VOL. IX. FEBRUARY, 1964
No. 2
Letna naročnina 20/-, polletna 12/-, posamezni izvod 2/-, se plačuje vnaprej.
Registered at the GPO Melbourne for transmission by post as a monthly.
Naslov (Reg. address) :
103 Fifth Ave., North Altona, Vic.
Za oglase (For advertising): Phone: 48-6759 (Dr. J. Koce)
Published by:
SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE
Phone: 379-6511 or 38-1679
Printers: BUSSAU & CO.,
6 Elizabeth St., Nth. Richmond, Vic.
Melbourne Brisbane
Sydney Adelaide
YUGOSLAV NEWSPAPER IN AUSTRALIA
Končno železniška proga do Kopra
Po daljših prerekanjih za ali proti novi progi do Kapra (o čemer smo v S. V. pročali že v prejšnjih številkah) je obveljala linija D. Petrinja, šefa koprske luke, ki je pred skupščino SR Slovenije kategorično zahteval graditev proge. Petrinjevi tezi so ugovarjali krogi, ki menijo, naj bi bila slovenska obala zgolj turistična atrakcija, ne končno izvedljiva želja po "oknu v svet".
Finančna sredstva za gradnjo proge bo prispevala SR Slovenija, pri čemer bodo tudi udeležena večja slovenska podjetja s posojili. Graditev proge pa je prevzelo vodstvo mladinskih organizacij.
Dela na progi prično v letošnjem letu.
KJE BO SPELJANA PROGA DO KOPRA?
Prešnica! Proti Kopru prestopiti!
Rdeči petelin v Melbournu
Melbourne. — Tu smo imeli zadnje dni januarja hudo vročino, in tik predno smo 31. januarja pričakali spremembo v zmerno, je vročina povzročila več lokalnih požarov.
Gasilstvo z lokalnim prebivalstvom se je ves popoldan borilo s plameni v neposredni bližini St. Albansa, kjer je gorela suha trava, in prav tako tudi v bližini Keilora ter Nth. Sunshine. Plamenom je prišel v pomoč še divji veter, ki je divjal ob spreminjanju vremena. ' Tudi na drugem koncu mesta je gorelo. Na Mt. Evelynu, na področju Dandenonga, so plameni do tal upepelili 7 družinskih hišic.
Tragedija v Templestownu
Iz še nepojasnjenih vzrokov je istega popodne prišlo do strašne tragedije v Templestownu, kjer je j do tal pogorela lesena hiša, manjši zasebni dom varstva otrok. Z hišo vred je zgorelo 7 otrok v starosti od enega do dveh let.
CASTROV OBISK V MOSKVI
Moskva, 13. januarja. — Semkaj je na krajši obisk prispel kubanski predsednik dr. Castro. To je že drugi Castrov obisk v zadnjem letu. Vzroki nenadnega in nenapovedanega obiska niso znani javnosti.
VSAKI MESEC NEKAJ
DOBRO JE VEDETI
Telegramske tarife, veljavne v | Avstraliji in za avstral. protektorate: Navaden telegram: Če ne presega 12 besed, vključ. z naslovom in podpisom, poslan v radiusu 15-h milj od odpošilj. urada 2/9. Kamorkoli v Commonwealthu 3/-. Vsaka nadalj. beseda 3d. (Nujni telegrami: dvojna tarifa).
Dečji dom, ali bolje dečje varo-vališče, kakršnih je v Melbournu mnogo, ni bilo registrirano, niti ni bilo opremljeno s protipožarnimi napravami.
Preiskava o vzroku te tragedije, je v postopku. Predvsem se vsiljuje vprašanje, kje je bilo osebje, odgovorno za varstvo otrok, ko je požar izbruhnil, da niso rešili vsaj katerega izmed teh otrok.
— bo zaklical sprevodnik vlaka na železniški postaji, potem ko bo stopil iz vagona kompozicije, ki ima napis: "DIVAČA-PULA".
Vendar se zdi, da bodo potniški promet na tej novi železniški progi na moč zasenčile dolge kompozicije tovornih vlakov, ki bodo sopihale navkreber in potem v notrajnost dežele, od tam pa tudi v tujino. Ta ugotovitev se ne zdi prav nič nenavadna, če pomislimo, da je pravzaprav železniška proga do Kopra, ki je zdaj še nima, namenjena predvsem skoraj vrtoglavo razvijajočemu se pristanišču in prometu v njem. TRASA :
Nova proga se bo odcepila le nekaj kilometrov izven Kozine in se bo začela strmo spuščati proti črnotičem, Loki, Brezovici, Pod-peči, Zanigradu in Dolu. Po desetih kilometrih spuščanja proti jugu se bo v ostrem loku zaobrnila za sto-osemdeset stopinj proti zahodu, mimo Hrastovelj ob dolini živopi-sane Rižane. Nato se bodo železniški tiri prebijali ob Dekanih, mimo Brda in Bertokov dokler se ne bo pogledu odprlo obzorje izsušenega škocjanskega zaliva, zatem Kopra.
SLOVENSKI DOM JE ZOPET ZAŽIVEL
Slika je bila povzeta ob otvoritvi Slovenskega doma v Melbournu. Prvo leto se je v Domu še odvijalo nekoliko kulturnega življenja v obliki raznih vaj, potem pa je ostala v njem samo še pisarna SDM. Januarja pa je spet oživel. Pripravlja se dvojno balinišče, urejuje soba za pomenke in v pripravah je tudi plesna plošča. Izgleda, da bodo ti prostori odprti široki publiki že marca meseca. Če računamo že lepo knjižnico SDM, balinišče in sobo za goste bomo le Slovenci dobili skromen center, ki bo po tolikih letih delno zadovoljil naše potrebe.
Mala kronika
+ Slovenski piknik v januarju se
je kar dobro obnesel. V prelepi dvorani North Wanden se je zabavalo nedeljskega popoldneva preko 250 ljudi. Mnogi so izrazili željo za več takšnih piknikov SDM.
♦	Tudi v Slovenskem domu v
North Carltonu dela okorg balinišča napredujejo. Fantje in možje so izkopali že preko 100 kubičnih metrov zemlje. Težje težaško delo je že skoraj narejeno. Vendar bo potrebno še nekoliko nedelj za ravnanje zemljišča. Društvo naproša vsakega, ki se je voljan udeležiti del za balinišče, naj kar pride kakšno nedeljo po 9. uri. Posebno pridni pri delu so Volčičev in žužkov Jože s še nekaterimi fanti. Tudi predsednik društva pridno "vihra" z lopato.
♦	SDM bo spet priredil znamenito
letno zabavo po Veliki noči, kjer bodo zopet enkrat izbrali Miss Slovenia. Datum bo še objavljen. Priprave so v teku.
+ G. Hace vadi štiri folklorne
pare za nastop v okviru Rdečega križa, ki bo v Melbourne Town Hall marca. Med drugimi narodnostmi je organizator povabil tudi SDM kot zastopnika Slovencev.
♦	V okviru desetega leta Slovenskega društva Melbourne, bo Slovenski vestnik začel z marčno številko opisovati in prikazovati SDM preteklih devet let, kakor nanj gledajo ustanovitelji in starejši aktivni člani. Rubrika "V DELU ZA SDM" se bo nadaljevala do konca leta. Pod tem naslovom Vam bo deset najaktivnejših članov opisalo marsikaj zanimivega iz društvenega življenja. Intervju bo naredilo uredništvo.
♦	V počastitev desetletnice Slovenskega društva v Melbournu bo v samozaložbi izšla kjižica "MALA KRONIKA SLOVENCEV V MELBOURNU". MALA KRONIKA bo do-tiskana decembra in po mogočnosti opremljena s koledarjem. Vsi, Ki imajo kakršnekoli dokazane podatke, se naprošajo, da jih pošljejo na uredništvo Slovenskega vestnika. V poštev pride: naseljevanje Slovencev, poklici, podjetnost, organizacije, ki so bile ali so še na območju Vic. ali celo Avtralije (njihov namen, dajavnost itd.), narodnostno in versko izživljanje v Melbournu itd.
"Mafia" v Avstraliji?
Leta 1960. je nekako po čudni "previdnosti" preminul G. Italiano, med Kalabreži bolje poznan pod vzdevkom "Il Papa" (Papež) — umrl je namreč bos in v postelji! V svojem življenju je med tukaj živečimi Kalabreži veljal za sila modrega in vplivnega moža. Govoril ni mnogo, a premišljeno, in tudi njegovi rojaki v Melbournu o njem niso radi govorili, če se pa že niso mogli izogniti, da bi ga ne omenjali, so to opravili s skrajno spoštljivostjo, kajti "il Papa" je bil mož, močan v besedah in dejanjih; skratka, vsaka njegova beseda je pomenila isto kot zakon, "zakon med rojaki, ki so prišli semkaj z nožnega palca Italije — Kalabrije".
Po smrti tega veljaka, izgleda, je med "žalujočimi ostalimi" nekaj iztirilo: posihmal stvari niso tekle po uglajenih tračnicah. Vendar polni dve leti vsa,j širša javnost ni opazila kakšnih večjih premikov, kar bi lahko povzročilo slutnje, da so vezi "žalujočih ostalih" razrahljane, da je v razmahu boj za ob-\ast in ves tisti vpliv, ki ga je bil prej držal "dobri" il Papa.
No, mimo javnega mnenja pa se je kljub temu pričelo kovarstvo in prizadevanje za prevzem oblasti, tiste oblasti, ki se jo na kratko lahko označi "oblast v oblasti", kajti Kalabreži sicer priznajo legalno oblast, ne morejo si pa kaj, da bi ne priznavali še stranske oblasti svojih "zaščitnikov — gangster j ev", katerim tudi plačujejo svojevrsten davek za varovalnino. Ko se pa med gangsterji razvname borba za oblast, ali borba za področje in delokrog, govori orožje; ljudje, ki kaj vedo, in tisti, ki nič ne vedo, molče — "Omertà!"
PRVO ZNAMENJE
Zgodaj zjutraj, nekako pred desetimi meseci, sta dva rezka strela pretrgala jutro. Oznanila sta "krvavi obračun", čeprav si je tako le malokdo tolmačil. "Vendeta" je stopila v akcijo — in dva debela "volčja zrna" sta upihnila dušo pokojnemu Angelletu.
(Angelleto je v Avstralijo inagrirai nekako pred desetimi leti, potem ko je v Italiji odsedel pet let zapora zaradi teroriziranja in izsiljevanja kmetov v Kalabriji. Ni še pojasnjeno, kako je uspelo Angelletu priti v Avstralijo s popolnoma čistim kazenskim listom. Nekaj let po njegovem prihodu v Melbourne, je tukajšna policija posvarila Canberra o Angelletovi preteklosti. Angelleta pa ni dobil izgona iz Avstralije, ker da se je takrat baje dostojno preživljal v novi domovini.)
INTERPOL, je takrat delil mnenje z avstralsko policijo, v sodbi, da je Angelletu spodmaknil življenje nihče drug kot njegov nekdanji prijatelj, a pozneje sovražnik štev. 1, Sciviera, kateri je za isti delikt skupaj z Angelletom prestajal zaporno kazen v Italiji. Sciviera je namreč pred leti iznenada neznano kam izginil, in INTERPOL predvideva, da se je temu notoričnemu kriminalcu pod tujim imenom posrečilo prebiti v Avstralijo.
NOVI STRELI
V nekaj mesečnih intervalih so si sledili novi streli v Melbournu. Doslej beležimo vsega štiri žrtve.
Vendar do poslednjih strelov (strelov na Delmarteja in Monaca), ki so bili izstreljeni v prejšnjem mesecu, si policija morda ni predstavljala, da se v bistvu gre za organizirane likvidacije po neki združbi, ki je po svojih metodah precej enaka "Mafii". Poslej je policijo zaskrbelo dejstvo, da so bile vse žrtve zaposlene ali kakorkoli povezane z Viktorija trgom, da so bile vse žrtve po poreklu Kalabreži ter da je bil nanje izvršen napad skoraj do potankosti na enak način. Ko so se v ranih jutranjih urah odpravljali zdoma na trg, je iz zasede v neposredni bližini doma po dvakrat ustrelilo.
NA ROB PSIHOZE V ZNAMENJU "OMERTE"
Potem, ko je policija rekonstruirala poslednja dva umora, in se je avstralski tisk zgrozil vpričo suma, da med tukaj živečimi Italijani deluje podtalna organizacija, podobna tisti iz kriminalnih analov na italijanskem jugu in v ZDA, se je prvi oglasil "II Globo", časopis italijanske skupnosti v Melbournu.
"II Globo" je vse štiri glavne dogodke povezal v celoto in jim poiskal koren v podtalni mreži izsiljevalcev in zaščitnikov okrog Viktorija trga. Ožigosal je prekupčevalce in agente, nakazal rivalitete med njimi, vse skupaj pa prikazal kot nesramne izžemalce tistih majhnih, nepismenih ljudi v Milduri in drugod po Avstraliji, ki v življenju ne vedo nič drugega kot to, kako se prideluje zelenjavo. Konkretno, kdo so ti izžemalci in izsiljevalci pa "II Globo" ni mogel povedati, ker tudi ne ve, kajti med primitivnimi Kalabreži, ki pridelujejo sadje in zelenjavo, velja strogi zakon — "Omertà" (stroga molčečnost) . Nihče nič ne ve in nič ne govori, samo zato, da bi orožje znova ne ponovilo strašni: "Omertà!"
ZAHTEVA ZA ZVIŠANJE PLAČE
Pri arbitražnem razsodišču je bila vložena zahteva za zvišanje plač vseh delavcev in uslužbencev v industriji in drugih zasebnih dejavnostih. ACTU zahteva povišanje plače za 52/- tedensko.
Zahteva za zvišanje plače je obrazložena na podlagi četrtletnega usklajevanja mezd s cenami artiklov na tržišču, na osnovi, ki je bila že vpeljana, vendar postavljena izven veljave po arbitražnem sodišču v Sydneyu leta 1953.
Nekaj dni po tem, ko je spregovoril "II Globo", se je oglasil tudi italijanski duhovnik iz Fitz-roya, father Aldo. Duhovnik je potrdil domneve iz uvodnega članka v "II Globo" ter še dodal, da je v resnici opravičena domneva, da med živečimi Kalabreži operira združba, katere imena se še ne ve, ker so bile vse dosedanje žrtve Kalabreži, se lahko opravičeno sodi za eno izmed dveh v Kalabriji ko-reninjenih združb, ali "karbonarji", ali "mala vita".
Father Aldo je tudi opozoril, da na Viktorija trgu kroži lista, na kateri je označeno devetero imen, katera morajo biti likvidirana. Prve štiri osebe iz omenjene liste so zgoraj omenjene žrtve, dve ubite, dve ranjene. Kot peto žrtev na tej listi je father Aldo imenoval lastnika tržnice Madafierija, kateri je, kot je bil Delamarte (tretja žrtev), zelo podjeten in bogat trgovec na trgu. Oba sta si namreč v kratkih letih opomogla, saj cenijo pokoj. Delamartijevo premoženje nad £80.000.
Father Aldo je v svojih besedah pozval vse tiste bedne, nepismene Kalabreže, ki goje sadje in zelenjavo, naj spregovore, naj jih ne bo strah spregovoriti resnice in policiji povedati imena izsiljevalcev in izkoriščevalcev. "Med Kalabreži na teh posestvicah žive tudi taki, ki so ilegalno prišli v Avstralijo, in sedaj delajo na povsem 'suženjskih razmerah' v teh področjih, izsilje-vani, da bodo prijavljeni oblastem, če ne bodo vdano pokorni svojim 'lastnikom'. Delajo za golo življenje, brez plačila," je pristavil Father Aldo.
Seveda v takem vzdušju in v senci krutega zakona "Omertà" je policiji zelo otežkočeno preiskovanje zločinov in izsiljevanj. Da bi našla podlago za kazenska preganjanja in zasliševanja, se je policija poslužila racij na trg in v italijanske lokale ter zasebna stanovanja, kjer je zasegla mnogo orožja. Upajmo, da bo na tej podlagi in na poziv v "Il Globo" ter na poziv duhovnika iz Fitzroya, policiji uspelo prebiti led molčanja, da bodo spregovorili izsiljevani in izkoriščani, kateri brez dvoma poznajo sledi, ki zanesljivo vodijo do zločincev in izsiljevalcev, sledi, ki vodijo h kaznovanju zločinov!
Avstralske in novozelandske čete za Malezijo
V začetku januarja se je v Kuala Lumpur (Malezija) mudil angleški vojni minister P. Thorney-crof. Njegov prihod v prestolnico Malezije je predvsem vojnega značaja: pregled sil ter vojaškega položaja na otoku Borneu, katerega je treba braniti pred indonezijskimi teroristi. V zvezi s prihodom angleškega vojnega ministra v Kuala Lampur se je avstralski tisk razpisal o namigovanjih V. Britanije, naj bi Avstralija in N. Zelandija vojaško intervinirale na Borneu. Izgleda pa, da so avstralske vezi z voditeljem Malezije, g. Tunku A. Rahmanom, dokaj dobre, da Malezija razume položaj Avstralije, katera ne želi v sedanjem položaju vojaško intervinirati na otoku Borneu, s čemer bi poslabšala že itak slabe odnose s sosednjo Indonezijo Seveda ta najnovejša teza Avstralije je v nasprotju s svečano garancijsko izjavo predsednika avstralske vlade, Sir R. Menziesa, kateri je tik pred volitvami izjavil,
da Avstralija garantira nedotakljivost Malezijskih meja najsi bo v primeru odkrite agresije ali širših diverzantskih akcij s strani Indonezije.
V svojem govoru sredi tega meseca pa je Sir R. Menzies povdaril, da je pripravljen Malezijo materialno (z vojnim in drugim materialom) podpreti, če le bi Malezija za tako pomoč prosila. Nedvoumno je tudi dal razumeti, da je Avstralija pripravljena poslati svoj vojaški kontigent v Malezijo, toda ne na otok Borneo, kjer bi avstralske čete stopile v akcijo proti indonezijskim diverzantom. V Maleziji bi bili kot rezerva in dopolnilo tistim melazijskim četam, ki bi lahko odšle na Borneo.
Ob povratku angleškega vojnega ministra P. Thorneycrofta v London je angleška vlada z vso resnostjo sprejela sklep, da kontigent angleške vojske v Maleziji ni zadosten, ter da bo treba poslati ojačanje v Malezijo.
STATISTIKA OZN:
"Med lakoto
Spodnje tabele vam bodo prikazale nekaj zanimivih razpredelnic v odstotkih, kakor je organizacija FAO (OZN) ugotavljala ob koncu prej šnj eg leta.
Celotna površina kopnega v 100%
Neizkoriščane kopne zemlje
je ................................ 21,2%
Obdelane ........................ 8,8%
Neplodne ....................... 10,0%
Premrzlo podnebje ............ 20,0%
Hribovito................. 20,0%
Presuho podnebje	20,0%
in izobiljem"
Kako živi prebivalstvo v odstotkih
V izobilju ............ 900 milijonov
Zadostno hran j. 600 milijonov Nedohranjeno 1.500 milijonov POVEČANJE PO LETU 1939 Poveč. Poveč. prebival. kmetijske proizvodnje Afrika	45%	53%
Sev. Amerika 35%	50%
Lat. Amer. 60%	50%
Azija	60%	57%
Evropa i SZ 12%	30%
Angloameriške težave s Ciprom
Zagotovo drži, da so okrog ciprskega vprašanja vsi bolj strpni od Ciprčanov.
Znano je, da se otok Ciper sestoji iz treh delov Ciprčanov grškega porekla in enega dela turškega porekla. Med tema dvema nacijama pa je prav nepomembno sporno vprašanje prestižnega značaja sprožilo pravcato vojno na otoku. Grški Ciprčani so streljali turške in obratno, medsebojno so požigali domove ... vse dokler ni bila na otok vpoklicana angleška vojska, ki je med obema nacijama vzpostavila pravcato demarkacijsko črto. Dotlej pa je padlo na obeh straneh mnogo žrtev in marsikateri dom je bil upepeljen. Ker je V. Britanija poleg Grčije in Turčije so-garant za neodvisnost Otoka, (po Londonski in Genevski deklaraciji, po kateri je tudi otok dobil neodvisnost izpod Angležev), je bila V. Britanija s svojimi četami poklicana, da vzpostavi mir na Otoku, posebno še, ker se je že opažalo premike turške kakor grške vojne mornarice proti otoku Ciper.
Angleške čete so na Otoku vzpostavile mir in Ciprčane prisilile, da so se vsedli za okroglo mizo. Vse bi morda steklo gladko, če bi tudi SZ ne pristavila svojega piskra h kotlu, kjer se kuhajo zanjo zelo zani-
mivi dogodki. Znano je, da SZ že dolgo sanjari o tem, kako bi se prebila skozi Dardanele na Sredozemlje, in dogodki na Cipru ji pridejo zelo prav, posebno, če bi si jih jutri lahko zamišljala v luči "nove Kube" na Sredozemlju.
Pogajanja za okroglo mizo še trajajo, čeprav ni beležiti niti napredka, niti nazadovanja; zadnje Sovjetske poteze v zagovarjanju Makariosovih zahtev pa so verjetno pritegnile pozornost vlade ZDA, katera se je prav tako potrudila, da je svojo Peto mornarsko floto približala otoku Cipru.
Krogi, ki so zelo blizu angloame-riških interesov, zadnje čase vse-češče omenjajo edino rešitev za o-tok Ciper, to je, da se otok priključi Grčiji, katera ima tri tretjinsko večino v prebivalstvu na otoku, za proti vrednost pa naj bi Grčija odstopila Turčiji tisti del Tracije, kjer tvorijo tri tretjinsko večino Turki, a je v mejah grške države. Taki ozemeljski razdelitvi pa se protivi predsednik Makarios (ortodoksni škog grškega porekla), kateri vztraja, da mora ostati Ciper samostojen. SZ podpira Makariosovo tezo.
Razočaral se je - -.
Raffaele Pisu, italij. filmski režiser, je veljal za levičarsko usmerjenega ustvarjalca, in tak je bil tudi v svojih nazorih, vse do . . .
Rafaelle Pisu se je odpravil v Moskvo z bremenom levičarskih predsodkov in hvale komunističnega sistema, po devetih mesecih bivanja v SZ pa se je vrnil v svojo rodno Italijo brez vsakega kompleksa, skratka "prečiščen in o-zdravljen". V SZ je imel v devetih mesecih bivanja priliko videti in spoznati mnogo več kot običajen turist.
Po vrnitvi iz SZ je Pisu podal naslednjo izjavo:
"Moskva je čudovito mesto in Bolšoj balet je takisto čudovit, vendar samo za redke izbrance in za nas obiskovalce, ki si kaj takega lahko privoščimo. Toda živeti v Rusiji je nekaj popolnoma drugega."
(Pisu je odšel v SZ kot "filmska zvezda" na snemanje koprodukcij-skega filma "Odšli so na Vzhod" '— mišljeno je na italij. vojake, ki so v drugi svet. vojni sodelovali v operacijah proti Rdeči Armadi — ki je bil posnet v kulturnem sporazumu med Italijo in SZ.)
Mrčes v hotelu
Med snemanjem v Ukrajini, je Pisu s svojimi italij. kolegi živel v manjšem provincionalnem hotelu. "Mi nismo pričakovali nekega raz-košj a v hotelu, pričakovali pa smo snago, toda zmotili smo se. žimni-ce so bile polne mrčesa. Dolgo smo se izogibali, da bi se pritožili zaradi mrčesa, ko pa smo se, nas je natakar obdolžil, da lažemo. Tudi vse ostale higienske razmere so bile pod vsako kritiko. V kolikor smo videli, je higiena za spoznanje bolja v modernih in novih stanovanjskih zgradbah. Hrana v hotelu je
bila slaba in nezadostna, zato smo se odločili, da si bomo poslej sami kuhali. Toda tudi s tem so nastopile težave. Na trgu smo lahko kupili meso, vendar tam ni navada, da bi prodajalec meso zavil vsaj v krpo papirja, če smo želeli meso zavito, smo bili prisiljeni kupiti "Pravdo", s katero smo meso zavili. (V tem morda leži razlog, da je v SZ prodanih toliko izvodov tega časopisa.)
Ko smo sovjetskim ženskam pokazali svoje časopise in revije, so primerjalno ugotavljale primitivnost njihovega tiska.. Tuji so jim bili pojmi, da sploh obstoje deodoranti in vsakovrstni preparati za lepotičenje, ki so se ponujali iz reklam naših revij."
Pred odhodom v SZ si je Pisu predstavljal, da je socialni čut v SZ zelo globoko razvit, ugotovil pa je, da socialni čut v SZ sploh ne obstoji, čeprav je iz uradnih krogov često in zelo ostro poudarjan.
Razlike v plačah posameznih u-službencev, zaposlenih v filmski industriji, so v SZ mnogo večje kot v Italiji ali katerikoli zapadni deželi.
Samo za boljše
"Kadar je 'Mosfilm' (moskovsko filmsko podjetje) ob koncu snemanja filma 'Odšli so na Vzhod' priredil 'likof', smo bili povabljeni prav vsi Italijani, od igralcev do zadnjega električista, medtem ko so Sovjeti povabili samo zelo ugledne osebnosti njihovega filma in kopico raznih funkcionarjev, ki pri filmu sploh niso sodelovali", je izjavil Pisu.
Panamska kriza
Panama prekinila diplomatske stike z ZDA
10. januarja so panamski študentje uprizorili demonstracijo, ker je bila iz višje šole v coni panamskega kanala odstranjena panamska zastava, ki je vse prej vihrala skupaj z ameriško.
Demonstracija razgretih študentov in še bolj razgretih in mogočnih amariških uslužbencev, kateri so imeli za seboj podporo ameriške vojske, se je potem v noči sprevrgla v spopad študentov z ameriško vojsko. Castroistični elementi — komunisti — so dogodkom prili-vali olja na ogenj, vendar, so bili še pravočasno ustavljeni, tako da bi težko rekli, da so bili komunisti vzmet za nočne spopade, ki so terjali 9 mrtvih in večje število ranjenih.
Naslednji dan po krvavem spopadu je prezident republike Paname, g. Chiari, obtožil ZDA izzivanja čustev, ter nanje zvalil vso odgovornost za krvavi spopad. Na podlagi tega je prezident Chiari prekinil diplomatske stike z ZDA.
Prezident Johnson je na dogodke v Panami reagiral trezno. Pooblastil je preiskovalni odbor, čigar dolžnost naj je, ugotoviti vzroke in krivce spopada, poleg tega pa
se je skupaj s prezidentom Chia-rijem obrnil na organizacijo vseh ameriških držav, ki naj bi bila neopredeljen posrednik v sporu.
ZDA in republika Panama so se doslej načelno sporazumeli, da se diplomatski stiki čimprej obnove, 30 dni pozneje pa se naj začno mirovni pogovori, ki naj bi častno poravnali spor.
Prezident republike Paname vztraja, da se bodo pogovori z ZDA vrteli ne zgolj okrog oboroženega incidenta, marveč tudi o potrebi revizije pogodbe o pristojbinah vseh ladij, ki pljujejo skozi panamski kanal. Namreč do danes še vedno veljajo enake pristojbine, kakor je bilo sklenjeno pred 60-imi leti, ko je bil kanal izročen prometu, dasiravno so stroški za vzdrževanje kanala močno narasli.
KOMUNISTI SESTRELILI VOJAŠKO ŠOLSKO LETALO ZDA
29. januarja je bilo v notranjosti 60 milj v V. Nemčiji sestreljeno ameriško šolsko vojaško letalo s posadko treh mož.
Washington, 1. feb. — Ameriški State Department je v Washington izročil ostro protestno noto vladi SZ preko sovjetskega veleposlaništva v ZDA. V svoji noti State Department navaja, da je bilo sestreljeno letalo šolsko, brez kakršne koli špijonske opreme, ter da je pomotoma zašlo preko demarkacijske črte. Ob tej priliki je vlada ZDA obtožila SZ izredne krutosti, ki nima nič skupnega s "popuščanjem" napetosti med Vzhodom in Zahodom.
"BODITE PREVIDNI S SOVJETI !"
Johnson City (Texas), 29. decembra. — Kancler Zahodne Nemčije, dr. Erhard, je na sprejemu na farmi ameriškega prezidenta John-sona le-tega posvaril, da je treba ravnati skrajno previdno s Sovjeti, ker da le-ti eno mislijo, drugo govorijo, tretje delajo, in delajo vselej s strategijo in v edinem cilju, kako bi na silo in zvijačo komunizirali ves svoboden svet.
Na istem sestanku med šefoma dveh močnih držav je prišla do izraza "realističnejša linija" novega zahodnonemškega kanclerja nasproti Sovjetom. Izgleda, da se kancler Erhard nagiba bolj na ameriško strategijo obrambe Z. Nemčije, medtem ko se je njegov prednik dr. Adenauer često našel na isti liniji z generalom de Gaul-lom.
ZANZIBAR
REVOLUCIJA NA OTOKU
13. januarja je bila na otoku Zanzibar izvršena revolucija, dokaj čudna revolucija, ki je za prevzem oblasti terjala le malo človeških žrtev, ki je uspela po naključju okoliščine, da je Zanzibar dobil neodvisnost izpod Angležev šele prejšnji mesec. Dokaj slabo organizirana in oborožena peščica, nekaj stotin revolucionarjev je to začetno zmedo izkoristila v svoj prid. Res je, da je oblast sultana na otoku imela tudi organizirano opozicijo, nekoliko na levo usmerjenega Abeid Karumea, vendar le-ta s svojimi pristaši ni sodeloval v državnem udaru.
Zanzibar, 16. januarja. John Okello, 27-letni samozvani maršal, je danes sedel v svojem kabinetu oborožen do zob. Tujim novinarjem je izjavil, da je on voditelj revolucije, da je on postavil Abeid Karumea za novega prezidenta otoka. Med kopico groženj proti sovražnikom — in grozil je vsevprek — je mladi revolucionar podajal izjave: "Ljubim moč in oblast! v Zanzibar sem prišel pred petimi leti in bil sem eden izmed vodilnih v kenyski tajni vojski 'Mau, Mau'. . . "
Na vprašanje tujih novinarjev, če je res, da je pred leti obiskal Kubo, kjer naj bi se vežbal za gve-rilo, ni samozvani maršal odgovoril. Raje je povdaril, da se je za gverilo vežbal na podeželju zan-zibarskega otoka, obdan z nekaj stotinami revolucionarjev. Z opozicijo ni iskal stikov, ker da se je bal, da bi ga izdala sultanu. Dejstvo pa je in ostane, da se je Okello v resnici dve leti uril za gverilo na Kubi. Taisto velja za. vse njegove revolucionarje, ki so se urili v tej ali oni komunistični deželi.
Washington, 16. januarja. Višji diplomat ZDA v Zanzibarju, F. Picard, je bil (potem ko je med njim in funcionarji revolucionarnega režima prišlo do prepira, češ, zakaj ZDA ne priznajo revolucionarnega režima na otoku) s pištolo uperjeno v hrbet voden iz hotela. Vsi ostali diplomatski in tiskovni predstavniki ZDA so v "hišnem zaporu", ali pa so izgnani iz dežele.
9. februarja je minilo 93 let odker seje v zgornji hiši rodil pokojni pisatelj F. Šaleški Finžgar.
Božidar Jakac: Finžgar jeva rojstna hiša v DoslovičaH pri Breznici
;E)asi tako pijan — žganje je delovalo huje in huje — da se je komaj zavedal kaj dela, je vendar spet začutil v mislih in po vsem telesu tisto čudno grozo in slast kot pred nedavnim pri Drob-niku — slast, da je namerno izvedel, strah, da bi mu prišel kdo nasproti, ga vprašal: "Kaj si pa iskal zdaj v skednju? Pa nisi morda ognja pod-netil — požigalec?"
A mirna je bila noč in tiha, ko je stopil iz skednja. Na levi se je belila gostilna, vsa pogreznjena v noč in spanje. Na desni je cerkev z mogočnim zvonikom tonila v morju teme, da je videl bolj z dušnimi kakor pa s telesnimi očmi, kje stoji.
"Stoj!"
"Kdo?"
Izgovoril je menda samo v mislih. Vendar je postal. A nikogar. Klicala ga je menda le vest, naj postoji, se vrne, pogasi, če bo še mogoče.
A ni poslušal. Hitro je zavil za vogel, napotil se spet na polje, čez nekaj časa je postal med njivami, ozrl se: Kaj, če morda ne gori, če je slabo prižgal in ugasne?
Ne mogel bi bil določno povedati, kaj je začutil ob ti misli v srcu, veselje ali jezo. Zavedal se je samo, da mu je silno hladno — september je sel h koncu. Vendar se vrniti in pogledati m upal. Stopal je čez polje proti gozdiču ob njivah. Noč je visela čez mračne smreke kakor velikanska črna odeja. Vendar drevje tudi pod to odejo ni spalo, gibalo se je v vrhovih, šepetalo s čudnimi, grozečimi glasovi, izpod gozda je zaslišal šumenje reke, Zilje.
Kar se mu je zazdelo, da se iztegajo iz lesa pred njim velikanske črne roke in segalo no njem.
"Vsi dobri duhovi hvalijo Gospoda Boga," se je prestrašil, z drhtečo roko se površno nélepo pokrizal. "Ni varno tukaj. Domov pojdem."
Tiho, previdno, kolikor je ob hudi pijanosti pac mogel, je pritaval v temno sobo.
že se je nameraval sleči in leči, kar ga je spet vznemirila misel: "Ali sem ali nisem"?
Oblečen je sedel na posteljo in premišljeval.
Nepričakovano je zaslišal zunaj Dobrnikov glas: "Da bi tega satana, ki nam zažiga, dobili!
V ogenj bi ga bilo treba vreči!"
"Drugega tudi vreden ni," je pritirdil glas, Gregorju povsem neznan.
Gregorja je v postelji streslo:
"Ali je prišel nalašč sem pod moje okno, da mi to pove? V ogenj? O, zaslužil bi . . ."
Bolečino je začutil po vsem telesu. Ni se upal ganiti in obrniti, bal se je, da bi postelja zaškripala, izdala ga, da ne spi: "Sam Bog ve, če zunaj kdo ne prisluškuje?"
Oprezno je potegnil odejo čez glavo, polno težkih misli, bolno od žganja in teh težkih misli.
"Tako mislijo in sodijo? V ogenj — Samo zdaj še naj srečno mine — nikdar več! Obljubim ti, o Bog . . . oče naš . . ."
Začel je moliti. Toda milsli so mu poletavale spet in spet k ognju. In podile so druga drugo, kokor se ob silnem viharju pode oblaki na nebu. Da bi se umiril, je začel misliti, kakšno delo ga čaka ta teden.
"Takoj zjutraj, navsezgodaj že, pojdem v gozd. Ves teden bom delal tam, sam zase, daleč od ljudi. In denarja ne zapijem."
Pa so se mu, pač od preobilice pijače, misli spet zmedle, vse se mu zmešale in zavozlale.
"V ogenj!' je rekel Dobrnik," se mu je vlekel skozi misli spomin kakor strupena jesenska megla, ki se ne mara dvigniti, da bi posijalo sonce, odrešilna luč in dobrota.
Pa je zaslišal pod odejo, kako drdrajo mimo vozovi.
"Gasilci se vračajo, torej je pogašeno, ni več nobene nevarnosti ... Ali je kdo opazil, da mene pri ognju ni bilo? če sumijo, že so. Zjutraj že izvem.
Kmalu je zaslišal krepke, enakomerne korake . . . "Tudi vojaki odhajajo. Ne bo več nevarnosti."
Dolgo je tako ždel pod odejo. Noč ga je plašila, ni je maral videti; a dneva se je še bolj bal: "Srečam kje koga, kako mu naj mirno pogledam v oči — dvakratni požigalec!"
Kar je glasno potrkalo na vežna vrata.
"Ali bi pogledal? A nevarno je. če me kdo sreča, vpraša:'Kaj kolo vratiš tod?' In ako gori, ali ne bo prijel takoj mene: 'Tvoje delo, Gregor, je to'!"
Segel je po steklenici, kakor bi iz nje pričakoval razsvetljenja in navdahnjenja. A bila je prazna. Le nekaj kapljic mu je kanilo v usta. željmo jih je posrkal.
KSAVER MEŠKO :	I
Težko se je bojeval. Vse dušne in telesne moči so se mu napenjale, v sencih mu je kovalo kakor s kladivom, srce mu je bilo, da ga je slišal, čudna omamnost se ga je polaščala. Nagnil je glavo na prsi, na pol se onesvestil. "Saj nič ni!" si je govoril v omamljenih mislih. "Saj niti zažgal nisem. Bile so le sanje, hude, grde sanje."
Nekako odleglo mu je ob misli, da ni storil te hudobije. Kakor bi ga bilo upanje poživilo, je vstal: "Pogledam. Saj ni res, ne more biti res!"
Naglo je šel iz sobe, hitel skozi vas proti gostilni. A komaj je zavil okrog vogala, se mu je zrušilo v prah vse lepo upanje, strašna groza ga je pretresla: "Jezus,Marija — res sem storil!"
Hrušč in hrup zunaj mimoidočih je precej ponehal. Le posamezni so še šli mimo, a ne več hlastno, bežeče; mirneje, ni se jim več mudilo, šli so pač domov, v mesto, v sosednje vasi.
"Da so le cerkev rešili," je zaslišal Gregor od zunaj ženski glas. "A bila je res v skrajni nevarnosti."
"človek bi skoraj rekel, da je bil čudež. Ogorki so se kar sipali na streho zvonika."
"Sreča, da je sinoči nekoliko deževalo."
"Da, sreča!" je tiho vzdihnil Gregor, nekoliko olajšan.
NOVICE IZ DOMOVINE
KAM Z VINSKIM PRIDELKOM?
Na Vipavskem, kakor tudi povsod v Sloveniji in Jugoslaviji je trta lansko jesen dobro obrodila, žal, stari pridelek je še vedno vskladiščen v večjih državnih kleteh, zato vinarske zadruge po večini niso odkupovale grozdja od kmetov za predelavo v vino v svo-
jih kleteh. Tako je nastala zmeda: Vsa prejšnja leta so zadruge odkupovale grozdje, ne vino, in tako so se kmetje k temu privadili, obenem preorientirali, da niso pripravljali vinske posode za vskla-diščevanje vina. Kar z nenada pa zadruge niso odkupovale grozdja.
KAKO BODO PO NOVEM PLAČEVALI V DOMOVINI
DAVEK NA DOHODEK
od	do 250.000			5%
250.000	500.000	12.500	+	10%
500.000	750.000	37.500	+	15%
750.000	1,000.000	75.000	+	20%
1,000.000	1,250.000	125.000	+	25%
1,250.000	1,500.000	187.500	+	30%
1,500.000	2,000.000	262.500	+	35%
2,000.000	2,500.000	437.000	+	40%
2,500.000	3,000.000	637.000	+	45%
3,000.000	4,000.000	862.500	+	55%
4,000.000	5,000.000	1,412.500	+	65%
5,000.000		2,062.500	+	70%
TOVARNA IGEL KOBARID RAZŠIRJA PROIZVODNJO
Doslej je tovarna v Kobaridu izdelovala zgolj vse vrste igel za domače potrebe ter vseh vrst igel za industrijo; s tem letom naprej pa je tovarna z dograjenimi prostori in novimi stroji razširila svojo proizvodnjo na neke posamezne dele radijskih in televizijskih aparatov.
V LJUBLJANI SO ODPRLI INŠTITUT ZA RAZISKAVO VSEH VRST STEKLA
Prejšnejga meseca je v Ljubljani pričel obratovati inštitut za raziskave stekla. Uradno ime mu je "J. Vega", ustanovljen in financiran pa je od Tovarne optičnih in steklopihaških stekel iz Ljubljane (TOS).
Kmetje so si na silo pomagali in grozdje predelali v vino, katero so vskladiščili celo v neprimerno posodo. Povpraševanja po vinu ni, kje bodo dobili kmetje denar za kritje davkov in za svoje potrebe?!
PROSTA CARINSKA CONA TUDI V LJUBLJANI ?
Direktor "Intertrans", slovenskega pdojetja iz Ljubljane, J. Bor-štnar, je pred nedavnim potrdil vest, da se dela na tem, da bi tudi Lljubljana dobila prosto carinsko cono, kot imajo vsa geografsko - transportno zanimiva mesta v svetu.
Kot prosto carinsko področje je J. Boštnar omenil zemljišče poleg lahko tovornega kolodvora v Ljubljani, kjer bi bilo dovolj prostora, za dozidavo nove carinarnice, pokraj nje pa bi pregradili področje, določeno za prosto cono. Prostor je dovolj velik, da bi na njem lahko zgradili kakšnih šestnajst velikih skladiščnih hal s pritiklinami.

Dr. France Prešeren. Največji slovenski pesnik, 8. februarja je bila 115 letnica njegove smrti.
■ 11 ■ I ■■ 111 M 111111 M 11111■11 M■111111 11 1111111•I■
ČLANI SDM, ROJAKI!
PORAVNAJTE ČLANARINO!
371a Park Street, PRINCES HILL, Vic.
IIIIIMIIIIIIIIIIIIIlllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POŽIGALEC
"Odpri!" je zaklicali oster glas.
Gregor se je zganil, da je zatrepetala vsa postelja, glasno zaškripala,
"Zdaj bo konec! Zdaj me imajo!"
Tesneje je potegnil odejo, kakor bi ga mogla ta braniti.
"Potuhniti se moram. Nič ne slišim — spim . . ."
Na glas je zasmrčal. A se je glasilo v tihi praznosti sobe tako nenaravno in čudno, da je kmalu utihnil.
"Ali odpreš, ali naj vlomimo?" je spet zaklical isti osorni glas. In je spet tresnilo ob vrata, močneje, da je zapah zaječal.
"Zdaj ni več rešitve."
Privzdignil je glavo.
"Kdo pa je? — Kaj pa je?" je zaklical in se trudil, da bi mu bil glas zaspan in začuden.
"Odpri! Pa ti sam spiš, ko je vsa vas pokonci?"
"Kaj pa je? — Malo počakaj, da se oblečem. — Kaj pa hočeš?"
"Odpri, ne vprašuj!" je odgovarjal oni zunaj že jezno.
V naglici je nategnil hlače. Brez suknje in telovnika, bos je stopil v vežo, na vlažna ilnata tla. Počasi je odrinil zapah.
Vrata so se sunkovito odprla. Prva jutranja zarja se je razlila po veži.
Gregor je stopil nazaj, umaknil se povsem do vrat v sobo — orožnik je stal na pragu, meril ga s hladnim, presunljivim pogledom.
Gregor je odprl usta, a spregovoriti ni mogel. Zazibal se je, zašumelo mu je v glavi in bilo mu je tako, kakor bi se mu izpodmaknila tla pod nogami in bi se pogrezal v šumeče valove, ki se divje zaganjajo od vseh strani vanj in ga vlečejo v neznano globočino.
še huje je vzdrhtel, ves se sključil v dve gube, ko mu je položil orožnik težko roko na ramo, se nagnil tesno k njemu in jekleno rekel:
"Požigalec!"
(Odlomek.)
PORAVNAJ NAROČNINO!
Svojim znancem ali prijateljem, ki govorijo srbo-hrvatsko priporočite
NOVOSTI
List za naseljenike iz Jugoslavije
XXXX^CCCXII^XrrTXYYTTT^TITTTYrT-rTYYT
Za pleskanje in dekoracijo Vašega doma
se obrnite na
SUNSHINE PAINTING SERVICE
Delamo zunanja in notranja dela..
J. KOROŠEC	7 Kevin Street
Tel. 311-1040	SUNSHINE
mimnrmrnTTrTTTT» minYTTTTTf
PHOTO
Studio Nieolitch
Če želite imeti lep spomin na sebe, na svojce in prijatelje, Vam priporočamo fotografa Pavla Nikoliča, ki Vas bo gotovo zadovoljil. Na raspolago Vam je zmeraj in povsod za:
Telefon JA 5978
A.H. 48-6755
DRUŽINSKE ALBUME POROKE
POROČNE ALBUME
OTROKE
PORTRETE
ŠPORTNE SKUPINE
ZABAVE IN PLESE
FOTOKOPIJE
FOTOGRAFIJE
Naslov
FOTO STUDIO NICOLITCH 108 Gertrude Street, Fitzroy, N.6, Melbourne
ZA VSE BANČNE POSLE VAŠE DRUŽINE SE OBRNITE NA E. S. & A. BANKO
POSLUŽUJTE SE NASLEDNJIH USLUG MODERNEGA BANČNEGA POSLOVANJA: ic HRANILNE VLOGE
★	TEKOČI ČEKOVNI RAČUN
★	VLOGE ZA DOBIČEK
★	POSOJILA ZA HIŠE, POHIŠTVA,
★	PRENOS DENARJA BILO KAM
★	BANČNE USLUGE PRI POTOVANJU
★	UNIT TRUST (SCOTTIE UNITS) PREKO E. S. & A. MANAGMENT INVESTMENT
VAM NAJBLIŽA PODRUŽNICA E. S. & A. BANKE VAM BO RADA DALA NADALJNJE INFORMACIJE.
The English Scottish & Australian Bank Ltd.
Hrani danes za jutri . . .
pri E. S. & A. banki.
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR TRIGLAV ima na prodajo svoje plošče:
I.	plošča vsebuje pesmi:
1.	Sinoči je res luštna noč bila;
2.	Pobratimija;
3.	Kaj ti je deklica;
4.	Vinček,
5.	Te, te, te;
6.	Orkester;
7.	Orkester;
8.	Dekle na vrtu;
9.	Briška;
10.	Od Celja do Žalca;
11.	Klic Triglava.
II.	plošča vsebuje pesmi:
1.	Regiment po cesti gre;
2.	Furmanska;
3.	Kako bom ljubila;
4.	Ne tožim;
5.	Peklenski večer;
6.	Orkester;
7.	Hišča ob cesti stoji;
8.	Gor črez izaro;
9.	Angel j ček varuh moj;
10.	Rasti rožmarin;
11.	Slišala sem ptičko pet;
12.	Orkester.
Cena posamezni plošči je dve funti. Dobite jih pa pri o. Baziliju v Melbournu, pri o. Odilu v Sydneyu, v Slov. domu v Melbournu, na prireditvah PZ Triglav in na uredništvu Slovenskega vestnika. PRIPOROČLJIVO!
P Prodajate? Kupujete? |J ■	Hišo? Zemljišče?	g
Obrnite se na poznano tvrdko
Eden Real Estate
4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds
Tel. 37-5104
in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432
Darilne pošiljke in letalske ter ladijske vozovnice
je najbolj naročiti pri tvrdki
Dr. J . KOCE 37 Heidelberg Rd., Clifton Hill, Vic.
TEL. 48-6759 ki je najstarejša, največja in najboljša
slovenska tvrdka v Avstraliji. Darilne pakete pošiljamo: kamorkoli,
kadarkoli in karkoli. Vozovnice preskrbimo hitro za bilo kam. Za vpoklic deklet (zaročenk) in sorodnikov
dajemo najbolj točne informacije! ZASTOPNIK ZA VIKTORIJO: Mr. J. V AH, 2 Kodre St., St. Albans, Vic. — Tel. 65-9378 ZASTOPNIK ZA N.S.W. : Mr. R, OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, NSW — Tel. 32-4806
S" ■
■
s
Flotta Lauro
Za najfinejšo vožnjo med Avstralijo in Jugoslavijo priporočamo najbolj poznani italijanski ladji
ROMA IN SYDNEY
Obrnite se na agencijo in g. GREGORIČA.
i FLOTTA LAURO LINE
35 William Street, MELBOURNE Tel. 61-2941
Potuj z veselimi ljudmi —Potuj s Sitmar v Napelj
Obiščite Vam najbližji Potniški urad in vprašajte za vse podatke: za potne cene m rezervacije na štirih enorazrednih popolnoma za Vaso udobnost urejenih Sitmar jevih prekooceankah: "Fairsea" Fair Sky", "Castel Felice", "Fairstar".
Sitmar Line, C.M.L. Building, 330 Collins Street, Melbourne, Vie. 16 Bridge Street, Sydney, N.S.W.
SITMAR
+ Dr. liihaei Toroš
V domovini jo po daljši bolezni umrl apostolski administrator msgr. dr. Mihael Toroš. Rodil se je 12. avgusta 1884 v Medani na Goriškem. Gimnazijo in bogoslovje je obiskoval v Gorici, nato pa je študiral juristično pravo na dunajski univerzi. Zatem je nadaljeval študije cerkvenega prava na Georgi j ski univerzi v Rimu, kjer je bil leta 1921. promoviran za doktorja. Po končanih študijah je bil imenovan za profesorja cerkvenega prava v Gorici.
Po drugi svetovni vojni je od 1. 1947. opravljal apostolsko administracijo poreško-puljske nadško-fije, leto dni kasneje pa je prevzel še administracijo jugoslovanskega dela goriške škofije. Leta 1955 je bil imenovan za apostolskega administratorja tržaško-koprske škofije. Zaradi prenapornega dela je bil pred tremi leti razrešen administracije poreško-puljske škofije in tržaško-koprske škofije ter se je
preselil med svoje goriške rojake, kjer je deloval do smrti.
Za delo in življenje dr. Toroša je bila značilna visoka narodna zavest. Ko je opravljal cerkvene funkcije v goriški škofiji v Italiji, se je dosledno zavzemal za narodne pravice Slovencev, žigosal je razna-rodovalno politiko italijanskega fašizma med Slovenci ter fašistično nasilje nasploh. Vsled tega je bil pokoj. Toroš često preganjan od fašistov, kot od višjih, fašističnih raz-narodovalni politiki naklonjenih krogov cerkve.
Vsedokler je pokojni dr. Toroš živel, je bilo vse njegovo delo in življenje posvečeno cerkvi in narodu, iz katerega je bil izšel, za katerega je trpel in učil. Ljubite svojega bližnjega . . . žal, njegovi nauki v povojni Jugoslaviji niso bil kaj prida upoštevani od režima, ki ni sej al in ne bo žel ljubezni. Slava Tvojemu spominu, mgrs. dr. Mihael Toroš!
FILMSKE NOVOSTI
Še o Kleopatri
Paul Derval, direktor pariškega teatra "Folies Bergere" se je odločil obogatiti program s prizori iz življenja Kleopatre. Samo za razširitev odra je porabil nekaj miljonov starih frankov, pri kostumih pa sploh ne bo varčeval z denarjem, čeprav bodo imela dekleta kaj malo na sebi. Kleopatro bo igrala Yvonne Menard, ki bo imela v zaključnem prizoru na sebi 47 kilogramov težak kostum. Od kod ideja? Pred kratkim je bila v Parizu premiera "Kleopatre" z Liz Taylor . . .
Ni vzdržala v Angliji
Brigite Bardot je morala v Pariz, ker v Londonu sploh ni mogla snemati, tako radovedni so bili hladni Angleži. Režiser Edouard Molinaro se je odločil, da bo film dokončno posnel v Parizu. Naslov: "čudovita neumnica", soigralec BB pa je Anthony Perkins. In še novica za zbiralce sentimentalnih zgodbic : Nič ne bo s poroko med BB in Sami jem Freyem.
DRŽAVNI UDAR V JUŽNEM VIETNAMU
General Nguyen Khanh (star 37 let) je 30. januarja izvedel bliskovit državni udar, brez krvoprelitja.
General Khanh je naslednjega dne po državnemu udaru razrešil dolžnosti vojaško junto (katera je pred dvema mesecoma prišla na oblast z državnim udarom, s katerim je bila zrušena diktatura Die-mov), ter ustanovil generalski zbor, kot začasno izvršno telo v državi.
General Khanh je v govoru po izvedenemu udaru izjavil, da je njegovo krilo v južnovietnamski armadi planiralo najprej udar proti Diemovi diktaturi, vendar so jih dogodki prehiteli.
Iz Washingtona doslej ni resnejših komentarjev na račun udara, in kazno je, da jim udar prija. Tuji politični opazovalci več ali manj povdarjajo, da je do udara prišlo zaradi lomljenja prestiža med Francijo in ZDA. Namreč vojaška junta, ki je zrušila Diemov režim, je postala že v dveh mesecih vladanja nekoliko preveč samozavestna in se je jela nagibati bolj na Francijo kot ZDA, to ameriškemu veleposlaniku Cabot Lodgeu baje ni prijalo.
AVSTRALSKI SLOVENEC NOVOLETNA BRIGA
Predsednik SDM, g. Virgilij Go-mizelj, prav zaskrbljeno odpira steklenico šampanjca na silvestrovanju. Ali se boji, da mu zamašek zanese v obraz? Vendar gospod predsednik ve povedati vse nekaj drugega :
SS8i9SmaS»9lH9i
"Pač bil je čas, ko sem odpiral steklenico, da bi zaželel vsem prav srečno novo leto. Človek se preda mislim in nehote mu pride na misel in pred oči vsa ta naša skupnost. Trenutno sem pomislil, kako vsi ljudje pričakujejo novo leto. Koliko res iskrenih želja je v tem trenutku! Morda tu in tam tudi za naše društvo. Pa polagoma se vse zamegli, kot bi novo leto že po nekaj tednih bilo staro, ki bo doživljalo svojo visoko starost, da se bo ob njegovem prelomu zopet sprožila kakšna misel, dobra misel, na naš SDM. Prav to me je zaskrbelo. Konec misli sem šele potem našel v želji, da bi vsakdo izmed rojakov vsaj trikrat, štirikrat na leto pomislil tudi na našo skupnost IN TO SVOJO MISEL TUDI USTVARIL V DEJANJE! Posebno še sedaj, ko SDM preživlja svoj majhen, vendar za mlado slovensko emigracijo tukaj pomemben, jubilej — deseto leto svojega življenja!"
Državni udar je bil obenem izveden v okolnostih, ki so bile u-godne za generale, ki so prevzeli oblast: nekoliko dni prej je de Gaulle priznal komunistično Kitajsko.