS - KOPER privatni denar posameznika oziroma posameznih delavcev. Delavci partij S rajo na ustvarjenem dohodku na podlagi osnov in meril za delitev ose“ ]( . in P' 1 dohodkov ustreznega pravilnika delovne organizacije, in to mesečno inf rs periodičnih obračunih oziroma za vsako leto po zaključnem računu deloV\s( organizacije. Mimo teh delitev osebnih dohodkov ni drugih sredstev. če morda delovna organizacija nima v svojem statutu oziroma pravili^ določb o posebnih nagradah ali odpravninah zaslužnim delavcem ob odh°“_ v pokoj in podobno. Ni torej nobene pravne osnove, da bi ob prenehaHi dela zahtevali izplačilo določene vsote, ki. naj bi predstavljala vaš osen p prispevek v rezervni sklad in ki naj bi ga imeli pravico dvigniti. jn id ODGOVOR: Rezervni sklad ni hranilnik, v katerega delavci vlagajo del dohodka zato, da bi ga ob prenehanju dela dvignili. Rezervni sklad je sklad, ki ga morajo imeti delovne organizacije že na osnovi zakona in statuta, vendar so to sredstva delovne organizacije, s katerimi upravljajo organi upravljanja, in ne STRAN 2 JMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE O MERILIH ZA DELITEV DOHODKA ^OSEBNIH DOHODKOV_________________’ Bo kdo zamudil vlak? med njimi je prav gotovo tudi baterija za vaš aparat, zato pazite na zaščitni znak tovarna baterij in baterijskih naprav zmaj, ljubljana ^ ”ristojni republiški odbori sindikatov posameznih dejavnosti so kij 29. septembra dali soglasje k 59 samoupravnim sporazumom, n\| ^ater*h je verifikacijska komisija šest potrdila in enega zavr- niSTOj . ^,0bra predloženi verifikacijski komisiji. 1,0 SINDIKATI OPRAVILI P; Na soglasje čaka še 15 samoupravnih sporazumov, za katerih l^ino vlada mnenje, da bodo soglasje dobili in da bodo torej do 8, večino dela ... . i-ahko bi najprej zapisali, da 0 sindikati večino svojih nalog h1,1 lako imenovani prvi rundi 1 F/iiOUP ravnega sporazumevanja n iivk61 • za delitev dohodka in vl\|. bnih dohodkov že opravili. 'Mr0 samo spodbujali ustanav-A:fnJa komisij za pripravo spora-kj2m°v, spodbujali začetek sno-itevnJa sporazumov, ampak so ; vaj* 01 vseskozi — zlasti posa-ef^ni republiški odbori — po-ti,P8aU sestavljavcem, da že niso bili v nasprotju z Revami sindikatov. a ., to poročamo, je dobilo k1 * njuaste pristojnih republiških p ^rov že 59 sporazumov, s ;aji) jjpttrai je dogovorjena bodoča rnp1 5 °tev dohodka in osebnih n n otlodkov za skoraj 430.000 ievt “Poslenih delavcev na Sloven-11 er". Verifikacijska komisija je st sporazumov že potrdila. To n p . sporazumi za lahko in težko k^kcijo, za usnjarje, za to-ovobutve in galanterije, za Jkotažo in pletilstvo, za grad-j113 * podjetja, opekarne, pro-ijsl Ktantske organizacije, grad-r'a obrtna podjetja in vodne k. | uPnosti ter za industrijo grad-,. ^83 materiala. Tako se je u J. 95.000 delavcem že ;aj lasala zelena luč in zanje ka Jo^ izvršnega sveta skupščine j0 ^ Slovenije o začasnem ome-a |Vaniu povečevanja osebnih rg8 * jOdkov za več kot 11 % nad u Pskoletnim poprečjem ne ve-am več. VERIFIKACIJSKA KOMISIJA JE DOSLEDNA Kolikor je znano, komisija f) , 29. septembra ni dokončno :a Vračala o potrditvi preostalih ti Odloženih samoupravnih spo-zHT^Umov, če izvzamemo samo-opravni sporazum zavodov za ^^no varstvo, ki gaje zaradi ’ ekaterih povsem nesprejemlji-določil zavrnila. Očitno je, da je pri svojem delu dosledna. V pretres ne vzame nobenega sporazuma, četudi ima že soglasje sindikata in čeprav je opremljen s podpisi delovnih organizacij — podpisnic, če nima celotne zahtevane dokumentacije. Prav na podlagi te dokumentacije namreč člani komisije preverjajo delovanje posameznega samoupravnega sporazuma in ocenjujejo, ali je skladen z zakonom in splošnim družbenim dogovorom o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov ali ne! ZAPOZNELCI NAJ POHITIJO ...! Kaj pa preostalih 15 samoupravnih sporazumov, ki še nimajo soglasja sindikatov? Ali bodo njihovi sestavljavci pravočasno predložili pristojnim 'republiškim odborom posameznega sindikata predlog z vso zahtevano dokumentacijo ter še ujeli zadnji rok — to je 8. oktober, v katerem je treba sporazum skupaj s soglasjem sindikata, s podpisi delovnih organizacij in z vso dokumentacijo predložiti verifikacijski komisiji? Na soglasje sindikatov čakajo še naslednji^sporazumi: industrija nekovin — keramika, kemična industrija — plastika, kovinska industrija in elektroindustrija, elektrogospodarstvo in zlatarstvo s področja industrije, storitvena obrt s področja storitvenih dejavnosti in zavarovalstvo, veterinarski zavodi, študentski domovi, lovstvo in ribištvo, odborniki, poslanci, voljeni ter imenovani funkcionarji predstavniških organov, sodišča, javna tožilstva in javna pravobranilstva, javna uprava in strokovne službe družbenopolitičnih organizacij, organi za kaznovanje prekrškov in društva s področja družbenih dejavnosti. V okviru teh skupin samoupravnih sporazumov se dogovarja o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov približno 111.000 delavcev. Njim pa prav gotovo ne bo vseeno, če se primeri, da bo samoupravni sporazum verifikacijska komisija prejela šele po 8. oktobru, saj bo v tem primeru za delovne organizacije začel takoj veljati drugi del splošnega družbenega dogovora z vsemi sankcijami....! D. R. Srečanje na brvi Zakaj in v čem nesporazum med predstavniki kovinske in elektroindustrije ter republiškim odborom sindikata delavcev industrije in rudarstva Nič novega ne bo rečeno, če povem, da je prišlo do nesporazuma med republiškim odborom sindikata delavcev industrije in rudarstva ter sestavljavci sporazuma o usmerjanju*delitve dohodka in osebnih dohodkov v kovinski in elektro industriji. Tisti z najbolj razgreto domišljijo vedo celo povedati, da gre za konflikt med 120.000 zaposlenimi in peščico sindikalnih funkcionarjev. Predno sploh povem, kaj je na stvari, tole: nesporazuma ni več! Po posvetovanju s predsedniki osnovnih organizacij in po kazenskih posvetih je v pravkar minevajočem tednu republiški odbor vnovič povabil na razgovor predsednike sindikalnih organizacij. Le-ti so tokrat takole odločili: 60 jih je glasovalo za to, da predsedstvo republiškega odbora da soglasje k predlogu komisije za pripravo predloga sporazuma, dva sta glasovala proti, štirje pa so se vzdržali. Nesporazuma torej ne more več biti - a v čem je bil? Osnutek sporazuma za kovinsko in elektro industrijo v povprečju za 10 % višje vrednoti posamezne skupine kalkulativnih osebnih dohodkov, kot pa je to primer z družbenim dogovorom. Osnutek sporazuma pri tem tudi ne predvideva uporabe interne kvalifikacije — razen nekaj izjem v drugi skupini KOD - in torej skoraj izključno upošteva dejansko šolsko izobrazbo. Tudi vpliv delovnih razmer ni ovrednoten v tolikšnem obsegu, kot je to primer v drugih sporazumih. Pripombe republiškega odbora so veljale prav temu: neargumentirano višje vrednotenje kalkulativnih osebnih dohodkov, zato naj bi po mnenju sindikata podpisnice dosegale dovoljeno maso osebnih dohodkov tako, da bi bolj upoštevale delovne razmere, interno kvalifikacijo, sindilcati pa so predlagali tudi učinkovitejše delovanje faktorja stimulacije. Ta brv pa je bila očitno preozka za dva. Po javni in demokratični poti je bilo odločeno, kdo naj komu da prednost! Pa vendar je ta v bistvu povsem nepomemben nesporazum izzvenel tako, kot da peščica sindikalnih funkcionarjev tlači navzdol plače delavcev. Vem sicer za komentar nekaterih - toda ne glede nanj moram reči, da je tak očitek republiškemu odboru iz trte zvit, da gre za navadno laž, izmišljotino. Nekajkrat v tej polemični razpravi sem namreč slišal govoriti predstavnike odbora, da bi bržčas bilo prav, ko bi bila masa dovoljenih osebnih dohodkov celo višja, kot pa jo določa osnutek sporazuma — le da naj bi se po njihovem mnenju nekoliko drugače oblikovala in kajpak tudi delila! Verjamem v iskrenost rečenega. Res pa je slednjič tudi to, da imajo ljudje pravico odločati se po svoje - in če se pač lahko sporazumevajo o dobrih rešitvah, čemu se potlej ne bi mogli o manj dobrih. Vsaj s tega stališča zadeva ni prav nič sporna. Toda kaj če se zdaj kdo vpraša: čemu imajo lahko v kovinski in elektroindustriji višje kalku-lativne osebne dohodke, kot pa jih imamo mi. Kdo ve, če bo tisti, ki bo to vprašal, upošteval, da pri njih drugače vrednotijo vpliv delovnih razmer, da faktor stimulacije reže debelejši kos... Navsezadnje je res, da bodejo številke, tistih 100, 150, 300, 400, 500, 700 in 1000 dinarjev več...! Lahko kdo zatrdi, da res ne bomo izgubili metra iz rok? Da se ne bomo na vsem lepem znašli spet tam, kjer smo pred meseci začeli? Ne spuščam se v debato, ali je samoupravno sporazumevanje najkrajša in najbolj učinkovita pot k redu v delitvi, moram pa reči, da se mi čedalje bolj krepi občutek, da smo veliko manj pripravljeni resnično narediti red v delitvi, kot to pripovedujemo in zatrjujemo. BOJAN SAMARIN TISKOVNA KONFERENCA V začetku tega tedna so predsecfiiiki republiških odborov sindikatov posameznih dejavnosti povabili novinarje na krajši razgovor. „Očitno je treba v javnosti sedaj bolj kot doslej poudariti, da sindikati ne nasprotujejo sklepanju samoupravnih sporazumov ...!“ je povedal v kratki uvodni informaciji Andrej Grahor, predsednik RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije. Res je zadnje čase zaznati najrazličnejše očitke, češ da sindikati nasprotujejo samoupravnemu sporazumevanju, da zadržujejo izdajo potrebnih soglasij in celo, da zagovarjajo omejitev faktorja stimulacije na 25 %, za kar se je sicer ogrela komisija za družbeno usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov. Sindikalni delavci so v svojih odgovorih novinarjem razložili, koliko truda je bilo treba, da so se nekatere komisije za sestavo samoupravnih sporazumov sploh lotile dela, in koliko naporov je bilo treba premagati, predno so celo sestavljavci samoupravnih sporazumov doumeli, v čem je bistvo samoupravnega sporazumevanja. Razumljivo je, da ena sama tiskovna konferenca ne more nadomestiti, kar so zamudili - nehote ali celo hote — v mnogih delovnih organizacijah, ker niso zaposlenim na nazoren, preprost in razumljiv način razložili bistva družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Zato je tudi razumljivo, da številni delavci v resnici ne vedo, kaj v bistvu samoupravni sporazumi so in kaj zanje pomenijo, zato je tudi razumljivo, da nasedajo različnim nenamernim pa tudi namernim napačnim informacijam. KAKO UČINKOVINO OBVEŠČATI SAMOUPRAVLJAVCE O SESTANKU jj^rianek je temeljni način informiranja, ki se ga lahko poslužu 1 ižm Za °bveščarije manjših skupin članov delovne skupnosti in zr ^ sZenjavanje pogledov, mnenj in stališč o določenih vprašanjih. Nt ■. Jpfta j m v eri jj j UUlCilJ 111 olCUldL/ KJ VlUlUC Ciini VJJIdbdllJlll. iN< ftko an^u Je mog°če uresničiti vse možne prednosti medosebneg; aiuniciranja in medsebojnega učinkovanja udeležencev. k B ui iiicuacuujiicga uumiLuvanja uuciczeiiLev. ; j tofesor Jože Valentinčič pravi v svoji knjižici ,,Priprava in vo L (3e sestankov11 * * *, da sestanek kot oblika komuniciranja z ljudm ižn ■°č.a’ da j.e obveščanje dvosmerno, da na sestanku združimc (Str a’ Skušnje in sposobnosti vseh udeležencev, da globlje in vse obi?0 analiziramo pojave in probleme, da prek boja mnenj pre Sil J c/i.Livc*j wn vv oiauov/a pnov^tiiui, Ua Z.U1 U/LJillVJ J111 o Lil iv f ineV kolektivno ustvarjalnost in da skupno iščemo najboljše rešitvt k ločitve. Ob tem tudi podčrtuje, da sestanki niso le oblik: . ^Uiniciranja, temveč so tudi oblika organizirane miselne ustvar l 10osti, oblika kolektivnega odločanja. 0 namenu in prevladujoči vsebini razlikujemo informativne i $ta u^acijske gjj delovne, posvetovalne, študijske in druge se-* je 1 e’ ®ede na funKcijo in pristojnost skupine, kije na sestanku jgv °'ta lahko omejena samo na razpravljanje in iskanje zaželenih #sest V’ ^K° Pa je le pot do odločanja, kije končni namen takeg: 1V| anka. Od namena in vloge samega sestanka pa je odvisna tudi 5 °j=a ristega, ki sestanek vodi. isa V naado sestavkih govorimo pretežno o tem, kako obveščat: ,,Prer]0UPravljavce v delovnih skupnostih, govorimo v nadaljevanja j dvsem o tako imenovanem informativnem sestanku. Oglede na vsebino in namen sestanka narekuje njegov potek v 2n°gočem čas in okolje, v katerem se ljudje zberejo na sestanku, ia ,Seznanhev članov delovne skupnosti o neki pomembni zadevi, ra jim bodisi samo razložili najvažnejše zanimivosti, ah pa tudi v r Pravi ugotovili njihova mnenja in stališča ter ocenili njihove j^Položenje, je mogoče sklicati sestanek pred pričetkom dela, ed delom v odmoru, med delom proti koncu izmene ali po koncem delu. Seveda se ponuja še možnost, da se sestanek skliče tudi ob prostih dnevih, toda razlog za sklicanje sestanka ob takem času mora biti zelo zelo tehten. In neglede na to, ali gre za sestanek med rednim delovnim časom ali v prostem času, ali gre za sestanek v samem delovnem prostoru ali v prostoru, kije posebej namenjen sestankom, v vsakem primem drži, da je razpoložljivi čas za sestanek dokaj omejen. Zato je treba tej časovni omejitvi prilagoditi tako pripravo na sestanek kakor tudi ves potek sestanka. Ko se pokaže v delovni organizaciji potreba po sklicanju informativnega sestanka — kar po vsej veijetnosti sodi v pristojnost in obveznost službe za obveščanje ali oseb, ki odgovarjajo med drugim tudi za obveščanje članov delovne skupnosti — seje treba nanj temeljito pripraviti. Treba je najprej določiti, zakaj bomo sestanek sklicali, kaj hočemo na njem doseči in komu sestanek namenjamo. Izhajati je treba v prvi vrsti od udeležencev in temeljito preudariti, kaj jim bo sestanek nudil, kaj bo zanje zanimivega in koliko lahko sodelujejo pri dosegi predvidenega namena. Glede na vse to je treba izbrati ^strežne informativne vire, to je tiste osebe iz delovne skupnosti ali od drugod, ki bodo znale na sestanku vzpostaviti z udeleženci kar se da neposredni stik in v njem sporočiti, razložiti in utemeljiti predvideno tematiko. Z njimi je treba glede na sestavo predvidenih udeležencev zasnovati strategijo podajanja tematike, da bo udeležence pritegnila, da bo zanje zanimiva in da bo pomenila zanje nekaj materialno novega. Sele potem pride na vrsto odločitev o času, trajanju ter kraju in prostoru, kjer bo predvideni sestanek. Vse, še tako temeljito pripravljanje na sestanek, pa je kaj lahko obsojeno na neuspeh, če med predvidenimi udeleženci in v širšem krogu ljudi, s katerimi prihajajo predvideni udeleženci v vsakodnevne stike, ne vzbudimo zanimanja za sestanek. Iz vsakdanje prakse vemo, da je udeležba na sestankih, ki obravnavajo vprašanja nagrajevanja, delitve dohodka in osebnih dohodkov, stanovanjske gradnje in drugo, vselej številna, da pa je udeležba na sestankih z manj konkretno, za udeležence neprivlačno tematiko, skromna. Zato je že od priprave na sestanek in od uspešnosti vabljenja ter informiranja o vsebini in o namenu predvidenega sestanka v mno-gočem odvisen uspeh vseh nadaljnjih prizadevanj, da na sestanku dosežemo zaželeno. Ker smo na različne načine grajeno poročilo z vedno istim zgledom že obravnavali, ne kaže ponavljati, kako naj bi bila na primer napisana informacija, s katero bi vzbudili širše zanimanje za predvideni sestanek. Prav pa je, da si ogledamo primer vabila, ki ga kot osebno pismo in letak naslovimo predvidenim udeležencem sestanka. Da bo primerjava možna, uporabljam spet namišljeno delovno organizacijo, kiji grozi ustavitev del na novem skladišču za gotove izdelke! PRIMER: Spoštovani sodelavec! ' V petek, 21. aprila bo ob 14. uri v sejni sobi nad obratom družbene prehrane informativni sestanek o VZROKIH, ZARADI KATERIH SO USTAVLJENA GRADBENA DELA NA NOVEM SKLADIŠČU ZA GOTOVE IZDELKE. Pričakujemo, da boš prišel in da boš s svojim sodelovanjem v razpravi pomagal po svojih močeh iz zagate, v kateri smo se znašli. O vzrokih za ustavitev gradnje in o posledicah bodo na sestanku spregovorili direktor podjetja Ogrin, vodja vzdrževalne službe inž. Rajgelj in predstavnik gradbenega podjetja „Zid“ Rožič. Da boš o zadevi pred sestankom vsaj nekoliko seznanjen, preberi o tem sestavek v 8. številki našega internega glasila ter nekoliko skrčeno informacijo o tem na eni izmed oglasnih desk! Sestanek bo trajal samo eno uro, zato bodi točen. Seznani s tem tudi svoje sodelavce in svojce! Na svidenje na sestanku! Za informativno službo Jože Podgornik. Podobno, kot je to besedilo namenjeno predvidenim moškim udeležencem, je mogoče pripraviti enako besedilo tudi za ženske, ki naj bi prišle na sestanek. In ker bomo govorili o osebnem pismu in letaku podrobneje pozneje, bodi sedaj o tem dovolj! DUŠAN REBOLJ PRIHODNJIČ: KDAJ BO RAZPRAVA NA SESTANKU USPELA? STRAN 3 TOKOVI GOSPODARJENJA DE spet v akciji: KAKO DO ZASLUŽKA 1000 DINARJEV? Redki poklici, ki skoraj že izumirajo, so vseeno predstavljeni na celjskem sejmu obrti. Pravzaprav brezplačno so jim odstopili prostor, samo da bi predstavili vso obrt na območju celjske občine. ■ Letošnji četrti sejem obrti v Celju je še večji in bogatejši kot prejšnji. Na 6.000 kvadratnih metrih razstavlja 217 razstavljavcev, med njimi 21 inozemceviz sedmih držav in 74 privatnih obrtnikov. Razstavni prostori, ki so letos spet na stadionu AK Kladivar, so večji za 2.400 kvadratnih metrov. Nove prostore so tokrat izkoristili predvsem za razširitev razstave kmetijske mehanizacije. Celotna zunanjost velike tribune je namenjena prodaji, ki jo je'tokrat v glavnem prevzelo trgovsko podjetje ERA iz Velenja. Notranjost tribune oziroma telovadnice, pa so zasedla obrtna podjetja in zasebni obrtniki. Kot posebnost lahko omenimo, daje vodstvo sejma in Poslovno združenje AGENS dodelilo poseben prostor in to brezplačno nekaterim obrtem, ki izumirajo: lončarjem, čevljarjem, rezbarjem in drugim. Hoteli so prikazati prav vse obrtne dejavnosti svojega področja. Poseben del sejma zavzema mednarodna razstava zlata, ki je v prostorih Slovenskega ljudskega gledališča. Tam sodelujejo poleg zelo znane Celjske zlatarne, nekaterih zasebnih zlatarjev, še zlatarji in zlatarska podjetja iz petih tujih držav, med njimi celo Japonska. Letos se je ponovno pokazalo, da je zanimanje za sejem obrti v Celju Velika telovadnica AK Kladivar je prizorišče dejavnosti obrtnih izdelkov celjske regije, med njimi tudi nekaj takih, ki jih skoraj ne srečamo več in ki že izumirajo lili zelo veliko, tako s strani razstavljavcev kot obiskovalcev. Res je, Celje z bogato okolico, s sorazmerno visokim standardom in visoko razvito industrijo nima druge podobne prireditve. Vsako leto, tako tudi letos, se je pokazalo, da nimajo dovolj razstavnih prostorov. Mnogo — preveč interesentov so morali zavrniti. In kaj bo prihodnje leto? V Celju organizirajo srečanje, gospodarstva Furlanije, Koroške in Slovenije. Očitno je, da do takrat potrebujejo nove prostore. Imajo že načrte za tri nove razstavne dvo- „Gradili bomo v okviru centra, kjer bodo tudi rekreacijski objekti, med njimi tudi plavalni bazen. Načrt že imamo. Petnajst milijonov nas bo to veljalo,*' je povedal France Lužnik, ki je tehnični vodja sejma že vsa štiri leta. „Čas bi že bil, in upamo, da se bo tudi občina zavzela za to, saj bo to prostor, ki bo namenjen vsem prireditvam. V Celju imamo največji prostor komaj za 400 ljudi." Razstava II imenujejo razstavo zlata, kjer sodeluje 5 držav in kot pravijo, je to drugi največji in najbogatejši prikaz zlatili izdelkov na svetu Na letošnjem sejmu obrti v Celju so za obrtne izdelke podelili tudi trideset zlatih, štirideset srebrnih in petdeset bronastih medalj. A. AGNIČ Zunanjo tribuno celjskega stadiona je zasedlo trgovsko podjetje ERA iz Velenja. Res je, tu prodajajo s sejemskim popustom v glavnem le izdelke ..Gorenje" Velenje Govorijo delavci tovarne Titan Kamnik Delavce tovarne kovinskih izdelkov in livarne TITAN Kamnik smo vprašali, kako ocenjujejo pobudo slovenskih sindikatov, naj bi ob koncu leta znašali najnižji zaslužki 1000 dinaijev mesečno za normalno delo v rednem delovnem času, ter kje — po njihovem mnenju — v delovni organizaciji še obstajajo možnosti, da bi ta cilj čimprej dosegli. Odgovorili so: IVAN KLEMEN, strojni oblikovalec v livarni, mesečni osebni dohodek približno 1800 din; z ženo, ki je tudi zaposlena, skrbita za enega otroka (prvi z leve): „Pobuda sindikatov se mi zdi v redu, izrečena je bila pravočasno, glede na naraščanje življenjskih stroškov pa je spodnja meja zaslužkov po mojem mnenju postavljena odločno prenizko. Glede na gospodarske rezultate, ki jih dosegarno, v našem podjetju po mojem ne bi bil problem odpraviti zaslužke pod 1000 dinarjev. Mislim pa, da ne gre samo za to, da gre tudi za vzporedno zvišanje vseh drugih zaslužkov, mislim osebnih dohodkov drugih kategorij zaposlenih. Ne vem, če bi naše podjetje finančno preneslo ustrezen ,,popravek" vseh zaslužkov, četudi ne bi bili omejeni z zamrznitvijo osebnih dohodkov. Prav gotovo pa bi osebne dohodke lahko precej popravili, če bi bila organizacija dela boljša, če bi bila disciplina na višji ravni in če bi nove zmogljivosti dajale tisto, kar od njih pričakujemo. Pri nas v livarni smo, denimo, na starih pečeh dosegali manjši izmet, kot pa zdaj ob novih pečeh. Kje so vzroki za to, da tudi zaradi tega izgubljamo dohodek, ne bi vedel povedati. Vem pa, da je nekdo za to odgovoren." Slavko RAJH, vodja nabave, in predsednik delavskega sveta; z ženo, ki je tudi v službi, skrbita za dva otroka; mesečni zaslužek približno 3000 din (drugi z leve); ..Stališče sindikatov je pravilno v tem smislu, da podjetje mora zagotoviti pogoje, da lahko najnižje nagrajeni delavci ob povprečnem delovnem učinku zaslužijo vsaj 1000 din. Naš pravilnik je zdaj tak, da ob povprečnem doseganju norm vsak zaposleni zasluži nekaj manj kot tisočaka;,,spodaj" ostajajo le tisti, ki za delo niso dovolj zagreti, ki se jim ne ljubi delati, ali pa tisti, ki zaradi bolezni niso opravili vseh delovnih ur. Ko bo potrjen samoupravni sporazum podjetij naše stroke, bomo tudi spodnjo mejo osebnih dohodkov pomaknili navzgor. Želim pa, da me razumete prav: nihče ne bo dobil ti- sočaka, če ga ne bo zaslužil, pa naj' pri tem sindikat zahteva, kar hoče! Za ,.nedelo" pri nas nikomur ne bomo dajali denarja, kakor ga tudi doslej nismo! Glede možnosti za odpravo zaslužkov pod 1000 din pa samo to-le: osebno sem zelo samokritičen in tako miselnost vnašam tudi v delo samoupravnih organov. Hočem reči, da noben rezultat ali dosežek ni tako dober, da ne bi mogel biti še boljši. Konkretno: upam reči, da v podjetju obstajajo še zelo velike rezerve. V polni meri jih bomo lahko izkoristili, ko se bodo nove zmogljivosti utekle, ko bodo med seboj sinhronizirale in ko bo na tej podlagi možno določiti bolj optimalno organizacijo dela in proizvodnje. Drugo področje rezerv pa je delovna disciplina. Tisti, ki gre mimo vratarja minuto ali dve pred šesto uro zjutraj, v najboljšem primeru začne dobro delati ob četrt na sedem, saj razumete, kaj hočem reči? “ Florijan ŠUNKAR, orodjar, na mesec zasluži kakih 1800 din; z ženo, ki je zaposlena, skrbita za dva otroka (tretji z leve); ,,Pobuda sindikatov, o kateri me vprašujete in ki jo osebno pozdravljam, je ena redkih dobrih stvari, ki sem jo v zad- njem času slišal o sindikatih. Pij!^ v podjetju namreč o sindikatu n'j* dosti slišati, ni čutiti njegovegavIjJ va in veljave, pa tudi za delavk 4 ne potegne dovolj, čeprav bi se sikdaj moral - vsaj jaz mislim O tem pa, kako naj bi pri nas oif f vili zaslužke pod 1000 dinarjev. prav takih primerov k sreči ni S n r liko, smo se precej pogovarjali-bolj enostavno bi bilo, če bi latjK ..velikim" vzeli in dali ..majhnin* Ampak „veliki“ temu nasprotuje!jJ Zato ne vidim druge rešitve, kot j* samoupravni sporazum odpre tile za zvišanje zaslužkov vsem -i^ poslenim." it Fani TOMELJ, embalirka na^J ku ključavnic, samska, osebni hodek približno 1100 din (desn°P „Še nisem slišala, da bi se sindik3)* tem smislu potegnil za delavce. Pni je, daje tako storil, ampak, obij danji draginji bi moral biti tudi nt nižji zaslužek višji. Na splošno it boljšanje rezultatov gospodarjenj3^ s tem zaslužkov bi pri nas po mor,t še najbolj vplivalo, če bi izbolj^J organizacijo dela. Vse preveč s0Vv pogosti zastoji zaradi tega, ker f1) terial ni pravočasno dostavljt delovno mesto, potem pa se ,.S’I damo", namesto da bi delali!" Splošna pridnost = 1,25! V tovarni kovinskih izdelkov in livarni Titan Kamnik med 1300 zaposlenimi prejema manj kot tis^B čaka na mesec le še kakih 80 delavcev # Vzroki: večje število bolezenskih izostankov, neizpolnj^B vanje poprečno doseženih obveznosti, zadovoljstvo z vsem, kar »pride«, samo da prizadeti ostartl na plačilnem seznamu • Verifikacija samoupravnega sporazuma — pot do splošnega izboljšani zaslužkov? -------------------—__________________________________ ______________ _____4 I Naslov prav gotovo teija pojasnilo: tak naziv za povprečno preseganje delovnih obveznosti se je udomačil v tovarni kovinskih izdelkov in livarni TITAN v Kamniku, pomeni pa, da vsak zaposleni v povprečju presega delovne obveznosti za četrtino. Pri takem preseganju norme gre najslabše nagrajenim članom kolektiva osebni dohodek v višini 940 din mesečno, upoštevaje tudi poslovni uspeh podjetja pa še kakih 5 ali 6 % več. To pomeni, da praktično ni delovnih mest, na katerih ne bi bilo mogoče zaslužiti vsaj tisočaka, kakor priporočajo slovenski sindikati, če se delavci tovarne TITAN potrudijo vsaj toliko, kolikor od njih v povprečju teija splošna pridnost. Da je dejansko temu tako, dokazuje podatek, davi 300-član-skem kolektivu manj kot 1000 dinaijev na mesec prejema le kakih 80 delavcev, ki imajo bodisi večje število bolezenskih izostankov, ki delovne obveznosti ne izpolnjujejo v tisti višini, kot je v tem kolektivu običajna, ali pa so zadovoljni z vsem, kar dobijo, samo da ostanejo na plačilnem seznamu. nalno odpraviti zaslužke pod 1000 dinaijev; da bi skratka toliko znašal zaslužek najnižje kategorije delavcev ob 100 % izpolnjeni delovni dolžnosti. Vendar tega ne storimo, ker bi bilo to nekajkrat napak! Prvič zaradi tega, ker naš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov računa s povprečnim izpolnjevanjem obveznosti, skratka s splošno pridnostjo. To pomeni, da je treba osebni dohodek v celoti zaslužiti, da nikomur ni nič po-daijenega. Ob formalni odpravi zaslužkov pod 1000 din pa bi se to zgodilo in zato povzročilo nepotrebno oženje razponov v zaslužkih med posameznimi kategorijami zaposlenih z ene ter potuho za ,nedelo1 z druge strani. odločimo se končno glede osebnih dohodkov, da bi imeli čas ukvarjati se z drugimi nujnimi in važnejšimi vprašanji. Konec leta se bliža z naglimi koraki: čakajo nas plan, srednjeročni načrt, zunanjetrgovinski sistem in kaj vem še kaj, mi pa izgubljamo čas s preračunavanjem postavk v osnutkih samoupravnega spora- zuma . lahko višji, če trenutno ne ^ bili zamrznjeni, oziroma če ^ bi čakali, kaj bo dovoljeval sf moupravni sporazum. Ker J tako, smo tudi zaradi ekonoif skih učinkov zainteresirani, ^ bi bilo med nami čimre3! takih sodelavcev, ki ne more ali nočejo slediti splošnea1' ritmu dela v podjetju. Meseča* denimo, pripravljamo seznani I I I delavcev, ki so prejeli manj kjjkb tisočaka. Odgovorni vodje KJE ZAČENJAJO PROBLEMI? S stališča priporočila slovenskih sindikatov, naj konec letošnjega leta noben slovenski delavec ne bi prejemal manj kot tisočaka mesečno za normalno delo v rednem delovnem času, se v tovarni TITAN torej lahko pohvalijo, da so že štorih ,.svoje11. Vendar ne ostajajo pri tako poenostavljenem odgovorni Besedo ima glavni direktor inž. Dušan Sila: „Za nas sploh ne bi bil problem, če bi hoteli tudi nomi- Problem odprave nizkih zaslužkov se torej za nas kaže v tem, kako zagotoviti pogoje za splošno izboljšanje osebnih dohodkov, pod pogojem seveda, da prizadeti to tudi zaslužijo, da se gibljejo v mejah splošne pridnosti ali nad njo. Finančno gledano bi torej določeno zvišanje vseh zaslužkov zmogli že pred meseci, vendar nas je prizadela zamrznitev osebnih dohodkov. Zdaj čakamo, kaj bo dovoljeno s samoupravnim sporazumom. Kakršnakoli že bo rešitev, naj bo hitra! Strinjam se namreč s tem, da je problematiko delitve osebnih dohodkov treba urediti. Vendar pa tem zadevam zadnje čase posvečamo toliko pozornosti, kot je nemara še nikoli doslej nismo namenili temeljnim vprašanjem našega gospodarskega sistema, skratka tudi temu, pod kakšnimi pogoji naša podjetja ustvaijajo dohodek, ki ga bodo delno razdelila tudi v obliki osebnih dohodkov. Skratka: kjer so taki delavci, morajo ugl toviti vzroke in ukrepati. T^c številni posamezniki premenjsj1 tudi po več delovnih mest, Pre' den pristanejo tam, kjer lahko' okvirih splošne pridnosti pok žejo vse svoje sposobnosti. gre za starejše delavce, ki tef ne zmorejo, jih iz proizvodu*1 delovnih mest premestimo uciuvnm mesi premestimo ir ^ kjer najmanj motijo ustaljel| ^ delovni ritem. Zlasti mlajšim ^ p delavcem in tudi nekaterim dr3 ^ s gim, lenuhom, pa prijatelj^ 0sv' Vodja splošnega sektoija Franc Jeras pa je dodal: „Smo podjetje, ki zaposluje približno pol moške in pol ženske delovne sile. Ukvarjamo se pretežno s serijsko proizvodnjo, večina delavcev pa je priučenih. Če letos dosegamo povprečni zaslužek 1500 dih, to ni slabo, upoštevaje opisane razmere. Dejstvo pa je, da bi bili glede na rezultate gospodarjenja zaslužki l svetujemo, naj si sami poišče]0 ^ drugo delo, preden jim bon10 pte prisiljeni odpovedati.. .“ ! je j „SMO ZA TISOČAKA, ^ VENDAR ČAKAMO!11 I Po besedah Srečka Perčič4 |i predsednika tovarniškega skem začeli prvi, saj smo tudi dosegli največ: 80% vseh razstavljenih Predmetov je slovenskih in tudi skoraj vsa priznanja so ostala doma. Razstava Je Precej obsežna in skoraj bi lahko rekli, da so prostori Mestne galerije P^niajhni. Vtis utesnjenosti skriva učinek posameznih oblik in uporabnost razstavljenih predmetov, ne glede nato, da so morah organizatorji večje predmete postaviti kar na ulico! Sodeluje 72 podjetij s prav toliko oblikovalci. Vseh razstavljenih predmetov je 230. Žirija 4. bienala je letos podelila tri priznanja za industrijsko oblikovanje, šest priznanj za vizualne kompozicije, tri za dobro zasnovo in deset pohval. Z vsako razstavo BIO si sodobna estetska in praktična oblika izdelkov vsakokrat bolj utira pot v industrijo, ki že spoznava, daje tudi oblika del uspeha pri novem izdelku. ^ je dobil priznanje na BIO 4 - za visok likovni in konstrukcijski ^zek. Oblikovalec: Saša Maechtig, proizvajalec IMGRAD, Ljutomer. Združeno podjetje ISKRA, Kranj, in oblikovalci ISKRA DESIGN so dobili priznanje za razstavljene proizvode, zasnove, opremo proizvodov, grafično oblikovanje in prezen-tacijo na BIO 4. Zanimanje obiskovalcev pa vzbujajo predvsem nove oblike telefonskih aparatov. Proizvodi Litostroja iz Ljubljane in oblikovalcev Marka Kosa, Andreja Pahorja, Janeza Sokliča in Petra Vogriča so dobili priznanje za uspehe pri ustvarjanju napredne metodologije odprtega modularnega sistema oblikovanja. IZ ŠESTIH REPUBLIK EKCORRADO KAKO UKROTITI HUDOURNIK INFLACIJE Tonic Water i ■BBnHBBl l V ZNAMENJU SPORAZUMEVANJA BOSNA m HERCEGOVINA II I I I I L r Samoupravno sporazumevanje dobiva v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Bosne in Hercegovine čedalje večje razsežnosti. Na tem področju se je izoblikovalo sedem grupacij, ki pripravljajo sporazume o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Prva dva osnutka je pred dnevi obravnaval tudi izvršilni odbor skupščine sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije BiH. To sta samoupravni sporazum žitarsko-mlevskih in drugih sorodnih podjetij ter sporazum kmetijsko industrijskih kombinatov in posestev. Sporazum^ žitarsko-mlevskih podjetij med drugim določa, da naj bi znašal najnižji osebni dohodek 800 dinarjev, sporazum kmetijsko industrijskih kombinatov in posestev pa določa kot spodnjo mejo osebnega dohodka 700 dinarjev. V žitarsko-mlevskih podjetjih predvidevajo, naj bi znašal razpon med dohodkom nekvalificiranega delavca in strokovnjaka z visoko izobrazbo 1:3,20, pri čemer naj bi imele delovne organizacije možnost, da v izrednih primerih in na osnovi potreb povečajo to razmerje za največ 30 %. Za direktorje organizacij združenega dela je predlagano razmerje od 1:3,20 do 1:5. V grupaciji kmetijsko-industrijskih kombinatov in posestev pa naj bi znašal razpon v dohodkih med nekvalificiranimi delavci in strokovnjaki z visoko izobrazbo 1:3, razponi med nekvalificiranimi delavci in direktorji pa 1:4. V obeh grupacijah, ki zaposlujeta več kot 23.000 delavcev, sporazuma različno predvidevata razporejanje sredstev iz sklada skupne porabe na solidarnostni sklad, za regrese, za letni oddih in podobno. Vžrtarsko-mlevskih podjetjih naj bi se sklad solidarnosti formiral v višini od 0,2 do 1 % od brutto osebnih dohodkov, za regres za dopust pa naj bi izločala podjetja od 200 do 1000 dinarjev na zaposlenega. V kmetijskih kombinatih in posestvih pa se še niso dokončno izrekli o oblikovanju solidarnostnega-Sklada, medtem ko naj bi znašal regres v tej panogi 600 dinajjerrtetno na zaposlenega. I I I Že dolgo je znano, da so inflacijska gibanja pri nas dvakrat močnejša kot v svetu, nismo pa 'e slišali celovitega odgovora na vprašanje, zakaj rako. Ali res samo zaradi nezadostne organizi-anosti naše ekonomike in našega prizadevanja a blažitev inflacijskih žarišč? Eden izmed možnih odgovorov je nedvomno, da doslej nismo posvečali večje pozornosti tako imenovanemu uvozu inflacije. Naši statistiki navajajo, da znaša stopnja inflacije v svetovni ekonomiki — če upoštevamo strateško blago, ki predstavlja kritično točko v sleherni politiki cen — letno kakih 6 %, ne povedo pa, da je Jugoslavija po vrednosti znatno presegla uvoz prav zaradi uvoza reprodukcijskega materiala, ki se je na svetovnem tržišču podražil za približno 30 %. Rezultat je znan: domače cene koksa, železa, jekla, železobetona itd. so se temu primerno dvignile. Tudi drugi glavni vzroki inflacije so znani: prevelika investicijska poraba in neprimerna rast osebnih dohodkov. In kaj storiti, da bi zajezili porabo in umirili delitev? I I I I Ena sama pot je na voljo! Nujna je bitka za ohranitev vrednosti dinarja, ki pa ne bo uspešna brez ostrih odločitev in ekonomskih sankcij. Tako še nimamo prožnega mehanizma ukrepov, ki naj bi pričel delovati takoj, ko bi stopnja inflacije presegla dopustno mejo 5 do 6%, nimamo pa ga zato, ker smo sedanja ekonomska gibanja v svetu pričakali nepripravljeni. Razvite države imajo izdelan sistem domačih in izvoznih cen ter sistem obdavčenja dobička in osebnih dohodkov za primer, če cene nenormalno naraščajo. Ne smemo pozabiti, da ekonomske razmere v svetu še malo niso brez zapletov. Tako vlada ZR Nemčija sprejema ostre ukrepe zlasti proti investicijskim stroškom in uvaja povečan davek na dohodek, mnoge druge vlade pa pripravljajo zamrznitev plač in uvajajo restrikcije za vse javne in privatne investicije, zadržu- I I Ali bo premog dražji? I KJE JE DENAR? I I I I I Zvedelo se je, da bodo premogovniki kmalu zahtevali povišanje cen za 20 % vseh vrst premoga. Premogovniki so anketirali največje potrošnike premoga, od katerih jih je baje dve tretjini pristalo na povišanje. Železnica, ki pa je med največjimi odjemalci, pa se ne strinja s povišanjem. Tono premoga iz Kreke plačujejo uporabniki v Beogradu skupaj s prevozom kakih 165 dinarjev; nova cena, ki naj bi začela veljati z novim letom, bo torej 190 dinarjev, če se tudi prevoz ne bo podražil. I I I I Po zadnjih podatkih ima gospodarstvo kakih 46 milijard dinarjev na različnih računih pri bankah in le nekaj več kot 4 milijarde oziroma 9 % vseh denarnih sredstev na žiro računih. Preostala sredstva ima gospodarstvo na bolj ali manj „steril-nih“ računih z manjšo likvidnostjo. Leta 1965 je imelo gospodarstvo na žiro računih približno 40 % skupin sredstev. Za današnji položaj gospodarstva sta kriva dva vzroka. V račune. Tako oročeni depoziti so letos štirikrat večji, kot prosta likvidna sredstva na žiro računih. Leta 1965 pa so bila sredstva na žiro računih približno 5-krat večja, kot na oročenih depozitih. Drugi vzrok pa je uvozno-izvozna dejavnost. Uvoz podpira pretirano gospodarsko aktivnost in investicije. Gospodarstvo z žiro računov pravočasno izloča sredstva za plačevanje uvoza, pri čemer zanemarja in grobo krši norme poslovne morale glede plačevanja svojih tekočih obveznosti, ki se močno povečujejo. Gospodarstvo je imelo sredi leta 1971 na različnih uvozno-izvoznih depozitih kakih 16 milijard dinarjev oziroma štirikrat več, kot jih ima na žiro računih. Finančni strokovnjaki torej vedo, kje je denar; potrebno je samo, da ZIS sprejme predpise, ki bodo gospodarskim organizacijam prepre-čevali drobljenje sredstev. I POHIŠTVO Tudi za študente ekonomske cene i težnji, da bi za vsako ceno prišle do sredstev za investicije, oročajo gospodarske organizacije tudi tista sredstva, ki izhajajo iz akumulacije in iz priliva, namenjenega za obratna sredstva in jih ne nakazujejo na žiro V sarajevskih študentskih domovih so uvedli ekonomske cene za bivanje in prehrano v višini 600 dinarjev mesečno. Dosedanje cene študentskega standarda se v Sarajevu niso spremenile od leta 1965 in so znašale 25.000 dinarjev mesečno. Izvršni svet BiH bo regresiral razliko med starimi in ekonomskimi cenami, vendar le za študente iz te republike. Kakšna bo usoda kakih 3.500 študentov sarajevske univerze iz Srbije, Hrvatske, Črne gore in drugih republik, ni znano. Če njihove republike oziroma štipenditorji in kreditorji ne bodo mogli spoštovati odloka IS BiH in kriti povečanja cen, bodo ti študentje prav gotovo morali opustiti študij v Sarajevu in ga nadaljevati v svojih republikah. Z novim letom drugače? Zvezni sekretar za zunanjo trgovino M. Hadžič je v razgovoru s predstavniki zunanjetrgovinskih podjetij in večjih industrijskih podjetij v Zagrebu dejal, da lahko v kratkem pričakujemo nove ukrepe na področju zunanjetrgovinskega in deviznega režima. Bistvo teh ukrepov je po njegovem zatrdilu usmerjeno v spodbujanje izvoza ob sočasnem zmanjšanju uvoza. Vendar pa radikalnih ukrepov ne bomo sprejeli pred začetkom prihodnjega leta. Na pripombe gospodarstvenikov o neprilagojenosti deviznega režima za doseganje boljših zunanjetrgovinskih rezultatov, je Hadžič odgovoril, da tudi najboljši devizni režim ne more v celoti zavarovati interesa vseh republik in panog, ker so v nekaterih elementih ti interesi objektivno različni. TE DNI SO REKLI 1 jejo cene s pomočjo davčnih, in kreditnih sankcij itd. Nič čudnega, če postajajo zaradi takšnih ekonomskih razmer doma in v svetu tudi naše politične razprave vse bolj nervozne. Čeprav nervoza pospešuje sprejemanje ukrepov, pa oživlja tudi misel, da smo kot država in družba „prej“, pred reformo, bolje delovali. Nervoza nas opozarja na stare, dobre ukrepe, vendar jih tokrat ne ponuja v nepopularni centralistični, marveč v novi inačici: v reformski nered bi morali začasno vpeljati nekaj starega reda, da bi se pozneje vrnili k reformi bolje pripravljeni. Začasni premor bi se res prilegel marsikomu; toda vsak premor, ki bi temeljil na starem tipu reda, bi bil za sedanjo stabilizacijo dokončni premor, to. je njen konec. Sedanji nered je torej v bistvu iskanje novih odnosov v družbi. Staro ravnovesje smo porušili, novega ravnovesja v družbenih, gospodarskih in nacionalnih odnosih pa še nismo uspeli utrditi. Preverjanje teh odnosov celo kaže, da smo ob nekaterih vprašanjih manj enotni, kot smo pričakovali, in da so tudi razlike v interesih večje. Prav priznavanje in razumevanje teh interesov postaja osnova za to, da bomo skupne interese ugotovili sporazumno. In tako že prevladuje nad vsemi posebnimi spoznavanji skupno spoznanje, da je vsak bolje razviti razvit zato, ker obstaja manj razviti in da ima manj razviti možnosti za razvoj zato, ker obstaja, bolje razviti. In končno, da smo v primerjavi s svetom — skupno in posamezno — še vedno nerazviti. Prizadevanje za enakopravnost naših narodov torej temelji vse bolj na spoznanju, da ga ni moč doseči brez enakopravnosti Jugoslavije v svetu. Zato je tudi jasno, da smo vsi enako zainteresirani za enotnost in da je nihče ne želi rušiti v imenu nekakšnih delnih, separatističnih ali višjih interesov. ‘ y x Predsednik IS SR Slove« STANE KAVČIČ na seji C1 ZKS v razpravi o nadaljnjeJ razvoju samoupravnih odi’0] sov v organizacijah zdflt nega dela: Uveljavljanje temeljnih orsaj! zacij združenega dela in njega razvoja samoupravljanj8; njih ne bo lahko, zato je 111 prav, če zdaj predvidevanj’ čim se bomo srečevali, dabijl kasneje ne prevzelo malodu? Poznamo primere, ko delo'; ljudje v trenutku gospoda^ zadrege, ko na primer ni den« za izplačilo osebnih dohod^ prepustijo direktorju vsa p00'? stila z zahtevo, da najde dj|'j Če hočemo odpraviti takjj prepuščanje samoupravnega ločanja posamezniku,bomo®1 rali odpraviti različne gosp0^ 1 ske zadrege in jih uredit* sistemskimi rešitvami, ki bo1 omogočale normalno posjo* nje; šele potem lahko priča** jemo tudi normalno samoupt*. Ijanje. A najsi v makroorgj; zaciji še ne bomo dobili vseh vsem čistih rešitev, si morait*® delovnih organizacijah prizfj vati za zdrave odnose med M mi. Konflikti nastajajo nanj] tudi znotraj delovne organ*2; cije, med posameznimi oddej*" torej v delavskem razredu, v P terem delujejo komunisti. T*1® ta protislovnost, boj za skup® ske materialne interese, prep® čuje hitrejše uveljavljanje reStj ki bi bile zadovoljive za vse. V prihodnosti lahko pričanj jemo tudi pojav atomizacije, je morda tudi potrebno, če tj? čemo priti do pravih integra^J Pustimo samostojnost tistim,h jo hočejo, saj lahko samojajJ pričakujemo, da se bodo kasnefi prav tako samostojno izrekli ^ tl naj pol Voi naj ob o« bei ttu šk; na Bil da Po bi nove integracije, ki bodo post» središča ekonomske moči. Če ne bi šli na samouprav*1) ua samoupio", sporazumevanje o dehtvi doh°(l ka, bi lahko zašli še v večjo Sa dalno diferenciacijo. Do ned3| nega smo, bili materialno najhj neenoten delavski razred razvi tega in srednje razvitega sve*j Zato smo pred izbiro, ali boi*| dopustili, da materialna neeIj kost začne razbijati poli tič**) enotnost, ali pa bomo s p?*j tično enotnostjo začeli urejaj materialna razmerja. Zato bo t*jj za uveljavljanje samouprav***] sporazumov o delitvi dohodn težak, vendar ga moramo izboJj vati in potem te sporazume o® po In je vati. Predsednik Gospodar^ da8, zbornice SR Hrvatske ^ VITO GAŠPAROVIČ ' „Vjesniku“: Glede kliringa moramo tak0 odgovoriti na različna vprašanj9, ; Kot prvo, kaj bo z dolgovi, kiP bomo v kliringu ugotovili pri **£ lovnih organizacijah, saj ne n*°) remo pričakovati, da bodo skl9 di skupnih rezerv teh dolžnik1? zadostni za pokritje dolgov ® ; končnega salda. Drugič - ven*0'! J)j. da so dolžniki tudi družbenop?); j ) litične skupnosti, pa se zastav*))) u* vprašanje izteijatve teh dolg**'); In tretjič — že sedaj v pripia'j Ijalni fazi moramo določiti ** samo način pokrivanja dolg0’ kot začasne insolventnosti, teflj) več tudi način pokrivanja pia'° izgub kot izraza trajne insolve*1*) nosti. Po izvedenem k H* inf bosta ostali dve vprašanji: prv*c’ kako pokriti dolgovanja družb® nepolitičnih skupnosti - in dl*1' gič, kakšno stališče naj družb) zavzame do podjetij, ki nin*3)“j možnosti za sanacijo. Pri ten* f moramo tudi vprašati, ali je na® družba sploh pripravljena, da d° sledno uveljavlja že spreje* predpise o stečaju z vsemi p°s*e dicami, ki iz tega izhajajo? trt: str: ver let Urr vei raj sto hr; sta Po vei VEČ ZA ZNANOST j Srbija je v skladu z zakonom o razformiranju zveznega sklada za financiranje znanstvenih dejavnosti prevzela obveznosti za 11 dosedanjih zveznih znanstvenih inštitutov v Beogradu. Med njimi je 7 inštitutov družbenih ved, 3 nuklearni inštituti in 1 inštitut za prirodoslovne vede. Z zveznim prispevkom, ki se ga je odrekla federacija v korist republik, Srbija ni spremenila namembnosti: 0,4% prispevka iz OD oziroma 95 milijonov dinarjev je namenila svojemu skladu za financiranje znanstvenih raziskovanj. Tako se bo vso- ta 60 milijonov dinarjev, ki jih je ta republika v lanskem letu vložila v znanost, letos povečala na 180 milijonov dinarjev. Za financiranje projektov, ki so trenutno v obravnavi omenjenih inštitutov, bo morala Srbija zagotoviti 155 milijonov dinarjev. Te obveznosti bo republika izpolnila v tem in naslednjem letu. V svojih prihodnjih projektih pa se bodo inštituti usmerili predvsem na nacionalne republiške potrebe. Repubhška skupščina bo novembra razpravljala o projekciji nacionalnih dejavnosti v republiki do Ipta 1975. osnovami znanstvene politi^ poudarjajo predvsem potreb po integraciji znanosti z zahk vami gospodarstva in družbe td zahtevo, naj bi znanstvena raž' iskovanja vrednotili kot del pr°' izvodnih sil republike. Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti .O O PODOBE NAŠEGA ČASA - Kdaj se je pravzaprav začelo? - Menda dvainpetdesetega, po splitskem govoru. Korenine pa sežejo še dlje ••azaj. - Kako se je že reklo? ^ - Da je bobu treba reči - In kaj tem doseči? se je hotelo s — Treba bi bilo s prstom Pokazati na določene odgo-v°rne faktorje. - A kaj se je konkretno Napravilo? - Veliko! Ostro se je °bsodilo nosilce različnih Osebnih, kolektivnih in druž-“enih deformacij, hkrati pa ^očno poudarilo, da morata škarje in platno priti v roke ®ašega delovnega človeka. Bilo je tudi nekaj predlogov, da bi se ljudem pogledalo Ppd prste in kaj pobralo, da “i se ja vedelo, da gre zares. Zaostritev kurza na vsej črti! Teh predlogov pa se, kot je znano, ni uresničilo, ampak" se je raje resno spregovorilo o naši davčni politiki. Zaprlo se je tudi nekaj mesarjev in kritično osvetlilo družbeno vlogo infekcijskih služb. — Potem pa je prišla, pet- mm - A zakaj se ni? smemo iti lova na čarovnice. — Zato, ker škarje in — Kaj se je mislilo s platno nista prišla v roke tem? našega delovnega človeka. — Velike ribe pustiti pri - A kaj je potlej prišlo? miru! - Nič! — Aha, razumem! In po- — Se je zaradi tega kaj sledice? posebnega pojavilo ali zgo- — Prišla je, sedemdese- dilo? tega, druga reforma, ne? — Ja, zgodilo, kako ne! ■ ' ’ • • V • • — Ja, tako je, prišla je! cij, hkrati pa močno poudariti, da morata škarje in platno priti v roke delovnega človeka. Izkušnje učijo, da je treba resno spregovoriti tudi o naši davčni politiki in vlogi inšpekcijskih služb. Mesarjev pa se ne bo zapiralo. — A koga se bo? Permanentna bitka inšestdesetega menda, prva reforma, ne? — Ja, tako je, prišla je! Skupaj z devalvacijo! — In z bitko za konvertibilni dinar, ne? — Ja, z bitko za konvertibilni dinar. — Ki pa še ni končana, ne? — Jasno, da ni končana, kako bi bila!? Ve se pa, in to je glavno, zakaj ni končana. Vse valute se majejo. — Ja, majejo, res je! - Pustiva to, pojdiva naprej! Kako bi se lahko zdaj reklo, da je bilo z našo prvo reformo? — Lahko bi se reklo, da se ni realizirala. Dobih smo smernice za udu- Skupaj z devalvacijo! šitev deformacij. SDK je pri- — In z bitko za konverti- pravila tri modre knjige o bilni dinar. turističnih, stanovanjskih in - Ki pa še ni končana, drugih kreditih, ki so jih ne? najeli odgovorni ljudje, za — Jasno, da ni končana, interno uporabo. To stvar se ie kako bi bila. Ve se pa, in je široko premlelo v čašo- to je glavno, zakaj ni kon- piših in na sestankih, nato se čana. Vse valute se majejo. pritisnilo na nosilce kredi- — Ja, majejo, res je! Po- tov, nakar se je stvar spora- vsod, kamor pogledaš, so zumno sanirala. Nekaj obla- drseči tečaji, ne. tenih ljudi se je rehabilitiralo — Povsod, kamor po- tako, da se jih je imenovalo gledaš. ali izvolilo na višje položaje, - A kaj je zdaj naša glav- nekaj drugih ljudi pa je za na tema? nekaj časa utihnilo ali se po- — Socialna diferenciacija, skrilo. Tako smo dali zadevo kaj drugega. začasno ad acta. — In naša glavna naloga? — Zakaj? — Treba je ostro obsoditi — Reklo se je, da se ne / nosilce družbenih deforma- - Tega ne vem. Povem ti lahko samo to, kar je bilo jasno rečeno: ne smemo se iti lova na čarovnice. — Kaj to pomeni? —,Da ni treba reči bobu bob. — A kaj sploh reči, kakšna je direktiva? — Čakati, da se bo videlo, če vleče zares ostro ali le tako, kot že leta. To seveda ni direktiva, tako se le govori. Tega, kar se govori na cesti ali za vogali, pa tako ni treba preveč resno jemati. Ljudski glas je čudna stvar. Moja teta na primer predlaga, da je treba zdaj ostro zagrabiti peke. VINKO BLATNIK so svojim Češe nimate internega glasila! Delavska univerza ,,Tomo Brejc" iz Kranja je pripravila za delovne skupnosti petdnevni intenzivni seminar od 18. do 22. oktobra, namen je udeležencem iz manjših in srednjevelikih delovnih organizacij povedati in pokazati vse, kar morajo vedeti in znati o urejanju internega glasila ali biltena. Program obsega 15 pedagoških ur predavanj in 22 ur praktičnih vaj. Cena za enega udeleženca, za strokovno literaturo, za uporabo pripomočkov med praktičnim delom in za nekaj desetin izvodov glasila, ki ga bodo udeleženci sami uredili in izdali, je 500 dinarjev! Celotna seminarska tvarina sestoji iz naslednjih tem: - Osnovne funkcije dobrega glasila delovne skupnosti — Razvitost glasil delovnih skupnosti pri nas in podobnih glasil drugod po svetu - Glasilo delovne skupnosti in njegove komunikacijske sposobnosti — Kaj je pokazala raziskava o vsebini glasil delovnih skupnosti — Tehnologija informiranja in komuniciranja z glasilom delovne skupnosti v samoupravni delovni organizaciji - Tehnika novinarskega poročanja - Organizacija glasila in priprava na redno izhajanje - Urejanje glasila: organizacija redakcije, naslov, obseg, periodika, rubrike, stavek - koncept in programska usmerjenost - planiranje vsebine in videza - obliko vanje in prirejanje prispevkov - priprava glasila za tisk j - Pridobivanje sodelavcev in delo z njimi - Praktično delo: za- snova • vsebine, pisanje prispevkov, oblikovanje, ureditev glasila in priprava za tisk - Ogled tiskarne za ofsetno tiskana glasila - Razprava o pripravljenem in natisnjenem glasilu - Kako pridobivati avtorje sestavkov in širiti krog sodelavcev - Nagrajevanje sodelavcev glasila delovne skupnosti. k« # ji» d« :D' :0' J j. Strokovni odbor za obrt v j«-! ;ravogradu republiške gospo- ~*'~'5iauu icpuuu&KC gu^pu- $ arske zbornice, je letos že če-organiziral razstavo indu-hijskih in obrtnih izdelkov sionske Koroške. Kakor vsako , eto, je tudi letos razstava v it r^taostnem paviljonu v Slonjem Gradcu, le da je letos ^Sijena in to na zunanje prodre. Na skupno 1.500 kvantnih metrih razstavlja 81 raz-tevljavcev, od tega je vsaj 80 % Podjetij in obrtnikov iz sionske Koroške, preostalo pa so podjetja iz sosednje Avstrije, tovarna verig iz Lesc, Kovinotehna in Elegant iz Celja, Plamas iz Ljubljane in kot prvič Elan, tovarna smuči in športne opreme iz Begunj. To so le nekateri. Največji razstavni prostor pa je zavzelo trgovsko podjetje MERX iz Celja, ki na svojem prostoru razstavlja izdelke tovarn, kijih zastopa. V okviru razstave obrti in industrijskih izdelkov je letos tudi posebni oddelek pod naslovom „Turistična Koroška", kjer so prikazani seveda v slikah in fotografijah, turistični objekti te naše severne pokrajine. Namen razstave - pokazati obrtno dejavnost in rast podjetij slovenske Koroške - je s sodelovanjem večjih podjetij, kot so Železarna Ravne, Rudnik Mežica, popolnoma dosežen. Želja organizatorjev razstave, privabiti in zainteresirati za sodelovanje tudi sosednje Avstrijce, posebno za blagovni maloobmejni promet, letos še ni prišla najbolj do veljave. Tre- -------„ •I * MEŽICA Izšel je priročnik — Ustava SFRJ po sprejetju ustavnih dopolnil in ustavni zakon za izvedbo ustavnih amandmajev od XX do XLI — Temeljni zakon o podjetjih — Temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah — Zakon o sredstvih delovnih organizacij — Temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih samoupravnih organov Čeprav je tovarna meril v Slovenjem Gradcu, se učenci okoliških šol živo zanimajo za njene izdelke Rudniki svinca in topilnica Mežica ter tovarna akumulatorjev sicer niso obrtno podjetje, vsekakor pa za slovensko Koroško pomemben gospodarski dejavnik. ba bo poiskati nove oblike in prijeme, ki bodo zanimivi za naše severne sosede. Ob zaključku sejma bo v Slovenjem Gradcu seja komiteja za turizem IS Slovenije, ki bo razpravljal predvsem o kmečkem turizmu, ki je prav za ta predel Slovenije še posebno zanimiv. AA S * * s v * \ I \ * * * * * \ * * * * * * * * * * 5 * Naročnikom smo ga pričeli pošiljati že prejšnji teden. Obveščamo, da imama na zalogi še omejeno število izvodov. Priročnik — 1 za ceno 40.— dinarjev naročite pri: CZP »-Delavska enotnost«, 61001 Ljubljana, Dalmatinova 4/II, p. p. 313/VI. NAROČILNICA Nepreklicno naročam pri ČZP »-Delavska enotnost«, Ljubljana ............ izvodov knjige PRIROČ- NIK — ustava SFRJ in' 4 temeljni zakoni po ceni 40,00 dinarjev. Natančen naslov: Račun bomo poravnali po prejemu knjig. dne ............-... 1971. Podpis in žig (za pravne osebe) ODGOVOR RO SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE »KONSTRUKTORJU« S 5 % * * \ * * * % \ * \ * * * + * * ; »* * * * * * * * * \ s >» / o* * NEOBDAVČENI ZASLUŽKI Ljudski rek pravi, da samo z delom ni še nihče obogatel. Seznam poklicev, ki prinašajo denar, in ljudi, ki ga znajo ustvariti iz nič ali pa čez noč - mimogrede: taki seznami so največkrat skriti za neposvečene z oznako „za interno uporabo" — pa pove, daje v tem reku več kakor samo ščepec resnice. Odkar je treba nakazovati honorarne dohodke na žiro račune, so začeli potni stroški, različni dodatki za materialne izdatke in dnevnice naglo naraščati. Prelivanje dohodka iz postavke „osebni dohodek" v druge oblike dohodka ne predstavlja nič drugega kot beg pred javno kontrolo in obdavčitvijojo, hkrati pa razkriva metodo, kako je možno naglo obogateti. Zastaviti si torej velja vprašanje, kakšen je v Sloveniji obseg denarja, ki odteče naravnost, brez kontrole družbe, v zasebni žep. Se leta 1969 smo v Sloveniji odšteli za dnevnice, terenske dodatke, potne pavšale itd., brez izplačanih kilometrin, 780 milijonov dinarjev, v minulem letu pa že 1 milijardo 180 milijonov, kar pomeni povečanje samo v enem letu za 400 milijonov dinarjev oziroma za 51 %. Izplačila za osebne dohodke pa so se povečala za 1 milijardo 550 milijonov dinarjev ali za 21 %. Ponekod ti „drugi osebni prejemki" tako že dolgo niso več sredstvo za kritje stroškov službenih potovanj, temveč zelo pomemben dodaten vir osebnega dohodka. Marsikomu so dnevnice in kilometrine ustvarile lepo premoženje. Da je znašalo povišanje te postavke v Sloveniji lani kar 51 %, bo nedvomno težko opravičevati z naraščanjem stroškov. Tudi letos ni veliko bolje. Visoka stopnja rasti nominalnih pr .................................... 197: jemkov v letu 1970 se je nadaljevala tudi v prvem trimesečju 1971. Skupni denarni prejemki prebivalstva so v prvem trimesečju, v pri- merjavi z istim obdobjem lani, večji v SFRJ za 30 %, v SRS pa za 32 %. V tem okviru so se spet manj povečali osebni dohodki zaposlenih (v SRS za 23 %, v SFRJ prav tako za 23 %) kot drugi osebni prejemki (dnevnice, potni Stroški, kilometrine), ki so večji za 36 % (v SFRJ za 23 %), a socialni prejemki za 34 % (v SFRJ za 29 %). Pritisk za naraščanje osebnih dohodkov je zelo močan, tako da lahko pričakujemo, da se bodo ob nadaljevanju dosedanjih teženj izplačila osebnih dohodkov povečala od 22 do 25 % v primeijavi s predvidenim 15-odstotnim povečanjem. Ob prebiranju teh številk postane tudi človeku brez posebne ekonomske izobrazbe kaj hitro jasno, da nas takšno gospodarjenje ne bo daleč pripeljalo. Zaposleni, zlasti vodilni delavci, so materialno zainteresirani, da bi bili čimveč odsotni z delovnega mesta na sedežu organizacije. Zato povzročajo visoke dnevnice in kilometrine delovnim organizacijam tudi ogromno posredno škodo, ki je nekatera podjetja že spravila v resne težave. Glavno odgovornost za tako stanje pa nosi seveda naš davčni sistem, ki ne obdavčuje teh osebnih prejemkov niti v podjetju niti na osebnem žiro računu. Zanimivo je, da mnoge razvite države ne poznajo dnevnic v gospodarstvu in poravnajo le dejanske stroške po predloženih računih. Ta koristen zgled, kot kaže, pa naše države še ni pritegnil. Ne le davčni sistem, tudi naša davčna služba spušča skozi prste težke milijone neobdavčenega zaslužka, največ zaradi davčnih utaj. V javnosti je večkrat slišati, da bi se morala davčna služba pogosteje posluževati posebnega postopka za ugotavljanje izvora premoženja. Ob reviziji davčne zakonodaje bo treba ta postopek nedvomno temeljito proučiti in najti primerne rešitve. Ze zdaj pa je mogoče reči, da je naša davčna služba še vedno preveč uradniška. V sedanjih razmerah nalog davčne službe ni mogoče uspešno uresničevati izza pisarniške mize. V delovanje službe bi morali pospešeno vnašati več operativnosti in doseči, da bo čimbolj neposredno povezana z vsakdanjim življenjem in dobro informirana o vseh okoliščinah, ki so pomembne za obdavčevanje. Zato bo potrebno predvsem bistveno okrepiti davčno inšpekcijo. Z dobro davčno službo in po davčni poti bi lahko bistveno prispevali k skupnim družbenim prizadevanjem za odpravljanje družbeno negativnih pojavov, kakor tudi vzrokov za njihovo nastajanje. Razumljivo pa je, da je za uspešno izvršitev te naloge nujno, da se je odgovorno lotijo tudi vsi organi odkrivanja, pregona in sojenja ter družbenopolitične organizacije, občani in tisk. VINKO BLATNIK Še enkrat: Aii ie sindikat zaspat V Delavski enotnosti z dne 11. septembra 1971 smo objavili „odprto pismo" delavskega sveta, izvršilnega odbora in osnovne sindikalne organizacije Konstruktorja, ki so ga poslali 1. julija letos republiškemu odbom sindikata gradbenih delavcev Slovenije v zvezi s samoupravnim sporazumom. Na to odprto pismo je RO sindikata gradbenih delavcev odgovoril dne 24. 9., njihov odgovor pa v celoti objavljamo: Predsedstvo republiškega od- ne glede na to, kakšni so bili bora je na svoji 24. redni seji 14. 9. 1971, sprejelo pojasnilo, ki ga pošilja Izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata in delavskemu svetu SGP Konstruktor Maribor na odprto pismo in članek, kije bil objavljen v listu GLASILO, številka 8—9, v avgustu 1971. leta. Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije je skušal delovati v poteku samoupravnega dogovarjanja med delovnimi organizacijami v gradbeništvu, IGM in sorodnih dejavnostih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, v skladu z Zakonom o samoupravnem in družbenem dogovarjanju o merilih za usmerjanje delitve dohodka in osebnih dohodkov, bil pa je tudi iniciator za začetek postopka o samoupravnem sporazumevanju, čeprav formalno ni imel te naloge. Nikoli ni bil koordinator pri samoupravnem sporazumevanju, ker ima in mora imeti to funkcijo skupna komisija za pripravo samoupravnega sporazuma. Ta komisija je komisija delovnih organizacij, ki se samoupravno sporazumevajo in ne komisija republiškega odbora. Republiški odbor se je ves čas zavedal kritične situacije, ki je nastala zaradi omejitve izplačevanja osebnih dohodkov nad 11-odstotno ravnijo, vendar pa ni imel naloge, da samo preskrbi in na nek način zagotovi odmrznitev osebnih dohodkov, DOBRO JE VEDETI Kako dohitevamo? Najnovejši podatki, ki govore o tem, kakšen osebni dohodek je bil dosežen na enoto dela v posameznih dejavnostih v Sbveniji v obdobju letošnjega prvega polletja, zavračajo"" mnoge napačne predstave o tem, kako dohitevamo gospodarstvo. Naj obrazložimo, da pod „enoto dela“ razumemo pogojno nekvalificiranega delavca, to pa je le matematična enota, poljudno povedano, nekakšen skupni imenovalec, ki izloča različen vpliv raznolikih kvalifikacijskih struktur v posameznih dejavnostih. Če izhajamo iz dosežene vrednosti osebnega dohodka pogojno nekvalificiranega delavca v slovenskem gospodarstvu v prvem polletju in zanj velja indkes 100, potem primerjava z ostalimi dejavnostmi pokaže, koliko smo uspeli le-te v družbi v istem obdobju vrednotiti: - gospodarstvo - umetnost - znanost - finance in zavarovalstvo - šolstvo - zdravstvo - socialno varstvo -,državni organi - socialno zavarovanje - kultura 100 96 95 95 91 90 89 88 87 83 Delavci ljubljanskega gradbenega podjetja Gradis, ki gradijo pri Postojni dolg viadukt za novo hitro avtomobilsko cesto, imajo polne roke dela. K temu jih sili lepo jesensko vreme in seveda neizprosni roki. Ze konec prihodnjega leta, najpozneje 29. novembra, naj bi namreč po lepi hitri cesti zapeljali že prvi avtomobili. - (Tekst in foto: A. Ul.) predlogi samoupravnih sporazumov. Menili smo, daje bilo odprto pismo napisano pod vplivom težke situacije zaradi administrativne omejitve izplačevanja osebnih dohodkov, vendar tudi malo nepremišljeno. K članku v štev. 8-9 vašega »sprejem sporazuma". Tega ne poznamo. Po zakonu je samo »soglasje", ki ga daje pristojni organ republiškega odbora sindikata in pa »verifikacija" kijo daje verifikacijska komisija. Administrativna tajnica republiškega odbora je sicer opravljala za komisijo administrativna dela, vendar po naši presoji to ni koordinacija del. Republiški odbor je na plenarni seji 25. junija 1971 soglasje k sporazumu preložil za 20 dni, ker je bilo besedilo sporazuma še pomanjkljivo. V ob- POSEBNA UGODNOST! AVTOMOBIL »ŠKODA« še po stari ceni z dobavo takoj! AVTOMOBIL »ŠKODA« STANDARD Cena 24.750.— din Informacije o nakupu in vsem ostalem v prodajnem oddelku »Volan« Ljubljana, Kersnikova 6, tel. 311-734. Rezervni deli in servisi zagotovljeni v servisu »Volan« Ljubljana, Savska c. 2, tel. 317-198 in Trbovlje, Savinjska 36, tel. 821-081. volan ljubljana kersnikova 6 razum čimprej verificiran. Zaver da damo se namreč, da smo šele in tem dejansko opravili svojo kc logo. Zato očitek republiškem^ p( odbom, da v celotni akciji neS $!> kaj zavlačuje, ni upravičen. J bi Vendar pa je potrebno ^ deti, da sporazum verificira V J b( rifikacijska komisija in da p°" t dt tiko iri kriterije verifikacij^.} ki komisije ne kroji naš republik in odbor. J nj Trditev, ki jo navajate v o“> re prtem pismu, da naj opravičim0} za zaupanje kolektivov z verifi^f ki cijo, je po našem mnenju delti1'*, formacija, ki gotovo škoduje šemu kolektivu in tudi neg5'* tivno vpliva na uspeh celoti} akcije samoupravnega sp°> razumevanja. Prav bi bilo, da bi navedli^ članku vašega Glasila tudi t°jj da v času, ko je bil članek n3} glasila menimo, da ne prikazuje celotne problematike v zvezi z verifikacijo sporazuma, temveč netočno poroča o eni sami seji skupne komisije- za pripravo sporazuma. V članku je tudi navedeno, da so dali uvodno obrazložitev na tem sestanku tudi predstavniki republiškega odbora sindikata. To pa ni res. Menili smo namreč, da je pravilnejše, da se skupna komisija sama dogovori s predstavniki podjetij, kar je tudi v skladu z zakonom. Zato na seji nismo sodelovali. Poleg tega je v članku vedno uporabljen pojem liki, v kakršni je bil, sporazum ni imel niti najmanjše možnosti, da bi ga verifikacijska komisija verificirala. Republiški odbor pa je aktivno sodeloval pri dopolnjevanju osnutka s tem, da je dobil stališča verifikacijske komisije. Na seji predsedstva, 15. julija 1971 je republiški odbor dal na samoupravni sporazum svoje soglasje. S tem je republiški odbor storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti. Jasno pa je, da smo skušali vplivati na tak ali drugačen način, da bi bil samoupravni spo- pisan, še ni bil verificiran niti samoupravni sporazum. Ali ic} to dokaz, da vsi republiški °0' * bori niso dovolj aktivflf J Trdimo, da so bili tudi v drug31} gospodarskih panogah priz3'J devni in aktivni v fazi sam°'J upravnega dogovarjanja. Naj povemo še to, da je vem} fikacij ska komisija naš sp0]* razum obravnavala kljub teiuu,|J da je imel še veliko napak v taj* belah, ki sojih poslala podjetja J prav tako pa so bila neskladjV med samoupravnim sp0'* razumom in metodologijo k sa j moupravnemu sporazumu. < Glede verifikacije želimo prj'} pomniti, da je imela verifikacij'* ska komisija odgovorno ti* težko nalogo. Uskladiti je m0* rala številne sporazume me5! seboj in zavzeti enotno stališče# Zaradi tega sodimo, da poste J pek verifikacije ni zavlačevanje!* ker to delo zahteva določeejj čas. Pojavili so se tudi pr°' J blemi, ki v začetku sporazum5^ niso bili predvideni Prosimo, da gornje pojasnileji objavite v naslednji številki v3’ šega Glasila. PREDSEDSTVO! REPUBLIŠKEGA ODBO^j SIND. GRADB. DEL predsednic JANEZ TRŠA° % C* CimpreJ uveljaviti ustavna dopolnila N ?.0c! 'jev Kad kii V delovnih organizacijah na Koroškem bodo imenovali posebne komisij6' pQJd bodo ugotavljale, kaj je v samoupravni zakonodaji delovnih organi*6' Poli cij v skladu z ustavnimi dopolnili ^ 1 Sedanji čas je izredno pomemben za nadaljnji razvoj družbeno-ekonomskih odnosov ter za razvoj samoupravljanja v delovnih organizacijah. II. kongres samoupravljavcev Jugoslavija je pogumno začrtal pot za nadaljnji razvoj samoupravljanja, dopolnila zvezne Ustave pa so to pot uzakonila. Se pravi, da je naloga samoupravnih organov delovnih organizacij, da nemudoma začno uresničevati dopolnila zvezne Ustave. Z namenom, da pospešijo začetek uresničevanja nalog, so se te dni zbrali na Ravnah na Koroškem direktorji delovnih organizacij ter predsedniki delavskih svetov delovnih organizacij iz 4 koroških občin. Podrobneje so govorili o uresničevanju dopolnil zvezne Ustave v samoupravni praksi delovnih organizacij iz Mežiške, Mislinjske in Dravske doline. Med raz- pravo se se udeleženci posvetovanja zavzeli tudi za to, da bi morali v vseh delovnih organizacijah nemudoma imenovati posebne komisije, sestavljene iz strokovnjakov z raznih podro- čij, ki naj bi ugotovile, kaj jcv da samoupravni zakonodaji delov- p0s nih organizacij v skladu z 11 lItie davno tega sprejetimi dopolni*1 op zvezne Ustave,in kaj ni. (m3) PRIVATNA PRAKSA DA ALI NE? Od 5. do 8. oktobra bo na Bledu kongres jugoslovanskih, zdravnikov. Med drugim bodo morali zdravniki povedati svoje mnenje o statusu diplomiranih zdravnikov, ki si že nekaj let prizadevajo, da bi jim vrnili naslov „dr“. V novih razmerah bodo ta problem reševale republike s svojimi zakonskimi predpisi, vendar pa je kljub temu potrebno sprejeti skupno stališče. Zdravniki bodo morali zavzeti tudi stališče glede možnosti in potreb uvdbe privatne prakse. Odgovoriti bodo morali na dilemo, ali javna zdravstvena služba lahko zadovolji vse potrebe zdravstvenega varstva prebivalstva glede na širok obseg zdravstvenega varstva, ki ja zagotovljen z veljavnimi zakonskimi predpisi. ^ari in tel kril tiai aiei 1 Poe tik< jev dru dru tros ga, tak Kir; P0( nih tik; G J -1 O Širina kultur-| nega dogovora Po dveh letih, ki sta se iztekli od zadnjega kongresa, so se f v celjskem Narodnem domu 29. in 30. septembra sestali de-5 k ga ti I. konference Zveze kulturno-prosvetnih organizacij • Slovenije. fJ Je že tako, da smo od kongresov, ne le kulturniških, v ve! Oteklosti vedno pričakovali nekaj velikega, preveč. Zdi se, j j! nič takega ne gre pričakovati od celjske konference. Upi £ a! ‘n Pričakovanja so le v tem, da bo na konferenci vse do / konca pravo delovno vzdušje. Dogovor o kulturni akciji, ki e! k°teka brez velikih besed, dasi vsestransko pretehtan, kot “ l s‘nleza skupnih in pomembnih spoznanj. In ni razloga, da ne j! bi verjeli, da je tak dogovor resnično ustvarjalno zasnovan. v > Ce sem zapisala, da pričakujemo dogovor brez velikih Vjj,{ besed, nisem merila na miselno poenostavljanje družbenih L J dejstev, kot bi nemara kdo napak presodil. Nemara se tisti, 't, ki so pripravljali to konferenco, najbolje zavedajo, da spleti j * bi tokovi našega današnjega družbenega in posamičnega biva- * it nia in delovanja niti niso enostavni niti takšni, da bi jih lahko - flo! resni snovalci kulturne akcije mirno obšli, ne da bi se prej L* ^ustavili in natančno analizirali vse tisto v naših odnosih, ■ *f kar že nosi s seboj zdrave kali (pa tudi zeli) naše sedanje ali va J komaj slutene podobe naše prihodne družbene skupnosti. v | Čeravno delo konference v času našega poročanja še traja. * * * * * * * * * * * * * * * * P * 4 n ni razloga, da ne bi mogli vsaj v grobih potezah že zdaj ^0 ' u.u /te ui iiivgii vzuj v gruuiri [juic-zuii zc. zuuj 0fnačiti „preokupacijo konference". Vprašanje se glasi, 1 t čemu Zveza kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije po-I sveča ta čas svojo pozornost in o. čem se dogovarja, ko načr-t0* bije lastno delo ob novih spoznanjih vsega tistega, kar ozna-ia! čuIe naš kulturni trenutek, kot temu radi pravimo, da bi e(1< označili postajo, ob katerjjmo se zaustavili, da bi se ozrli je! naiPrcj nazaj, potem pa seveda naprej. Že obsežno gradivo, predloženo konferenci ali zanjo pose- ^ j? 5 bej pripravljeno, označuje širino tega kulturnega dogovora. * i J Ko bodo delegati svoje delo končali in bodo svoje dogovore * jg.! izrazili v sklepih konference, bodo ti sklepi prav verjetno j! * vsebovali opredelitve Zveze do mnogih vprašanj naše današ- Tehnični pouk na moščanski gimnaziji — A. AGNIČ Med nekaj manj kot devet-stočianski delovni kolektiv tovarne Gorenje na Muti je zadnje čase prišlo več mladih ljudi. Gre v glavnem za sodelavec, ki so do nedavnega sedeli še v klopeh in so šolske obveznosti zamenjali z delom v proizvodnji šele pred letom ali le nekaj več. Presenetljivo pa imajo disciplinske komisije največ opravka z mladimi kršitelji delovnih dolžnosti. Med vsemi obravnavanimi primeri v tovarni na Muti je kar 60 odstotkov mladih. In kakšne so kršitve? Na prvem mestu je izostajanje, zamujanje in neresen odnos do dela. Takšen odnos do dela preseneča starejše delavce, saj je med kovači in livarji točnost in resnost pri delu že kar tradicija, na katero so bili ponosni. K. W. POLOVICA DELAVSKIH UNIVERZ NA SLOVENSKEM NIMA POGOJEV ZA VERIFIKACIJO_ BELE LISE... 1 t nje kulturne politike. O njih je uvodoma obširneje govoril Predsednik Zveze IVO TA VČAR in kasneje mnogi delegati. 0 * Sklepi pa bodo izražali tudi opredelitve do zelo konkretnih 1 J vprašanj kulturnega delovanja, saj so v razpravi obravnavali .% indi predlog usmeritve srednjeročnega razvoja kulture v Slo- J veniji, dogovor o kulturni akciji, katerega pobudnik so bili slovenski sindikati, dalje kratek pregled kulturne dejavnosti J J Slovencev, ki žive izven meja SR Slovenije ,a J Širina dogovora v Zvezi bo seveda terjah večjo vsestranost t delovanja kulturno-prosvetnih organizacij in njenih zvez, nji-h°vo večjo odprtost do celovitosti in posameznosti kulturni nega delovanja. Prvi znaki takega odpiranja in pomladitve ir,! organizacij so že tu, seveda pa bo treba še mnogo postoriti, 0* da bo Zveza kulmmo-prosvetnih organizacij Slovenije po-;(y stala to, kar je kot izhodišče že pred dvema letoma zapisala v ‘M kongresnih programskih smernicah in kar si danes zastavlja 0.t kot cilj: da se razvije v organizirano množično gibanje v ejJ kulturi in za kulturo. In ni razloga, da bi o uresničevanju ■Up takega cilja podvomili, če bodo kulturni delavci, kot je dejal X Ivo Tavčar, znali in hoteli ..združiti voljo z znanjem, organist zacijo z načrttiostjo in če bo vsakdo storil to, kar more. “ j! O poteku konference bomo obširneje poročali prihodnjič. oj SONJA GAŠPERŠIČ Pred dnevi so na seji sveta Zveze delavskih univerz Slovenije ocenjevali rezultate izobraževalne sezone 1970/71. Navajali so nekatere ključne ugotovitve, tako glede pogojev, v katerih deluje 46 delavskih univerz, kot tudi glede tega, katere izobraževalne dejavnosti se razvijajo zadovoljivo, katere pa iz raznih razlogov upadajo ah se ne razvijajo. bodo prav tu organiziraH tudi Pogoji dela delavskih univerz simpozij na temo ,,Izobraže- se po sprejetju republiškega zakona o delavskih univerzah in drugih ustanovah, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih, niso spremenili na bolje, so ugo-tovili. Zato bodo v razpravah o verifikaciji delavskih univerz v občinah in v republiki morali s pristojnimi, dejavniki najti zelo konkretne rešitve, ki naj bodo izhod iz sedanjega stanja (štipendiranje kadra za delavske univerze, zagotavljanje prostorov za učilnice pod enakimi pogoji kot za redno šolstvo itd). Glede same dejavnosti delavskih univerz pa bo obširno govora še na V. redni skupščini Zveze delavskih univerz, ki bo 24. novembra v Mariboru. Dva dni prej vanje — nujnost in način sodobnega življenja". V minuli izobraževalni sezoni se je sicer obseg dejavnosti delavskih univerz v celoti povečal. Toda pretežni del te dejavnosti opravlja komaj 10 razvitejših delavskih univerz, medtem ko je dejavnost ostalih zelo pičla ali enostranska. Zelo seje povečalo število šolskih oddelkov za odrasle. Prav pri njih pa lahko ugotovimo, da je 70% teh oddelkov osredotočenih pri 14 delavskih univerzah in da vključujejo kar dve tretini vseh slušateljev na oddelkih za odrasle. Sploh je zanimanje za šolske oblike izobraževanja večje kot za ostalo. Pri poklicnem izobra- Za interesne skupnosti l^lotno področje kadrovske politike bi bilo potrebno sistemsko urediti # Nujno je podruž^bljenje ^drovske politike ter poenotenje kriterijev in meril # V razvojnem načrtu tudi kadrovske potrebe # V prihodnje morajo priti bolj do veljave tudi moralno-politične vrline posvetovanju kadrovsko ;kalnih delavcev ter ravnate-]|ev osnovnih in srednjih šol o ^rovski politiki v naši družbi, ( ^ ie bilo na Ravnah, so posebej P°dčrtali, daje treba kadrovsko Politiko v občinah povezati v j oto in cimprej z3četi z druž-er|irn dogovarjanjem. , , Tudi na Koroškem menijo, a je treba čimprej odpraviti P°sledice obdobja, ko smo lrtleli tudi v kadrovski politiki ®Pravka s stihijo in s pomanj-I njem načrtne skrbi za kadre [J1 ko smo odstopali tudi od ^katerih moralnopolitičnih Ferijev, ki bi morali zavze-^ati v kadrovski politiki pomembno mesto. To bomo dosegli zlasti s Podružbljanjem kadrovske police ter s poenotenjem kriteri-lev in meril, in to na osnovi ružbenih dogovorov. Pred 'nužbenopolitičnimi skup-‘'estmi je zdaj pomembna naloga, da prevzamejo pobudo za akšno dogovarjanje in organi-ŽIranje delovnih ljudi na vseh Ppdročjih, da pride do družbe-pm konvencij o kadrovski polici čimprej. Podobno kot drugod v Slo-veniji ugotavljajo tudi na Koro- škem, da izobrazbena struktura zaposlenih v delovnih organizacijah ni zadovoljiva. Nadalje se kaže tudi na tem področju neusklajenost izobraževalnih sistemov in njihovih zmogljivosti ter ne nazadnje tudi neenakost možnosti zaposlovanja. Pa tudi v srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtih kadrovska politika oz. potrebe ne zavzemajo v vseh delovnih organizacijah mesta, ki bi ga morale. Osnovna naloga v prihodnje bo nedvomno zagotovitev celovitosti sistema kadrovske politike. Z dosedanjo prakso verjetno tega ne bo mogoče doseči, pač pa bo treba uveljaviti usklajevanje neposredno preko združevanja interesov teh področij združenega dela, in sicer skozi posebne interesne samoupravne skupnosti! Na posvetovanju na Ravnah na Koroškem smo tudi slišali, da niso aktualizirani izobraževalni programi, da ni razvit sistem stalnega izobraževanja ob delu za vsakogar, ki bi to želel, da so slabo izkoriščeni — bojda zaradi neprimerne organizacije dela — obstoječi strokovni kadri, da v delovnih organizacijah nimajo v zadostni meri razvitih ustreznih strokovnih služb ali pa je zasedba teh služb enostranska itd. Poudaijeno pa je še bilo, da v delovnih organi- zacijah in občinah tudi ni načrtnih programov izobraževanja, dokvalifikacije in prekvalifikacije. (ma) ževanju se je v minuli sezoni najbolj povečalo zanimanje za delovodske šole (porast za 75 %), medtem ko žal zanimanje za osnovnošolske oddelke za odrasle ne narašča. Še vedno konjunktumi pa so seveda tečaji tujih jezikov. Za nas bo tudi zanimiva ugotovitev, da sindikati kažejo izmed vseh družbenopolitičnih organizacij največji interes za družbeno izobraževanje vodstvenega kadra. Slišati je bilo mnenje, da predvsem strokovno izobraževanje za potrebe delovnih organizacij, družbeno izobraževanje in nekatere oblike splošnega izobraževanja ne doživljajo pravega in potrebnega razvoja. Med drugimi razlogi za tako stanje so navajali tudi preobremenjenost strokovnega kadra na delavskih univerzah s šolskimi oblikami izobraževanja in še nekaterimi drugimi (tuji jeziki). Dejstvo je, da so na področju strokovnega, družbenega in tudi splošnega izobraževanja bele lise, ki jih bo treba odpraviti. Ne nazadnje tudi zaradi ugotovitve, da je v programih izobraževalnih centrov zelo malo za-popadeno družbeno izobraževanje (0,8 %), medtem ko splošnega izobraževanja v teh programih takorekoč ni. Kot samo-upravljavska družba bi se seveda morali vprašati, kam to vodi, če ob tem tudi delavske univerze ne bi tem, manj konjunkturnim področjem izobraževanja, posvetile mnogo več svoje pozornosti. Seveda pa bo s tem v zve- m-CHhftO wTllf6st ZDRAVILNE RASTLINE •f; IN NJIH UPORABA mimmm RICHARD WILLFORT : ZDRAVILNE RASTLINE IN NJIH UPORABA •najobsežnejša evropska knjiga o ljudskem zdravilstvu š NAROČILNICA DE 1-4 Nepreklicno naročam knjigo: ZDRAVILNE RASTLINE IN NJIH UPORABA, celo platno 120 din. Plačam takoj — v največ 4 zaporednih mesečnih obrokih (neustrezno prečrtajte). Izpolnjeno naročilnico pošljite v kuverti na naslov: Založba Obzorja Maribor, Partizanska 5 Priimek in mio. Kraj, ulica: --- Pošta:-------- Zaposlen pri: Datum: ------- Podpis: zi treba učinkovitejše skrbeti za lasten kader. Prav glede kadra na delavskih univerzah je bila podana precej žalostna slika. Še vedno imamo vsaj 20 delavskih univerz, na katerih je zaposlen le direktor in morda še kak sodelavec. Pa tudi izobrazbena struktura direktorjev ni zadovoljiva, saj okoli 60 % direktorjev nima višje ali visoke izobrazbe. Niti polovica delavskih univerz nima glede strukture in številčnosti svojega kadra pogojev za verifikacijo. Poudarili so, da tudi sami doslej niso izkoristili vseh možnosti, da bi kadrovske potrebe delavskih univerz vključili v programe občinskih štipendijskih skladov. Razveseljiva pa je ugotovitev glede materialnega položaja delavskih univerz. Samo 4 delavske univerze so imele manjši dohodek kot lani, razveseljivo pa je prav to, da so temeljne izobraževalne skupnosti povečale svoj prispevek delavskim univerzam za 43 % in tako je preko 40 delavskih univerz prejelo od njih več kot leto poprej. Temeljne izobraževalne skupnosti so se pojavile tudi kot plačnik skoraj 10% programov družbenega izobraževanja. Delavske univerze imajo danes tudi skupaj preko 2 milijona din na skladih in ugotavljajo, da so njihovi delavci že nagrajevani v skladu z merili Kataloga II. Še vedno pa je težak problem s prostori za delo delavskih univerz, čeravno se je stanje nekoliko popravilo. Ugotavljajo, da bo potreben sporazum z Izobraževalno skupnostjo SRS o plačilu uslug drugih šolskih institucij (najemnine prostorov, ki jih plačujejo delavske univerze, pa tudi plačevanje mentorstva pri nekaterih oblikah šolanja v organizaciji delavskih univerz). Menda je Izobraževalna skupnost SRS oziroma njen izvršni odbor že sprejel sklep, da so vsi šolski prostori pod enakimi pogoji na razpolago tudi oddelkom za odrasle (plačevali naj bi direktne stroške). Res pa je, da ponekod delavskim univerzam še vedno zaračunavajo nerazumno visoke najemnine. In res je tudi to, kar je na omenjeni seji dejal predstavnik CK Zveze mladine, namreč da je očitno vsega šolskega prostora na Slovenskem premalo, saj so samo v Celju ta čas na pedagoškem centru zaradi pomanjkanja prostorov morali odkloniti kar 180 kandidatov, čeravno nam pedagoškega kadra tako zelo manjka. SONJA GAŠPERŠIČ IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV VELEBLAGOVNICA M ca Potrata UJ lahko IsMraJo blago v poatovahilooh: TRGOVSKA HIŠA« Ljubljana, Tomšičeva J BLAGOVNICA S STANOVANJSKO • priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin m. sebe, za drnšino, za dom In za gospodinjstvo • potrošnikom nudi blago na obročne odplačevanje • za tuje kupce je v hiti menjalnica OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 l lile Mu ‘ttii- šlov LJUBLJANA KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 m BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka BLAGOVNICA NAMA, Kočevje R ŠE VEČJE MOŽNOSTI IZVOZA HRASTNIŠKEGA STEKLA NA AMERIŠKO TRŽIŠČE Kupci za večje količine Mz P 2 S N TOV slavi poši Vse več zasavskih kolektivov proučuje možnosti za vključitev v mednarodno delitev dela in že P! hodnje leto se bodo na seznamu izvoznikov znašle nekatere nove delovne organizacije Delo steklopihačev je sicer zanimivo, je pa naporno, saj je treba delati pozimi in poleti v neznosni vročini Na večjo prodajo svojega blaga se v Zasavju pripravljajo tudi dosedanje delovne organizacije-izvoznice, ki so si že pridobile zaupanje na tujih tržiščih. Hrastniška steklarna — največji izvoznik na širšem zasavskem območju — bo povečala proizvodne zmogljivosti za izdelavo tako imenovanega razsvetljav-nega stekla, ki gre dobro v de- nar predvsem na ameriškem tržišču. Pred kratkim so bili v Steklarni predstavniki največjih ameriških kupcev hrastniškega stekla. Izrazili so pripravljenost, da sami poravnajo uvozno takso, ki jo je ameriška administracija uvedla za zaščito svojega gospodarstva in za ozdravitev dolarja, zahtevali pa so, da Steklarna ostane pri letošnjih dogovorjenih cenah in da v celoti izpolni svoje letošnje izvozne obveznosti za ameriški trg. Steklarna prodaja tem odjemalcem za okrog 280.000 dolarjev blaga na leto, v celoti pa izvaža na kanadsko in ameriško tržišče na leto za okrog 400.000 dolarjev svojih izdelkov. To pa je že skoraj če- GOSPODARSTVO MEŽIŠKE DOLINE SE MORA KAR NAJBOLJ PRIPRAVITI IN USPOSOBITI ZA GOSPODARJENJE V ZAOSTRENIH POGOJIH ■■■■IB Stabilizacijski programi nujnost, ki ne trpi odlašanja Dravograjdco podjetje Avtoprevoz dosega letos dokaj zadovoljive poslovne uspehe. Lansko leto so prevozili blizu 87.000 ton raznega blaga, letos pa z 52 tovornjaki in prekucniki že več kot 108.000 ton tovora in dosegli blizu 3,800.000 din realizacije. V primerjavi s preteklim letom so v polletju povečali realizacijo za več kot četrtino, število zaposlenih pa za desetino. (ek) V Mežiški dolini ugotavljajo, daje bilo gospodarjenje v delovnih organizacijah v prvi polovici letošnjega leta zadovoljivo. Tokrat ni niti ene delovne organizacije, ki bi poslovala z izgubo oziroma na meji rentabilnosti. Sicer se je v zadnjem letu dni povečal celotni dohodek za skoraj 31 %, dohodek za 24% in osebni dohodki za nekaj več kot 23 %, le za sklade so namenili nekaj marij denarja kot v letu 1970. Občutno se je poslabšala nelikvidnost gospodariva, saj zdaj vežejo terjatve do kupcev že 101-dnevni ce- lotni dohodek gospodarstva Mežiške doline. Sicer menijo v občini Ravne na Koroškem, da bi bilo treba še pospešiti odpiranje novih delovnih mest, posebej še za žensko delovno silo, v zvezi in republiki pa bi morali pospešiti sprejem ukrepov, ki naj bi zagotovili odpravo težav zavoljo plačilne nesposobnosti našega gospodarstva. Na zadnji seji, bila je v torek, 28. septembra, so odborniki Skupščine občine Ravne na Koroškem obravnavali predlog stabilizacijskih ukrepov. Po krajši razpravi so odborniki stabiliza- POSLOVNO-TEHNIČNO SODELOVANJE RUDISA IN INVESTICIJSKIH BIROJEV Z ZAHODNONEMŠKIMI TOVARNAMI Obrati BMW v Trbovljah cijske ukrepe, to je pravila za „obnašanje“ v zaostrenih pogojih stabilizacije, sprejeli. Stabilizacijski ukrepi, med drugim, zavezujejo občinsko skupščino, da sproti spremlja rezultate poslovanja delovnih organizacij in zahteva od vseh tistih kolektivov, kjer bi poslovali z izgubo oz. na meji rentabilnosti, da sprejmejo sanacijske programe. Občinska skupščina bo — v odvisnosti od razpoložljivih sredstev — sodelovala pri potrebnih preusmeritvah proizvodnih programov in pri naložbah za zagotovitev večje produktivnosti dela. Ob tem pa bo podpirala še uvajanje no^e tehnologije v delovne procese, zagotovila pa bo tudi, da bo potekala proračunska potrošnja dosledno v okviru razpoložljivih sredstev. Samoupravnim organom in vodstvom delovnih organizacij Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti nih organizacij je ravenska občinska skupščina tudi naložila, da najpozneje do 15. novembra 1971 sprejmejo stabilizacijske programe in jih predložijo v obravnavo tudi Skupščini občine Ravne na Koroškem. (ma) Delovni organizaciji Rudis in Investicijski biroji sta zadnja leta navezali številne stike s tu- jimi partneiji, predvsem v Zvezni republiki Nemčiji in rezultati tega sodelovanja dobivajo zdaj konkretnejše in trajnejše oblike. Kmalu bodo podpisali še pogodbo z avtomobilsko tovarno BMW iz Muenchna o postavitvi njihovih obratov v Trbovljah, v katerih bi sestavljali osebna vozila. Investicijski biroji. Menijo pa, da bi že v prvi etapi znašal celotni dohodek avtomontaže okrog 100 milijonov din. Občinska skupščina je pred kratkim že dodelila Investicijskim birojem zemljišče, na katerem naj bi prihodnje leto postavili obrat avtomontaže. Gre ža kakih 14.000 kvadratnih Predvidevajo, da bo v obratu zaposlenih v začetku okrog 140 delavcev, 85 v neposredni proizvodnji, vsi drugi bi imeli druge dolžnosti. Seveda bodo v avto-montaži dobili najprej zaposlitev delavci Investicijskih birojev, ki so zdaj zaposleni v Zvezni republiki Nemčiji, konkretno v tovarni BMW v Muenchnu. metrov zazidalnih površin. Osnutek sporazuma predvideva, da bi poleg BMW vlagalo svoj kapital še neko drugo za-hodnonemško podjetje in seveda obe domači, trboveljski delovni organizaciji Rudis in S postavitvijo teh obratov in začetki, predvsem pa kasneje s povečanjem proizvodnje v njih se bo bistveno spremenila sedanja podoba središča revirjev, treba bo dograditi nova stanovanja in razviti uslužnostne dejavnosti. Sodijo celo, da bi v kasnejšem obdobju, ko bi povečali sestavo avtomobilov, lahko sedanji družbeni produkt v središču revirjev povečali skoraj za polovico. Poletne sezone je konec, obiskovalcev zelenega Pohorja pa je še vedno veliko. Zato imajo gondole vedno dovolj dela, posebno ob sobotah in nedeljah. Najboljši letošnji poletni mesec je bil za pohorsko vzpenjačo junij, ko je kupilo vozovnice za gondolo več kot 33.000 ljudi. Sedaj se kolektiv vzpenjače pridno pripravlja na zimsko sezono, ko je obisk Pohorja še veliko večji kot poleti. V gradnji je velik nov prizidek od spodnji postaji (na našem posnetku levo), ki bo namenjen nujno potrebnim garderobam za smuči, stanovanju za strojnika, garaži za teptalni stroj itd. Po načrtih naj bi bila dela zaključena seveda še pred glavno zimsko sezono. A. Ul. trtina vsega letnega izvoza od tega velikega hrastniškega p° , jetja. Do konca leta bodo iz St®! ^ larne odpremili še najm^j 210.000 kosov razsvetlj avwoj stekla, po katerem je na anl5pla riškem tržišču veliko pcvpias^nas vanje zavoljo sodobnih oblik %c kakovosti tega blaga. Hkrati P so ameriški odjemalci ob obi®\v v Steklarni povedali, da F Sta bodo že do 20. prihodnjega tf,i'M| seča poslali ponudbo za uv°lpr\ tega stekla za leto 1972. ZahF^ vali bodo velike količine, zatju^ bodo v Steklarni skušali P^čai hiteti z urejanjem novih zrn0) ; Ijivosti za proizvodnjo teh vlS.itej blaga. -flhalp 4% JSl, ka, Na 10 cicero „ P0; Laj iz Mežiške doline pa je Skupščina občine Ravne priporočila, da tekoče in poglobljeno oce-njujejo gospodarjenje, med drugim tudi, naj bi sredstva za stanovanjsko izgradnjo namenili redvsem za družbeno gradnjo, amoupravnim organom delov- SLOVENJ GRADEC Gr Samoupravni organi delovni-Kc organizacij iz občine SlovePbe] Gradec so se odločili letos spj mladi, da bodo skozi 5 let zdxf;sti ževali denar sa sofinanciran); lš nekaterih najpomembneje 18 negospodarskih investicij, pjldo tako zbranega denarja pa naj t? vsako leto porabili tudi za & (k pendije,in sicer za tiste p okli® La Ki jih v središču Šaleške dolin1; tr(-manjka, predvsem za šolanje P tic ekonomski in pravni fakultet1 jg Te dni so podelili iz tega nove|3 or sklada za šolanje na srednjih Ivan Berginc-Štrukelj, 1) l^ez Rogar-Korobidelj iz Podjuna, Janez Pečar-Bobek iz panjske gore, Janez Klinar-“;ganc. Si |. t'e>rKranjske gore in Rateč. y o n severni steni Riglice,_v Dibonovi smeri severne stene Špika, v Posočju, Mavrovem, na Bjelašnici, pod Brano, Koglom in Ojstrico. Naša GRS s 15 postajami in preko 200 aktivnimi člani, zdravniki in vodniki lavinskih psov, se že sedaj načrtno pripravlja na svoj visoki življenjski in delovni jubilej. Uvodna prireditev za ta pomembni jubilej bo kongres mednarodne gorske reševalne organizacije IKAR 12. do 14. novembra na Bledu, kjer bo tudi peta evropska strokovna konferenca o plazovih. Ob tej priložnosti bo urejena tudi pregledna zgodovinska razstava o delu in aktivnosti naše GRS od prvih začetkov do današnjih dni. Na razstavi bo prikazano tudi delo naših gorskih reševalcev, ki so opravili veliko in pomembno opravilo za varno hojo in prijetno bivanje v gorah in v korist množičnega ljudskega planinstva in vrhunskega alpinizma. Gorski reševalci si žele za svoj jubilej čim manj nesreč in popolnega brezdelja. ŽURG SIMPOZIJ NA TEMO: Pomen l rekreacije: l Požganc,....... .............. 'alni drugi iz Dovjega, Mojstra- menc, Smerc in šte- pJ^ta 1924. je morala naša RS prestati veliko in težko IJeizkušnjo. Kronist tedanjega asa je moral zapisati: planin-s^e nesreče so skoraj vsakdanji jjjjav! Smrt je zahtevala vedno nei žrtev. Krvni davek je bil 0 Predragocen in naša GRS se je 1- ”*°rala nenehno pomlajati in i- zložiti. Leta 1924 so se r «tirtno ponesrečili Ante Lenarji Jč, Anton Hlebanja, Vladimir [• °polovec in dr. Klement Jug. D * zadnjih dneh meseca jjarca se je Tržič zavil v črnino, robil je gasilski rog in pod J Tržičem so v vseh cerkvah i- 2|°nili plat zvona. Sovražnik •j Planincev, smučarjev in plezal-!'; štev. 1 je v ledenem objemu J jHtičil devet mladilr življenj. | “°2neje so še sledile velike tra-j ^dije v vzhodni steni Jalovca, v Pod pokrovitehstvom Dušana Petroviča-Šaneta, redsednika Zveze sindi-atov Jugoslavije, bo od 18. do 20. novembra prvi jugoslovanski simpozij na temo: telesna kultura kot komponenta zdravja, oddiha ter delovnih in obrambnih sposobnosti odraslih državljanov. Simpozij, ki bo predvidoma nekje v bližini Šibenika, organizirajo Partizan Jugoslavije , Zveza sindikatov Jugoslavije, Državni sekretariat za narodno obrambo in Zveza organizacij za telesno kulturo Jugoslavije. Na simpoziju bodo spregovorili naši najbolj znani strokovnjaki in te-lesnokulturni delavci, ki se že dolga leta ukvarjajo s problemi koriščenja prostega časa zaposlenih in aktivnega oddiha sploh. Želja organizatorjev simpozija je, da bi sprejeli udeleženci povsem konkretne sklepe in zaključke, s pomočjo katerih bi lahko potlej dejansko napravili korak naprej na tem pomembnem področju dela. * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 4 4 *4 4 4 \ *4 \ 4 4. Tomosa drugi, v odbojki, rokometu in krosu tretji, v šahu in malem nogometu četrti, ter v streljanju peti. Zmagovalec letošnjih iger je bil organizator Uniš Sarajevo, ki je prejel prehodni pokal od lanskoletnega zmagovalca Crvene zastave iz Kragujevca. (mk) Tudi tekmovanja v okviru občinskega sindikalnega sveta Maribor so v polnem teku. V malem nogometu nastopa 20 ekip razdeljenih v štiri skupine. Lanskoletni no. V ribniku Miklavž je nastopilo 18 ekip in 97 posameznikov. Med ekipami je letos zmagala ekipa GP Ni-grad z 4485 točkami pred ELKO 3305 in TŽV B. Ki- Letos prvič tudi ženske naslov prvaka brani TAM, ki je tudi letos med favoriti za prvo mesto. Udeležba v odbojki je nekoliko manjša. Nastopa 12 moških in letos prvič 3 ženske ekipe. Vsa tekmovanja bodo končana do konca septembra. Tekmovanje športnih ribičev pa je že konča- drič 2905 točkami. Tudi zmagovalec med posamezniki je članNigrada Špigano-vič (3150 točk), drugi je Vogrin Elko (2945), tretji Matulj TŽV (2015), četrti Habjanič TAM (1330) in peti Totalovič Nigrad (1255 točk). J.R. Seminar Litostroja Kegljači tovarne TOMOS so osvojili odlično drugo mesto. Foto: A. Vilhar. V POČASTITEV 25-LETNICE KOLEKTIVA TAM Komisija za rekreacijo pri izvršnem odbom sindikata Litostroj je organizirala dvodnevni seminar v svojem počitniškem domu na Soriški planini na temo športna rekreacija v Litostroju. Osnovni namen seminarja je bil, da bi spoznali udeleženci splošno problematiko na področju športne rekreacije in pravilno reševanje vprašanja prostega časa zaposlenih. Seminarja so se udeležili delavci, kr organizirajo rekreacijo bodisi pri sindikatu, bodisi v klubih in športnih sekcijah. Gre torej zn oVa za korak naprej v priza- devanjih sindikata Litostroja, da bi omogočil svojim ljudem kar najbolj pestre in obenem koristne oblike koriščenja prostega časa. Že prihodnje leto igre avtomobilske industrije ? Delovni kolektiv TAM proslavlja 25-letnico delovanja, športni delavci pa želijo tajubi-lej primerno proslaviti tudi s športnim tekmovanjem. Zato so povabili na tekmovanja v nogometu, odbojki, rokometu, namiznem tenisu, streljanju, šahu, teku na 3000 m in kegljanju predstavnike 20 kolektivov. Pri izbiri partnerjev so dali prednost predvsem proizvajalcem avtomobilske industrije z namenom, da bi na tekmovanjih 2. in 3. oktobra v Mariboru proučih tudi možnost o športnih igrah avtomobilske industrije. V Sloveniji je veliko gospo- darskih panog že uvedlo športna tekmovanja (gradbinci, gozdarji, elektro itd.), samo avtomobilska industrija še nima svojih iger. Upajmo, da bomo predstavniki posameznih kolektivov izkoristih priliko na sodelovanju v Mariboru, ter se pomenili o prvih igrah avtomobilistov. Na tekmovanju ob 25-letnici TAM bodo sodelovali Litostroj, Avtomontaža, Vozila, IMV, IT AS itd. Seveda bo močna udeležba tudi iz mariborskih delovnih organizacij. Organizator je ob tej priliki pripravil okusno izdelane zastavice, za Vedno na zalogi bogata kolekcija damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. Na voljo so tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah. Torej, v Modni hiši oblačila za ženo, moža. hčerko in sina! PRODAJNI SERVIS modna hiša najboljše ekipe pa pokale in kolajne. Tekmovanja se bodo pričela v soboto popoldan in končala v nedeljo 3. oktobra dopoldan. J.RAIŠP Šahovski dvoboj V okviru gostovanj v naši državi je nemški šahovski prvoligaš iz Mannheima odigral prijateljski dvoboj tudi s šahovskim klubom ZMAJ iz Ljubljane. Tekmovanje dveh enakovrednih nasprotnikov je potekalo na šestih deskah. Člani mannheimskega šahovskega kluba so bili navdušeni nad igro slovenskih šahistov, hkrati pa pri jetno presenečeni nad prijateljsko potezo ljubljanske tovarne Zmaj, ki nudi pomoč tej intelektualno-rekreativni dejavnosti, ki združuje ljudi vseh poklicev, starosti in nacij. OB SREČANJU ŠPORTNIH NOVINARJEV KOROŠKE IN SLOVENIJE Neodločen prijateljski dvoboj Medtem, ko so bili minulo leto slovenski športni novinarji gostje svojih koroških kolegov v Ribnici ob Vrbskem jezeru, so bili letos prireditelji tradicionalnega srečanja športnega dela sedme sile slovenski novinarji. Srečanje je bilo v Radencih, kjer je Zdravilišče Radenci prevzelo pokroviteljstvo nad tekmovanjem. Obe ekipi sta bili nastanjeni v prelepem novem hotelu Radin, prvem hotelu kategorije A na Štajerskem, gostitelj športnih novinarjev pa je bilo Zdravilišče Radenci. Tako kot minulo leto ob Vrbskem jezeru so se tudi letos v Radencih pomerili športni novinarji v štirih disciplinah: kegljanju, plavanju, tenisu in nogometu. Medtem ko so lani pobrali gostje, to je slovenski novinarji, najvišjo lovoriko v vseh štirih panogah in s tem zmagali z visokim rezultatom 4:0, je bil letos izid dvoboja v Radencih neodločen. Očitno je bilo, da koroški novinarji minulo leto niso počivah in da so se na srečanje dobro pripravili. Gladko so namreč zmagali v plavanju, zelo dobro so se borili na teniških igriščih, pa tudi v nogometu so - čeprav tik pred koncem tekme — osvojili obe točki. Slovenski novinarji so se precej dobro izkazali v podiranju kegljev, v tenisu pa so zmagali z rezultatom 5:7. Skratka, če ne bi šlo izključno le za prijateljsko srečanje, bi bili lahko zaskrb- ljeni in bi v prihodnje morali misliti na resnejše priprave. Torej srečanje v Radencih se je končalo z remijem. Tako je bilo še najbolj prav. Malce nerodno je bilo le to, ker si uradno nihče ni prislužil velikega svetlečega pokala, ki ga je darovala skupščina občine Gornja Radgona za skupnega zmagovalca. Srečanje jq namreč ostalo brez zmagovalca. Novinarji pa ne bi bili novinarji, če si iz zadrege ne bi znali nemudoma pomagati. Srečanje je bilo namreč v celoti prijateljsko, zato so slovenski novinarji enoglasno sklenili, da pripada lep pokal avstrijskim športnim kolegom. In tako je bilo gotovo najbolj prav. Tudi to pot je nudilo športno srečanje novinarjev obeh dežel priložnost za razgovore naših in avstrijskih telesno kulturnih delavcev. Udeleževali so se jih v prvi vrsti Leo Mahrl, koroški deželni športni sekretar, Vlado Demač, tajnik komiteja za telesno kulturo pri izvršnem svetu, Zoran Naprudnik, sekretar Zveze za telesno kulturo Slovenije in drugi. Gotovo predstavlja srečanje v Radencih osnovo za nadaljnje še bolj poglobljeno sodelovanje koroških in slovenskih športnih delavcev. In rezultati srečanja sedme sile? Kot že rečeno: dvoboj se je končal neodločeno. Korošci so bili boljši v nogometu in v plavanju, slovenski športni novinarji pa v tenisu in kegljanju. Voda je bila vse prej kot topla, zato so imeli plavalci še najtežje delo. Foto: A. Ul. VELIKOPOTEZNI NAČRTI LESNE IN POHIŠTVENE INDUSTRIJE MARLES Venera osvaia! Lesna in pohištvena industrija Marles, mimogrede povedano: v bistvu gre za velik industrijski kombinat, ima natančno Začrtan svoj nadaljnji razvojni program. Velik delovni kolektiv bo sicer zadržal vse svoje osnovne dejavnosti, to je žagarsko proizvodnjo, proizvodnjo montažnih hiš in proizvodnjo pohištva, vendar ne v enakem sorazmerju kot doslej. Še pred petimi leti je na primer predstavljala žagarska proizvodnja kar dve tretjini vrednosti prometa celotne industrije Marles, medtem ko bo letošnje leto udeležena v skupni vrednosti proizvodnje le še z 20 odstotki oziroma z eno petino. Načrti predvidevajo, da bo žagarstvo stagniralo tudi v prihodnje. Proizvodnja montažnih hiš in kuhinjskega pohištva pa je šele v pravem razcvetu ... „Marles nima realnih možnosti za povečanje žagarske proizvodnje, saj smo omejeni le na 100.000 kubikov lesa let- 700. Vsekakor sodimo, da predstavlja proizvodnja montažnih stanovanjskih enot eno izmed najbolj perspektivnih naših dejavnosti. Do pred dvema letoma je ta proizvodnja še vegetirala v okvir žagarske dejavnosti. Z novimi pogoji pa so se povečale tudi naše možnosti. V Lovrencu na Pohoiju smo že lani postavili novo tovarno montažnih stavb, v Podvelki pa letošnje leto ...“ V proizvodnji montažnih hiš je torej napravil Marles v minulih letih razveseljiv korak naprej. Svoje hiše uspešno prodaja doma in na tujem. Celo iz Nemčije, za katero bi težko trdili, da ima nezahtevne kupce, prihaja za Marlesove montažne hiše vse več naročil. pripravljamo se na pomembno tehnološko novost v proizvodnji montažnih stanovanjskih enot...,“ mi razlagajo v Marlesu. „Gre za velikostenski sistem. To pomeni, da v tovarni ne bomo več izdelovali le dele za posamezne stene, temveč cele stene v enam samem kosu. S tem bomo skrajšali rok gradnje in skrčili obrtniška dela, ki še vedno predstavljajo glavni kamen spotike, tako rekoč na minimum .. Naj ob tem omenimo le še to, da so se v Marlesu že lotili med drugim tudi proizvodnje montažnih vrtcev in poslovnih montažnih prostorov, v načrtu pa so tudi že montažne šole. Kot zanimivost: letos so pričeli v Mežici z gradnjo montažnega vrtca konec meseca junija. V borih treh mesecih je bil vrtec gotov! P valite tneje, ceneje in hitreje .., to je misel, ki nas vodi pri nadaljnjem snovanju proizvodnje montažnih stanovanjskih enot...“ pravijo strokovnjaki v Marlesu. In v tem smislu tudi delajo in kujejo svoje načrte za jutrišnji dan. V proizvodnji pohištva se je specializiral Marles na izdelovanje kuhinj. Na tem področju je dosegel kolektiv že zavidanja vredne rezultate, saj kljub številnim proizvajalcem nima prave konkurence. Vsaj doma ne. „Na Zagrebškem velesejmu smo pokazali kupcem nov tip kuhinje, ki smo jo krstili Venera. Gre za povsem novo izredno moderno kuhinjo na zahodnoevropski ravni...,“ nam med drugim pove direktor Jurančič. „Razumljivo, še preden smo razstavili svojo novo kuhinjsko pohištvo, smo poskrbeli za to, da imamo za razstavnim eksponatom tako veliko serijo, ki bo lahko zadovoljila vsaj začetno povpraševanje. V Zagrebu smo tudi pokazali razne kuhinjske elemente s posebnimi prevlekami, ki jih lahko domiselno uporabimo na primer za opremo otroških sob, delovnih prostorov itd.“ Nedvomno bo Marles z vsemi temi svojimi novostmi razširil krog svojih somišljenikov. Nedvomno namreč je, da sledi tovarna potrebam trga in da imajo njeni strokovnjaki precejšnjo mero posluha za želje, kupcev. Eno z drugim: na račun novih organizacijskih prijemov ter premišljeno izbranega proizvodnega programa se je Marles trdno postavil na lastne noge. Že v letu 1975 bo znašala vrednost proizvodnje pol milijarde novih dinaijev, kar bo natančno dvakrat toliko kot letos. A. ULAGA no razlaga VLADO JU- RANČIČ, generalni direktor tovarne. „Glede sečnje imamo torej vezane roke. Blizu 85 % lesa predelamo sami. Načrti pa predvidevajo, da ga bomo v prihodnje še več ...“ Kljub temu, da kolektiv v prihodnje ne bo širil svoje žagarske proizvodnje, se je odločil, da bo že v bližnji perspektivi koncentriral in s pomočjo mehanizacije ter novih skladišč racionaliziral to svojo vejo dejavnosti. Koncentracija žagarske proizvodnje bo kolektivu med drugim omogočila tudi rentabil-nejše izkoriščanje lesnih odpadkov, ki jih je kolektiv doslej prodajal drugim predelovalcem. Marles bo namreč sam začel izdelovati iz lesnih odpadkov lahke gradbene plošče ... _ intenzivnejšo proizvodnjo montažnih hiš — vrednost te dejavnosti bo dosegla letos že blizu 30% celotne naše proizvodnje — smo začeli v bistvu šele leta 1969 . ..,“ nadaljuje Vlado Jurančič. „Tako smo izdelali lani že blizu 500 stanovanjskih enot, letošnje leto pa se bo povzpelo to število na Kolektiv Marlesa bo do leta 1975 podvojil vrednost svoje proizvodnje. Naš posnetek je iz Limbuša pri Mariboru. A. Ulaga V DRAVOGRADU SO IZOBLIKOVALI OSNOVNA IZHODIŠČA PRIHODNJEGA DRUŽBENO-EKONOMSKEGA RAZVOJA TE KOROŠKE OBČINE Bolj izkoristiti prednosti Dravograd sodi med najmanjše slovenske občine. Na površini 105 kvad. kilometrov živi nekaj nad 8000 prebivalcev. Kljub temu, da gre za majhno občino, pa ima Dravograd zaradi pomembnega geografskega položaja — saj leži na stičišču štirih dolin, to je Mežiške, Mislinjske, Dravske in Labuške — možnosti, da se v prihodnje hitreje razvija, kot pa se je doslej. V tej koroški občini je za zdaj najbolj razvito gradbeništvo, pa kovinsko-montažna in tekstilna industrija. Močno zaostaja za drugimi področji nasploh razvoj industrije, zlasti pa še trgovine. Kljub prizadevanjem občinske skupščine in delovnih kolektivov, da bi rešili najbolj pereče probleme, pa ostaja še vedno kup nerešenih problemov tudi na področju družbenega standarda. grama družbeno-ekonomskega razvoja občine za razdobje do leta 1975, so se odločili, da bodo za široko javno razpravo, ki naj bi vključila vse delovne organizacije, krajevne skupnosti in druge zainteresirane dejavnike, pripravili osnovna izhodišča, po razpravi pa bi o predlogu programa razpravljala občinska skupščina in ga sprejela. iabS>^t° in postaV° melbrosia® ________fttd. j lj« n a NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE PRIHODNJEGA RAZVOJA Ko so se v Dravogradu lotili oblikovanja srednjeročnega pro- V razpravi o osnovnih izhodiščih družbeno-ekonomskega razvoja te koroške občine do leta 1975 teče beseda zlasti še o tistih nalogah, ki se jih bodo v okviru občinske skupščine in samoupravnih organov delovnih organizacij morali nemudoma lotiti, da bi doseglo gospodarstvo te koroške občine višjo ra- ven. Kot prevladuje mnenje, kaže zlasti še izkoristiti prednosti, ki jih ima ta del Dravske doline, in sicer z organizacijo transportno-skladiščne dejavnosti za Koroško in širše področje, za večji razmah lesnopredelovalne industrije oziroma sploh predelovalne industrije, pri čemer naj bi postalo področje med Otiškim vrhom in Šentjanžem novo središče koroške predelovalne industrije, in pa razvoj industrije gradbenih elementov, za kar imajo odlične pogoje. Hitreje kot doslej bo treba razvijati tudi obrt. Iz< kovalo pa se je tudi že mne da kaže čimprej določiti p c vitne nosilce nadaljnjega raz-- delovne organizacije, ki b tudi uresničevale program izhodišča za posamezna p ročja. številne zahtevne probleme na področju osnovnega šolstva, otroškega varstva, stanovanj-sko-komunalne dejavnosti, prosvete, telesne vzgoje itd. Občinska skupščina je že sprejela naloge na področju otroškega varstva, računajo pa, da bo letos sprejet tudi že srednjeročni program razvoja osnovnega šolstva v občini Dravograd. In ker je sprejet tudi program temeljne kulturne skupnosti, so praktično prvi sestavni deli novega srednjeročenga razvojnega pro- grama, vsaj za področje družbenih služb, tu. Računajo, da bo občinska skupščina sprejela načrt o druž-beno-ekonomskem razvoju občine najpozneje do konca tega leta. Hkrati z izdelavo občinskega srednjeročnega načrta pa morajo — kot je bilo doslej že nekajkrat naglašeno — tudi v delovnih organizacijah pripraviti razvojne programe do leta 1975. (ek) S * C l 5 5 S * * * * * 4 * * + * * * * * * * * * * * * * * * * Žarišča 1 nelikvidnosti Problem nelikvidnosti se je v zadnjih letih tako zaostril, da so postala praktično nelikvidna tud* sicer poslovno zelo uspeš' na podjetja, saj v normal' nih poslovnih rokih ne morejo več poravnati | svojih obveznosti. RepO' bliška gospodarska zbot; niča sodi, da so glavtn vzroki za takšno stanje predvsem visoka obremenitev gospodarstva z za; konskimi in pogodbenim1 obveznostmi, osebni dohodki, ki rastejo znatno hitreje kot produktivnost J ter pomanjkanje osnovne j finančne discipline. DO'1 kler ne bomo dosledno uveljavili osnovne logike tržnega gospodarstva ifl tržnega obnašanja, da je treba tisto, kar se kupi tudi plačati in da se ne sme kupovati, če v blagajni ni denaija, bo ostala nelikvidnost v bistvu nerazrešljiv1* in „speci-fičen“ jugoslovanski pro blem. * 1 Ž s * * \ * * * 4 4 J 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 2 4 4 5 5 4 *4 ' 4 2 4 4 *4 4 2 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 VELENJE Iz jam več lignita kot lani Velenjski rudarji so zadovoljni z rezultati go-spodaijenja. Lani so nakopali 12.106 ton lignita na dan, letos pa so dnevno proizvodnjo povečali na 12.677 ton. V primeijavi s planski- i mi obveznostmi za letos JI so dnevno proizvodnjo j | povečali za skoraj 480 L ton. Na povečanje proiz- 11 vodnje je vplivalo zvišanje tako jamskega kot rudniškega učinka. V letu dni se je povečal j jamski učinek na skoraj 6 ton lignita na zaposlene- i ga na delavnik, rudniški | pa se je povzpel na nekaj jj več kot 5 ton. Ob vsem J velja omeniti, da so v ja- /' mah zaposlovali v po- | vprečju 50 rudarjev h manj, kot so računali, oz. | celo manj rudarjev, kot /i so jih zaposlovali v prete- / klem letu. Svoje pa je za j povečanje proizvodnje \ prispevala nova odkopna ^ mehanizacija, saj so se odkop ni učinki v jami J| Skale povzpeli na 40 ton, J pa tudi v jami Preloge so ^ se odklopni učinki pove- / čaliza 1 tono oz. na 15,1 J tone lignita na zaposle- jj nega na delavnik. -M i TUDI RAZVOJ DRUŽBENEGA STANDARDA Ob hitrejši gospodarski r bo mogoče laže reševati t TRIESTE — Corso Italia 25 — Trst ŽENSKA KONFEKCIJA i OTROŠKA KONFEKCIJA MOŠKA KONFEKCIJA » POROČNE OBLEKE Največja izbira konfekcije v Trstu