»ČE SE KAJ NAVČIŠ...« STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 3. aprila 2008 • Leto XVIII, št. 14 Vlado Kreslin in Beltinška banda v Monoštri Od 1. januara do 30. juniuša 2008 vodi Evrospsko unijo Slovenija. Ka bi tau obeležili nalogo, naj organizira takšen program, prejk steroga bi si lidgé najbole zapaumnili, ka je toga časa evropski sedemdvajseterici predsedovala Slovenija. »… kda smo si na našom malom konzulati zgučavali, što bi biu najboukši za tou priliko, smo vsi v en glas pravli, ka de najboukši naš velki Prekmurec z našoga maloga Prekmurja, šteri je pred dosta lejti srejdi samoga centra Slovenije zašpilo na kitaro, poleg pa z gorzdignjeno glavo zapopejvo v pravom prekmurskom geziki. Nej ga je bilou sram popejvati v prekmurščini, če glij so ga nej dosta razmili. Nejso ga razmili, so pa začütili prekmursko düšo, gnes den pa ravno zavolo njega cejla Slovenija dosta bole razmi prekmurski guč. Kak sam že večkrat pravo, porabski guč je skoro isti kak prekmurski, zatou se ne bogim, ka gnešnoga popejvanja naši porabski rojaki ne bi razmili,« je pravo na začetki koncerta med drugim generalni konzul mag. Drago Šiftar. Po tom kratkom guči je staupo na oder Vlado Kreslin s svojimi mužikaši pa je poskrbo za tau, ka smo za paudrugo vöro pozabili vse zvün muzike. Pa naj so bile tau naute žalostne ali vesele, v domanjom prekmurskom geziki ali knjižnoj slovenskoj rejči, slovenske, prekmurske ali vogrske melodije. Té so se čüle eške po koncerti tö, gda smo gledalci ostali na sprejemi, steroga je Generalni konzulat pripravo s pomočjauv Srednje kmetijske šole v Rakičani. Varaška gledališka dvorana je več dugo nej bila tak puna s Prekmurci pa Porabci, med šterimi je dosti lidi pravlo, ka bi moglo biti več takšni programov. Marijana Sukič NAGRAJEN TUDI NAŠ SODELAVEC »V letu 2007 smo že drugič razpisali fotografski natečaj, iz katerega smo naredili tudi album. Fotografija nam lahko zagotavlja možnost/priložnost posnemanja oziroma ovekovečenja spominov naše kulture, tisto, kar nam je ostalo iz zgodovine, in vse življenjske trenutke, ki so determinirani dogodki življenja, navade, preživetje in preporod skupnosti, torej sporočilo za prihodnost. Govori se velikokrat, da je fotografija umetnost trenutka. Kljub temu, ko pogledamo fotografije v albumu, nam slike povejo veliko več, kot da bi samo govorile o trenutku, ki ga je ovekovečil fotograf. Ena stavba lahko vsebuje celo stoletje, če jo gledamo, »vidimo« življenje in praznike tam bivajočih ljudi. Gib za gibom izrazi preteklost in zgodovino skupnosti, seveda pa tudi veselje in žalost sedanjosti. Album narodov zbere kulturo narodnostnih in etničnih manjšin na Madžarskem v trajni šopek. Predstavlja raznobarvnost kultur v državi,« je zapisala v uvodu fotoalbuma Mária Lukács, ravnateljica Madžarskega kulturnega inštituta, ki je izdal album. Omenjeni inštitut je že drugo leto razpisal natečaj za narodnostne fotografe, oziroma fotografe, ki fotografirajo življenje manjšin na Madžarskem. Na natečaj je prispelo 608 fotografij 55 avtorjev. Strokovna komisija je izbrala 153 fotografij od 40 avtorjev. Med njimi je bil tudi naš sodelavec Karel Holec, ki ima v albumu objavljenih osem fotografij. Je tudi med petimi nagrajenimi fotografi, ki so dobili „Priznanje za kolekcijo”. Razen njega so enako nagrado dobili slovaški, romski, nemški in hrvaški fotograf. Našemu sodelavcu čestitamo in si želimo veliko dobrih fotografij tudi na straneh našega časopisa. M. Sukič 2 Evropska poslanka Ljudmila Novak (prva z leve) njihovi otroci odločajo za pouk madžarskega jezika kot jezika Jože Hajdinjak, Elizabeta Bernjak in Jože Hirnök na pogovorih Prva razstava v soboški Galeriji pod novim vodstvom PROJEKCIJE – IDENTITETE Do danes je bila v soboški Galeriji prva razstava nove sezone z naslovom Projekcije – Identitete. Postavili so jo v sodelovanju s partnerskim mestom Ingolstadt. Galerija, ki se s poslanstvom na likovnem področju uvršča na vrh pomurskih kulturnih ustanov, ima novega direktorja, in sicer je to postal dosedanji kustos, umetnostni zgodovinar Robert Inhov, nova kustosinja pa je umetnostna zgodovinarka Irma Brodnjak. Od danes pa bodo v Galeriji na ogled dela akademskega slikarja Franca Mesariča ob njegovi sedemdesetletnici. O razstavi, katere del bodo čez en teden odprli še v razstavnih prostorih soboškega gradu, več v eni naslednjih številk našega časnika. Projekcije – Identitete je izvirna in še bolj izzivajoča-provokativna likovna razstava. Kuratorka Hanni Goldbhardt pravi, da je težišče razstave identiteta z modernimi mediji in v sodelovanju z umetniki različnih smeri in generacij. Vprašanje identitete je tisto vprašanje, na katerega je z razvojem sodobne tehnologije vedno težje dati zadovoljiv odgovor. Človek je spričo velikega tehnološkega napredka, ki naj bi mu omogočil bolj udobno bivanje, vse bolj izgubljen in vedno bolj prihaja v ospredje vprašanje: Kdo sem? Odgovor na to vprašanje je vedno težji. Pri razstavi, ki je bila najprej v Ingolstadtu, iz Murske Sobote pa jo bodo prenesli na Poljsko in nekatere druge države, sodelujejo likovni umetniki iz Avstrije, Francije, Portugalske, Srbije, Makedonije, iz Slovenije denimo Robert Černelč. Posnetek in tekst: eR Delodajalci za delojemalce in konkurenčnost Poslanka EP Ljudmila Novak se je srečala s predstavniki manjšin V okviru dvodnevnega obiska v Lendavi se je poslanka Evropskega parlamenta Ljudmila Novak srečala s predstavniki madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji in predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnökom, ki je na pogovoru zastopal Porabske Slovence. Srečanje je bilo namenjeno predvsem temu, da se Ljudmila Novak seznani s problematiko manjšin na obeh straneh meje, saj je poslanka tudi članica interesne skupine za manjšine v Evropskem parlamentu. Predstavniki madžarske manjšine v Sloveniji, na čelu z narodnostno poslanko v slovenskem parlamentu Marijo Pozsonec, so izpostavili predvsem razkorak med dobro urejeno zakonsko zaščito manjšine in uresničevanjem omenjenih pravic v praksi, kjer se tu in tam stvari zatikajo. Problemi se pojavljajo tudi pri dvojezičnem šolstvu, kjer se po njihovem mnenju na žalost vedno več staršev madžarske narodnosti odloča, da se uresničuje manjšinski zakon, največ težav pa se pojavlja pri financiranju narodnostnih institucij. Povedal je tudi, da še vedno ni urejena zastopanost pripadnikov manjšin v madžarskem parlamentu. Ljudmila Novak je povedala, da je vesela, da je prišlo do pogovora v Lendavi. »Dobila sem veliko zanimivih informacij in zdaj vem, da bom lažje zastopala vaše interese oziroma razložila vaš položaj v Evropskem parlamentu, ko bomo obravnavali to problematiko.« Sama večkrat nastopa s to temo in bo imela tudi poročilo za predsedstvo Evropske ljudske stranke, ki bo aprila zasedalo v Portorožu. Poslanka Evropskega parlamenta se je z veseljem odzvala tudi na Srednja strokovna šola Bela III. je že več let zelo uspešna na razpisih tako evropskih kot domačih fundacij. V teh tednih izvaja projekt z naslovom Strokovno izobraževanje in izobraževanje odraslih ob meji, ki ga je dobila na razpisu Državne fundacije za zaposlovanje (OFA). Namen projekta je, da bi seznanil delojemalce na manj razvitih območjih regije s pomenom in možnostmi dela na domu ter vseživljenjskega okolja, ne pa kot maternega jezika. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je izpostavil, da Madžarska le delno povabilo Jožeta Hirnöka, da v bližnji prihodnosti obišče Porabje. se Foto: L. Bence učenja. S tem želijo pomagati v prvi vrsti delojemalcem s spremenjenimi delovnimi sposobnostmi, mladim, iskalcem prve zaposlitve, in ženskam nad 45 let. V ta namen so pred mesecem organizirali forum z naslovom Izenačene možnosti – ženske na trgu dela, 27. marca pa konferenco z naslovom Delodajalci za delojemalce in konkurenčnost. -MS-Foto: P. Molnár 3 Tretja nagrada Dušanu Mukiču za diplomsko delo »Prvo in tretjo nagrado dobiš, drugo in četrto izgubiš« Urad Vlade RS za Slovence v za-naučil sem se ga pri 18-ih letih. imajo isto obliko, pomenijo pa porabskega narečja kot odra-priznati, da sem imel še dve pomejstvu in po svetu vsako leto Moja diplomska naloga na slo-drugo. Recimo, če nekdo napiše sel človek. Kaj je bilo težje, nudbi na obeh veleposlaništvih, razpisuje nagradni natečaj za venščini je bila pravzaprav do-porabsko besedo ’delo’. Raču-naučiti se domače narečje ali tako v Ljubljani kot v Budimpenajboljša diplomska, magistr-polnitev očetove diplome, ki se nalnik nikoli ne bo vedel, če je slovenski knjižni jezik v po-šti. Vseeno sem se odločil tako, ska in doktorska dela na temi je ukvarjal z oblikoslovjem gor-to samostalnik, torej delo, ki ga polnoma madžarskem okol-da ostanem v Porabju. Z leti je Slovenci v zamejstvu in Sloven-njeseniškega govora. Jaz sem to izvajamo, ali je glagol tretje ose-ju? naraščala moja navezanost na ci v izseljenstvu. Namen nate-dopolnil, recimo s podrobnejšo be ednine ’un je delo’. »Vsekakor mi je bila lažja knjiž-Porabje. Zato sem se tudi odčaja je spodbujanje in nagraje-obravnavo glagola oz. z nepre-Glede uporabnosti programa. na slovenščina, saj jo govorim ločil za delo na televiziji, in po vanje raziskovalne dejavnosti gibnimi besednimi vrstami. Na Glavni problem je v tem, da Po-praktično že od rojstva. V dru-enem letu imam to delo zelo dodiplomskih in podiplomskih zgodovini sem spet posegel v rabski Slovenci nimamo enot-žini smo zmeraj uporabljali rad. Mi je pa še precej stresno, študentov na področju zamej-porabski prostor, naredil sem nega knjižnega jezika, saj tudi knjižno slovenščino. Moram pa kajti novinarskega poklica se ske in izseljenske tematike in pregled oz. sintezo dogodkov v v svojih pisanih medijih upo-priznati, da sem s sorodniki, ki nikoli nisem učil, nikoli nisem s tem krepitve zavesti o njeni Porabju v 20. stoletju. Ta tema rabljamo več različic, nekatero so bili iz Porabja, zmeraj govoril vadil. Moram vse na novo odpomembnosti za ohranjanje do zdaj še ni bila tako celovito besedo zapisujemo na pet raz-madžarsko, čeprav so mi starši kriti, ugotoviti. slovenske identitete v matični obdelana. Na računalništvu ličnih načinov. Moj program rekli, naj govorim knjižno, bodo Imam tudi programersko izdomovini in zunaj nje. sem pa napisal program za pre-temelji na gornjeseniškem me že razumeli, jaz pa bom ra-obrazbo, lahko bi šel delat v Letošnje nagrade so podelili 19. vajalnik.« govoru, deluje tako, da je treba zumel, kar bodo oni govorili. Budimpešto, Székesfehérvár, v marca v Ljubljani, med nagra- Jaz sem pa ugotovil, da temu ni Ljubljano, v Avstrijo ali Nemčijenci je bil tudi mladi Porabec čisto tako, ker zaman sem govo-jo… kamorkoli, toda vedel sem, Dušan Mukič, ki je na temo ril knjižno, me niso razumeli. da sem navezan na Madžarsko. Slovenci v zamejstvu zasedel Zato smo ostali pri madžarščini. Meni so v Ljubljani zmeraj rekli: tretje mesto s svojo diplomsko Zelo me zanimajo jeziki, in že ’Ti si Madžar.’ ’Ne,’ – sem rekel, nalogo z naslovom Prevajal takrat, ko sem odraščal, sem za-’jaz sem Slovenec, toda moja čel poslušati ljudi okoli sebe in domovina je Madžarska.’ In ne-v slovenski knjižni jezik. Z nik iz porabskega narečja počasi raumeti, kaj govorijo oz. kako sem res bolj navezan na Dušanom Mukičem sem se po kako govorijo. Glavni pobudnik Madžarsko kot na Slovenijo. In govarjala o njegovi diplomski pri mojem učenju narečja je bil sem se odločil, da bom živel na nalogi, navezanosti na Porabje moj »cimer« v Ljubljani. Ko sem Madžarskem. Potem sem si pa ter porabsko narečje. začel študirati v Ljubljani, sem mislil, kaj pa moja vzgoja teh »Moram povedati, da sem na dobil cimra iz Nemčavec pri 26 let, če bom postal programer pisal celo tri diplomske naloge. Murski Soboti. Rekel sem mu: v nekem velemestu. Zakaj ne bi Najbolj izvirna se mi je zdela ’Poslušaj, vi podobno govorite ohranil svojih stikov s Porabjem tista, ki sem jo napisal na raču kot mi v Porabju. Ti meni ni-in Slovenijo?« nalništvu. Predvsem zato, ker kar ne govori knjižno, ti samo • Ali zakaj ne bi pomagal tej se ukvarja tudi na naši fakulteti po domanje tauči.’ On je začel, skupnosti, iz katere izhajaš? malo ljudi z računalniškim pre-• Kako deluje ta program? Ali vtipkati porabski stavek, toda jaz sem ga pa začel poslušati »Seveda, mogoče sem malo senvajanjem iz enega jezika v drug bo lahko zaživel tudi v praksi če pri zapisovanju nekdo odsto-in posnemati, preko posnema-timentalen. Toda ko zaslišim jezik. Odločil sem se, da bom oz. kje so ovire, če bi ga žele-pa od mojih pravil, program ga nja sem prišel vedno bliže k tej kakšno porabsko ali prekmurposkusil napisati programček, li uporabljati tudi »navadni ne bo razumel in ga ne bo mo-govorici. Ko sem se vračal iz sko pesem… V Sloveniji temu reki bi prevajal enostavne stavke smrtniki« v Porabju? gel prevesti. Ljubljane v Porabje, so mi doma čejo nekrofil, ker sem zaljubljen iz porabskega narečja v sloven-»Pravzaprav moram najprej Ta program bi lahko pomagal večkrat rekli: ’Ja, razmejmo te, v neko stvar, ki ne bo več dolgo ski knjižni jezik. S to nalogo povedati, da napisati program, predvsem tistim, ki še zelo dob-samo malo bole po goričkon gu-živela. Zame je eden največsem kandidiral na nagradnem ki prevaja neko narečje istega ro obvladajo porabsko narečje, čiš.’ Potem sem pa začel ponov-jih užitkov, če lahko porabsko natečaju Urada za Slovence v jezika v knjižni jezik, je veliko ne obvladajo pa knjižnega je-no aktivno poslušati Porabce in govorim s starejšimi porabskizamejstvu in po svetu.« bolj enostavno, kot ko gre za zika. Gotovo je program bolj sem poskusil prilagoditi svojo mi ljudmi. Ta občutek uspeha, • Po precejšnjem premoru si dva različna jezika. Kajti tudi koristen kot kakšen slovar, saj prekmurščino gornjeseniške-da razumejo, kaj govorim, jaz prvi Porabec, ki si se po uspeš-porabščina pozna šest sklonov, lahko formulira tudi prave stav-mu govoru.« razumem njih, in jim lahko nem študiju z diplomami v besedni red je dokaj podoben, ke s predlogi, z vezniki… Še eno • Zaposlil si se v Porabju, naredim veselje. Ta občutek je žepu vrnil v Porabje. Študiral imamo tri glagolske čase, gla-stvar bi omenil. Prevajalniki čeprav bi s to izobrazbo na-enkraten.« si v Ljubljani, omenil si tri golske vide… Tako, da je skoraj ponavadi delujejo tako, da se šel posel tudi drugje. Ali so se • Vrniva se k nagradi. Kakšdiplomske naloge. Na katerih omogočeno dobesedno preva-da prevajati iz enega jezika v uresničila tvoja pričakova-ni občutki so te obhajali, ko si smereh si študiral? janje. drugi jezik in obratno. Jaz tega nja? izvedel zanjo? »Študiral sem slovenščino, zgo-Kako dela moj program? Reci-nisem mogel ustvariti, ker ima »Moram priznati, da sem imel »Še do zdaj nisem popolnoma dovino in računalništvo. Na mo dobi besedo ’na brgej’. Od-porabščina zelo omejen besed-skozi leta študija različna mne-dojel pomena te nagrade, sem slovenščini sem se tudi med seka zadnjo črko, ostane ’na ni zaklad. Če bi nekdo recimo nja. Enkrat sem mislil, da bom pa bil zelo vesel. Takoj sem poštudijem veliko več ukvarjal z brge’. Te oblike nikjer ne naj-zapisal ’bodi prijazen’, bi prog-ostal v Ljubljani, spet drugič, klical vse prijatelje in sem jim jezikoslovjem kot književnostjo. de, zato spet odseka črko, tako ram rekel, da ni našel zadetka, da se bom vrnil na Madžarsko. povedal. Človek si včasih mis-Zato sem se odločil, da bom dip-ostane ’brg’. In v slovarju najde, porabščina namreč ne pozna iz-Praktično do zadnjega trenutka li, zakaj nisem postal prvi ali lomsko nalogo napisal iz jezika, da je to knjižno breg. Na osno-raza ’prijazen’. V slovarček sem se nisem odločil. Glavna uredni-drugi. Potem se pa spomni pre-in to iz dialektologije, ker se mi vi končnice ugotovi, v katerem vnesel 500 besed. Ta se da širiti, ca slovenskih oddaj na madžar-govora: Prvo in tretjo nagrado je zdelo prav, če že prihajam iz sklonu je. In zdaj že imamo dve ker sem naredil tudi vnašalec.« ski televiziji Ibolya Dončec me dobiš, drugo in četrto zgubiš. Porabja, zakaj se ne bi ukvarjal sestavini, osnovo breg in konč-• Zanimanje za jezik in kul-je že, preden sem diplomiral, Torej tretja nagrada je skoraj s tistim narečjem, ki ga naj-nico ’u’. Takoj sestavi besedo turo si podedoval od staršev. vprašala, če ne bi delal pri slo-kot prva.« bolj znam preko svojih staršev. ’na bregu’. Največji problem pri Zanimivo pa je, da si – kot si venski oddaji. Rekel sem, zakaj Marijana Sukič Nisem rojen govorec narečja, vseh prevajalnikih so besede, ki sam povedal – postal govorec ne bi poskusil, sicer moram Foto: Marija Kozar Porabje, 3. aprila 2008 4 Gledališka skupina Veseli pajdaši je na vüzenski pondejlek mejla premiero nauve igre, štera je že v redaj ausma. Pa ranč telko je stara gledališka skupina tö. Osem lejt, osem iger. Tau znamanüje, ka vsakšo leto edno nauvo igro naprej dajo. Kak je ta ideja prišla, ka v Števanovci gledališko skupino ustanovijo? Od tauga, pa od tej lejt sam malo spitavo Lacina Kovača, igralca, režisera in avtora tekstov iz Števanovec. »Ta ideja je tak prišla, ka sta naše dvej igralke Sösi (Marija Kosar) pa Berta (Berta Dončec) gnauk nika špilale, ka je Irinka Barber spisala za njij. Potejm smo se pogučavali, ka bi dobro bilau edno stalno skupino vküpprinesti. Prosili smo Irinko, naj nam napiše igro, ka smo se navčili, pa se je prišikalo. V več mejstaj smo go notrapokazali, tak v Sloveniji kak na Vogrskom. Pa te je tau etak šlau naprej, vsakšo leto smo se nauvo igro navčili pa go naprejdali. Tak smo prišli do šest iger, pa do šest lejt, gda je, na žalost, Irinka mrla. Če bi se tau nej tak zgaudilo, mena bi tü dosta ležej bilau, zato ka zdaj dja moram pisati tekst za skupino.« • Kelko nastopov mate na leto? »Petnajset, šestnajset, tak mislim, tau je idealno. Duža vlejčti že nej vrejdno, zato ka malo nas je Slovencov, pa če nas pozovejo, te čas kaulak pridemo v vsakšo ves. Gda kaulak pridemo, tau je tak edno leto, te pa že tak premiero mamo z nauvo igrov, pa se začne vse znauva.« • V Budimpešto tö odite na Arcusfest, gde se srečajo manjšinske gledališke skupine, nej? »Na začetki smo nej bili par lejt, potistim so nas vönjali, vejn nej bilau pejnaz. Potistim je gledališka skupina Nindrik-Indrik üšla, mi pa zdaj štiri lejta nazaj, ka odimo. Tau srečanje organizira Javni sklad za manjšine v Budimpešti. Letos je dvanajset manjšin bilau na srečanji. Edne majo Že osem lejt na odri profesionalno gledališče kak Nemci, Hrvati pa Srbi, drugi so pa amaterji kak mi. Eden keden dugo je držalo srečanje, pa dvadvajsti predstav je bilau. Dobra so te srečanja, zato ka vidimo eden drugoga, pa se s tauga tö leko včimo.« • V Sloveniji tö večkrat mate nastope, tej so bole tü na Go-ričkom ali dete dale tö? »Vseposedik demo, kama nas zovejo. Bili smo že v Maribori, v Škofji Loki, na Tišini, v Soboti, zdaj na hitro, ka mi je napamet prišlo.« • Vi v narečji mate svoje igre napisane, razmejo tau bola tanta notra v Sloveniji? »Dja tak mislim, ka s tauga devetdeset procentov razmejo, zato ka če bi nej razmeli, te bi na predstavi nej ploskali.« • Lagvo je tak špilati, gda publika ne ploska? »Tau gvüšno, ka tak špilati, gda publika ne ploska, je nej léko delo. Igralci že na začetki dobijo informacije, če se publiki vidi ali nej, dapa tak njati ne moraš, če si že začno, te že cejlo igro moraš dolazošpilati. Tau je tašoga reda žmetno. Če je pa dobra publika, te sploj naletja igraš.« • Ka vi špilate, tau so do tejga mau vse komedije bile. Zaka? »Eden tau zato, ka komedija po vasaj dosta več publike potegne. Drugi tau pa zato, ka naj lüstvo na tisti čas, dočas predstavo gleda, brige pozabi pa dobro naj se počüti.« • Kak ste začnili pisati igre? »Po šesti igraj, gda več nej bilau Irinke, nejsmo vedli, kak bau zdaj tadala. Bila je edna taša varianta, ka v Sloveniji bi pisa- li nam tekste. Dapa mi smo si tak zmišlavali, ka baukše je, če se tü v Porabji piše, pa taši naj piše, šteri tü med nami žive. Tak sam se te dja tak odlaučo, ka sprobam, če de šlau.« • Vidi se, pa se pozna na igri, ka što je tekst piso, je sé valaun, je Porabski Slovenec. Dostakrat so spoznani karakterji, tak čütimo, kak če bi tistoga človeka na odri poznali, samo z drugim menjom, nej? »Že pokojna Irinka je tak pisala, ka jedro igre je bila življenska zgodba. Dapa če dja nazaj mislim, pri mena je tü bilau tašo. Bijo je eden človek v Andovci, šteri je sploj rad noro lüstvo, od tauga človeka sam napiso lanjsko igro.« • Gda pišate tekst, te pred očami mate tau tö, kakšne igralce, kakšne karaktere mate, šteri do špilali? »Leko povejm, ka se skur na človeka piše. Že več lejt vküper igramo, dobro poznam vsakšoga, vejm koma ka, pa šteri karakter paše.« • Zvün vas so v skupini vse ženske. Kak tau? Moški se ne dajo zatau? »Probali smo večkrat moške nagučavati, dapa nej šlau. Eden bi se vzejo, dapa samo tak, če nede trbelo gučati.« • Kelkokrat probate do premiere? »Kaulak božiča večkrat, zato ka te vsakši bola čas ma, ovak pa na keden gnauk, če se pršika. Zdaj, slejdjan čas pred nastopom, smo probali v soboto pa v nedelo. Že smo komaj čakali, naj premiera bau, zato ka smo nej meli nej petka pa nej svetka.« • Mate tremo (lámpaláz) pred nastopom? »Tisti, šteri že več lejt igramo, mi več nej. Dapa gda doma v Števanovci mamo nastop, te vsakši ma tremo. Najbola lagvo je vsigdar doma gorstaupiti.« • Bilau je že tašo, ka se stoj na odri kaj zmejšo ali pozabo? »Bilau, dapa gda že več lejt igraš, tau te že eden drugoma automatično vöpopravijo, tak ka publika ranč vpamet ne vzeme.« • Igralec ste, režiser pa avtor tekstov, kak tau vse zandulejte? »Dosta pa žmetno je tau tri vküp. Dapa ešče itak menje dela je tau kak administracija, natečaje pisati pa je tazračunati Javnomi skladi. Tau je sploj dosta dela pa časa.« • Kakšne plane mate ? »Vüpam, ka ranč tak kak do tejga mau de vse šlau tak tadala, zato ka mamo volau igrati. Tekst za slejdnjo igro je že skur gotov. Dobro se počütimo, dobra je skupina, tak ka dja mam vüpanje, ka de števanovska gledališka skupina ešče več lejt mejla premiere na vüzenski pondejlek.« Karel Holec Porabje, 3. aprila 2008 5 Eške dosta kaj znamo »NA TEBE SAN REJSAN NOURI,« piše na velkom srcej, štero mi je moj lübleni küpo nazadnje, gda je senje pri nas v vesi bilou. Na Martinji lani novembra, ka v našoj vesi, tou je v Martjancaj, mamo cerkev sv. Martina. Nega lepšoga darila, kak če dobiš velko rdeče srce. V Prekmurji je z medičarstvom (mézeskalácsos) povezani priimek Celec, in sicer sta dvej znanivi medičarskivi familiji, Celec iz Ratkovec in Celec iz Murske Sobote, obej pa mata iste korenjé. Po pripovedovanji Gregorja Celeca iz Murske Sobote se je vse začnilo v Ljutomeri. Tam je biu Gregorjev dedek vajenec 4 leta. Od tistec je prišo v Soboto in je delo pri medičarki, štera je delavnico mejla nindri v gnejšnoj Staroj ali Mojstrskoj ulici. Gda je ona obrt ta pistila, je vse dala njemi, on pa si je napravo bouto, v šteroj je Medičarstvo Celec v Soboti eške zdaj. Vsi bratje in sestre so njemi pomagali voziti izdelke na proščenja, s konjami, nej kak gnes, ka vsi avtone mamo. Dobro, ka jih je dosta bilou. Leta 1937 je tüdi napravo mojstrski izpit (mestervizs Medičarstvo ga) iz medičarstva. Njegova diploma je v bouti na steno na vidno mesto obešena. Tüdi Gregor je šolani slaščičar, ka pri nas šoule za medičare nega, liki pravi, ka ga je vsega dedek navčo. Tüdi oprema, štero nüca, je še vse tista, kak jo je dedek nüco. Pravi: »Niti enoga mašina sam si ešče nej kcoj nabavo. Vse je ročno!« Dela pa vse: srčeke, medenjake, konje, babe, podkve, pištole, vsefelé. Poleg rdeče barve proba nücati tüdi drüge. Tüdi pri medenjakaj malo spro bavle vsefelej okuse (žmaje) kcoj dejvati. Dobro njeme ide. Edini velki pomočnik njemi je seveda žena. Izdelke medičarstva Celec iz Murske Sobote leko küpimo v maloj boutici v Soboti, na senjaj, proščenjaj, birmaj… Od iste familije je Jožica Celec iz Ratkovec, štera je v tou familijo prišla kak sneja. Delala je kak računovodkinja v Panoniji. Gda je pri Celecaj sneja gratala, se njej medičarstvo včasi povidlo, pa se je pomale kcoj včila. Nej pa mejla časa. Te je pa usoda tak ščela, ka je Panonija propadnola, ona se je pa redno kcoj navčila. Njeno medičarstvo je v Ratkovcaj, gde ma prostor za peko, skladišče, pa malo luštno bautico. Vsega, ka zna, se je od tasta (após) navčila, kak krasiti pecivo, verze, nekaj modelčkov za peko je dobila od njega… Dela pa vse: srčeke, babe, konje, priložnostne stvari, kak so remenke, parkljni, miklavži, in seveda tudi medeno žganje (palinko). Pravi, ka je dela dosta, zatou je trno rada, ka ma sina, ka de vse vküper dale pelo. Ka se pa odavanja tiče, pa gospa Jožica pravi, ka so na tereni vsakšo nedelo, včasi tüdi med kednom, če so gde kakšna proščenja, birme, sejmi, doma pa zato tüdi kaj odajo. Medičarstvo ali kak mi doma pravimo lectarstvo, je fejst stara obrt, štera se je iz obdobja v obdobje precej spreminjala. Spreminjali so se okraski, ver zi, tüdi farba. Naši medičari nücajo zvekšoga rdečo farbo. Nega senja, ka bi nej bar ene figice (medenjaki) küpila. Skouz so mi doma pravli, ka se naj pri »lecitari stavim pa figice küpim«. Sladka pa lejpa mala pozornost (figyelmesség). Jasmina Papić (Podatke zbrala avtorica za potrebe projekta Craftattract – tradicionalne obrti – nove atrakcije za kulturni turizem, Intereg IIIA, Sosedski program Slovenija – Madžarska – Hrvaška 2004 – 2006, ki ga za Pomurje izvaja Pokrajinski muzej Murska Sobota) Porabje, 3. aprila 2008 6 »Če se kaj navčiš, tisto je nikdar nej na kvar gé« Lujzek Hanžek na Gorej-kaj tašno pogejš, ka bi nej slo-siti k njim. Te sam pa brodo, vec, bola ma držanje. Ge tak en-en den delavnico. Dobro, njom Seniki je tisti domanji baudno bilau pa če gor na bi-ka mo ge tau tö probo. Vej pa, tö delam, ka polonje delam s nejsta se mogla ške vse navči-Slovenec, steri se nagne, vze-ciklin sedeš, té kalorije vse doj če kaj se navčiš, tisto je nikdar pantovca, polonja pa z vrbe ti. Ge že dvajsti lejt pletem pa me za vse, ka ga stoj prosi, poženeš. Tak je baugše!« nej na kvar gé, nej. Brigalo me pa te tak malo ovak špila.« sir vidim pa se včim kaj naurad se vzeme za vsefalé delo, • Ti telko dela maš kak en je tö pa sam tak brodo, ka tau • Gnesden, gda je menja voga. Ženska že redno plete za nauvosti. Prejk petnajset velki paver? lejpo delo gé, če zdaj ti maš paverskoga dela, je ške za-košarice. Če de Slovenska zvelejt je en najbola aktiven člen »Leko, ka se tau tak na velko kaj pa s tistoga nika tašno na-vole potrejbe po košaraj? za mejla mesto za vöpostavlat predsedstva Slovenske zveze, ne vidi, ka tau ge vse tak bola praviš, ka maš za asek.« »Kak vpamet gemlem, nemo pa vönajde paut za odavanje, v vesi dela v slovenskoj samo-po drauvnoma, na malo de-• Na razstavi v Cankovi, pravo, ka sir bola več, liki de ta mlada ženska že gvüšno upravi, doudji lejt je vodo do-lam. Povejmo, zemlau nemam gde že več lejt nota kažeš ple-skur telko pletem kak prvle. plela. Zdaj že pa ena ženska manjo folklorno skupino. On deset hektarov pa sadovnjaka tenje košar, si nam svedočo, Dosta gestejo, ka bola te male geste, ka bi se tö rada navčije prvi gazda, steri je začno tö nemam en pa dva hektara. ka tau ranč nej tak léko de-nücajo, drügi pa raj völke. la. Za ženske je velka košara pauvati bola na velko djabol-Na, znano je gé, ka ge že dugo lati, redno mauč trbej vcuj. Zat’ kmetijo ške vsakši nej težka, ka majo slabe roke pa ke s pomočtjauv Slovenije. lejt mam sadovnjak, tisto zat’ »Nej tak na leki, nej! Najprvin ejnjo, ške nücajo za krumče, prste, liki male košare, za ti-Zvün toga, ka šibdje trbej zrezati, té spuca-kukarco, burgulo, repo, doma sto se drauvne šibe nüca, tisto vse ške dela, mi ti, sortirati, so kuste, menše, za drve, travo. Male košare pa leko delajo.« je pripovejdo vsakša šiba má svojo funkci-za okras ali namesto krbüle • Ka znamanüje tebi, ka med obrezava jo. Če tau vse kreda maš, leko nücajo.« si leko včiu, prejk dau svojo njom djablani ka sam ge nej tak flajsan gé, • Ti si krbülo nej sprobavo dolgoletno znanje? pri enom znanci depa meni tri vöre trbej za plesti nikdar nej? »Gnauk sam rad biu toma, v Varaši. eno redno košaro. Tau cejli »Krbülo sam nej, liki drvenko ka komi leko prejk dam svo • Lali, kak den delati néde, dobro, en dva sam spleo. Krbüla je mala, dr-jo znanje. Drugo paut pa, ka vejo Varašanci, dni leko delaš, liki tak redno venka pa veuka. Samo te zdaj tašo delo začne brigati mlade ka si ti mešter nej, ka človeka roké razbolijo telko vsefale sam nej mogo lidi, ka več dosta lüstva ne obrezavanja pa prsti.« delati. Če bi mi ške stoj malo dela, tretjo paut, ka sta tejva drejv? • Gda pa gdé trbej šibdje pokazo, bi ške znau splesti.« dva tak redniva bila, sta mela »Par lejt geste, ka rezati? k padaši Dončec »Tau samo od Gabori odim ob geseni do sprtorezavat, pa té on lejti se leko dela. pravo njegvomi Od novembra, padaši, ka se ge gda najprva prej na tau raz slana pride, ka mejm. Lani sam popari listke tü že obrezavo pa cejlo vrbdje, pa té venek so zadovolni bili, dosta dela prosi. Smreke, bo-pantovec. Té zdaj pa té mi ne njajo mira. Pa rovo flanco tö pauvam, s kris-leko rejžaš. Zdaj nemam cajta! Ge volo mam, pani se tö spravlam. Košare tö je marciuš, ge samo ge doma mam svoj vel-pletem. Na Slovenskoj zvezi tö mam ške dva ki sadovnjak pa vse kaj drugo ste vönajšli, ka bi vsefalé kaj grma. Zdaj doj delo. No, pa malo je zat’ daleč tašno delo delali, ka je našo, zrejžam, ka mo tö, 15 kilometrov, ge ne odim ka bi se lidgé leko navčili pa duže emo friške. z avtonom, liki z biciklinom.« bi s toga kašni hasek tö leko Tak brodim, ka • Od steroga mau se voziš meli. Ge sam se pa té zdaj tö en dober mejsec telko z biciklinom pa za-podau zatau, ka mo včiu tiste mo ške s toga koj? lidi, steri do meli volau, stere leko pleo, samo »Zdaj že šest lejt geste, ka sam briga. Tak, ka košare pletem moram v tašno mesto djasti, • Zdaj si nota navčo dva volau, sta redno vse delala. emo operacijo na srcej. Pet pa sam té ške mogo včiti tö.« ka mi ne posene vö. Če šibdje mladiva, kašno je vövide-Mislim, ka nej škoda bila, ka lejt, ka sam dosta na bicikli-• Tebé je potrejba primogla posene, se trga, več ne moraš nje, mamo šans gora zdrža-smo tau delali. Če mo tau poni, s padaši se tö vozimo ške se navčiti plesti koašare ali plesti. Bola v tašni mejstaj gé ti tau meštrijo? malek tadale pelali, mo leko prejk v Slovenijo. Poznam, ka ti vse tašno maš volo delati, tau, povejmo po dolinaj, kak »Mamo šans! Povejmo, malo meli lidi, steri do gora držali mi je dobro.« ka doma sam z rokami vejš so djarki, gdé so potoki tekli. sam žalosten pa sam malo tau porabsko meštrijo pa • Vej pa k tomi tü trbej naprajti? Gde je mokrina gé, tam tau veseli tö gé. Žalosten sam za-si zaslüžijo kašni pejnez tö. mauč, človek se redno vö »Vse tak, potrejba tö pa vola bola raste. Tau po lesej nega. tok, ka sam dosta lidam gučo Zvöjn plesanja, spejvanja bi leko naleca. tö. Pri nas, v našoj držini je Dvauje fele geste, pantovec pa dačas, ka se je štiri lidi zglasi-tau tö fejs trbelo tadale pelati. »Nej trbej tak naglo goniti pa tau niške nej delo, liki moj vrba. Pantovec je gé redeči, lo. S toga sta dva spadnila dva Zatau bi se drüge organizacije večkrat trbej malo počivati. bratranec je namé navčo. vrba pa zelena.« pa ostala, ena je bila ženska zat’ tö mogle brigati, povejmo Najbola zavolo toga je dobro, Moj svak je nam vsikdar pleo • Stera ma baugšo šibdje pa Vogrinka (oženjena na domanje občine.« ka človek zat’ ne more dieto košare. Meli smo dosta šibdje pa zakoj? Senik), Ester Šando, drügi pa sir nut držati. Pa té, če malo doma pa sam sir mogo tá no-»Pravijo, ka je baugši panto-Laci Lazar. Štirikrat smo meli Klara Fodor Porabje, 3. aprila 2008 7 Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. V VOUZI Pojbič, ka je s košarom zgrabo zlato ribico, jo je nej škeu spistiti nazaj v potok. Kakoli ga je prosila, kakoli je djoukala, neje škeu. -Gda mo volou emo, te pistim. Po tistom mi leko spuniš želenje. Meu mo te eške doma, ka mo te gledo pa se s teuv zgučavo, - njoj je povedo. Zlata ribica pa je nej več mejla nikšne vole gučati. Točila je zlate skuze, ka so se brž vöobrnoule v ridjavi pejsek. V glaži od kiseli bubrik je bila kak v vouzi. Bole lagvo se je čütila, kak bi preminoula. Ja, ranč tak je bilou. Pa vsikši den je bila menje zlata. Vsikši den je bila bole kak kakša moutna voda. Kak bi pa nej bila, vej je pa tak daleč bila od svojga potoka v nikšnoj vodej, ka jo sploj ne more držati za vodou. -Škem se zgučavati s teuv, -njoj je ednoga dneva zapovedo pojbič. Zlata ribica pa nika, kak bi ga sploj nej čüla. Zato je zapovedo eške gnouk. Eške bole krepko. - Škem se pogučavati s teuv! Tadale je bila žalostna pa tiüma. Pojbič je že trno čemerasti grato. -Če ti zapovem, ka se zgučavli, se moraš zgučavati, - je cejli čemerasti trouso glaž, v sterom je zlata ribica eške kuman živela. Una pa nika, kak bi je sploj ne bilou, kak bi že za istino preminoula. -Prajla si, ka mi spuniš želenje. Lažala si mi, -go je eške bole trouso. -Želenje je želenje, zapovedavanje pa zapovedavanje, -se je dun naraji zglasila. - Ge leko spunim samo želenje pa eške tou kuman po tistom, gda me nazaj v potok deješ. Če mo eške živela. Zdaj se je v pojbičovoj glavej nika vcejlak vöminilo. Vö se je zravno pa z zlato ribico odišo k potoki. -Zdaj pa mi dun spuni želenje, ka te pistim nazaj v potok, -je biu zdaj menje čemerasti. - Ka si pa želejš, - ga je pitala zlata ribica. -Vej pa tou, ka mi spuniš želenje, - jo je že spüsto nazaj v njeno najbole lübo vodou. Zlata ribica je veselo zmajütnola z repom. Pošprickala je pojbiča. -Ge ti spunim želenje, gda mi povejš, kakšo je gé. Dotejgamau pa se boš mogo trno mantrati, ka me znouva NAŠA ZLATA RIBICA livrat se guči, ka je pri nas kritično. Čüu sam praviti, ka se guči, kak je pri nas vse vcejlak kritično. Tak, ka sploj nega več nika, ka bi nej bilou kritično. Pa je potomtakšnom pri nas trno velka kriza. Vej pa, če je vse kritično, te je vejn kriza gé? Tak gučijo včeni lidgé pa tisti tö, ka so vsikši den vse bole srmašni pa lačni. Depa naši najbole prejdnji nam gučijo vcejlak ovak. Tisti prejdnji nam gučijo, ka sploj nega nikšne krize pa ka je sploj nej nika kritično. Pa nam tou tö pravijo, ka je nej sloboudno vörvati vse, ka stoj povej. In tak zdaj mi sploj nemamo nikšne krize, liki se je samo nika malo ovak naprajlo, kak pa bi trbelo. Zato ne smejmo vörvati nikomi drugomi kak pa samo njim, steri pravijo, ka nega krize. Pa zato ne smejmo vörvati lačnomi trbüji, pa ne smejmo vörvati praznoj palacki, pa ne smejmo vörvati vcejlak spucanomi računi na banki, pa ne smejmo vörvati vcejlak lagvin plačam, pa ne smejmo vörvati srmakom, pa ne smejmo vörvati sami sebi. Vejte, kak zdaj tou vövidi? Tou zdaj tak vövidi, ka kriza geste, depa za istino njé nega, ka je gé takša od naši prejdnji politična vola. In zdaj po nouvom tou tak vövidi, ka smo mi nej lačni, samo smo v fazi, ka se pripravlamo, ka mo geli. Pa naši računi na bankaj so nej vcejlak spucani, uni so gé v fazi nouvoga finančnoga inžinejringa. Tak zdaj vidite, krize sploj nega. Samo reforme se godijo, tou je pa dun nej nika takšnoga, ka nej? Moja tašča Regina, trno čedna ženska, si od toga brodi vcejlak po svoje. Kak bi si pa naj Lüblene moje, dragi moji, kou-eto nejdugo nazaj na dvouri nut v srcé. Nagnouk je na dvou zgučavo s pajdašom. Malo sva lagvo volou trousila na naše prejdnje, ka so tak lagvo začnili vertivati. Pa ka so cejlo ekonomijo v rit pripelali. Tak sva se tam čemerila, moja tašča Regina, trno čedna ženska, pa je na vüje vlejkla. Pa gda sva najbole glasniva bila, se je dun zglasila. -Če bi vsi bole pošteno pa za istino delali, bi nej bilou nikšne nevole. Kak naj naši prejdnji dobro vertivajo, če pa lagvo delate pa nikšne vole nemate, ka bi kaj boukše bilou z vašim delom, -je skokodakala doj z oukna. Ge mam na takšen njeni guč šegou samo zamajniti z rokou. Depa moj pajdaš je nej takši človek. Tak je bilou, kak bi ga té guč od Regine zavado ri kriza gratala, velka kriza je vövdarila. Že sam si brodo, ka gor do okne skouči pa jo za šinjek zgrabi. Kak grdo njoj je nazaj gučo, pa vam ranč vö ne ovadim, ka je nej za normalne vüje. Una pa je samo gledala pa eške prajla: -Na, zdaj bi leko kaj delala, nej pa ka se z meuv korita pa bi hasek biu od vaj pa bi nej tak lagvo od nikšne krize brodila. Na, tou je pa že skur, kak gučijo naši prejdnji pa plebanoš tö. Moli pa delaj! Pa nej važno, če boš emo kaj za gesti ali pa nej, če boš ronjavi ali oblečeni. Samo ka de po voli prejdnjim kak na nebi pa tak na zemli tö. Miki ovak? Za njou je kriza vsikši den. Tou pa samo zatoga volo, ka name vidi. Pa zato te naše bole zlata. najbole nouve krize žitka sploj Miki Roš Dorottya Kern, Sakalovci, 15 let vpamet ne vzeme. Tak sam se Porabje, 3. aprila 2008 SEMINAR ZA FOLKLORISTE PETEK, 04.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.25 OSMI DAN, 12.00 CESAR HIROHITO, ANG. DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.35 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ZGODBE IZ OTROŠTVA, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: MIZICA, POGRNI SE! 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 NAJVEČJI MOSTOVI, AM. DOK. SER., 18.40 BRENČ IN CVETKA, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SER., 20.30 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2008, 22.05 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 POLNOČNI KLUB, 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 4.4.1990, 0.55 NAJVEČJI MOSTOVI, PON., 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL PETEK, 04.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.35 TEDENSKI IZBOR, 14.45 SVETI PETER, IT. NAD., 16.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 4.4.1990, 16.55 ŠPORT ŠPAS, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: MARIJA ŠEME BARIČEVIČ, 20.00 BIBLIJA, IZKOPANA IZ ZEMELJSKIH NEDER, FRANC. DOK. SER., 20.50 BRAM IN ALICE, AM. NAD., 21.15 PLAČILO ZA STRAH, AM. FILM, 23.15 REKONSTRUKCIJA, DANSKI FILM, 0.40 DEADWOOD, AM. NAD., 1.40 INFOKANAL * * * SOBOTA, 05.04.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANSKA NAD., 13.50 ISKANJE GORSKIH LEVOV, ANG. POLJ. ODD., 14.20 ŽIVLJENJE PO THOMASU, ANG. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZA ZADNJIM VOGALOM, HUM. NAN., 20.50 50 LET TELEVIZIJE, 21.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.15 HRI-BAR, 23.20 RIM, AM. NAD., 0.20 BULVAR SOMRAKA, AM. FILM, 1.50 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 5.4.1990, 2.20 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.05 INFOKANAL SOBOTA, 05.04.2008, II. SPORED TVS 6.15 INFOKANAL, 7.00 SKOZI ČAS, 7.10 TEDENSKI IZBOR, 13.10 NOGOMET, WEST BROMWICH ALBION -PORTSMOUTH, 13.40 NOGOMET, ARSENAL -LIVERPOOL, 15.40 ŠPORT, 17.25 DP V HOKEJ NA LEDU, 4. TEKMA FINALA KONČNICE, 20.00 MOŠTVO, AMERIŠKI FILM, 21.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 21.55 ALPEDONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 22.25 SOBOTNO POPOLDNE, 0.40 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 1.25 MARIA CALLASOVI, NEMŠKI TV FILM, 3.05 INFOKANAL * * * NEDELJA, 06.04.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE SV. ANTONA NA POHORJU, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2008, 14.25 FINA GOSPA, ANG. NAD., 14.55 SAMO BEDAKI IN KONJI, ANG. NAD., 15.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 ZVEZDE POJEJO, 21.25 INTERVJU, 22.15 ARS 360, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 BILO JE NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU, IT.-AM. FILM, 1.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 6.4.1990, 2.10 DNEVNIK, 2.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL NEDELJA, 06.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.50 SKOZI ČAS, 10.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 6.4.1990, 10.30 ZAPOJTE Z NAMI: S. PROKOFJEV, I. STRAVINSKI (1969), 10.45 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: TRSTENKE, GLASB. DOK. SER., 11.10 DOBRODELNI KONCERT SLOMŠKOVE USTANOVE, 12.40 POMAGAJMO SI, 13.45 TEDENSKI IZBOR, 16.50 OLIMPIJSKI MAGAZIN, 17.25 ROKOMET (Ž), FINALE SLOVENSKEGA POKALA, 19.00 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 19.30 SLOVENCI PO SVETU: NOVA ZELANDIJA, 20.00 BENETKE, MESTO, KI TONE, KOPR. DOK. ODD., 20.55 KMETJE, POLJSKA NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.30 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008) PET NOTNIH ČRT ZA POPEVKO, 0.05 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 07.04.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 NAJVEČJI MOSTOVI, AM. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ZVEZDE POJEJO, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.10 KOŽA, DLAKA, PERJE, DOK. NAN., 16.15 SEJALCI BESED: FRANCE PREŠEREN, OTR. NAN., 16.40 HOTEL OBMORČEK: NIKOLI PRIJATELJI, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 POSLEDNJI LEOPARD, JAP. POLJ. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VROČI STOL, 21.00 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 POZDRAV EVROPI -VPLIVI LJUDSKE GLASBE NA UMETNO, 0.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 7.4.1990, 1.15 POSLEDNJI LEOPARD, PON., 2.05 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 07.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.40 SOBOTNO POPOLDNE, PON., 14.30 TEDENSKI IZBOR, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 DR. WHO, IGR. NAN., 19.40 HARMONIJE EVROPE: ŠVEDSKA, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.50 BREZČUTNO SRCE, AM. FILM, 0.30 INFOKANAL * * * TOREK, 08.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 NA POTEP PO SPOMINU, 10.10 SEJALCI BESED: FRANCE PREŠEREN, OTR. NAN., 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 POSLEDNJI LEOPARD, JAP. POLJ. ODD., 12.00 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 HE-MAN, RIS., 16.10 PESMICE O SREČI, 16.15 ZOJA KAJETO, RIS., 16.25 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.35 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 TRISTO KOSMATIH, DOK. MESECA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 DEMO(S)KRACIJA, DOK. ODD., 23.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 8.4.1990, 0.20 GOZDOVI SLOVENIJE, PON., 0.45 KAVA IN CIGARETE, AM. FILM, 2.20 DNEVNIK, 2.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.20 INFOKANAL TOREK, 08.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 13.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.00 RESNIČNA RESNIČNOST, 14.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.30 TEDENSKI IZBOR, 18.00 POROČILA, 18.05 LOVCI TEME, DOK. FELJTON, 18.30 GLASNIK, 18.55 V DUHU GLASBENEGA IN PLESNEGA IZROČILA, 20.00 MUZIKAJETO: BALKAN 2, IZOBR. MLAD. SER., 20.30 GLOBUS, 21.05 DALIJEVA RAZSEŽNOST, DOK. FILM, 22.00 ČRNA MAČKA, BELI MAČEK, KOPR. FILM, 0.05 C.R.A.Z.Y., KAN. FILM, 2.15 INFOKANAL * * * SREDA, 09.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 KNJIGA MENE BRIGA, 11.20 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.45 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 12.15 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (19582008) PET NOTNIH ČRT ZA POPEVKO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.30 OPUS, 14.00 TRISTO KOSMATIH, DOK. MESECA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 TI MENE, JAZ TEBE, AM. FILM, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OMIZJE, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 9.4.1990, 0.50 TURBULENCA, PON., 1.45 DNEVNIK, 2.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.45 INFOKANAL SREDA, 09.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.55 HRI-BAR, 13.55 ZA ZADNJIM VOGALOM, HUM. NAN., 15.25 PO SLEDEH GORSKIH LEVOV, ANG. POLJ. ODD., 15.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 9.4.1990, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 DP V HOKEJU NA LEDU, 19.40 ČRNO BELI ČASI, 20.00 TARČA, 21.30 EKSTREMIZEM PRI SLOVENCIH, DOK. FELJTON, 22.00 SP V PLAVANJU -23.30 BIG BAND RTV SLOVENIJA -VEČER Z LEGENDAMI IN AVANTGARDO SLOVENSKEGA JAZZA, 0.40 LASTOVKA, MAČEK, VRTNICA, SMRT, ŠVEDSKA NAN., 2.10 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 10.04.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 TURBULENCA, 11.45 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 VODNJAK ŽELJA, IGR. FILM EBU IZ ISLANDIJE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE!, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, TV POGLED, 19.55 VOJNA PODOB, FRANC. DOK. SER., 20.45 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 KRONSKA PRINCESA, ŠVEDSKI FILM, 1.05 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 10.4.1990, 1.35 DUHOVNI UTRIP, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL ČETRTEK, 10.04.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.55 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: ŽVEGLA, GLASB. DOK. SER., 13.20 TARČA, 15.20 GLOBUS, 15.50 BENETKE, MESTO, KI TONE, DOK. ODD., 16.40 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 10.4.1990, 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 SRCE ISTRE, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.05 Z GLASBO IN S PLESOM ... BOŽENA GLAVAN -PORTRET MEZZOSOPRANISTKE, 20.00 MUZIKA -VLADO KRESLIN V VIDEOSPOTIH, 20.35 NOGOMET, POKAL UEFA - 0.00 SP V PLAVANJU, 1.30 ODTENKI SREČE, FINSKI FILM, 3.10 INFOKANAL Sredi prejšnjega mejseca, od 14. do 16. marciuša, je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti organiziro seminar za vodje folklornij skupin. Kraj toga dogodka je biu dijaški dom v Murski Soboti. Sem so prišli folkloristi iz cejle Slovenije. Od gornjeseniške folklorne skupine smo tö šli trgé. Vodja skupine Andraž Sukič pa dvej folkloristki, Gyöngyi Bajzek pa ge. V petek v 5. vöri smo se srečali. Dosta nas je vküper prišlo, zatok so nas razdelili na dvej skupine. Tridnevno delo sta vodila ga. Valerija Žalig pa g. Mirko Ramovš. Zatok, ka je nas dosti bilou, sta pomagali eške dvej gospe. Letošnji seminar je biu namenjeni prekmurskim plesom. Zatok smo se mi tö pridrüžili, ka bi naše plesno znanje dopunili. Do sedme smo se včili plese. Plesali smo podobne plese, kak so naši, npr. sotiš, šamarjanko, mlinarovi ples, pa tak tadale, tak ka brž smo se nji navčili. Samok iz tej plesov so več fele variant nam pokazali. Po večerji je prišla folklorna skupina KUD Miško Kranjec iz Velike Polane. Pokazali so svoje plese, pa gvant, nošo tö, ka oni majo. Drügi den smo se od 9. vöre tadale včili plese. Po obödi je g. Ramovš predavo na kratko o zgodovini plesa v Prekmurji. Potistom smo do večerje pa plesali. Zvečer je prišla pa se je nutpokazala folklorna skupina KUD Beltinci. Tretji den, v nedelo dopodneva, smo se včili odrsko postavitev. Kak leko plese, štere plešemo, nutpokažemo na odri. V 11. vöri sta dvej skupine vküper prišle, pa smo vse ponovili, ka smo se v tej trej dnevaj navčili. Dobro smo se počütili, pa smo dosta s sebov tö odnesli s toga seminara. Stroške za nas na seminari je plačala Slovenska zveza. Agi Hanžek ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB ISSN 1218-7062 Madžarskem.