Z NAMI NAPOTF Mogočna skalna pregrada Loška stena Irena Mušič Habjan Najlepši pogled na Loško steno se odpre z mejnega prelaza Predel, na meji med Italijo in Slovenijo. Dolgi greben predstavlja nekaterim samo kup kamenja, naloženega vzdolž asfaltne ceste med Logom pod Mangartom in trdnjavo Kluže, drugim izziv za alpinistične vzpone pozimi in poleti, tretjim pa nepopisen užitek potepanj po brezpotjih grebena in travnatih vesinah nad Balo. Za vse pa velja nekaj: kdor se je enkrat naužil veličastnosti in divjine grebena, se bo tja zagotovo še vrnil. Stena, Loška stena Pet kilometrov dolg skalni masiv se mogočno dviguje nad dolinami Loško Koritnico na severozahodu ter Bavšico in Balo na jugovzhodu. Greben s prepadno steno, znano kot naravna znamenitost, ki se dviga nad Koritnico in z zanimivimi in težko pristopnimi vrhovi ter ozkimi škrbinicami, leži v osi severovzhod-jugo- zahod in je v zgornjem delu s sedlom Čez Brežice "priklopljen" na še en čudovit greben, greben Pelcev. Zagruščena dolinica V ozebniku pa Plešivec, 2184 m, prvi in tudi najlaže dostopen vrh v našem grebenu, ločuje od Loškega žleba, ki se spušča jugozahodno med Jalovcem in Velikim Ozebnikom na severu. Če opisovanje grebena nadaljujemo po grebenu proti Klužam, Plešivcu sledi nekoliko nižji Bavh, 2186 m, in še nižji Vrh Goleževice, 2119 m, nato pa se povzpnemo na težko dostopen Bedinji vrh, 2175 m. Z njega sestopimo v globoko Konjsko škrbino, 2063 m, od koder lahko prečenje zaključimo in se po zahtevnem travnatem kraškem svetu preloma Lepoč vrnemo na markirano pot, ki pelje po dolini Bale. Poleg Bedinjega vrha tudi naslednja hudo strma travnata piramida, Morež, 2261 m, spada med najlepše vrhove v Julijskih Alpah, vzpona na njuna vrhova pa veljata za najzahtevnejši turi v Loški steni. Na Morež se povzpnemo po brezpotju čez Lepoč, vzpon od Konjske škrbine pa je seveda zahtevnejše dejanje, kot tudi samo prečenje vrha in nadaljevanje po grebenu do najvišjega vrha Loške stene, Briceljka, 2346 m. Severovzhodni del grebena je na balenski strani precej razčlenjen, mogočne vrhove, zlasti Morež in Bedinji vrh, pa z bližnjega grebena Pelcev zlahka prepoznamo. Čeprav je Briceljk najvišji vrh, se lahko nanj povzpnemo iz doline Bala po poti, ki jo označujejo zbledele markacije in možici, na kakšne hude tehnične težave pa na njej | 32 | PLANINSKI VESTNIK | SEPTEMBER 2015 «F ne bomo naleteli. Samo tu je Loška stena pokazala nekaj "usmiljenja" do gornikov, ki zahajajo v divji trentarski svet. V nadaljevanju je greben precej bolj mo- noliten, sledijo manjše vzpetine Oltarji, 2308 m, Vrh Rup, 2245 m, in Oblica, 2246 m, zaključi pa se z Vrhom Krnice, 2234 m, ki strmo prepada v dolino, nad Koritnico in proti trdnjavi Kluže. Vzpon na katerikoli vrh Loške stene z balenske strani zahteva izurjenega in fizično dobro pripravljenega gornika, ki obvlada gibanje v trentarskih travnatih strminah, se zna orientirati v zahtevnem brezpotju in zna ravnati s tehnično opremo, mora pa biti tudi vešč lažjega plezanja. Užitek bo tako neprimerno večji! Svet vertikale in trave Iz Loške Koritnice so čez tisočmetrsko steno prvi poiskali naravne prehode na balensko stran domačini in lovci in jo preplezali v območju današnjih Gamsjih stez (III/I-II, 1000 m) v Bedinjem vrhu, Lovske smeri (II-III, 1000 m) v Oltarju in Tumove smeri (III, 350 m) v steni Vrh Rup. Zadnjo je kot prvi turist oz. plezalec preplezal dr. Henrik Tuma leta 1909 skupaj z domačinoma (Andrej in Ivan Černuta Voznik). Elegantno smer direktno na najvišji vrh Briceljk sta leta 1930 pripeljala tržaški vrhunski alpinist Emilio Comici ter slovenski plezalec in umetnik iz Trsta Jože Cesar (Cesar- Comici, V/III-IV, 1100 m). Pet let pozneje so Vergiglio Fantuzzi, Walter Kulterer in Virgiglio Zuani preplezali Italijansko smer (III-IV, 600 m), severozahodni raz Votlega vrha, nato pa je Loška stena dolga leta samevala. V petdesetih letih so Marjan Perko, Rozman in Tone Valič opravili prečenje stene (III-IV, 500 m) od Votlega vrha proti Morežu, leta 1965 so Franc Buman, Boža Gorjanc, Jernej Koritnik, France Malešič in Franc Papler splezali Direktno varianto (V+/V-, 300 m) v Votlem vrhu, v Briceljku leta 1975 pa Božo Krivic in Emil Tratnik Idrijsko (VI, A3/IV-V, T Skalna pregrada nad Loško Koritnico Foto: Andrej Stritar 2] Loška Koritnica s Kotove špice Foto: Peter Strgar 1000 m) in leto kasneje Alijevo (V+, 1100 m), če omenimo samo nekatere, nato pa je sledil pravi razcvet novih smeri v osemdesetih letih. Stečina v Bavhu (V-VI, A1, 450 m, Edo Kozorog, Igor Škamperle), Znamenje ob poti v Votlem vrhu (VI, A2, 750 m, Rado Fabjan, Igor Škamperle, Igor Mezgec) je posvečena Nejcu Zaplotniku, Novogoriška v Briceljku (V+/IV-V, PLANINSKI VESTNIK | SEPTEMBER 2015 | 31 | Dolina Bavšica Nekoliko odmaknjena od glavne ceste je dolina Bavšica, stisnjena med strmo jugovzhodno pobočje Loške stene in severnimi vesinami grebena med Bavškim Grintavcem in Svinjakom. Slikovito ravno zeleno dolino je pred davnimi časi oblikoval ledenik, naokrog ležijo razmetani balvani, urejene senožeti in kamnite ograde pa kažejo na sledove človeka. V naseljih Spodnje in Zgornje Bavšice ležijo značilne hiše bovško-trentarskega stavbnega tipa (etažna, vrhhlevna stanovanjska poslopja z zunanjimi stopnišči in "gankom" z značilnimi strmimi strehami pretežno iz 19. stoletja). Še največ prebivalcev je imela Bavšica leta 1931, zaradi težkega življenja pa se je veliko domačinov izselilo in domačije samevajo. Med Spodnjo in Zgornjo Bavšico stoji tudi več kot 170 let star Matijev čebelnjak, ki so ga popolnoma obnovili bovški čebelarji in kaže na nekdanji pomen čebelarstva na tem območju. 1100 m, Peter in Pavel Podgornik), Skrita žalost v Oblici (V, A1/IV, 300 m, Rado Fabjan, Igor Škamperle), Beli labod (VI-/ IV-V, 450 m, Rado Fabjan, Igor Škamperle) so nekatere med njimi. Severozahodna stena je svoj drugi razcvet doživela v devetdesetih letih, ko se je odela v sneg in led. Veliko število težkih novih smeri in ponovitev je "delo" Tadeja Goloba, v de- setletjih pozneje pa je mlajša generacija več kot uspešno nadaljevala delo prejšnjih plezalcev. Loška stena pozimi je še vedno velik izziv! Z nasprotne strani grebena so vrhovi kljub strmim travnatim vesinam sicer nekoliko | 34 | PLANINSKI VESTNIK | SEPTEMBER 2015 Slapovi V dolini Loške Koritnice iz severozahodnega pobočja Loške stene na dan privrejo vode, ki padajo preko sten, kaskad, z mahom prekritih skal, dolbejo svojo pot v ozkih soteskah, se razpršijo na milijone kapljic, na katerih se lomi sončna svetloba in ki se končno izlijejo v Koritnico. Slapovi, nekateri znani in imenovani, drugi brez imen, pozimi tudi pomrznejo in tvorijo ledne skulpture. Največja znamenitost v dolini so slapovi Fratarice. Spuščajo se skoraj tisoč metrov v dolino: Zelena kača, Kralj Matjaž, Mali Drsnik, Veliki Drsnik (visok 111 metrov, verjetno najvišji slap v TNP in tretji po višini v Sloveniji), Parabola (48 m, celotno območje domačini imenujejo V skokičih), Katedrala ... so le nekateri od menda devetindvajsetih. laže dostopni, še vedno pa se gibamo v svetu zelo zahtevnega brezpotja. Ravno tako je celotno prečenje grebena zelo 3 Bavšica z Bavškega Grintavca, na desni je Loška stena. Foto: Peter Strgar 4 Del severnega kraka Loške stene: v ospredju Bedinji vrh, zadaj Votli vrh, Morež in Briceljk Foto: Peter Strgar 5 Južni krak Loške stene, z desne: Morež, Briceljk, Oltarji, Vrh Rup, Oblica in Vrh Krnice Foto: Vladimir Habjan 6 Slap Parabola na Fratarici Foto: Franci Horvat 7 Log pod Mangartom Foto: Franci Horvat | 35 | PLANINSKI VESTNIK | SEPTEMBER 2015 Trdnjava Kluže V bližini globoke soteske Koritnice (Korita Kluže) in strmih sten Rombona, ki prepadajo tik nad cesto, stoji mogočna trdnjava Kluže. Ob tem pomembnem strateškem prehodu so Benečani v drugi polovici 15. stoletja zgradili leseno trdnjavo za obrambo pred Turki. Prvo kamnito zgradbo je postavil župan in poveljnik Bovca Georg Philip von Gera leta 1613 (kamnita tabla z grbom graditelja). Bila je požgana in porušena leta 1797 v Napoleonovih vojnah. Današnjo, skoraj nespremenjeno podobo, je trdnjava dobila v letih 1881- 1882 pod Avstro-Ogrsko. Poimenovali so jo Flitscher Klause (Bovške Kluže). V prvi svetovni vojni je bil v njej sedež avstro-ogrske garnizije tik za frontno črto, Avstrijci so bili dobro zavarovani pred italijanskim obstreljevanjem. V drugi svetovni voji je še zadnjič spremenila svojo podobo, saj so zaradi lažjega prehoda zavezniške vojske s ceste odstranili obrambni zid z vhodnim portalom. Danes je v trdnjavi Kluže postavljena stalna muzejska zbirka, trdnjava je znana turistična točka in v poletni sezoni tudi kulturno središče. zahtevno brezpotje. Skupaj z domačini iz Loga pod Mangartom je leta 1909 Tuma opisal prečenje z Vrha Rup do Plešivca in isto leto opravil še prečenje z Vrha Krnice do Moreža z domačini iz Bavšice. Pod Loško steno Spustimo se z vrhov Loške stene še v dolino. Po ledeniški dolini Loške Koritnice na severozahodu teče reka Koritnica, na kateri sta tudi dve mali hidroelektrarni, MHE Koritnica in MHE Možnica, tik pred trdnjavo Kluže pa je Koritnica izdolbla globoka korita. Edino večje naselje Log pod Mangartom sesta- vljajo Spodnji in Gorenji Log ter zaselki Loška Koritnica, Možnica in Pustina s hišami bovškega alpskega tipa. Naselje je bilo nekoč pomembno prometno stičišče, ki je živelo tudi od rudnika svinca in cinka v Rablju, v današnjem času postaja zanimiva turistična točka z župnijsko cerkvijo sv. Štefana iz 18. stoletja in stropnimi poslikavami Ivana Groharja, cerkvijo lurške Marije božje, vojaškim pokopališčem iz prve svetovne vojne in trentarsko muzejsko zbirko. Naselje je Trdnjava Kluže Foto: Franci Horvat leta 2000 močno prizadel zemeljski plaz drobirskega toka Stože, ki je močno spre- menil okolico. Za eno od izhodišč smo si izbrali zatrep Loške Koritnice oziroma spodnji rob opuščene Koritniške planine, kjer je pomembno križišče planinskih poti za Mangart, Jalovec, Plešivec . Steno bomo spoznali od blizu in občutili njeno razsežnost z vzponom na ruševna- to Planinico, ki leži globoko pod Oblico, ali z vzponom v čudoviti amfiteater s slapovi pod Briceljkom ali pa z vrha Ruševe glave, od koder bomo lepo videli severni krak ostenja. Na jugozahodu Loško steno oklepata dolina Bavšica s Planinskim učnim središčem Bavšica in dolina Bala, ki se stopničasto zložno dviguje proti prevalu Čez Brežice. Tu vodi markirana pot skozi zapuščen zaselek Logje in planino Bala do lovske koče. Označena pot se nada- ljuje proti neizrazitemu sedlu Prevala in razpotju, z desne se nam priključi pot skozi sotesko Dolič. Zložno vzpenjanje informacije Dostopi do izhodišča: Iz osrednje Slovenije se na izhodišča lahko s severa pripeljemo po gorenj- ski avtocesti, ki jo zapustimo pred karavanškim predorom, se skozi Kranjsko Goro in Rateče pri- peljemo v Italijo in pred Trbižem zavijemo levo na prelaz Predel. Po cesti se skozi Strmec spustimo do Loga pod Mangartom. Tu pred naseljem zavi- jemo levo v zatrep doline Loške Koritnice (izho- dišče za Plešivec) ali pa nadaljujemo skozi Log pod Mangartom. Pri odcepu ceste desno v dolino Možnico je izhodišče za Planinico. Vožnjo nada- ljujemo ob Koritnici do trdnjave Kluže (izhodišče za Vrh Krnice) ali pa pred trdnjavo zavijemo levo v dolino Bavšico do Zgornje Bavšice (izhodišče za Briceljk). Z juga se lahko pripeljemo po primorski avtocesti, ki jo zapustimo v Logatcu, in nadaljujemo skozi Idrijo, Tolmin, Kobarid in Bovec do Kluž. Druga možnost, nekoliko daljša, pa je dostop po primor- ski avtocesti do Ajdovščine, skozi Novo Gorico do Tolmina in po zgoraj opisani poti do Kluž. Literatura: Jože Drab: Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca. PZS, 2015. Tine Mihelič: Julijske Alpe. PZS, 2009. Andrej Stritar: Julijske Alpe. Gore nad Sočo. Sidarta, 2006. Vladimir Habjan: Brezpotja. Sidarta, 2009. Milenko Arnejšek - Prle: Grebeni slovenskih gora. Muzejsko društvo Škofja Loka, 2007. Gregor Kresal: Zimski vzponi. Sidarta, 2007. Miha Žužek, Janko Merše, Metod Perme: Sto slapov v dolini Loške Koritnice. Župnijski urad Ljubljana Dravlje, 1998. Henrik Tuma: Planinski spisi. Založba Tuma, 2000. Spletne strani: http://www.kluze.net http://www.primorskestene.com/koritnica/ loska-stena http://www.logpodmangartom.si Zemljevidi: Jalovec in Mangart, PZS, 1 : 25.000; Bovec-Trenta, Sidarta, 1 : 25.000; Bovec, turi- stična karta občine, Geodetski inštitut Slovenije, 1 : 40.000; Triglavski narodni park, PZS, 1 : 50.000; Julijske Alpe, zahodni del, PZS, 1 : 50.000; Julijske Alpe, Vzhodni in zahodni de, Triglavski narodni park, Sidarta, 1 : 50.000. po travnati Lanževici in zadnji strm vzpon na sedlo Čez Brežice lahko zaklju- čimo ali nadaljujemo na levo na Plešivec ali na desno na Škrbino za Gradom in do Zavetišča pod Špičkom. Naj na koncu omenimo še tisto, kar poleg miru in tišine največkrat (po)iščemo na vrhovih - to je razgled. Pogled na južna strma in travnata pobočja Mangarta, na skalnati Jalovec, greben Pelcev in Pihavcev pred njim, Bavški Grintavec, Rombon in Jerebico, ter nenazadnje tudi na delo človeških rok, cesto na prelaz Predel, bo zagotovo povabilo, da se v ta konec še vrnemo. Tine Mihelič je zapisal: "Semkaj pride človek res samo na obisk in tako naj se tudi obnaša!" O | 36 | PLANINSKI VESTNIK | SEPTEMBER 2015 Vrh Krnice, 2234 m, iz Kluž t Vrh Krnice je najvišji vrh južne verige Loške stene in je s kotanjo Mala Krnica (zato tudi takšno ime) lepo viden iz Bovške kotline. Na goro ne vodi nobena pot, še najdlje pride lovska stezica iz Kluž čez gozdno pobočje, imenovano Izgora. Zaradi nizkega izhodišča je višinska razlika, ki jo moramo premagati do vrha, res velika (okoli 1800 metrov). Če upoštevamo, Vrh Krnice Foto: Vladimir Habjan da se večinoma gibamo po brezpotju, da je iskanje prehodov lahko tudi zamudno, da je smer pristopa na južnih pobočjih, ko je lahko poleti precej vroče, potem nam je jasno, da gre Julijske Alpe za velikopotezno turo, kjer moramo biti tako tehnično kot tudi kondicij- sko dobro podkovani. Znašli se bomo v odročnem in divjem svetu, kjer tudi prelet orla ne bo prav nič neobičajen. Zahtevnost: Zelo zahtevno brezpotje. Ves čas vzpona je zahtevna orienta- cija, v vršnem delu je tudi tehnično zahtevno (plezanje I. stopnje težavno- sti). Pozor na kače. Potrebna je dobra telesna pripravljenost. Priporočljivo je varovanje ali spremstvo vodnika. Oprema: Običajna oprema za visoko- gorje, čelada, vrv za varovanje in nekaj tehnične opreme. Višinska razlika: Približno 1800 m. Izhodišče: Trdnjava Kluže ob cesti Log pod Mangartom-Bovec, 529 m. WGS84: N 46,362255, E 13,589142 Časi: Kluže-Vrh Krnice 5-6 h Sestop 3 h Skupaj 8-9 h Sezona: Od junija do oktobra. Vodniki: Jože Drab: Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca. PZS, 2015; Tine Mihelič: Julijske Alpe. PZS, 2009; Andrej Stritar: Julijske Alpe. Gore nad Sočo. Sidarta, 2006; PLANINSKI VESTNIK | SEPTEMBER 2015 Briceljk, 2346 m Briceljk je najvišji vrh Loške stene in stoji približno sredi grebena. Čeprav je najvišji, z bavške strani ne izstopa posebej iz reliefa vršnega grebena, malce bolj pa s koritniške. Na goro je svoje čase vodila edina markirana pot v Loški steni, ki pa je danes opuščena, f}J Julijske Alpe vendar se ji še vedno da slediti. Poleg severnega vrha Plešivec velja Briceljk za najbolj obiskan in lahko dostopen vrh tega gorovja, vseeno pa moramo biti v zgornjem delu, kjer je tehnično malce zahtevnejše, previdni, pa tudi megla nam ne sme ponagajati. Na pot se podajmo v času cvetenja, saj bomo snežišča. Potrebna je dobra telesna imeli kaj videti. Zahtevnost: Zahtevna neoznačena pot. V vršnem delu je zahtevna ori- entacija. Pozor na kače. V zgodnjem poletju so v zgornjem delu možna pripravljenost. Oprema: Običajna oprema za viso- kogorje, v zgodnjem poletju cepin in dereze. Višinska razlika: Približno 1650 m. Briceljk (najvišji), desno Morež, levo Oltarji Foto: Peter Strgar | 37 | PLANINSKI VESTNIK | SEPTEMBER 2015 Vrh Krnice, 2234 m, iz Kluž Vladimir Habjan: Brezpotja. Sidarta, 2009; Milenko Arnejšek - Prle: Grebeni slovenskih gora. Muzejsko društvo Škof j a Loka, 2007. Zemljevidi: Jalovec in Mangart, PZS, 1 : 25.000; Bovec-Tren- ta, Sidarta, 1 : 25.000; Bovec z okolico, Geodetski inštitut Slovenije, 1 : 25.000; Triglavski narodni park, PZS, 1 : 50.000; Julijske Alpe, zahodni del, PZS, 1 : 50.000; Julijske Alpe, Vzhodni in zahodni del, Triglavski narodni park, Sidarta, 1 : 50.000. Vzpon: Nad Klužami ob cesti v smeri proti Bavšici na levi strani poiščemo neoznačeno lovsko stezico. Sprva v zaraščenem svetu vodi prečno proti levi, više pa čez strmo pobočje v desno. Čez strmi gozdnati hrbet stopimo na uravnavo in nekaj naprej do kraja, imenovanega Izgora, 1032 m, (v bližini skromen studenec), kjer je opuščena koča. Nadaljuje- mo prečno proti desni do drugega gozdnatega hrbta. Z njega zavijemo v levo in pri razcepu (možic) desno. V ključih se vzpnemo čez strmo pobočje in spet dosežemo gozdni hrbet pri kraju, imenovanem Naklo t Julijske Alpe (v bližini je lovski bivak Okrogla, na Naklu, 1350 m). S tega mesta se nam razkrije pogled na naš cilj, globoko spodaj je dolina Bavšica. Čez škrbino stopimo v bolj travnat in razgleden svet, čez katerega se vzpnemo do malega razgledišča. Čaka nas bolj razgiban in tudi zahteven svet. Za robom je ostra travnata škrbina, za njo pa se sleme spremeni v oster skalnat greben (na levi je velika dolina Krnica). S škrbine zavijemo po travah 30 metrov niže do malega melišča, od koder nas sledi stezice in rdeče lise na skalah povedejo za rob in spet navzgor. Više prečimo v desno, pod grebenom nam pomaga še lovska jeklenica. Čez travnate poljane dosežemo razgledno sedlo (okoli 1700 m), kjer sledi stezice izginejo. Pred nami je Mala Krnica, kjer je pod vrhom Kobile, 2000 m, prehod v vršna pobočja. Pod Malo Krnico po strmih travah pod stenami prečimo v desno do gruščnate grape, po kateri se vzpnemo do malega skoka (I, rdeče oznake). Nad njim plezamo skozi Malo Krnico po ne prestrmem skalovju in više pridemo na prostrane vršne travnike in po travnatem grebenu dosežemo Vrh Krnice. Razgledi so prostrani in nas bodo navdušili. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Vladimir Habjan PLANINSKI VESTNIK | SEPTEMBER 2015 Briceljk, 2346 m Izhodišče: Parkirišče v Zgornji Bavšici, 700 m. WGS84: N 46,369796, E 13,629887 Sem se pripeljemo po cesti, ki pri trdnjavi Kluže zavije v dolino Bavšica. Časi: Bavšica-Briceljk 4.30-5 h Sestop 3 h Skupaj 7.30-8 h Sezona: Od junija do oktobra. Vodniki: Jože Drab: Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca. PZS, 2015; Tine Mihelič: Julijske Alpe. PZS, 2009; Andrej Stritar: Julijske Alpe. Gore nad Sočo. Sidarta, 2006; Vladimir Habjan: Brezpotja. Sidarta, 2009; Milenko Arnejšek - Prle: Grebeni slovenskih gora. Muzejsko društvo Škof j a Loka, 2007. Zemljevidi: Jalovec in Mangart, PZS, 1 : 25.000; Bovec-Trenta, Sidarta, 1 : 25.000; Triglavski narodni park, PZS, 1 : 50.000; Julijske Alpe, zahodni del, PZS, 1 : 50.000; Julijske Alpe, Vzhodni in zahodni del, Triglavski narodni park, Sidarta, 1 : 50.000. Vzpon: S parkirišča v Zgornji Bavšici gremo po kolovozu v severni smeri mimo korita z vodo do steze. f}J Julijske Alpe Markacijam sledimo mimo razpotja desno v ključih strmo navzgor vse do opuščene vasice Logje, 840 m. Hoja po travnikih med kamnitimi ograjami in gozdički je prav prijetna. Čez naslednjo strmejšo stopnjo, ki nakazuje ledeniško dolinico Balo, se vzpnemo v naslednjo krnico, kjer je planina Bala, 1180 m. Skozi gozd nadaljujemo do naslednje uravnave, kjer je lovska koča Bala, 1300 m (voda v bližini). Tu se naša smer obrne ostro levo, kjer stopimo na neoz- načeno stezico. Po njej se vzpenjamo sprva skozi gozd, više pa čez vse bolj travnat svet, imenovan Pečane, do trav- natega slemena. Po njem dosežemo dolinico med Stadorjem na desni in skalnatim grebenom z Briceljka na levi, imenovano Med vrhovi. Po meliščih med balvani in travami se v loku vzpnemo v desno do sedla Predelna, kjer je prehod v smeri proti Morežu. Tu zavijemo levo proti kotanji Za Briceljkom (možna snežišča). Čez melišča pridemo v strmejši del, čez katerega spretno vodi stezica na travnato gredino (mestoma izpostavljeno). Po njej nadaljujemo v levo do gruščnate grape in više žleba (možen sneg). Nad njim se svet položi in kmalu stopimo na travnati vrh na desni. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Vladimir Habjan | 38 | PLANINSKI VESTNIK | SEPTEMBER 2015 Plešivec, 2184 m, iz Loške Koritnice Plešivec je zadnji vrh v verigi Loške stene na njenem severovzhodnem koncu. Čeprav najlaže dostopen vrh v Loški steni, nam tura prikaže mogočnost in odročnost Loške stene, poleg tega pa nas še bogato nagradi z veličastnimi razgledi: nasproti sta veriga Pelcev in lepotec Jalovec, v bližini je skupina Mangarta, pa Jerebica in Kanin ter v ozadju ostrice Zahodnih Julijcev ,,, Prav posebej nas navduši zastrašujoča stena pod nami, ki pada več kot tisoč metrov globoko skoraj v dno Koritnice. Tura bo kombinacija markirane (zahtevne zavarovane poti) in nezahtevne neoznačene poti. Izhodišče vzpona bo tokrat severna stran, čeprav se da na goro priti tudi skozi Bavšico in Balo. Julijske Alpe Zahtevnost: Zelo zahtevna zavaro- vana pot, nezahtevna neoznačena pot. Pozor na kače. Potrebna je dobra telesna pripravljenost. Oprema: Običajna oprema za vi- sokogorje, čelada, oprema za samovarovanje. Travnati Plešivec, za njim Jalovec Foto: Vladimir Habjan PLANINSKI VESTNIK | SEPTEMBER 2015 Planinica, 1531 m f}J Julijske Alpe Zakaj k mogočni in veličastni Lošk steni z vrsto zahtevnih in prestižnih vrhov predlagamo vzpon na sk vršiček Planinica v zahodnem delu Loške stene nad Koritnico, ki komajda doseže vznožje strmih sten te gorske pregrade? Ravno zato, da jo bomo z njenega samotnega vrha lahko občudovali v vsej njeni lepoti in veličini. Vzpon, ki ga bomo opravili v slabih treh urah, nas bo skozi zanimiv in redko obiskan gorski svet pripeljal v preddverje "velikana", od koder bomo imeli kaj videti. Prednost vzpona je tudi dejstvo, da ga lahko opravimo izven glavne sezone, pozno pomladi Gozdnato sleme Planinice pod Oblico; slikano z vrha Jerebice Foto: Vladimir Habjan | 39 | PLANINSKI VESTNIK | SEPTEMBER 2015