Leto LXV
PoHnfn« plačana * gotovini
V Ljubljani, v torek, dne 27. aprila 1937
Štev. 95 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Uiu, za inozem-atvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.34V ta inserale; Sara jevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulii.a štev. 6.
Telefoni uredništva in oprave: »-92. 29-93. »-94. »-95. 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „ Teden v slikah"
Povejmo
in priznajmo resnico
Ali ni krvava ironija, da ravno v času, ko so poslanci in senatorji jugoslovenske nacionalne stranke z belgrajske parlamentarne tribune »nadvse prepričevalno« dokazovali, da je v tini-taristični državi tudi mogoča decentralizacija ali dekoncentracija ((kakor se glasi najnovejši izraz jugoslovenskega državnega prava), centralizem z neko železno logiko bolj in bolj vse posle, ki so v sodobni demokratični državi za-npani svobodni ljudski volji in samoodločbi, prisvaja sebi in državo vlada sam iz svojega središča, naj gre za najvažnejše ali najmanj pomembne zadeve, za stvari, ki so nu jno osredotočene v eni roki kot skupne, ali za stvari, ki se tičejo v najbistvenejšem pogledu edino le ljudstva v posameznih historičnih deželah in obstoječih upravnih enotah naše države? Ali ni kruto norčevanje neizprosne usode, ki se ne meni za strankarske račune in taktične zvijače, da je istočasno, ko »Jutro« dan za dnem dokazuje, kako je tudi v unitarističnem sistemu mogoča najdaiekosežnejša decentralizacija in čim širša samouprava, vodilni duh slovenske JNS v stolpcih istega »Jutru« primoren. dvigniti svarilni glas zoper načrt osredn jega cestnega fonda, ki bi, kakor vsi njemu podobni načrti in že obstoječi zakoni v naši državi, imel seveda to posledico, da bi iz takega fonda dobile za svoje potrebe najmanj one pokrajine ki bi vanj največ prispevale? Ali pa če izvemo, da je v času, ko so se vsi naši klici po sodobni, potrebam odgovarjajoči bolnišnici izgubili v nič in nam je na prosto dano, da sami zanjo pobiramo vinarje, če hočemo, bila določena za bolnišnico v neki drugi banovini vsota, ki bi zadostovala za tri v Ljubljani. Enako je z vsotami, ki jih je namenila Narodna' banka za velesejme v treh naših prestolnicah, ko en velesejem flobi dva in enčetrtkrat več ko oba druga.
Jalov je poizkus jugoslovenskega unitari-stičiiega časopisja, da bi zvrnil za to dosledno neprenehti joče izvajanje centralističnega načela na sedanjo vlado. Sedanja vlada stori pač, kolikor more. da iz zloglasnega avtoritarnega režima preidemo postopoma v demokracijo, ne more pa delati čudežev, da bi naenkrat izruvala vse korinine, s katerimi je centralizem bil po 1. 1918 globoko zasajen v našo državno stavbo. V to s vrh o bi bilo treba prekopati ves temelj, na katerem sloni naša nova država in bi morali naenkrat, z odločno cesto, sicer po demokratični poti, pa z namenom dati našemu ustavnemu Ijvljeniu popolnoma nasprotno lice. nego ga kaže danes, prelomiti z duhom, v katerem je bila Jugoslaviia zgrajena od tistih, ki so imeli ob njeni konstituciji dejansko v rokah vso moč-. Tudi slovenski zastopniki v JRZ-vladi seveda ne morejo satni nasproti vsem tem globoko zakoreninjenim dejstvom in razmeram, ki so nastale čisto neodvisno od njih in so se razvijala večinoma proti njihovi volji, oziroma volji slovenskega naroda, katerega unitarizem. k j formalno in dejansko velja naprej, sploh ne priznava kot narod, obstoječega stanja sami izpremeniti, naj sega sicer njihov vpliv še tako daleč. "Vse, kar danes morejo, ko nimajo ob svoji strani hrvatskega naroda, ki svoje politične in kulturne sile troši v negativizmu brezplodne abstinence, je to da se najhujše ostrine centralizma odbijejo, da se njegovo avtomatično izvajanje omili in pripravi teren za tako samoupravo v ozkih mejah veljavnega centrališkega upravnega načela in sistema, ki bi vsaj najnujnejšim potrebam našega slovenskega naroda kolikor toliko tistrej zala. Vse drugo pa ni v naših rokah in je naš vpliv v tem oziru samo posreden, saj smo številčno najmanjši narod v skupnosti treh jugoslovanskih narodov. Odvračati najhujše zlo, pomagati, da se ustvari razpoloženje in predpogoji za temeljito izpremembo usodnega sistema, ki ima svoje korenine v dejstvih izven naše narodne volje, in vplivati na postopno demontiranje centralizma z našimi omejenimi silami, ki so tako rekoč le moralnega značaja: to je kar preostaja slovenskim zastopnikom, ki imajo v lastnem narodu načelnega nasprotnika narodni avtonomiji da ne govorimo o hrvatskem narodu, čigar voditelii menijo, dn bodo dosegli svoje cilje z Gandhijevo metodo, od katere nimajo ničesar ne oni. ne mi. ne demokracija v Jugoslaviji sploh in ki imajo zato velik' del odgovornosti, če naš državni stroj skoraj neovirano teče naprej po centralističnih tračnicah.
Najvažnejše dejstvo našega političnega življenja v skupni državi, ki je najbolj globoko seglo v njeno strukturo, oziroma io je formalnopravno ustanovilo, ie vidovdanska ustava dne 2«. junija 1931. ki živi dalje tudi v sedai veljavni ustavi, ki je bila po ukinjentn demokracije usodnega 6. januarja 1929 uveljavljena brez parlamenta dne 3. septembra 1931. Ta druga ustava pa pomeni še poslabšanje vidov-danskega državnega akta. ker stremi za popolno unifikacijo v vsakem oziru. ne samo v uprnvnem ampak tudi v kulturnem in jezikovnem knr najbolj dokazujejo določbe o šolski in nsro-' ii prosveti, dasi je zopet uvedla parlament, ki pa pomeni samo okrnjenje, ne pa »vpostavitve« parlamentarne demokracije, kakor so trdili in si še danes upajo trditi tisti, ki eo ji ploskali in jo s svojim sopodpisom sankcionirali.	, , . ,
/dnj pa vprašamo, kdo je odgovoren za
naše obstoječe ustavno stanje, oziroma zn centralistično ustavo, ki je bila po šesto,nnnarskem režimu v unitarističnem smislu se boli vkvar-fena in nas je iz še kolikortoliks.no demokracije privedla v še danes nehoteno več ali manj avtoritaren režim z očitno izrečeno ,n sankcionirano integralistično smerjo? Zgodovina irarn daje točen odgovor: za vidovdansko ustavo so elasovnli slovenski demokrati, ki se danes imenujejo 1NS, in slovenski tako zvam samostojni kmetijci. če se omejimo na zastopnike slovenskem naroda. ker samo za to nam danes gre. Parlamentarna debata nam priča, d« so ravno slovenski liberalci in liberalni samostojni kmetje bili za vidovdan=ko centralistično ustavo s
socialnimi demokrati vred najbolj navdušeni in so	nrelfnšnli srbske stranke same. ki so
bile" vsaj toliko odkritosrčne in poštene, da so,
Goring pripravlja sestanek Mussolini
Hitler
Angleži pričakujejo „zivahnega delovanja Italije"
Rim, 26 aprila, c. Pruski ministrski predsednik general Goring je prišel zjutraj ob pol 4. v Rim iz Neaplja. Šele zjutraj je zapustil svoj vagon in ob 10 uri dopoldne je odšel v zunanje ministrstvo, kjer st je najprej sestal z zunanjim ministrom grofom Cianom. Oba sta se razgovarjala eno uro. Na tem sestanku je bilo določeno, da se Goring sestane z Mussolinijem popoldne ob 17. uri. Zanimivo je, da se bo Goring vračal skozi Italijo v Nemči|o z avtomobilom in sc bo torej mudi! v Italiji prav za prav še nekaj dni.
Kar je najbolj zanimivo v tem potovanju generala Goringa v Rim, je to, da se ta obisk razvija že v rednih in popolnoma normalnih diplomatskih oblikah. Če se pa spoštujejo te oblike, je jasno, da mora biti nekje v ozadju jasna in pravilno podpisana diplomatska pogodba med obema državama. Tak sestanek torej ni več nobena demonstracija ali pa izraz kakih izrednih mednarodnih manifestacij, ampak se vzporeja v diplomatske sestanke, kakor so v navadi med državami, ki so organizirane v diplomatske bloke,
Če je pa res taka pogodba že tu, potem se morajo tudi vsa vprašanja razvijati v nekem redu. Torej je nemogoče, da bi se sedaj ta sestanek zopet nanašal na državljansko vojno v Španiji ali pa na problem svetovnih surovin. Vsi ti problemi so naravno morali biti omenjeni v predhodni pogodbi med obema državama. Torej gre sedaj samo za vzporeditev vseh svetovnih dogodkov v ta okvir osi Rim-Berlin. V Španiji ni bilo nič izrednega in vodita Nemčija in Italija v tej smeri svojo politiko v redu naprej. Kar se tiče problema surovin, ima v tem pogledu popolnoma proste roke, kot največja terjalka napram drugim državam. Edino važen trenotek v razvoju skupne politike jc bil samo sestanek v Benetkah in vpliv na tisto politiko, ki se je začela razvijati po podpisu pogodbe med Jugoslavijo in Italijo.
Tudi Neurath pride
Na tem sestanku je bilo določeno, da se bo avstrijsko vprašanje uredilo na konferenci, ko pride v Rim zunanji minister von Neurath, ki bo
tudi pripravil s e s t a n e k med Hitlerjem in Mussolinijem.
London, 26. aprila. AA. (Reuter) Reuter priob-čuje poročilo iz Rima o italijanskem obisku pruskega generala Goringa. Poročilo pravi, da bo zdaj nekaj dni po sestanku v Benetkah prišlo do sestanka med Musoslinijem in Goringom. Po tem sestanku bo jasno, kaj sc je doseglo na sestanku med Mussolinijem in Schusc.hniggom.
Poročilo pravi dalje, da je pričakovati novo zelo živahno italijansko diplomatsko delovanje, zlasti z obiski groia Ciana, počenii s prihodnjim tednom. Na koncu pravi Reuter, da bo to diplomatsko delovanje Italije doseglo višek z obiskom, ki ga bo predsednik vlade Mussolini, kakor govore, storil pri vodji rajha, državnem kanclerju Hitlerju v Bcrchtesgadnu. Če pride do tega sestanka, pravi Reuter. bodo glavne točke razgovora po vsej priliki zadržanje Nemčije in Italije o španskem vprašanju in nekatera vprašanja, ki so v zvezi z nemško štiriletko in v posredni zveii tudi z razmerjem med Nemčijo iu Italijo.
Eden v Bruslju
Razgovori generalnih štabov Francije in Anglije
Bruselj, 26. aprila, c. Angleški zunanji minister Eden je snoči prišel z letalom v Bruselj. Dopoldne, se je najprej sestal s Spaakom in nato še z Van Zeelandom. Ti sestanki so trajali od 10.30 do 11.45. Po tem sestanku je Spaak izjavil, da je bil prvi razgovor zelo prijateljski. Ob 13. uri je bilo slavnostno kosilo na angleškem veleposlaništvu. Ob 17. uri popoldne se je Eden odpeljal v grad Laeken, kjer ga je kralj Leopold III. 6prejel v avdijenco. Zvečer bo v zunanjem ministrstvu slavnostna večerja na čast angleških gostov, po večerji pa bo sprejem.
Belgijski listi podčrtava jo v splošnem enotno, da je ta sestanek pač dokaz, da je imela Belgija prav, ko jc osamostojila svojo zunanjo politiko. Ni malo, če sc reče, da je posebno zaradi tega belgijski ugled tako narostel. da je sedaj Van Zeeland tisti, ki pripravlja svetovno gospodarsko konferenco po pozivu francoske in angleške vlade.
Toda belgijski vzgled ni omejen samo na obrambo belgijskih interesov. Najvažnejši moment v vsej tej politiki je pač v tem, da se pogajanja za splošni evropski pakt začenjajo ravno s problemi male države kot je Belgija in da se bodo vsa ta pogajanja vodila skozi prizmo obrambe meja malih in nevtralnih držav. Danes je položaj za take države najugodnejši in seveda tudi najbolj usoden. Kdor ga danes zamudi, ga lahko zamudi za zmeraj. Anglija in Francija že stalno izjavljata, da je izjava o odvezi belgijskih obvez v lokarnski pogodbi uvod v pogajanja z. a pakt med državami z a p n d n e Evrope. Po angleškem in francoskem načrtu naj bi se nato ta plaz stičnih paktov in pogajanj razširil še na srednjo Evropo in nato še na vzhodno Evropo.
London, 20. aprila, b Iz vladnih krogov se čuje, da je britanska vlada na pobudo vojnega ministra Daladiera za časa njegovega obiska v Londonu pristala na nadaljevanje generalštabnih pogajanj med dvema državama. Poudarjajo pa, da
Zagrebška vremenska napoved. Nestalno, spremeljivo in oblačno ter precej hladno.
Dunajska vremenska napoved. Zelo oblačno, padavine, toplotne razmere se ne bodo spremenile.
Zemunska vremenska napoved. Prevladovalo bo oblačno v vsej kraljevini. V gorah utegne snežiti. Eonekod bo deževalo V zahodnih krajih in na Primorju se bo nekoliko zjasnilo.. Temperatura bo padla. Durango padel
(a pogajanja ne pomenijo nobene senzacije, temveč da so potrebna zaradi lega, ker je zaradi nevtralnosti Belgije nastal nov vojaški položaj. Zaradi tega jc tudi potrebno, da oba generalštaba ukreneta vse potrebno za zaščito Francije in Anglije pred eventuelniini iznenadenji zaradi spremenjenega vojnega položaja'. Pogajanja se bodo v najkrajšem času pričela in jih politični krogi smatrajo kot najboljši mak, da bosta Francija in Anglija tudi v bodoče nadaljevali najožje sodelovanje ne samo na gospodarskem in političnem, temveč tudi na vojnem polju. Velika Britanija se je v zadnjem času nekoliko izogibala, dn bi nadaljevala vojna pogajanja s Francijo, sedaj pa je bila zaradi gotovih dejstev prisiljena, da to svoje stališče spremeni.
„Most med Malo Zvezo in Nemčijo"
Praga, 26. aprila, c. Včeraj je v Freudentalu priredil shod voditelj nemške krščanskosocialne stranke minister Zaiček. Minister se je dotaknil tudi vprašanj zunanje politike in rekel, da je bil s podpisom pogodbe med Italijo in Jugoslavijo v Belgradu postavljen most hip I Malo zvezo in državami rimskega protokola. Tak most, kot se je zgradil s to jogodbo, se mora prej ali slej vjosla-viti tudi med Malo zvezo in Nemčijo. Minister je zavrnil demagogijo sudetske nemške stranke in izjavil, da veruje v delavnost mladega nemškega aktivizma v republiki, ki mu pripada ludi nem^kn krščanska socialna stranka v ČSR.
Pariška razstava 24. ma*a
Parii, 26. aprila, c. Trgovinsko ministrstvo je danes objavilo, da bodo slovef.no odprli pariško svetovno razstavo dne 24. maja. Za občinstvo bo razstava odprta od 25 maja naprej.
Proti Bitbau
Zmagovito prodiranje MoJe na baskišhi fronti Durango padel
Vittoria. 26. aprila. AA. (Havas) Čete generala Molle so davi zarana zavzele Durango in Eibar.
Burgos, 2(3. aprila, c. Vladne čete so izpraznile Eibar. Poprej so pa vse meslo zažgale.
Poj>oldne je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo:
Madridska fronta: odbili smo manjši napad sovražnika pri Aravaci.
Baskovska fronta: nadaljuje se zmagovito prodiranje naših čet. Hitro širimo vdor, ki smo ga včeraj napravili v sovražnih vrstah. Naši oddelki so prišli do višin okoli Asconobete in do vasi Ve-risa. Sovražnik je na vsej tej črti moral zapustiti svoje postojanke. Te so bile zadnje, ki si jih je utrdil. Sedaj smo jiopolni gospodarji ceste, ki vodi v Eibar. Sovražnik beži v neredu Umika se proti Durangu in Bilbau. Sovražnik vodi s seboj v ozadje prebivalstvo in neborce Tako beže z njim tisoči žena in otrok Sovražnik jih je prisilil, da se morajo umakniti. Zato naše letalstvo ni Injiiibardirnlo bežečega sovražnika, da bi ne bilo nedolžnih žrtev. Zaplenili smo mnooo orožja in vojnega materijala. Med ujetimi je tudi baskovski
narodni fioslanec I.asate, ki smo ga ujeli z orožjem v roki, ko je hotel zapustiti sovražno postojanko. Prostovoljno sc je predalo okoli 100 miličnikov v polni bojni opremi.
Potop rdeče križarke
Sevilla, 26. aprila. AA. Havas: General Quoi-po de Liano je snoči objavil jx> radiu, da je kri-žarka »Canarias*- prisilila republikansko križarko »J a ime L.«, da sama sebe jiotopi 1000 m od obale.
Podrobnosti o borih za Bilbao
Na francoski meji. 26. apriln. b Zadnji neuspehi nacionalistov na Guadalajari in pred Madridom so prisilili vodstvo, da jx»speši ofenzivo na Bilbao. Izmed 10. in 15. aprila so nacionalisti poslali močne oddelke v San Sebastian, ki so prispeli iz Cadisa. Priprave so bile hitro gotove in je takoj sledila velika ofenziva belih čet. Strahovit napad nacionalistov na vse vladne |>ostojanke
(Nadaljevanje na i strani.)
kakor beremo v »Politiki« od 27 junija 1921. izrazili svoje zadovoljstvo nad to ustavo samo zato, ker zasigura srbski jilemenski misli nad moč v državi, jia še to s pripombo, da »jo pretirano misliti, da se bo po sprejetju vidovdanske ustave pri nas v kateremkoli oziru kaj spremenilo na boljše, nego je do sedaj.« Kar se tiče SLS. pa je zapisal »Slovenec« dne 1. julija 1921 sledeče: »Ustavo imamo, toda kakšno! Vse ofici jelno proslavljan je, navdušeni članki v vladnem časopisju in umetno aranžirano praznično razpoloženje interesiranih krogov ne mor" spremeniti dejstva, da ustava države SMS ni plod sjiorazuma vseh delov jugoslovanskega lj»dstva. marveč je bila od vlade od posameznih vladnih strank prosto kupljeno za ceno težkih milijonov dinarjev. In tako smo dobili ustavo, ki ne zadovoljuje političnih. gosj>odarskih in socialnih potreb ljudstva.pač pa vsak njen člen stane nekaj tisočakov, ki jih bodo odplačevali jugoslovanski davkoplačevalci, /ato je žalibog mogoče po sprejetju ustave na Vidov dan 28. junija 1921 kon-statirati samo to. do široki sloji našega ljudstva, ki so tako željno pričakovali demokratične in potrebam časa odgovarjajoče iisIhvo reakcionarno ustavo sprejemajo le s čustvi protesta in globoke nezadovoljnosti.«
Isto velja zn drugo ustavo I. 1931. ki se je uveljavila brez ljudske volje kot akt avtoritarnega režima, ko ni bilo v vladi nobenega
somišljenika SLS (zastopnika te stranke po ukinitvi demokracije in |>arliimoiita v nobenem avtoritarnem režimu sploh nikdar ni bilo), pač pa sta že pred sprejetjem te druge ustave bila ministra dr. Kramer in Ivan Pucelj. ki sta ta ustavni akt. s katerim so je uvedel okrnjeni parlament brez parlamentu odgovorne vlade, zato pa centralizem notranje okrepil še po podvojeni unitaristični tendenci, podpisala. Tega duha. ki centralizem samo ok repi ju je ter vsako samoupravo, naj bo ozka ali široka, izrecno določenn ali samo dana r>° razvojni možnosti napravijo ilnzorno. ne more čez unč noben režim brez ostankn likvidirati in so vreči na pot avtomatičnemu teku upravnega mehanizma, ki ga je pognalo centralistično načelo že ob konstituciji naše države, ki ga ščiti jo in podpirajo vsp važnejše državne institucije, ki korenini v ideji hegenioniznia <n ga vzdržujejo in negujejo močni gospodarski interesi, ki »o centralizem tudi rodili oziroma povzročili. V tej kratki dobi je mogoče samri ta sistem polagoma in previdno da se jx> reakciji ne izzovejo še hujše posledice, opočasniti. kolikor toliko zadrževati in končno zadržati ko se rodi in zgosti novo razpoloženje in |iojiolnt demokratična preusmeritev nn razumevanje zn nujno narodno in kulturno diferencijncijo naše države in ko bo vsnkeniu jnsno. da je med zahtevami samosvojega narodnegu značaja treli jugoslo-
vanskih narodov in med življenjsko nujnostjo globokih skupnih interesov vsega ljudstva v tej državi ter njegove povezanosti mogoča le neka pametna sredinjska rešitev
Iz vsega tega jasno sledi, da so najnovejše lekcije »Jutra« o potrebi decenlrali/acije in dekoncentraeije deplasirane, zakaj kdor je v našem narodu pravi in edini krivec, dn se je uveljavil centralizem s svojo politično-kulturno unitaristifno tendenco, ta tega ne more popraviti, ker |w>|>ruvijo se samo osebne napake, javne pa nikoli ali pn zelo te/ko Valiti krivdo na nas. ki iinnmo sedaj nalogo, dn kolikor moremo, popravljamo fundamentalne napake naše liberalne stranke, je golo strankarsko-taktično sredstvo brez vsakega dejanskega temelja. kakor smo videli.Kdor hoče res preprečili. dn ne bi bili v oziru politične enakopravnosti in v svojih gospodarskih interesih oškodovani, temu ne ostane ničesar drugega, kakor da se brez pridržka in ostanka pridrn/i narod-nemn političnemu programu večine slovenskega ljudstva in složno z njim varuje njegove narodne interese, pri čemer bo lahko zasledoval naprej svoje posebne kulturno na/.ore in svoje opozi-cionnlno stališče v vseh bistvenih točkah svojega programa. Mi smo to enkrat povedali v uvodniku, nismo po od glavnega glasila JNS dobili nobenega odgovora.
Pri motnjah srca in nervoznosti
pijte kavo mm Ta ie br<
t • •
Prepih v združeni opoziciji
Ali bodo dr. Dragoljuba Jovanoviča res izključili
Že dolgo se v krogih belgrajske »združene« opozicije opaža neko nesoglasje med Ljubo Davido-vičem, Aco Stanojevičem, Jovanom Jovanovičem in dr. Dragoljubom Jovanovičem. Ta pripada zem-ljoradniški stranki, pa že dolgo hodi prav svoja pota, ki niso v skladu niti z načeli te stranke, niti z načeli drugih srbskih opozicijskih strank. To nasprotje se je že večkrat javno pokazalo, tako zlasti na shodu v Kragujevcu, kjer govor dr. Dragoljuba Jovanovica ni bil na programu, pa se je kljub temu po dolgem pozivanju s stran: udeležencev le pojavil na govorniškem odru in govoril in se potem opravičeval, češ da je »ljudstvo tako zahtevalo«. Z vsem svojim delom je v vrste demokratov, zemljoradnikov in Stojanovičevih radikalov zanesel neko zmedo in jih razdvojil in zopet na nekih svojih osnovah združeval. Njegovi nazori v govorih in letakih obsegajo vse doktrine od liberalne demokracije pa do marksističnih načel skrajne levice, Vse je v njegovem nauku, toda vse tako kočljivo in umetno, da ga moreš razlagati na več načinov.
Včerajšnje »Vreme* je objavilo dolgo razpravo o njegovem obnašanju in ob koncu celo povedalo, da krogi združene opozicije čutijo živo potrebo, da bi dr. Dragoljuba Jovanoviča izključili iz svojih vrst Ta se je namreč posebno pojavil v svoji svojevrstni luči ob smrti Milana Pribičeviča. Še ko jc bil rajnki na mrtvaškem odru, se je videlo, da ga neka skupina, ki se je poslavljala od trupla z na komunističen način dvignjeno pestjo, hoče proglasiti izključno za svojega. Najznačilnejši pa je bil govor Dragoljuba Jovanoviča ob grobu in neka politična oporoka Milana Pribičeviča, ki jo je ob tej priliki prebral. Rajnkega Milana je imenoval »duhovnega voditelja zemljoradniške levice«, ki je oznanjal, da je treba »kmeta pritegniti v socializem« in da je »v tem nauku Celo prekosil samega Marxa, ker je ooleg delavca postavil kmeta kot pomočnika v borbi za ustanovitev socializma«. Izrecno jc naglašal, da je pokojni Milan Pribičevič z vsemi močmi podpiral združeno opozicijo, pa se je prevaral nad njo in jo obupan zapustil in se postavil »na čelo kmetsko-delavskega gibanja in ljudske fronte v Jugoslaviji«. Nihče od prijateljev in pristašev rajnkega si ga ni predstavljal v taki luči, zato je Jovanovičev govor vzbudil veliko pozornost. Toda njegove besede so bile potrjene z oporoko rajnkega, ki jo je Jovanovič pred vsemi po-grebci prebral in v kateri so tudi sledeče misli: »Adam (Pribičevič namreč) naj skupno dela z našimi zemljoradniki, posebno z levico za ustanovitev enega, velikega, srbskega kmečko-delavskega gibanja ali stranke. Na srbski strani je treba zbrati vse sile, lei za to prihajajo v poštev. Nimamo ničesar proti hrvatskemu narodu, pa se je kljub temu treba pobrigati za varnost Srbov na Hrvatskem in v drugih prečanskih krajih... Pojdite vedno levo, ker je to naža edina pot.« Že takrat so nekateri po tihem sumili v izvirnost te oporoke, ker si niso mogli misliti, da bi Milan Pribičevič tako zapusti! načela zemljoradniške stranke. Toda Drago-Ijub Jovanovič je imel v roki listino in nihče ni upal svojega dvoma ni glas povedati, čeprav so vsi imeli vtis, da nekdo skuša mrtvo truplo rajnkega zaradi ugleda, ki ga je Milan Pribičevič za svojih živih dni užival potegniti v svojo vsakdanjo agitacijo s tem. da je mrtvemu pred vso javnostjo podtaknil pečat internacionale in marksizma.
Te dni pa je dr. Dragoljub Jovanovič dal razširiti med liudstvo letak, ki je v celoti posvečen zopet spominu rajnkega Milana Pribičeviča, ki si ga pridrži popolnoma za zemljoradniško levico, ki jo vodi on sam. Govori tudi o združeni opoziciji in pravi: Milanovi tovariši iz zemlioradniške levice si niso hoteli prilastiti Milana Pribičeviča samo za sebe, čeprav se je zadnja leta skoro izključno družil samo z »našo levico«, kakor je govoril. Zdru-
Položaj v Španiji
(Nadaljevanje s 1 strani.)
v pokrajini G.uipuscoe v zadnjih Iroh dneh je prizadejal resen poraz četam valencijske vlade na vsem severnem bojišču. Glavni prodor so izvršili nacionalisti na položajih med mestom Vergore ip Sv. Ivanom. Nacionalistično topništvo je povsem |x>rušilo vse glavne ceste in utrjene vladne postojanke. Nacionalisti so imeli močno topništvo, ki ga je podpiralo 60 težkih bombnikov s številnimi lovskimi aparati; istočasno je nastopala pehota v dveh smereh In sicer izza gozdov Elhor-t a in K I o r i o. Coprav so rdeče čete po daljšem premirju zgradile cel sistem težkih utrdb iz armiranega betona, so bile zaradi strašnega bombard-niuua prisiljene zapustiti utrjene postojanke in se umaknili v položaje proti Vcrgcri in Elgue-t i. Zaradi napredovanja težkih tankov, ki jih je podpiralo ogromno število bombnikov, je bilo redno odstopanje nemogoče, vsled česar je bilo vsakomur na prosto dano, do se reši z begom proti Eibarju in Durangu. Valencijska vojska ni imela časa za redni umik, vsled česar je pustila'za seboj ogromni vojni materijal. Nacionalistične motorizirane čete so davi prispele v mesto E I g u e t a . od kjer nadaljujejo prodor proti Eibarju. Na pol poti med Ve r g e r o in E 1 b c t o pri mestih Bal i o in Erbero skoraj ni hiše, ki bi ostala cela. Rdeča vojska so je skušala pri Ca no v ie ti zopet upreti, da prepreči nadaljnje prodiranje sovražniku, toda njen odpor je bil s pomočjo tankov in metalcev plamena hitro zlomljen. Borba je trajala dve uri. Baskovski hribovci so so borili junaško, toda niso bili kos modernemu orožju ln uničujočemu plamenu, ki so ga bruhali tanki.
V soboto in nedeljo sla bila za rdečo vojsko najbolj črna dneva, odkar se vodijo v Španiji bratomorni boji. Strahovito delovanje ogromnih letalskih torpedov in težke granate so spremenile okolico mesta Eloris v pravi pekel. Mesto je popolnima iiorušeuo. Nacionalisti so morali postaviti prod posamezne ulice vojake, da ne dovolijo nikomur dostopu, ker se poslopja podirajo drug za drugim. Sovražni tanki, metalci plamena, ki so podprli z močno akcijo letni in daljnoinetnlb topov, nadaljujejo z rušenjem Eibara in Duranga. Davi so nacionalistične čete brez večjega odpora zavzele hrib Snnn* i c ta. Padec Eibara je pričakovati še danes, če bo nacionalistična ofenziva vzdržala v sedaniem poletu. NI izključeno, da b«
ženo opozicijo je zapustil, priporočal je čim večjo needvisnost, celo od dr. Mačka. Opazovali smo njegovo življenje kot celoto, zato smo hoteli, da bi ga objokovali in mu izkazovali spoštovanje vsi oni, ki so bili v kakršnikoli obliki in v kakršnemkoli času z njim v zvezi. Na prvem mestu smo se obrnili na voditelja belgrajske združene opozicije, Davidoviča, Jovanoviča in predsednika samostojne demokratske stranke g. Adama Pribičeviča. Radikalov nismo klicali, ker je bil Milan proti temu, da bi ti prišli v združeno opozicijo, Davidovič je najprej odredil B. Vlajiča, pa ga je potem potegnil nazaj. Joca Jovanovič je odredil dva delegata, ki sta se kislo držala že na prvi seji. Na drugo pa niti prišli niso, ker so se celo noč zabavali v Arandjelovcu skupno z Milanom Gavrilovičem. Ti ugledni člani zemljoradniške stranke so se tam razveseljevali do jutra. Združena opozicija nas je zopet zavrgla.«
Tak letak, imenovan »šesto pismo«, izdan od člana stranke proti lastnemu vodstvu, je seveda vzbudil valove ogorčenja in pokazala se je potreba, da se vse politično delo Dragoljuba Jovanoviča razkrinka in pokaže v pravi luči. Prijatelji rajnkega Milana Pribičeviča so dali v javnost neko njegovo pismo, ki ga je pisal ne dolgo pred svojo smrtjo in v katerem je do levičarskih gesel, ki mu jih sedaj mrtvemu Dragoljub Jovanovič podtika, takole opredeljen: »V »Balkanski korespondenci« vidim neko veliko Dragoljubovo izjavo. Ne vem, zakaj se tako dela? Vidim, da je skrajni čas, da pridem v Belgrad in stopim temu nerodnežu na prste. Ljudska fronta, dobro. Kaj pa zemljoradniško gibanje ln stranka? Kje so? Ako bom preganjan, naj bom kot zemljoradnik, ne pa kot internacionalen, z Dimitrovem na čelu. Ali ni tako?«
Tak odmev je izjava dr. Dragoljuba Jovanoviča, ki jo je dal »Balkanski korespondenci«, ki je organ komunistične stranke za Jugoslavijo in izhaja v Parizu, izzv 'a v rajnkem Milanu Pribiče-viču. Takoj je prijatelje opozoril na njo in sicer tako, da je popolnoma odklonil ljudsko fronto in vsa tista skrajno levičarska načela, ki mu jih danes Dragoljub Jovanovič podtika. Ta dejstva krogom združene opozicije dokazujejo, da hoče Dragoljub Jovanovič rainkega Pribičeviča proglasiti za nekakega prvoborca levičarskega gibanja ljudske fronte in seveda tudi najplemeniteišega člana zemljoradniške levice, da bi v njo privabil vse bivše Milanove pristaše, ki jih pa sedaj ne more voditi več on. zato pa bi jih vodil — dr. Dragoljub Jovanovič, V krogih združene opozicije so, kakor piše »Vreme«, prišli do spoznanja, da se je dr. Dragoljub Jovanovič s tem svoiim obnašanjem toliko oddaljil od njihovih načel, da bi ga bilo treba javno izključiti iz njihovih vrst,
Dr. Dragoljub Jovanovič pa se na vse to bratll, , češ. da rajnki Milan Pribičevič res ni zapustil pisane politične oporoke, čeprav je napravil zasebno oporoko, to, kar je Jovanovič prehral pri pogrebu, je sestavil on, kakor je njemu in še nekaterim somišljenikom opisovala zadnje dneve in zadnje politične razgovore rajnkega njegova žena ga. Ruža Pribičevič. Rajnki je vpričo nje dal zadnje politične izjave dr. R. Mitkoviču, ki si je nekatere besede, zlasti tiste, ki se nanašajo na zunanjo politiko, tudi zabeležil. Žena pokojnikova je po prihodu iz Švice poklicala k sebi Adama Pribičeviča, Dušana Bog-d a novi ca in Dragoljuba Jovanoviča in jim opisala te zadnje trenutke rajnkega Milana Pribičeviča in povedala tudi tiste njegove zadnje besede. Te njene besede je potem Dragoljub Jovanovič e svojimi prijatelji sestavil v neko celoto in jih v svojem govoru pri pogrebu prebral kot »politično oporoko'-' rajnkega. O izključitvi pa pravi, da ne razume, kako bi bilo mogoče koga b.ključiti ali pognati iz opozicije... Najbrž se bo iz vsega tega razvila nova sjika »javnega dela nekaterih.
padlo tudi meslo Durango, ki je pretrpelo prav tako strahovite izgube. Ostanki razbite vladne vojske se skušajo zbrati izza Eibara in Duranga, kjer bo morda v najkrajšem časti prišlo do usodne in odločilne bilke za Bilbao. Nacionalisti se imajo zahvaliti svojemu sedanjemu uspehu na severu predvsem izredno močnemu letalstvu in metalcem plamena. Španija konee
London. 26. aprila,, b. United Press v poroča, da sla dve angleški ladji zopel prebili blokado pri Bilbau. To sta ladji »Turston« s 3070 tonami in »Steso«; z 2240 tonami. Tudi ti dve angleški ladji sta uživali zaščito angleških rušilcev do razdalje treh milj od obale. Nacionalistična križarka »Almirante Servera« je sicer skušala ustaviti ladje, toda angleški rušilci so ji povedali, da obe ladji nosita samo hrano in nimata nobenega vojnega materijala Na drugi strani pa je tudi angleška ladja >0aek G rove* z 1890 tonami priplula v santadersko luko. Nacionalistična križarka r. Espa-na* je hotela preprečiti tej ladji pot v vladno pristanišče, lodn to so ji preprečili angleški rušilci. Nato je odplula v Santander še angleška ladja »Jainny«.
Osebne vesli
Belgrad, 26. aprila. AA. Z odlokom prometnega ministra1 feo imenovani za člani! tarifnega odbora pri prometnem ministrstvu za leto 1037 tudi Ivan Mohorifi, glavni tajnik zbornice za TOI v Ljubljani: dr. Joža Basa.j, ravnatelj Zadružne zvezn v Ljubljani; ing. Milan Lenarčič', industrijalec in posestnik iz Ribnice na Pohorju in ilr. Vinko Vrhunec, ravnatelj pri Trboveljski preinogokopni družbi.
Belgrad, 26. aprila. AA. Premeščeni so: za veterinarskega inšpektorja v 4. skupini 2. stopnjo kr, banske uprave dravske banovine dr. Leopold lir i bar, doslej ravnatelj veterinarsko - bakteriološkega zavoda v Ljubljani: za višjega veterinarskega svetnika v 4. skupini 1. stopnje na baltski upravi dravske banovine dr. Bogomil Z a vadil, doslej v Mariboru; za višjega veterinarskega svetnika 4. skupine 1. stopnje pri sreskem načelniku v Mariboru desni breg Peter Škofie, doslej Maribor levi breg, iu za višjega veterinarskega pristava v (>. skupini pri sreskem liacelstvu v Mariboru levi breg dr. Anton Lam prst, doslej v Beli Crkvi.
Belgrad; 26. aprila, m. V VI. skup. je napredoval Vladimir Žit ko, profesor na 111. drž.
realni gimnaziji v Ljubljani. V VIL skup. jo napredovala Elza Z o r e c, profesorica na ženski realni gimnaziji v Sarajevu.
JRZ v Zagrebu
Zagreb, 26. aprila, b. Danes ob 10 jo bil občni zbor JRZ pod predsedstvom finančnega ministra Dušana Letice. Prisostvoval uni jo tudi minister Juraj Jankovič. Pri volitvah je bil š ploskanjem izvoljen za predsednika finančni minister ilr. Dušaii Letica, za podpredsedniku dr. Mile Miškulin, bivši minister in član izvršilnega odbora JRZ, za prvega tajnika narodni poslanec Jurij Mi-kašiiiovič, za blagajnika Jakob Pavlin.
Nesrečen dogodek v mariborski bolnišnici
Maribor, 26. aprila.
V deliriju po operaciji je skočila s prvega nadstropja kirurgičnega oddelka mariborske bolnišnice skozi okno na dvorišče petnajstletna Hed-vika Melccr ter sc pri padcu na tla ubila. Pred nekaj dnevi je bila operirana na slepiču, dobila po operaciji vnetje trebušne mrene in v visoki vročini dejanje izvršila v duševni zmedenosti.
Blumov na
Oh, ne, tega pa nismo zaslužili...
vzklik
robu prepada
Pariz. 26. aprila. TG. V »Echo dc Pariš« jc poslanec de Kerillis napisal članek o položaju Iti lunine vlade, ki da se pripravlja, na odhod. Ministrski predsednik Leou Blunt da je baje popolnoma izčrpan, telesno in duševno, žaloigra v C|i-ehvju ga je docela zmlela. Po parizu govorijo, da je takrat, ko je v gledališču, kjer je tisti večer .sedel, zvedel za krvave pokolje, vzkliknil: »Oh, ne, ne... kaj takšnega pa res nismo zaslužili!« .Dc Kerillis pristavlja, da Bliima zares zasleduje mrka usoda in mu je zares moglo bili strašno pri srcu — njemu kot socialističnemu preroku — ko se je, oblečen v frak in belo kravato ter obut v lakaste čevlje, naenkrat znašel v mlakah delavske krvi. Toda razočaran je mogel biti samo Blum. Kajti vsak dobro ve, da marksizem najprej odvožc strasti, instinkte in apetite, potem mu pa manjka moč, da bi jih ali nasitil ali zadržal. On pripravlja samo socialne nerede in bolestne pre-kucijje, kjer potem red navadno ne more zavladati brez puškinih -krogelj ali diktatorskih škornjev. Orl Clirhjja dalje torej, pravi list, se Blum peča z mislijo, da bi odšel. Kajti trni i druge nesreče se kopičijo nad njegovo itlavo. Katastrofa grozi z vseh strani. Frank je' začel drseti navzdol iu ravno kmetje in delavci so tisti, fci so najbolj prizadeti. Na obzorju se že prikazuje tiskalni stroj za papirnati denar in asignate ... Kako je mogel kaj drugega pričakovati. Kako naj obstoja družba, kjer nikdo noče ve? delati, a vsi hočejo dobro in udobno živeti. Vprašanje je sedaj samo, če bo Blum padel v parlamentu ali če se bo umaknil sam prostovoljno. Usluge, da bi padel v parlamentu, mu 110 bodo napravili. Torej bo moral spreči sam. Naslednika si je izbral sedanjega notranjega ministra Dormova, ki naj bi postal žrtev, da s svojim imenom zaključi katastrofalni režim ljudske fronte.
Kako se pripravljalo francoski komunisti
„Lastno vojsko, lastna sodišča lastno šoionažo, izvrsten tisk"
Dunajska Reichspost je dne 23." aprila .1937 objavila naslednjo poročilo svojega pariškega dopisnika o komunističnih bojnih sredstvih v Franciji:
Kominterna francoskim komunistom nI zaman poslala v par letih 250 milijonov frankov podpore, kol je to navedel poslanec Doriot, ki mora to dobro vedeti, ker je bil svoje dni v Koniin-terni. S pomočjo tega denarja ter s prispevki Članov francoske komunistične stranke so ustvarili obsežno organizacijo. Ta organizacija ima svoje osrednje vodstvo, svojo tajno policijo, svoj propagandni oddelek, svoj oddelek za špionažo. Vec sto nameščencev je v stalni službi. Organizacija razpolaga s svojimi lastnimi strankinimi vodstvi, s svojo za vojaške nastope dobro izvežbano armado, ki v nekaterih industrijskih središčih presega deset tisoč miličnikov, ter ima v svojih rokah nešteto stanovskih združenj in celic, razpredenih po vsej državi. Poleg tega vodi svoje ljudske domove, svoje lastne ljudske univerze, nešteto tečajev in večjih zborovanj, predvsem pa polaga največjo skrb na svojo odlično strankino časopisje,
Belgrajske vesti
Belgrad, 26. aprila, tli, Socialni minister jc |»odpisal odlok glede določevanja pavšalnega pri-nosa za zavarovanje za primer nesreče delavcev, zaposlenih pri javnih dolih.
Belgrad, 26. aprila, m. Iz Požarevca poročajo, da se je ponoči vsled dežja lVIorava že tretjič letos razlila ter poplavila veliko komplekse obdelanega polja.
10 let rohije
Belgrad. 26. aprila, m. Po trimesečni razpravi je tukajšnje sodišče danes obsodilo Jovana Laki-čeviča. ker je ponaredil razne invnlidske listine za podeljevanje invalidske podpore in s tem oškodoval državo za večniilijonski znesek, na 10 let robijo in na trajno izgubo častnih pravic. Štirje njegovi soudeleženci pa so bili obsojeni na več let robije. Vsi ostali so oproščeni. Državni tožilec je prijavil priziv.
Belgrad. 26. aprila, m. S snočnjim ekspresnim vlakom je prispel v Bnlgrnd iz Aten francoski
prosvetni minister Jenn '/.:iy V Belgradu ostal
samo čez noč. ter jo davi ob pol 8 odpotoval z letalom v Pariz.
Belgrad, 26. aprila, ni. Jutri dopoldne se sestane ožji glavni odbor JRZ.
Belgrad, 26. aprila, in. Snoči sta odpotovala v Prago skupščinski predsednik Clrio in podpredsednik Markič. Odhod obeh je v zvezi s pripravami za bližnjo Interparlamentarno konferenco držav Male zveze, ki bo v začetku maja v Belgradu.
Belgr.nl, 26. aprila. AA. Generalno ravnateljstvo državnih železnic sporoča, da se razglašena omejitev sprejemanja pošiljk žita za Sušit k in su-šaško pristanišče nanaša od danes samo nn sušaško pristanišče.
Belgrad. 26. aprila. AA. Dopoldne je zasedal v Narodni skupščini odbor za prošnje fn pritožbe. Toda 7. maja bo svečana seja Narodne skupščine /. romunskim! iu češkoslovaškimi parlamentarci. Kdaj bo prva redna seja Narodne skupščine z omenjenim dnevnim redom, se ni določeno.
na -proletarska kulturna središča ter na vzgojo bojevitih brezbožnikov. Nekateri stanovi, kot na primer učiteljski stan, poštni uslužbenci, mornarji, delavci v niunijjijskih tovarnah in orožarnah, so sploh popolnoma in do zadujega člana pod vplivom komunističnih »oblastk. Ze zaradi ljubega kruha se .mora slednji ukloniti ter podzemeljskim silam.
Kako daleč njihova moč dejansko sega, dokazujejo vsakodnevne izkušnjo. Na primer španska državljanska vojna. Francoski komunisti nabirajo z veliko vnemo ; prostovoljce« za vlado v Valeuciji in Barceloni. Komunistični poslanec Marty ima svoj stalni sedež v Albaceli, kjer strogo nadzira vso inozemske »prostovoljce«, ki odhajajo na bojišča. Alt primer pariškega brezposelnega, ki je odšel v Španijo, bil tam ranjen v trebuh in je bil enostavno zopet postavljen čez nj£jo nazaj v Francijo. Tukaj je zaman prosil pMiiOS pri tisti!}, ki. so mu prej obljubljali gore zlata v Španiji. Kd y¥c rtič rti koristilo, je svoj pdložiij obrazložil' v posebnih letakih, ki jih je nunfetaJ>T>o pariških ulicah. Toda v tem "tfenulktfopro&fil delovati aparat' komunistične orgatiizhelje. Ubogega^ reveža so privlekli pred strankino sodišče' na sedežu Kominterne v rue Lafayettc, kjer se je le z veliko linijo rešil najhujšega, med tem ko so njegovo ženo in otroke obdržali kot talce. Šele orožnistvo ju jo rešilo iz komunistične zasebne ječe.
Toda pri postopnem boljševiziranju Francijo predstavlja komunistični tisk uajvažnejšoga čipi-telja, Krasno opremljeni in bogato ilustrirani tedniki, družinske revije, ki jih sijajno vodijo zelo spretni časnikarji, ter navidezno nadstrankarsko dnevno glasilo »Le Soir«, to so lovila, ki jih stranka izteguje na vse strani in ž njimi lovi svoje žrtve. Večerni dnevnik izhaja sicer šele od marca dalje, a je takorekoč Ze dosegel in nadkrilil največje pariške večernike'kot »Pariš Soir« in »Iiv transigeantv, s svojimi milijonskimi nakladami. Svoj uspeh so iina list zahvaliti dvema pisateljema, 1 vi imata velik sloves, to jc Louišu Ara-gonu, ki je že dolgo časa;v komunističnem gibanju, ter Jeatiu Richardu Bloch-u, ki je svak pisatelju Andre Mauroisa. Najstarejši komunistični dnevnik in njen veteran iL'Humariite« se je pomladil in izhaja dane§ v nadpolmilijonski nakladi.
vsakem oziru postreženo. Zato skrbijo časopisi in revije kot »Clarte;<, »Vendredk, »Europe«, »Com-niune«, ki jih izdajajo ljudje z zvenočimi imeni kot Romain Rolland, profesor Langevin; Jean Cassou, ter .nekdaj katoliški pisatelj Martin Chauf-fier. Celo na izključno verskem poiju se je vgnež-dil komunistični propagandi tisk. Tukaj deluje od Vatikana obsojena »Terre Nouvellec: (Nova zemlja). Mladina ima na razpolago sijajno urejevan tisk, ki ga vodi »Auant Garde« (Predstraža). Kolonije pa ima namen zrevolucionirati »Liberation« (Osvoboditev), »Crides Negress (Krik črncev) in s-lil Ouma.. Poleg tega izdaja komunistična tiskovna centrala še »Fraternites (Bratstvo), to .ie Ust v več jezikih, ki prinaša spiso v skoraj vseh evropskih jezikih ter je namenjen inozemskim gostom, ki prihajajo v Francijo.
Toda zaradi toga še ni povoda za kakšen poseben strah. Dobri francoski genij ter občudovan la vredna nadarjenost Francozov, da tudi najhujšo težave prebredejo, bosta premagala tudi sedanje nevarnosti, a tudi one, ki se oznanjajo po mednarodni razstavi, in ki bodo hujše, kot so sedanje, ki se vedno nosijo obeležje strnnkarskih borb 1« osebnostnih ljubosumij, ki se dajo poravnati s parlamentarnimi sredstvi.
40 urni delovni teden
Pariz, 26. aprila, b. Uveljavitov določil o uved-
,l„?i"rnrfa ledni^a v r>ariSkih trgovinah je spre-menila sliko pariških ulic in potek vsakdanjega življenja v prestolnici. Velike trgovine vseh vrst blag« in večje trgovine živeža ro zaprte. Nasprotno so pa nekatere srednjo in manjše trgovine po sklepu zveze trgovskih združenj odprte. Na teh trgovinah v.se veliki lepaki in na njih se bore, •ta so trgovine odprte v popolnem soglasju z osebjem in da tmli osebje teli trgovin ne dela ve? ko '.T ,"1	Policija je pomnoženn, za primer,
(ta bi kdo skusal prirediti incidente v zvezi z uve-lavitvijo 40 urnega tednika. DosloJ se Je pripetil Ifi en sam neznaten Incident okoli' 10. pred neko veliko trgovino. Mestni redarii so brez le/nv n». pravili red.	"	8
Novo »versko gibanje" v Šhocjanu
Škocjan pri Turjaku, 26. aprila.
Zadnje čase izhajajo v »Jutru« članki o sta-rokatoliškem pokretu v Škocjanu, ki so prava senzacija za nepoučeno Širšo javnost. Nas, ki živimo v Škocjanu, ti članki prav nič ne vznemirjajo, kajti mi poznamo pisca teh člankov in vzrok, zakaj izhajajo. Le nepoučeno javnost je mogoče preslepiti s takimi članki, da gre za verski pokret cele podeželska (are. Mi pa vemo, da je pri tem le par ljudi, ki zasledujejo svoje namene z neprestanimi vznemirjenji mirnih župljanov.
Skozi več let jim je služilo gasilno društvo v Škocjanu, da so delali kravale in nabirali darove, ki so ponoči izginili. Ko jim je tu odklenkalo, so pričeli slepariti z ponarejeno štampiljko, katero jim je vzelo sodišče in pričelo zoper nje proces.
Slednjič jim je prav prišel trik z zidanjem sta-rokatoliške kapele in «Jutro» že imenuje moža, ki bo zbiral darove.
»Jutrovi« članki o verskem pokretu drug drugega po zobeh tolčejo. »Jutro« št. 83 navaja kot vzrok to, da so baje potolkli neki ponočnjaki piscu članka okna in »Jutro« št. 91 navaja čisto drug vzrok, namreč ta, da je župnik neke nerodneže ime-
noval »komuniste«. Neki drug pokretaS, ki se je oglasil 22. aprila t. 1. v župnišču v Škocjanu, pa navaja vzrok to, da mu je g. ban prošnjo za podporo zavrnil in to da župnik noče odstaviti cerkovnika in njega postaviti za cerkovnika.
Mi škocjanski (arani s pomilovanjem gledamo na širno javnost, ki jo krmi »Jutro« s tako žlobudro. Domalega vsa fara pa je zbrana ob strani g. župnika dnevno na delu pri ureditvi pokopališča. Dan za dnem se vrste vasi. 30—40 mož vihti krampe in lopate, planira in zasipa prostor novega pokopališča v viSini 3 m. Delo je toliko napredovalo, da je dve tretjini pokopališča planiranega v dolžini 54 m. HiSa za hišo prinaša denar skupaj za cement. Pravkar smo ga naročili cel vagon. To je živ dokaz, kako je naša (ara edina. Na pleve se ne oziramo!
Zvečer zažive naši domovi: vaja godbe, vaje za igro »Oj njega ni«, sedaj zopet se oglasijo moški glasovi — iz prosvetnih sestankov, katerih duša je naš g. župnik.
22. aprila je zopet presenetila 54 otrok nova podpora v blagu za naše otroke, ki jo je razdelil naš g. župnik. Izposloval jo je od g. ministra dr. Korošca. Otrok za otrokom podpisuje zahvalno pismo visokemu darovatelju.
Št. Vid in nova cesta
Prejeli smo:
Šentvidčani so v petkovem »Slovencu« povzdignili svoj resni glas in našteli vse razloge, ki govore za modernizacijo ceste skozi Št. Vid. Med drugim poudarjajo, da je z načrtom nove ceste prizadetih približno 100 hiš. Priznamo, da je v interesu vseh posestnikov obcestnih hiš, da .gre modernizirana cesta v dosedanji smeri. Vendar ne bo mogel nihče trditi, da so to že vsi šentviški hišni posestniki in zato upravičeno dvomimo o popolni soglasnosti vsega Št. Vida o tem vprašanju. Še manj pa more pristati strokovnjak na mnenje prizadetih Sentvidčanov, da je modernizacija skozi Št. Vid »v dobrobit pravilne rešitve tega problema«. Med gospodarskimi razlogi nam proti novi smeri poudarjajo, »da bi šolsko poslopje v primeru, da se zgradi cesta v novi smeri, bilo kot otok med dvema prometno zelo obremenjenima cestama, med oblaki prahu in blatom, ropotom avtomobilov in drugih vozil«. Mi pa vemo, da je bilo vse to že sedaj in da šola kljub slabi cesti ni trpela. Tudi ni nikakor res, da bi nova smer ceste uničila ves obsežni šolski vrt, ker ga ni po načrtu prizadetega niti polovico. Trditve glede tranzitnega in tujskega prometa, od katerega naj bi po mnenju Sentvidčanov živeli »skoraj vsi obcestni hišni posestniki v dolžino kakih 2 km«, pa Ljubljančani res ne moremo verjeti. Saj hodimo skoraj vsako nedeljo v St. Vid in predstavljamo v šentviških trgovinah in gostilnah »šentviški tujski promet«. Prav tako kot Ljubljančani pa se ustavlja tudi tranzitni promet. Med tehničnimi razlogi, ki naj bi govorili proti
novi smeri navajajo zlasti močvirni svet, zaradi katerega naj bi bila nova cesta mnogo dražja, pri čemer svet ne bi pridobil na vrednosti. O važnosti občinskih poti, ki spadajo višje ležeče stanovanjske hiše z glavno cesto, so prepričani, da bi pa bilo treba zgraditi zanje nadvoze. To je pa vendar le malo preveč. Nemogoča je trditev, da nova trasa izven Št. Vida ni ugodna iz prometnega ozira. Tudi »glavni prometni žili Gorenjske in ne avtocesti« bi bilo ustreženo, če bi se umaknila iz gneče med hišami.
Na kratko, od vseh ugovorov, ki jih bi mogel strokovnjak priznati, velja samo ta, da je prometno neugodno križanje tramvajske proge s cesto pri gostilni Zibert na Trati. Vsi drugi razlogi, ki jih navajajo Šentvidčani, pa so tako izrazito malenkostnega značaja, da jih nikjer na svetu strokovnjaki pri sličniii zgradbah ne morejo in ne smejo upoštevati.
Vse to smo navedli zaradi tega, da ne bodo šentvidčani mislili, da so bili njihovi razlogi edini in glavni povod za to, da je banska uprava sklenila predlagati modernizacijo ceste skozi St. Vid. Zaradi tega se bo prav gotovo glavno razburjenje v Št. Vidu poleglo in bo Št. Vid dobil to, kar je hotel. Hkrati pa bo morala občina v St. Vidu vnesti v regulacijski načrt novo predlagano smer, ki bo pač kdaj kasneje prišla do izvedbe iz prav vseh istih razlogov, ki danes po mnenju Sentvidčanov govore proti nji. Od te rešitve bo vsekakor imel Št. Vid v resnici neza-služen dobiček, saj bo v teku let dobil kar dve vzporedni in moderni betoni rani cesti.

Slovenski časnikarji 7 o Rogaški Stalini
V nedeljo so se podali slovenski časnikarji na svoj občni zbor v lepi kotiček slovenske zemlje, v svetovnoznano zdravilišče Rogaško Slatino. Roga-ika Slatina jih je nadvse gostoljubno sprejela in s tem tudi zopet utrdila svoj stari sloves gostoljubnega zdravilišča. Velik del udeležencev je prišel v Slatino že v soboto. V nedeljo dopoldne pa je bil redni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovanskega časnikarskega združenja, katerega so se udeležili slovenski časnikarji v zelo lepem številu ter so imeli priliko v svoji sredi prisrčno pozdraviti tudi svoje goste, tovariše iz Zagreba, ki so tudi prihiteli v Rogaško Slatino.
Občni zbor je vodi predsednik g. Stanko V i-rant, ki je uvodno pozdravil najprej prisotnega okrajnega načelnika dr. Dionizija M a r a ž a, ravnatelja zdravilišča g. Ivana Gračnerja in pa zagrebške tovariše. Nato so bile sprejete vda-nostne in pozdravne brzojavke. V svojem predsedniškem poročilu je g. Virant podal bilanco lanskoletnega prizadevanja sekcije, zlasti obširno pa je poročal o naporih za razširjenje pokojninskega zavarovanja na vso državo, kar je zahtevalo izredno veliko dela. V izbranih besedah sta slovenske časnikarje nato pozdravila g. okrajni načelnik dr. Maraž in ravnatelj g. Gračner, slednji tudi v imenu občinske uprave. Nadalje je spregovoril nekaj besed tudi predsednik zagrebške sekcije JNU g. dr. Branko Sokolič, ki je zlasti poudaril pomen solidarnosti, ki vlada med slovenskimi in hrvatskimi časnikarji ter se zahvalil slovenskim časnikarjem za njih podporo v borbi za uvedbo pokojninskega zavarovanja.
Sledilo je tajniško poročilo g. Toneta Gmajne r j a, iz katerega je razvidno, da šteje sekcija 81 rednih, 20 pripravnih in 12 izrednih članov. Tajniško poročilo nato navaja ostale akcije sekcije. Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Drago Potočnik, izkazuje ugoden razvoj društvenih financ ter so sredstva za gradbo novinarskega doma že zagotovljena. Drago Potočnik je poročal še o delovanju raznih socialnih skladov pri sekciji, ki so se izkazali za zelo koristne in potrebne ustanove. V imenu nadzorstva je g. Ante Beg predlagal ahsolutorij, ki je bil soglasno sprejet. O delu za časnikarsko razstavo, ki bo v jeseni letos prirejena na ljubljanskem velesejmu, je poročal g. Ante Gaber. Za razstavo so pripravljalna dela že skoro končana ter obeta postati lepa slika časnikarskega dela.
Na predlog g. Prunka so bili sprejeti nadalje še nekateri sklepi o razmerju sekcije do zadruge Novinarski dom.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Stanko Virant, v odbor pa so prišli skoro vsi prejšnji funkcionarji. Po občnem zboru so si časnikarji ogledali Rogaško Slatino, ki se baš pripravlja na svojo sezono. Vse hiti in dela, da bodo napravili gostom čim udobnejše bivanje v zdravilišču. Številne adaptacije kažejo, da se sedanja uprava zdravilišča zaveda potreb sodobnega časa in da skuša zdravilišče čimbolj modernizirati, da mu tako zagotovi uspeh, ki gotovo ne bo izostal.
Zdraviliška uprava je priredila časnikarjem tudi kosilo v restavraciji Ogrizek. Po kosilu so se gostje podali večinoma v 30 km oddaljeni Pod-lehtnik, kjer so si ogledali velike vzorne kleti, last Štajerske posojilnice. Kaj hitro je minul čas. ko se je bilo treba posloviti od lepe Rogaške Slatine, ki hoče obdržati svojo vodilno postojanko med zdravilišči v naši lepi slovenski deželi. Ko m se časnikarji poslovili od prijazne Rogaške Slatine, posebno pa od ljubeznivega ravnatelja g. Gračnerja, so mu mogli ob slovesu zaklicati: Naj živi in uspeva Rogaška Slatina I
O tajskem prometa v Selški dolini
Povsem upravičeno se lahko zavzema za razvoj tujskega prometa tudi lepa Selška dolina. Nešteto izletnih točk nudi ljubiteljem narave, žal pa fe v splošnem zelo malo poznana in od domačinov — poklicnih činiteljev za razvitje zadovoljive propagande — bi bilo pričakovati večjega elana, kakor so ga pokazali doslej.
Tako n. pr. ravno Tujsko-prometno društvo, ustanovljeno pred par leti z namenom, da dolino uvrsti med njene sovrstnice, ne kaže posebnega zanimanja in volje do dela. Edini prospekt kot nekak kažipot je bil prav klavrn poizkus in kopija v srbohrvaščini 1— in zatorej za današnji čas povsem neprimeren, kajti reklama mora zajeti širše plasti naroda; v tem slučaju se ta ni posebno obnesla. Omenjeni prospekt je zaradi maloštevilne naklade mogel priti v roke le pičlemu odstotku onih, ki jim je bil namenjen.
TPD naj svoj krog zainteresirancev nekoliko poveča in če se bo začelo z reklamo, ki bi sodobnim zahtevam bolj odgovarjala, bi bili vsaj začetki k razvoju tujskega prometa dani in uspeh 6igurnejši.
Nikakor ne velja, da so baš kraji ob železnici bolj privlačni za izletnike in turiste, ker namreč v mnogih slučajih urejene avtobusne razmere to vrzel 100% no izpopolnjujejo. — Uvidevnost mnogih avtopodjetnikov, ki take proge oskrbujejo, in s tem tesno povezana druga dejstva so prava blagodat za splošne koristi. — V Selški dolini pa nikakor ne more priti do tazodezne ureditve, čeravno je člankar v »Slovencu« že opetovano apeliral na oblast, da kaj ukrene. Čuje se sicer, da obadva podjetnika kažeta pripravljenost, da uvedeta več rednih dnevnih voženj in da se bo cena jmatno znižala, žal pa se domačini vedno iznova in upravičeno sprašujejo, kdaj ta ugodnost pride, ki bo nedvomno velikega pomena iz socialnega in posebno še iz tujsko-prometnega ozira. V interesu splošnosti je, da se to vprašanje čimprej reši.
Razveseljivo v pogledu tujskega in turističnega prometa pa je, da namerava Osrednji odbor SPD pov6em preurediti Krekovo kočo na Ratitov-cu in jo usposobiti, da bo v zimskem času oskrbovana in na razpolago smučarjem. — Kočo so baje za nekaj let oddali v najem domačinu, ki naj se zavzame, da vse dosedanje nedostatke z ozirom na oskrbovanje popravi in privabi novih gostov, ki jim kraljestvo Ratitovca nudi pozimi in poleti najidealnejše razvedrilo.
— Da boste stalno zdravi je potrebno da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi. 9ečni kislini In si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno »vežost.
Delavsko predavanje v Kočevju
Kočevje, 24. aprila.
Že dolgo nismo imeli v Kočevju tako uspele prireditve, kakor je bilo sobotno predavanje o socialnem zavarovanju v hotelu »Trst«. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je namreč v soboto zvečer priredil predavanje za svoje članstvo, ki je uspelo nad vse lepo. Nabito polna dvorana je pazno sledila jedrnatim besedam odposlanca OUZD g. Rudolfa S m e r s ti j a, ki je v enournem govoru povedal mnogo nad vse važnih stvari za naše delavstvo in razložil nad sto lepih diapozitivov. Predavanju je sledil zanimiv in poučen zdravstveni film. Moramo reči, da se v Kočevju na kulturno prireditev že dolgo ni zbralo toliko ljudi in da tudi že dolgo nismo imeli tako zanimive prireditve. Želimo le, da bi se tako pre davanje se ponovilo.
V
M O
tOPoved za /ePo k
°io
ELIDA
mida
elida beli
španski bezeg omamljivcga vonja sneEnobelc barve
Kaj pa naši železniški strojevodje
Vsako leto so v pomladanskih dneh občni zbori raznih društev, da pokažejo letnemu času odgovarjajoče nove življenjske sile ali pa tudi žalo6tno sliko pojemajoče jeseni.
Tudi naši slovenski strojevodje so te dni polagali račune o vsem svojem delovanju in prav je, da se vsaj ob tej priliki spomnimo življenja in bojev teh ljudi, katerim tolikokrat, da, 6lehcrm dan, izročamo v roke naše življenje, naše imetje, ko lagodno sedimo v vlaku in niti ne mislimo nanje, ki z bistrim očesom in spretno roko napetih živcev vodijo železno kačo, glavno žilo vsega narodnega gospodarstva. Nočemo ob tej priliki naglašati važnosti železnic, niti odgovorne in skrajno naporne službe železniškega strojevodje, ponosnega na svojega železnega konja, tako podnevi, ko drugi ljudje lagodno izvršujejo svoj poklic, se šetajo, kakor tudi ko ponoči snivajo sladki sen. Pa bodisi katerikoli letni čas, sneg, dež, vročina ali mraz — strojevodja, svest 6i svoje prevažne službe, ne misli na nevarnosti ne na svojo družino — vestno vodi svoj stroj v korist poedinca, države, narodov. Čast, komur čast in priznanje delu!
Bili 60 časi, ko je strojevodja za svoje delo res prejel primerno odškodnino, toda svetovna kriza je objela tudi te ljudi v svoj železni objem. Vajeni težke službe močne volje v svojem delu, se pa strojevodje tudi tega objema niso ustrašili. Čeprav vedo, da njihovo življenje za časa službovanja ni njihovo — komai ga lahko nekaj odstopijo družini, doslej niso klonili, vedoč, da se zaceli tudi najbolj globoka rana, samo, če ima ranocelnik v svojem 6rcu namen rano zaceliti. Z vso vnemo so se lotili boja za svoje upravičene zahteve po zboljšanju po-
Konec debate o vinarskem zadružništvu
si želi g. Petovar v »Jutru« z dne 18. t. m. Zdi se mi, da mu je pri tej debati le postalo nekoliko vroče, ker se mu ne posreči zakriti z »informiranjem javnosti« in podobnimi frazami. Kdor pozna dosedanje »zadružno delovanje« g. Petovarja, se bo lahko ne samo navidezno, ampak opravičeno čudil »Jutru«, da njegove prispevke sploh objavlja, kajti po pravici moram reči, da bi moglo najti tudi v vrstah svojih somišljenikov vendarle mnogo boljših tolmačev zadružništva, kakor pa je on. H koncu te debate bi pripomnil le še naslednje:
Stvar glede prostega prometa z vinom nikakor ni tako nedolžna, kakor jo hoče naslikati g. Petovar. Če bi to bilo tako, potem bi se mu nikakor ne bilo treba skrivati potem, ko je naše stališče, kljub drugačnim navodilom, izdal. Bil pa si je grdote svojega postopanja sam >ivest ter se je menda tolažil s tem, da se bo že pozabilo. — G. Petovar me očividno namenoma noče razumeti, ko mi odgovarja, da ve, da ob sedaj vladajočih razmerah njegova zadruge podpore ne bo dobila. Jaz pa mislim, da v kakršnihkoli razmerah, ali jasneje povedano pod kakršnimkoli režimom ravno zadruga, kjer on sodeluje, za podporo nima izgledov. Že pred leti, ko so njegovi najbližji politični prijatelji vladali v Ljubljani in Belgradu, si denarja zadrugam, kjer on sodeluje, kar niso upnli izročiti. — Kar pa se tiče nepristranskega strokovnega informiranja javnosti o zadružnih problemih, pa bi jaz rekel le »žalostna nam majka«, nam in našemu zadružništvu, če bodo merodajni informatorji o njem ali pa mu bodo celo smernice dajali taki zadružniki, kakor je g. Petovar.	Martin Munda.
Občni zbor Nabavtjalne zadruge dri. uslužbencev v Mariboru
Maribor, 25. aprila,
Ze delj časa v Mariboru ni bilo tako velikega občnega zbora, kakor je bil današnji. Navzočih je bilo 842 članov. To število jasno kaže, kako živo zadružniki spremljajo življenje te važne gospodarske ustanove. Ze delj časa so se »vladni« in »opozicijski« člani pripravljali na ta občni zbor, zavedajoč se, da ni vseeno, kdo upravlja podjetje. Vsaka stran je pač hotela imeli v vodstvu Na-bavljalne zadruge svoje in svoje najboljše ljudi. Občni zbor je potekel ob živem zanimanju vseh navzočih in je mestoma izzvenel ostreje.
Zadruga šteje 4666 članov napram letu 1935. ko jih je bilo 4342. Promet ie znašal 25,682.926 dinarjev 41 paT. od tega jih odpade na prodajalno v Celju 2,582.240.03 Din. Promet v Mariboru je padel za 83.036 Din. Brutto dohodki 90 znašali 2,888.394.35 Din, V sklad za članske namene je bilo odobrenih 1,310.031 Din. Rezervni sklad se je povečal za 31.019 Din. Občni zbor je sprejel pravilnik, ki določa štiri odseke: 1. administrativni, propagandni in finančni, 2. blagovni, 3. odsek za pekarne in gostilne, 4. za kurivo in upravo nepremičnin in premičnin. Vsak oddelek ima enega referenta in tri člane. Nadalje ie občni zbor sprejel pravilnik za zdravstveno pomoč zadružnikom, kakor ga ie predložil upravni odbor. Poslovni prebitek se je razdelil po sledečem ključu: 30% v rezervni fond, 10% v pokojninski sklad uslužben-stva, 10% za kulturne in humane ustanove, 2% za članstvo, 48% pa se vrne zadružnikom v obliki 5% izplačanih zneskov zadružnikom. Sedanja uprava je dobila na podlagi pregleda računov raz-rešnico. Z večino glasov je bila izvoljena kandidatna lista združene opozicije iz panoge državnih in samoupravnih uslužbencev in upokoiencev. V upravni odbor so bili izvoljeni: Malenšek Jože, učitelj: Semenič Andrej, obratovodja mestne klavnice; Kandus Pavel, poštni uradnik; Kotnik France. šol. upravitelj v p.; za namestnike upravnega odbora: Ribič Ivo. magistralni uradnik; Juršič Anton, ključavničar državnih železnic: za člane nadzornega odbora: Grantner Franc, policijski uradnik; Bučar Alojz, skladiščnik državnih železnic; Perin Martin, orožniški narednik-vodnik v p.; za namestnike nadzornega odbora: Jakopec? Karel, učitelj; GTobin Jože, policijski daktiloskon.
ložaja, da dosežejo pravično plačilo in službeno razmerje za svoje delo, da jih ne bo trla i>oleg težkih 6krbi v službi še skrb za jjošteno preživljanje svoje družine. Njihov dom mora biti tak, kot ga opredeljuje Frank Crane: »Tvoj dom ni tam, kjer odlagaš svojo obleko, marveč ta, kjer se otreseš 6vojili skrbi.« Ker se slovenski strojevodje zavedajo, da ni nič poraznejšega kakor spoznanje, da nisi nikomur na svetu potreben, niti koristen, v prvi vr«ti posvečajo svoje sile namenu, kateremu služijo. Preobširno bi bilo popisovati njih zavest skiijinosti, sijajno in fiožrtvovalno tovariško ljubezen in njihovo organizacijo karitativneca dela, ker se zavedajo, da je treba dobro delo delati zaradi dobrega dela samega, ne pa zaradi hvale ali plačila. Da ne zanemarjajo tudi svoje izobrazbe tako 6trokovne kot unvke. dokazuje njihova knjižnica, saj se drže načela, da mora, kdor hoče biti cel človek, izoblikovati tudi svoj značaj.
Ako takole prisluhnemo njihovim besedam, smo prepričani, da imajo veliko razumevanje za duha časa; kot so heroji v izvrševanju službe, tako so tudi heroji v.jx>trj>ežljivem upanju na boljše čase, eni s političnimi očmi in duhom jasno vidijo, da so krmarji države dvignili sidro in zajadrali na široko morje — in kdor v koga zaupa. ne sme biti izdan, pa najsi bosta njegov pvoklic in njegovo življenje kakršnakoli!
Mi želimo našim strojevodjem, ki so vsi brez izjeme člani Združenja strojevodij oblastne uprave v Ljubljani, veliko u6f>ehov v njihovem nadaljnjem delu in da bi njihove upravičene želie našle ugoden odmev pri vseh merodajnih činiteljih.
Smrtna nesreča v rudniku kaoltna
Kamnik, 26. aprila.
Kakor znano, kopljejo v Črni nad Kamnikom rudo kaolin, ki je uporabna za izdelavo porcelana in za pridelavo rotacijskega papirja. Med 120 delavci, ki imajo zaslužek v tem rudniku in tovarni, je bil tudi 5(i letni delavec Janez Žagar, oče šestih otrok. Užival je velik ugled kot vesten delavec in kot vzoren družinski oče. Žagar je delal v soboto zvečer do 9 v jami, ko se jo naenkrat vdrla nanj ogromna plast zemlje ter ga zasula. Žagar je mogel sicer še dvignili glavo iznad zemljo, toda teža, ki je padla nanj. je bila preogromna ter mu je zmečkala prsi. Žagar je klical na pomoč, toda v bližini ni bilo nikogar, ki bi mu v prvem trenutka mogel f>oinagati. Cez nekaj minut je Žagar v ob,-jemu zemlje izdihnil. Malo [Kizneje so truplo od-kopali in ga prenesli na mrtvašiu oder, kjer je prebivalstvo, zlasti pa tovariši, krsto zasulo s cvetjem, kar dokazuje veliko priljubljenost ponesrečenca. Žalujoči vdovi in vsej družini naše iskreno sožalje.
m
Vsakemu ni mogoče iti v kopališče,
vendar
more vsak žrtvovali Din 100 — (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mu sto druge vode našo znamenito
RADENSKO z rdečimi srci!
Smrten skok z vlaka
Ljubljana, 26. aprila.
V nedeljo ob četrt na 7. zvečer se je pripetila na železniški postaji pri Dev. Mar. v Polju huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev 17 letnega brivskega vajenca Jakoba Šereja. Šerer je bil doma iz novega Vrbasa ter se je učil brivsko obrti pri brivskem mojstru pri Dev. Mar. v Polju. Šerer je v nedeljo odšel v Ljubljano ter je najbrže obiskal nogometno tekmo. Zvečer se je nameraval vrniti v Polje. Vsedel so je na osebni vlak, ni pa vedel, da so ta vlak ne ustavlja na mali postaji v Polju. Ko je fant videl, da se vlak ne bo ustavil na postaji, temveč, da drvi naprej, je skočil s stopnic na tla. Priletel je naravnost na glavo, si prebil lobanjo in zlomil levo roko. Fant je bil na mestu mrtev. Orožniki so odredili prevoz trupla v mrtvašnico, o smrtni nesreči p aso brzojavno obvestil fantove starše.
Akademska zveza na univerzi
Prejeli smo:
Ni res, da »Savez medlcinara kraljevine Jugoslavije« ni stnvljal še nobenih zahtev v borbi za slovensko univerzo in njene jx>trebe, res pa je, da je »Savez medicinara kraljevine Jugoslavije«, v katerem je včlanjeno tudi l)ruštvo medicincev v Ljubljani, že dne 24. jan. 1937 od|K>slal na odločilna mesta resolucijo, v kateri zahteva popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani.
Kdo ho odločal
Ni res,	univerzi predlog levi-
čarjev, res pa je, da je to nrodlog »Društva medicincev«. Ni res.	pripravljala po navodilih »Koin. part. Jug.«, res pa je. da ga je pripravljal »Savez medicinara« brez navodil.
Društvo medicincev v Ljubljani.
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Joseiove« grenke vode »Franz-Jcseiova« voda se lahko zavživa in učinkuje ie po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Boj: po min. soo. pol tn nar. z.lr. S br. L51S4. 21. V. Si.
Drobne
Koledar
Torek, 27. aprila: Žita, devica; Peter Kanizij; Psregrin, spoznavalcc.
Novi grobovi
-f- Balbina Witenbachova. V Vojniku je umrla ca. Balbina baronica Witenbuchova. Pokojnica je bila dolga leta učiteljica v Vojniku, vneto je sodelovala pri Katoliškem prosvetnem društvu ter je vodila cerkveno petje v hiralnici. Pogreb bo danes popoldne v Vojniku. Vrli krščanski ženi ohranimo časten spomin. Bog ji bodi plačnik za v.sa njena dobra dela. Njeni sestri naše iskreno sožalje!
SV Ljubljani sta umrla: G. Alojzij Knaleljc, tor drž. žel. v p. Pogreb bo v sredo ob pol o popoldne; p. Viktor Fritsch, višji uradnik hranilnice dravske banovine v p. Pokopali ga bodo v sredo ob 4 popoldne.
■f V Radečah je umrl g. Franc Kuker, mesar in posestnik. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
Poročila sta se v ponedeljek v župni cerkvi sv. Jurija v Motniku g. Franjo Cene, posestnik in lovski tovariš, z gdč. Ivanko Erznožnik. poštno upraviteljico v Motniku. Na njuni življenjski poti jima želimo obilo sreče in božjega blagoslova!
—	Odlikovan je z zlato kolajno Jakob Čelebi, tajnik gasilske župe v Belgradu.
Iz vojaške službe. Napredoval je v čin strojnega podpolkovnika major Franjo Dobrila; upokojeni so strojni stotnik I. razreda Rudolf Nusdorfer, nižji veterinarski pomočnik I. razr. Rudolf Možina, orožniški polkovnik Dušan Vesič, peh. stotnik I. razreda Vladimir Tajzl, voj. pisar 111. razr. Ignac Kozina in peh stotnika 1. razr. Nikolaj Franjkovič in Niko Maras in obenem prevodni v rezervo; odlikovani so z redom jugoslov. krone četrtega razreda peh. stotnik I. razr. Nikolaj Franjkovič ii\ z redom sv. Save petega razr. peh. stotnik I. razreda Niko Maraš, vet. pomočnik 1 razr liudolf Možina in strojni stotnik I. razr Rudolf Nusdorfer.
= Odvetnik g. dr. Karol Laznik v Celju je umrl. Za prevzemnika pokojnikove pisarne je postavljen odvetnik g. dr. Milan Orožen v Celju.
= Iz banovinske službe. Banoviuski tehnični pristav pri okr. cestnem odboru v Mariboru, ing. Stergaršck Anton, je napredoval za banovinskega višjega tehničnega pristava v Vil. pol. skup. — Banovinska uradniška pripravnika Košir Ivan pri okr. cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah in Ivan Fabjan pri banski upravi v Ljubljani. sta' napredovala v IX. pol. skup. — Za banovinskega uradniškega pripravnika pri banski upravi v Ljubljani je postavljen Piber France.
—	Minister dr. Kaludjerčič v Zagrebu. V so-
holo in nedeljo se je mudil v Zagrebu minister za pošto in telegraf dr. Kaludjerčič. Izjavil je časnikarjem, da ima ministrstvo za pošte že leto dni pripravljeno vsoto 10 milij. Din za zgradbo novega pošliiega poslopja na zagrebškem kolodvoru in je ministrstvo vsak čas pripravljeno, da da ta denar. Direkcija drž. železnic v Zagrebu pa je nepopustljiva in noče odstopiti potrebnega zemljišča. Izjavil je, da ima ministrstvo pripravljeno gotovino 230 milij. Din za napravo raznih telefonskih zvez in kabiov. Zagreb dobi telefonski in telegrafski sistem velikega stila. Vse napeljave bodo v kablih. Minister se je nato udeležil seje posebne komisije, ki je obravnavala vprašanje zgradbe kolodvorske pošte v Zagrebu.
—	Iz Osijeka se poroča, da je nevarno obolel kapucin o. Hinko Putrih. Bil je pred leti nekaj časa tudi v Studencih pri Mariboru. Sedaj je v sanaloriju v Osijeku. Priporočamo ga gospodom duhovnikom in drugim, ki so ga poznali, v molitev.
—	Čehulo kupujem v večjih količinah. Ponudbe na naslov: Slamič, Ljubljana.
—	Javna zahvala. Pri naših prvih kulturno-propagandnih nastopih v Ljubljani, v Novem mestu, Celju, Mariboru in Kranju je javnost pravilno razumela našo upravičeno zahtevo po razširitvi ljubljanske gluhonemnice ali pa po otvoritvi nove v Mariboru in pokazala toliko sočustvovanja, da se čutimo dolžne izreči javno zahvalo. Posebno se moramo zahvaliti uredništvom časopisov in gospodom časnikarjem za članke, Celjski posojilnici za brezplačen odstop dvorane, kolašicam v Celju in ravnatelju meščanske šole g. Merviču v Novem mestu za prenočišče, vsem darovalcem denarnih podpor in vsem, ki so podpirali naše težnje na ta ali oni način. Moralna podpora naših slišečih življenjskih tovarišev nam daje novo vero in upanje v izboljšanje našega trpkega položaja. — Društvo gluhonemih v Ljubljani.
—	Za binkošti, dne 16. maja, izlet v Postojnsko jamo s posebnimi vlaki, kateri bodo vozili iz Ljubljane, Jesenic in Maribora. Ker je cena tako nizka, je omogočeno vsakomur, da si ogleda lepoto Postojnske jame. Cena vožnje z vstopnino v jamo in 7. kolektivnim potnim listom znaša iz Ljubljane 79.50 din, iz Maribora 131 din in iz Jesenic 101 din. Za izletnike, kateri bodo iz Domžal in Kamnika, je preskrbljeno za zvezo in zvečer ob povratku vlaka iz Postojnske jame bodo vozili avtobusi v Domžale in Kamnik. Prijave sprejema Putnik, Ljubljana in Maribor, ter Izletna pisarna M. Okom, Ljubljana
Pogrešani planinec najden mrtev. Pred ledni smo poročali, da pogrešajo zagrebškega planinca Jovana Vukosavljeva, ki je/konec meseca marca izginil v triglavskem pogorju. V soboto zjutraj pa je truplo pogrešanega planinca našel na poti med Velim poljem in Vojami dvorni lovec Peter Gaš-perin iz Šlare Fužine. Jovan Vukosavljev jc bil doma iz Bačke ter je odšel 15. marca v smučarski obleki i/. Zagreba na Triglav. Zadnjič so ga videli 30. marca. Iz Staničeve koče je odšel na Kredarico, nato na Mali Triglav in do Aleksandrovega doma. Od tam jo krenil proti Vodnikovi koči in proti Vrlemu polju. Tedaj je pričelo močno snežili in Vukosavljev je na poti omagal ter utrujen obležal v snegu iu zmrznil. Njegov smrtni boj je moral biti zelo težek, ker kaže truplo vse znake popolne izčrpanosti. Reševalna ekspedicija je truplo pripeljala v Bohinjsko Bistrico. O najdbi mrtveca so obveščeni tudi sorodniki Vukosavljeva.
—	Vremenska napoved. Evropa: Depresija s središčem na Baltiku povzroča južno vreme v srednji iti vzhodni Evropi. Sekundarna depresija na Jadranu povzroča oblačno vreme z dežjran na Balkanskem polotoku. Sneži v zahodni Nemčiji in v območju Alp. Visok pritisk, deloma združen z oblačnostjo, vlada nad vzhodno in severovzhodno F.vropo. Jugoslavija: Nad vso državo oblačno vreme. Ponekod dežuje. Sneži v Bosni. Toplota se je malo dvignila. Najnižja temperatura v Mariboru 0 stopinj, najvišja v Mostarju, +19 stopinj. Napoved za danes: Prevladovalo bo povsod oblačno vreme, deževnlo lx> tu in tam, na planinah bo snežilo. Na zahodu, zlasti na Primorju 6e bo zjasnilo. Toplota sc bo nekoliko znižala.
novice
—- V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 24. t. m. je objavljena »Uredba o banovinskih trošarinah«, dalje »Pravilnik o načinu pobiranja skupnih banovinskih trošarin«, Pravilnik k določbam finančnega zakona za leto 1987-38 o taksas«, »Pravilnik o pouku v plesnih šolah«, »Podaljšava roka za prijavo kozmetičnih preparatov«, »Določba glede lova rakov košča-kov«, »Odločba občne seje državnega sveta: k četrtemu odst. čl. 77. zak. o orožništvu; k § 98. zak. o uradnikih; k § 81. finančnega zakona za leto 1933-34«, Objava o uporabljanju izraza »ljudska šola« in ^Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-38, in sicer za občine Bočna v gornjegrajskem okraju, Cerklje ob Krki in Črmošnjice v novomeškem okraju, Dolsko v ljubljanskem okraju, Dovje-Mojstrana, Gradac v črnomeljskem okraju, Novo mesto, Ponikva v šmarskem okraju, Pragersko, Račna v ljubljanskem okraju, Rogaška Slatina, Selca v škofjeloškem okraju, Sv. Jurij pod Kumom, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Sv. Peter na Medvedjem selu, Sv. Štefan in Šmarje pri Jelšah v šmarskem okraju, Trata v škofjeloškem okraju, Vrhnika, Vuhred v dravograjskem okraju in Zabukovje v brežiškem okraju«.
—	Gojitev petja in glasbe med železničarji.
Ponedeljski »Slovenec* je že objavil poročilo o občnem zboru Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev. Podana so bila tudi poročila, kako železničarji goje petje^ in glasbo ter vzdržujejo celo glasbeno šolo za železničarske otroke. Gosp. Josip Jereb je poročal o delovanju ljubljanske »Sloge« za preteklo leto. »Sloga« je dosegla prav lepe uspehe. Godbeni in pevski odsek, ki šteje do 40 aktivnih članov, stremita, da se na polju glasbe in petja spopolnita do najvišje stopnje. — Mariborska »Drava«, o kateri je poročal g. Vokač, je prav tako uspešno delovala. Ustanovljena je bila takoj po prevratu. Ima do 6000 podpornih članov. Kakor »Sloga« vzdržuje tudi »Drava« glasbeno šolo, kjer poučujejo najboljše moči. Učenci so sinovi in hčerke železničarjev.
—	Svetla pot — spisal dr. Fr. J a k I i 5, prof. v Ljubljani. Obsega 300 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cona vezani knjigi 48 Din. Prepotrebna knjiga, kakršne smo že dolgo pogrešali. Na stvaren in tehten način, v prikupni, poljudni obliki govori o najvažnejšem in najkoč-ljivejšein vprašanju mladinske vzgoje in samo-vzgoje — o seksualnem problemu, o čistosti na verski podlagi. Od pravilne rešitve tega vprašanja, zavisi ne le zasebna sreča mladega človeka, ampak tudi poznejša sreča družine, ker je čista mladost najboljša in najzanesljivejša priprava za srečen zakon. Pisatelj je napravil s to knjigo naši mladini in naši javnosti veliko uslugo. Pri čitanju sc človek vnovič živo zave čistega življenja, pa tudi vse nesreče, ki kakor maščevalka hodi za seksualnimi zablodami. Vabljivo so opisani pripomočki za ohranitev ali zopetno dobitev čistosti. Stvarno je opisan pravilen odnos med fantom in dekletom in razlike med njuno duševnostjo. Težko si je misliti knjigo, ki bi bila fantu ali dekletu bolj koristna in dobrodošla kot je ta vzgojna knjiga. Njena bogata vsebina je dragocena tudi za starše in vzgojitelje. Z največjim pridom pa jo bodo uporabljali g. veroučitelji in dušni pastirji ter voditelji naših fantovskih in dekliških odsekov, katerim bo nudila obilo gradiva, katerega jim je do sedaj primanjkovalo. Knjigo toplo priporočamo tudi vsem prosvetnim društvom v nabavo.
—	Sneg v Sarajevu. V noči na nedeljo jc padal v Sarajevu in v okolici gost sneg. V nedeljo zjutraj so bila sarajevska tla že pokrita z 20 cm debelo snežno plastjo. V nedeljo pa je čez dan posijalo sonce ter se je sneg pričel naglo tajati.
V	Sarajevu upajo, da ta sneg ne bo povzročil nobene škode.
—	Za štiridnevni avtoizlet Gorica-Sveta gora-Trst od 6.—9. maja je treba vse obveznosti izpolniti do 28. t. m. opoldne. Pojasnila pri upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv, Petra nasip 17.
v_ — Velik požar v Sarajevu. V Sarajevu je v noči na nedeljo izbruhnil velik požar. Pogorela je do tal opuščena opekarna, lasi Avgusta Brauna.
V	tej opekarni so prenočevali brezdomci in reveži. Zgrajena pa je bila na malem hribu nad Sarajevom. Požar je bil viden po vsem Sarajevu. Ker opekarna ni delala, je bilo zloženih 100.000 lesenih kalupov za sušenje opeke. Tudi vsa opekarna je imela leseno konstrukcijo. Grozila je nevarnost, da se vnamejo še sosednja poslopja. Ker je padal v Sarajevu tedaj sneg, je bilo delo gasilcev zelo težko, povrh tega pa se je zlomila njihovemu gasilskemu avtomobilu os, tako da ni mogel avtomobil do pogorišča. Lastnik opekarne A. iiraun je bil zavarovan za pol milijona dinarjev, škoda pa je nedvomno še večja.
—	Šibenik dobi novo gimnazijo. Konec tega meseca bo v Šibeniku slovesna otvoritev novega velikega gimnazijskega poslopja. Je to ogromna palača, ki bo popolnoma zadoščala za šibeniške potrebe. Palača je zgrajena na kraju, ki nudi krasen razgled na pristanišče, na morje in na otoke. Nekateri trdijo, da je to najlepše in največjo gimnazijsko poslopje v Jugoslaviji, kar seveda ne bo držalo, odkar ima Ljubljana novo poslopje za III. drž. gimnazijo.
—	Kubežen kmetskih konjev nemogoča. Nedavno so eksekutorji zaplenili nekemu kmetu v Dalmaciji par konj. Nastalo je vprašanje, ali je sploh mogoče konje zarubiti, če služijo v kmet-skem gospodarstvu in pri delu na polju Zadeva je prišla pred sodišče v Drnišu, ki je razsodilo v korist kmeta, da so konji ne smejo zarubiti, ker spadajo h kinetskemu orodju. Za tožbo je vladalo ! veliko zanimanje, ker je bilo načelno rešeno vprašanje, ali so konji tudi rubljivi.
—	Poneverbe belgrajskega blagajnika. V Belgradu so aretirali pred dnevi blagajnika električne centrale Živka Popadiča in njegovo ženo Vuko-savo zaradi poneverbe poldrugega milijona Din. Prijetih je bilo ludi več občinskih uradnikov, ki pa jih je sodišče že izpustilo. Občina je pri Po-padiču in pri njegovih znancih ter sorodnikih našla okoli 800.000 Din, ki jih je Popadič tain skril, pa jih jo seveda občina zaplenila. Občina jc uvedla obširno preiskavo, da točno izve, koliko je Popadič v resnici poneveril.
—	Žalostna pesem noža. V Zaklancu pri Drenovem griču so so v nedeljo stepli fantje. Najbolj jo je izkupil 23 letni krojaški pomočnik Franc Bizjan, ki so ga drugi fantje z nožem zabodli v hrbet, v glavo in v prša. Vse tri rane so zelo nevarne. Biziana jo ljubljanski reševalni avto prepeljal v bolnišnico.
—	Slabotne, slabokrvne in počitka potrebne čitatelje opozarjamo na znano »Serravallo« kina-vino z železom, o katerem se je nad 10.000 zdravnikov izrazilo pohvalno. Dobiva se v vseh lekarnah! Reg. S. 3290. 24. II. 1933.
—	Ali se bavite s športom? Potem bi se morali izogibali kofeina v kavi in piti kavo Hag Preiskovanja zdravnikov so dokazala, da kava Hag, od kofeina oproščena prava zrnata knva. more vedno le ugodno učinkovati na telesno zmožnost. Kava
Hag osvežuje in oživljuje, ne da bi brez potrebe napela srce in mišice,
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemitt zjutrai na orazen želodec kozarec naravne »Franz Josei grenčice«.
Ljubljana
Torek, 27. aprila
Gledališče
Drama. Torek, 27. aprila: Zaprto. — Sreda: 28, aprila1 Zaprto. — Četrtek, 29. aprila: »Rivala«. Premierski abonma.
Opera. Torek, 27. aprila: »Hovanščina«. Red Sreda. — Sreda, 28, aprila: »Nathan der Weise«. Gostovanje Alberta in EIse Bassermann in njihove igralske skupine. Izven. — Četrtek, 29. aprila: »Plamen«, Red Četrtek.
Predavanja
Frančiškanska prosveta priredi drevi ob 20 skioptično predavanja »Pariz-Lisieu.vLurd«. Predava dr. p. Roman Tominec. Vstopnice po 2 din v predprodaji v pisarni »Pax et bonu m« (frančiškanska pasaža).
Društvo Sola in dom v Ljubljani priredi v sredo 28. t. m. ob 8 zvečer v dvorani Prosvetnega društva r.a ljubljanskem Gradu predavanje »O namenih našega društva v zvezi s potrebo šolske preosnove«. Predava g. prof. Venčeslav Čopič. Vstop je brezplačen. Vabljeni vsi, zlasti pa starši, ki stanujejo na Gradu. Pristopite k društvu!
Sestanki
Dekliški krožek prosvete Ljubljana — mesto
ima drevi ob 8 sestanek s predavanjem v Gospodarski zvezi, Tyrševa cesta.
Fantovski odsek v Spodnji Šiški ima drevi ob 8 svoj redni fantovski sestanek. Predava g. R. Smersu.
Naše dijaštvo
Na 71. občnem zboru .TKAD »Zarje«, 23. aprila 1937, je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Osterc Stanko, cand. iur., podpredsednik Makovec Viktor, stud. iur., tajnik Planinšek Franc, stud ined.. blagajnik Steska Branko, stud. iur., gospodar Duh Martin, stud. iur.. arhivar Zakšek France, cand. phil. Nadzorni odbor: Srebre Beno. stud. iur., Hribernik Ivan, stud. med., Cigan Jože. stud. iur. Razsodišče Derkač Jože, cand. iur., Planine Branko, cand. iur., Kovačič Rudi, mont.
Kino
Kino Kodeljevo. Samo še danes ob 20 »Vojni poročevalec«. Cene znižane.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek. Resljeva cesta l,mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr, Komotar, Vič.
*
1 Nadškof dr. Ujčif v Ljubljani. Včeraj zjutraj je prispel v Ljubljano belgrajski nadškof dr. Ujčič. Prišel je, da uredi nekatere zasebne
stvari.
1 Obisk iz Amerike. Naše uredništvo je obiskal g. Jože Gerdina, glavni tajnik Jugoslovanskega kulturnega parka v Clevelandu, v katerem so doslej postavljeni še trije spomeniki slavnih Slovencev, in sicer spomenik škofa Barage, Simona Gregorčiča in Ivana Cankarja. Gosp. Gerdina prinaša iskrene pozdrave organizacije Jugoslovanskega kulturnega parka in vseh elevelandskih Slovencev vsem rojakom v stari domovini. G. Gerdina bo ostal v domovini do začetka julija. Medtem bo pa potoval tudi v Carigrad. Atene, Palestino in Rim. G. Gerdini želimo, da bi se prav dobro počutil v svoji stari domovini in odnesel nazaj v Ameriko najlepše vtise.
1 G. Drenovcc L., ki je znan našemu občinstvu po svojem delu na odru dramskega in opernega gledališča, proslavi 1. maja svoj umetniški jubilej v opereti »Lojzka«. Prosimo vse, ki so si za to predstavo rezervirali vstopnice, da jih dvignejo do četrtka, 29. t. m., do 17 ure.
1 Sklepno predavanje Profesorskega društva. Vrsta predavanj, ki jih je priredila ljubljanska podružnica Prof. društva pod naslovom »Kultura in šolaj, je našla mnogo razumevanja in odobravanja med našimi izobraženci. Predavanja so bila navadno dobro obiskana in eo obravnavala pereča vprašanja naše kulture in šole. Javnost je spoznala, da je šola važen ustvarjalec naše kulture, ki ji moramo posvečati mnogo pažnje vsi, če hočemo, da bo dosegla svojo vzvišeno nalogo. Jutri, v sredo (28 aprila) bo vrsto predavanj zaključil prof. Jakob šolar, ki bo govoril: Srednja šola in slovenska knjiga. Obravnaval bo vprašanja, ki so za nas vse velike važnosti, zlasti naše velike dolžnosti, ki nas še čakajo, če hočemo uresničiti veliki načrl, da ustvarimo doraščajočeinu izobražencu vse, kar mu je potrebno, za njegovo izobrazbo. V tem pogledu nastopamo v svoji zgodovini novo dobo popolnega osamosvajanja, ko si moramo ustvariti čisto, svojevrstno izobraževalno slovstvo vseh strok, če nočemo višine svoje izobrazbe občutno znižati ali pa zopet toniti v tujem kulturnem območju. Prevažno vprašanje, ki zadeva nas vse. pravo slovensko in kulturno vprašanje. Prepričani smo, da bo to zaduje predavanje Profesorskega društva vzbudilo prav toliko zanimanja, kakor ga je vzbudilo prvo istega predavatelja. Vsi iskreno vabljeni!
_1 Posestne spremembe. Posestnik v Dravski ulici št. 16 Maks Iteinžgar je prodal svojo hišo z vrtom zasebnici Leopolditii Volk iz Suhorja pri Kosani na Krasu za 178.000 Din. — Ivan Strocchi, posestnik v Liubliani. ie prodal Antouiii Konildar. zasebnici^ v Liubliani. Predovičeva ulica št. 9 hišo št. 31 v Černetovi ulici v Zgornji Šiški z gostilniškim inventarjem za 197.000 Din.
I V butetu »Rio« pristna dolenjska, štajerska, dalmatinska vina. Liter 10 din dalje. Čez ulico ceneje.
1 Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v »Službenem listu? z dne 24. aprila t. 1., kos 33, dobavo 6-tonskega cestnega valjarja, na kur sc interesenti opozarjajo.
Šfeoffo Loka
Na pobudo Tujsko-promctnega društva v Škofji Loki priredi kr. banska uprava enodneven tiijsko-prometnl tečaj ,ki se vrši v četrtek 29. aprila od 8 do 12 in od 13 do 18 v Sokolskm domu. Tečaj je pristopen vsakomur in je brezplačen. Predavali bodo strokovnjaki o sledečih predmetih: I. O turizmu vobče (pogoji, pomen, potreba)) 2. O smernicah uspešne tujsko-prometne propagande 3. O ureditvi estetskega zunanjega lica turističnih krajev. 4. O ravnanju z vinom in pijačami, sploh o umnem kletarstvu v pogostinstvu turističnih krajev. 5. O postrežbi gostov v teoriii in praksi. — Tečai je namenjen v prvi vrsti lastnikom gostišč in njih uslužbencem zasebnim stanodajalcem, avtobusnim nodjetiem. planincem, športnikom. Želimo, da se tefaja udeležijo na|šir?e plasti naroda iz mesta in okolice Va''lični vsi! Pridite točno. Po predavanjih se predvajajo še filmi.
Maribor
m Tudi letos razstava obrtniških izdelkov. Slovensko obrtno društvo namerava prirediti tudi letos ob priliki Mariborskega tedna obrtno razstavo. Društvo vabi vse interesente, da prijavijo svojo udeležbo že sedaj da bodo priprave pozneje združene z manjšim trudom.
m Podpore mariborskim športnim klubom je podelilo ministrstvo za telesno vzgojo in sicer v svrho ureditve igrišč SK Železničar je dobil 2000, SSK Maraton m SK Rapid pa vsak po 1000 din.
m Igralci kamniškega izobraževalnega društva vprizorijo dne 2 maja v Kamnici pri Mariboru ob 3 popoldne sodobno igro »Podrti križ«.
m Utrditev agrarn'h objektov na šentpavelskem posestvu. Banska uprava je glede utrditve agrarnih objektov na veleposestvu benediktinskega samostana Sv Pavel izdala nov odlok, ki je na vpogled vsakemu agrarnemu subjektu v vložišču mestnega poglavarstva v Mariboru, Glavni trg 1, soba 7, od 26. aprila do 10. maia
m Maratonski šabisti zopet zmagali. V nedeljo je šahovska sekcija SSK Maratona odigrala mateh s šahovskim klubom Triglav, Maraton je zmagal z visokim rezultatom 8.5 : 0.5
m Vitka linija jo je pokopala. V nedeljo zjutraj sta prispeli z vlakom v Maribor iz Zagreba dve elegantno oblečeni in lepi gospodični. V vlaku jc imel službo orožniški lcaplar Jože Podlipnik, ki ima posebno ostro oko za tihotapce ter je odkril že več tihotapskih afer. Zvečer sta- se obe gospodični z večernim vlakom zopet odpeljali proti Zagrebu. Orožniku pa se je zdelo, da je sedaj ena od go-spodičen nekam obilnejša, kakor je bila zjutraj. Pri preiskavi se je pokazalo, da je imela pod plaščem privezan okrog telesa posebne vrste »telovnik« kakor nekak oklep. V njem je bilo 6 kg saharina, Tihotapko so pripeljali nazaj v Maribor. Z njeno aretacijo so odkril tudi vir, iz katerega je v Mariboru saharin izviral ter se pričakujejo v tez zvezi še zanimive ugotovitve.
m Razburljiv lov na žeparja. Na Aleksandrovi cesti je ogledovala trgovka z jajci Marija Vuk iz Cirkovcev pred Unionom slike kino reklame, ko je začutila v svoiem žepu naenkrat tujo roko. ki je že imela med prsti njeno denarnico z 2174 din gotovine- Trgovka je neznanca naglo zagrabila za rokav ter začela kričati »straža«, moški pa je bliskovito vrgel denarnico na tla pred nekega tamkaj stoječega kolesarja. V hipu pa se je zbralo veliko ljudi in žepar se je podal v beg, vendar pa ga je stražnik ujel. Tatvino je izvršil Anton Vauček iz Žabljeka.
m Trebuh si je prerezal. S svojim tastom se ja spri 18 letni tkalec Janez Lešnik od Sv. Miklavža na Dravskem polju. Spor ga je tako razburil, da j« zagrabil kuhinjski nož ter si prerezal z njim trebuh. Zadal si je zelo nevarne poškodbe Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico.
m Zlato uro prodal za 100 din. Ferš Viljem iz Bresternice je prišel v Maribor prijavit svojega brata Maksa, da mu je ukradel zlato uro, obleko in večjo vsoto denarja. Zlato uro je prodal za 100 din ter ves plen v dveh dneh pognal po grlu.
Celje
c Protituberkulozni teden v Celju. Pred dnevi je bilo na mestnem poglavarstvu zborovanje o zadevi protituberkuloznega tenda v Celju od 2.—8. maja. Sklenilo se je, naj bi se zbirali prispevki po ustanovah, dame naj bi pobirale pri indus^rljčiK, Združenje trgovcev pri trgovcih, po uradih pa predstojniki s polarni Celjska železničarska godba bo priredila v nedeljo 2. maja dopoldne koiipert. V sredo 5. maja zvečer bo pred mestnim poglavarstvom pevsk' koncert, na Vnebohod pa bo na Gia-ziji nogometni turnir.
m Smrtna kosa. V celjski bolnišnici je umrl 26 letni posetniški sin Miha Šetrajčič iz Sobenje vasi pri Čatežu, — V Ulici dr. Gregor Žerjava je umrla 24. aprila Antonija Velikonja, 27 letna žena tkalskega mojstra. N. p.v m.!
c Dar Vincencijevi konferenci. Namesto venca na grob umrle gospe Olge Vallentschakove je darovala ga. Žurman Zofija, dimnikarstvo v Celju, Pred grofijo, 100 din Vincencijevi konferenci. Za dar se ji odbor iskreno zahvaljuje.
c Zadruga Celjska obrtna razstava se trudi, da bi bila razstava od 1.—15. avgusta čim učinkovitejša. Namen te razstave je pokazati izborno kakovost našega hmelja in mu posredno tudi dvigniti ceno na svetovnem trgu. Zadruga je zaprosila za polovično vožnjo v dneh razstave.
c Nesreče. Drnovška Karla, pos. sina iz Zagaja pri Ponikvi, je 23. aprila zgrabila slamoreznica za levo nogo in mu zmečkala prste. — Rihter Štefan, 32 letni posestniški sin, doma iz Babnega brda pri Šmarju, je padel pred dnevi po stopnicah 3 m globoko in si zlomil desno roko. — Rot Terezija. 79 letna prevžitkarica, je padla 20. aprila in si zlomila desno nogo.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 20.30 »Dragocen poljub«, ob 18.15 »Vražja lutka«.
Ponikva ob už, žel.
Za »Slomškov dom« so darovali do 20. aprila 1937: 1000 Din: Mart. Gorogranc, Trbovlje; 300 dinarjev: Anton Kociper, Ponikva; 150 Din: dr. Rudolf Hanželič, Colje; po 100 Din: dr. Greg. Pečjak, Ljubljana, dr. Jos. Hohnjec, Maribor, Alojzija Kavčič, Sv. Jurij ob juž. žel., Karel Golež, Ponikva; po 50 Din: Jan. Kovačič, Šmarje, p. J. Sini. Milač, Maribor, Jos. Jagodič, Celje, Stakne Andrej. Sladka gora, Jan, K. Vreže, Maribor, Jož Koletič, Ljubljana, Stermecki, Celje, Iv. Leskovšek. Ponikva, Šolske sestre, Celje, po 40 Din: dr. Maks Vraber, Maribor; po 30. Din: dr. Aleš Ušeničnik, Ljubljana, Edv. SupDanz, Pristava, Bog. Zdolšek, Celje; po 25 Din: Val. llladin, Celje. Pšunder Ferd., Ruše, dr. Fr. Ušeničnik, Ljubljana, R. Lah, Sv. Jurij ob juž. žel.: |x> 20 Din: Vek. Skuhala, Hajdina, dr. VI. Mogilnicki, Sv. Jurij ob juž. žel., Alojzija Kračun, Loče pri Poljčanah, Jos. Čižek, Jareni na, Jur. Mikolič, Lučc, Rud. Kociper, Ojstrica. Jernej Podbevšek, Škofja Loka; po 15 Din: dr. Maraž Šmarje pri Jelšah; po 10 Din: Fr. Do-bovičnik. Celje, Iv. Jelšnik, Zibika, Rud. Janežič, Maribor Fr. Močnik, .Sv. Štefan pri Žusmu, Fr. Šluhec, Sv. Jurij ob ščavnici, dr. Jos Tominšek, Maribor, Iv. Štrukelj, Ljubljana, dr. Jos. Dcbevec, Ljubljana, Fr. Um, Šmarje pri Jelšah, dr. Jan. Ev. Kociper, Maribor. V župniji Ponikva se je zbrnlo lepo število smrek in s prodajanjem blokov 315 Din, Potom pouikovske posojilnice se je prepisalo na vlogo »Slomškov dom« 231.62 Din. Skupna zbirka znaša 3416.62 Din .
Katoliško prosvetno društvo v Ponikvi ob juž. žel. se najtopleje zahvaljuje vsem blagim darovalcem. Obenem se zaupljivo obrača na vso slovensko katoliško javr.oet s prisrčno prošnjo, do mu pomore pozidati v spomin 73 letnice Slomškove smrti prosvetni dom v njegovi rojstni župniji. S takim domom se bo gotovo Slovenija primerno oddolžila za dela in žrtve velikega škofa in narodnega buditelja. Darove sprejema župnijski urad in Katoliško prosvetno društvo na Ponikvi ob juž. *el., katero ima poštni ček. račun Ljubljana 17.259.
Gtadba
Dosedanji izdatki za gradbo železnic po programu iz 1.1935
V zaključnih računih za 1935—1936, ki so letos izšli z hvalevredijo točnostjo, so objavljeni tudi zanimivi podatki o stanju izplačil države za javna dela v okvirju programa 1157 milijonov dinarjev. Iz tega pregleda, ki ga je sestavil oddelek drž. dolgov in državnega kredita, posnemamo, da je bil položaj v finančnem pogledu dne 15. januarja 1937 naslednji za dela v resorju prometnega ministrstva (tabelo prinašamo v tisočih dinarjev):
		od prorač. vsote	
Železniška postaja	prorač.	otv.	ostane
	vsota	kredit	še
Koprivnica—Varaždin	48.000	46.223	1.777
(41.5 km, norm. tir)			
St. Janž—Sevnica	31.000	26.760	4.240
(12.3 km, norm. tir)			
Bi leče—Nikšie	68.000	63.612	4.388
(71 km, ozki tir 76 cm)			
Ustiprača—Foča	42.000	35.726	6.274
Žol. m. na S. pri Zagrebu	45.000	45.000	—
Skupno 234.000 v 217.322 16.678
iz odprt, kredita od izplač. izpla- ostane opra- ostane čano še vičeno še
Koprivnica—Varaždin 16.318	29.905	—	l(i.318
Št. Janž—Sevnica	12.382	14.378	—	12.382
Bileče—Nik&č	39.757	23.855	—	89.757
Ustiprača—Foča	13.225	22.501	—	13.225
Most pri Zagreb	8.795	36.205	—	8.795
Skupno 90.478 126.844 — 90.478
Iz tega pregleda je razvidno, da so krediti za železniška dela že skoro vsi odprti in da je bil velik del tudi že izplačanih, vendar je za plačati še večja vsota (126.84 milij proti izplačanim 90.5 milij.). Ker dela še niso dovršena in prevzeta, zato niso mogle biti doslej izdane vsote še opravičene.
Za javna dela v resorju gradbenega ministrstva pa je bilo doslej od proračunske vsote 578 milijonov dinarjev izplačanih že 143.94 milij. Din, od tega je bilo opravičenih, t. j. prevzetih del žo za 132.76 milij., tako da ostane za opravičeno le še 2 milij. Din.
3.969	+	370	+	593
7.149	+	484	+	105
15.562	+	1739	+	376
6.948	+	1204	+	540
3.636	+	437	+	92
3.804		121	+	5
5.004	+	544	+	237
3.239	+	962	+	1333
3.517	—	97	—	48
9.028	+	308	+	22
Zaposlenost v marcu j
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani 'je izdelal svojo statistiko zavarovancev po strokah za mesec marec 1937. Iz te statistike je razvidno, da so od marca lani do marca letos napredovale te-Ie industrijske panoge: tekstilna za 1739, gozdnožagarska za 1204, gradnje nad zemljo za 962, oblačilna industrija za 544, kovinska industrija za 484, predelovanje lesa za 4337. gradnja železnic, cest itd za 4000. Vidnejšega nazadovanja razen — poleg papirne industrije z letnim padcem 275, tobačne industrije s padcem za 1978 ter industrije hranil ter pijač za 121 — v tem mesecu ni. Napredek pa izkazujejo v primeri s februarjem 1937 predvsem industrije sezijskega značaja: industrija kamenja in zemlje, gozdnožagarska industrija, gradnja železnic, cest itd.
marca 1937 od marca 1936 od fehr. 10.37 prirastek ali zmanjšanje
kamenje in zemlja kovinska ind. tekstilna ind. gozdnožagar. ind. predelovanje lesa hranila in pijače oblačilna ind. visoke gradbe trgovina
hišna služinčad
*
Navodila za izvrševanje državnega proračuna za 1937-38. »Službene novine« z dne 24. t. m. prinašajo navodila finančnega ministra za izvrševanje proračuna za 1937-38. Iz teh navodil posnemamo, da je naročeno drž. uradom predvsem skrajno varčevanj'e. Minister govori, da 6e stalno dogajajo primeri, da se prejemki drž. uslužbencem ii^liŽt^^jo neredno, čeprav je bilo izdanih že mnogo razpisov in naredb, da naj to preneha. To neredno izplačevanje je posledica nebrižnega izvrštf/anja službe po posameznih organih. Ne jemlje1''Se v pretres, da se izvrše pravočasno vsi potrebni virmani in da se potrebni krediti odpro v zadostnih zneskih. Spisi plač se ne dostavljajo izplačilnim blagajnam najdlje do 20. v mesecu za prihodnji mesec. Tudi če so dostavljeni pravočasno, se morajo večkrat vračati kot nepredpisno sestavljeni naredbodavcem zaradi popravkov.
Državne nabave v Italiji. Kot smo že v nedeljo poročali, gre za likvidacijo velikega dela našega starega klirinškega salda v Italiji. Sedaj poroča agencija »Jugoslovanski kurir«, da je država odkupila od Narodne banke skoraj vse terjatve naših izvoznikov v Italiji. Narodna banka je svoječaisno te terjatve kupila po tečaju 3.45 Din za liro, država pa je te terjatve kupila sedaj od Narodne banke po približno 3 Din za liro. Gre za okoli 40 milijonov lic. Sedaj se pogajamo z Italijo glede likvidacije starega klirinškega 6alda in je vprašanje dozorelo že tako, da bo naša država nabavila raznega blaga v Italiji za svoj račun za teh 40 milijonov lir. Pogajanja so menda že pred zaključkom.
Pogajanja s Švico. Iz Belgrada poročajo, da je pričakovati trgovinskih in plačilnih pogajanj s Švico v maju letos.
Kartel belgrajskih tiskaren. Iz Belgrada poročajo, da so se belgrajski tiskarn-arji dogovorili
med seboj glede kondicij ter sklenili tozadeven dogovor. Tozadevna pogodba obsega medsebojno obveščanje in sporazum, skupen cenik, skupna kalkulacija za razne periodične posle ter arbitraža. V to svrho je osnovan kalkulacijski urad, predstavnik kartela pa je g. Vlada Pavlovič. Kar-telu sta pristopili tudi zemunski tiskarni.
Belgrajska borza ima občni zbor 16. maja ob 10.
Konkurzi. Razglašena sta konkurza pri okrožnem sodišču v Ljubljani: Mirni Reboljeva, posest-nica v Ljubljani, Tovarniška ulica 11. Konkurzni sodnik dr. Vladimir Rupnik. Konkurzni upravnik dr. Božidar Černej, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov 1. maja ob 8. Prijava terjatev do 1. junija. Ugotovitveni narok 18. junija ob 8. — Ivan Avšič, posestnik in gostilničar v Črnučah. Konkurzni sodnik dr. Aleksander Grobelnik. Konkurzni upravnik Viljem Muc, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov 8. maja ob 9. Prijava terjatev do 19. maja. Ugotovitveni narok 29. maja ob 9. — Zilič Bogdan, Ljubljana, Tyrševa e. 11, trgovina z železnino in poljedelskimi stroji. Prvi zbor upnikov 11. maja, oglasiti se* je do 1. junija. Ugotovitveni narok 15. junija.
Poravnalne zadevo. Uvedeno je poravnalno postopanje v zadevi Karola Lorenza, trgovca z mešanim blagom in žganjem na Slovenskem Javorniku. Poravnalni sodnik dr. Stanko Bregar, starešina okrajn. sodišča v Kranjski gori. Poravnalni upravnik dr. Aleš Stanovnik, odvetnik na Jesenicah. Prijava terjatev do 26. maja. Poravnalni narok dne 1. junija ob 10. v Kranjski gori. Ponuja 40 % kvoto terjatev, plačljivo v 12 enakih obrokih, plačljivo v 1 letu po pravomočnosti poravnave. — Potrjena je poravnava v zadevi Samida & Co., javne trgovske družbo v Ljubljani, Tyrševa ccsta 53. Odobrena je tudi poravnava v zadevi Očko Emila, trgovca v Ljubljani, Tyrševa e. 43. — Poravnalno postopanje proti Mariji Auerhamnierjevi, jMxsestnici v Ljubljani, Zadružna ulica št. 9, je končano.
Glasnik Združenja aktuarjev. Izšla je druga številka tega strokovnega četrtletnika s prav zanimivo vsebino. Radovan Matjašič obravnava uredbo o nadzorstvu nad zavarovalnicami, inž. Ja-kševac podaja malo zgodovine življenjskega zavarovanja. Ivan Izvekof piše o praktičnih navodilih za izračunanje premijske rezerve pri nekaterih poslih, dr. Branko Pavlinovič o problemu osebne rente. Ivo Lah pa podaja svoje vtise z 10. mednarodnega kongresa aktuarjev. List stane letno 100 Din, urednik in upravnik je Ivo Lah v Ljubljani.
Zvišanje avstrijskih cen za les na Madžarsko.
Z Dunaja poročajo, da je bilo pri zadnjih pogajanjih z Madžarsko sklenjeno povišati vse cene lesa linearno za 7 šilingov za kub. meter. Pri nekaterih vrstah pa 60 še posebni dodatki, ki povzročajo pri njih dvig cen za 9 šilingov pri kub. metru.
Povečanje izvoza lesa iz Češkoslovaške. Iz
Prage poročajo, da je znašal v prvih treh mesecih letos izvoz bukovega rezanega lesa 1500 vagonov, dočim je znašal v prvih treh mesecih lani samo 1165 vagonov in v prvih treh mesecih 1935 778 vagonov. Izvoz je šel v Anglijo, Nemčijo in Ho-landijo.
Omejitev izvoza lesa iz Češkoslovaške. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se mora tudi za igličast okrogli les do 24cm srednje širine zahtevati izvozno dovoljenje. Ta predpis velja do 30. junija 1938. Ravno tako je bila uvedena do
____ -NEGO ZOB
(L8i je oznaka se bol izpopo nJenAsa Odolo, katere«« antiseptično ue uvaule ie še v večii meri ' zvišano. Bakteriološke iu Klinične preizkave so znanstveno dognale, da Odol uničuje basterlje.
1. septembra posebna dodatna taksa na izvoz lesa: za izvoz iz Češke, Moravske in Slezije 100 kron, iz Češkoslovaške 30 kron za met stot. Izvoz lesa iz karpatske Rusije je te takse prost. Od 1. septembra 1937 bodo znašale pristojbine za izvoz iz Češke, Moravske in Slezije 20 kron, iz Slovaške pa 60 kron,
Produkcija električne energije narašča. Po
poročilu znane elektroholding družbe Solina v Bruslju je lani narasla produkcija električne energije v severnoameriških Zedinjenih državah za 14.2 odstotka na 106.950 milijonov kilovatnih ur, v Švici za 6.8% na 6051, v Holandiji za 5.8% na 2336 milij, ur, v Franciji za 2% na 16.143, v Angliji za 15.7% na 28.845, v Nemčiji za 8.9% na 41.296, v Kanadi za 9.4% na 5.15 in v Argentini za 7.7% na 19.46 milij. kilovatnih ur.
Borza
Denar
Dne 26. aprila.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 de nar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling se je v Ljubljani okrepil na 8.01—8.11, v Zagrebu na 8.—8.10, v Belgradu na 8.0250 ^8.1250.
Grški boni so beležili v Zagrebu 31.49—32.19, v Belgradu 31.40—32.10.
Italijanske lire so nudili v Zagrebu po 2.15, v Belgradu po 2.25.
Nemški čeki so v Ljubljani ostali neizpremenje-ni na 12.05—12.25, v Zagrebu pa so se okrepili na 12.07—12.27, za konec aprila so beležili 12.07—12.27, za eredo in konec maja 12.02—12.22, za konec junija 12.1250—12.3250, za eredo julija 12.20—12.40. V Belgradu so beležili 12.0814—12.2814.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,247.118 dinarjev, v Belgradu 1,472.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu srednji, v Beltrradu pa je dosegel 982.000 din.
Ljubljana. — Tečaji s pri m o m.
Amsterdam 100 hI. gld. . . .
Berlin 100 mark.....
Bruselj lOObelg......
Curih 100 frankov.....
London 1 funt ......
Newyork 100 dolarjev . . . Pariz 100 frankov ....
Praga 100 kron......
Trst 100 lir.......
Ziirich. Belgrad 10, Pariz 19.40, London 21.5675, Ne\vyork 437.375, Bruselj 73.8625, Milan 23.025, Amsterdam 239.50, Berlin 175.80, Dunaj 80.20 (81.75), Stockholm 111.125, Oslo 108.375, Kopenha-gen 96.275. Praga 15.24, Varšava 83.10, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.52, Buenos-Aires 133.125.
Vrednostni nanirji
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 88— 88.50, agrarji 52.50—53, vojna škoda promptna 408—410, begluške obveznice 75—76, 4% sov. agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 95—96, 7% Blerovo posojilo 87 -88, 7% posojilo Drž. hip. banko 9S—100, Trboveljske 250—270.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 88—8.50, agrarji 52 den., vojna Skoda, promptna 408.50—409.50 (407 -409), begi. obvozu. 76.50 den., dalm. agrarji 74.25 den., 8% Blerovo posojilo —, 7— Blerovo posojilo 86.75—87.50, 7% posojilo Drž. hip. banke —, 7% stab. posojilo. — Delnice: Narodna banka 7.250 den., Priv. agrarna banka 190— 197.50 (196), Trboveljska 250-270, Gutman 60-65. Isis 18 den., osj. livarna 180 bi., Osj. sladk. tov. 190 -200 (1&5, 190), Bečkerek 650 den., Dubrovačka 365—375, Jadr. plov. 400 den., Oceania 280 den.
2387.15-2401.75 1751.03—1764.90 735.95- 741.02 996.45—1003.52 214.58— 216.63 4320.00—4302.31 193.27— 194.71 151.83— 152.94 228.44— 231.53
Belgrad. Državni papirji 7% investicijsko posojilo 88—88.50, agrarji 52.50—53, vojna škoda, promptna 409.50—410.50 (410), begluške obveznice 76.50-76.75 (76.75), dalniat. agrarji 74.60—74.75 (74.75. 74.70), 4% sov. agrarji 51.75 den., 8% Blerovo posojilo 95.50—06.25, 7% Blerovo posojilo S0.75—87.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 do 100. 7% stab. posojilo (S7.50). — Delnice: Narodno banka 7.200—7,250, Priv. agrarna banka 196.50 do 198 (197).
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca negotova. Promet srednji.
»»
Slovenfcva" podružnica
Ljubljana, furševa cesta
(palača Poštni dom)
Radio
Programi Radio Ljubljana i
TOREK, 27. aprila: 11 šolska ura: O Slovenki narodni pesmi (r. Ijiika Kramolc) — 12 Odmevi iz daljnih iležel (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Radijski jrkester — 14 Vreme, borza — 18 Klavirski koncert štiriročno (gdč. Herta Seifert ln g. Clojmir Demšar) — 18.10 Z letalom čez našo krajo (K. Vladimir Regally) — 19 Cas. vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: prof. Fran Novak in slovi-nska stenografija — ob njegovi smrti (dr. Jernej Pavlin) Ljubljana — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 V. orgelska ura. Sodelujeta g. prof. Matija Tome (orgle) ln ga. Tončka Suštarjeva (sopran). Moderna orgelska glasba — 21.15 Malo skladbo velikih skladateljov (Radijski orkester) —• 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester).
Sreda, 2S. aprilu: 12 Baletna glasba (ploščo) —i 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila -> 13.15 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošeo po željah) --II Vrcmo, borza — 18 Mladinska ura: Sp07.na.im0 gins. bila: rog, trobenta (g. dr. A. Dolinar) — 18.20 Mladinska ura: Navodila za gatenjo ptic (g. Miroslav Zor) — 18.40 NerazrnSUlvost zakona (g. dr. Udar Alojzij) --19 Cuh, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Delo Srhov med Jugoslovani 1848/9 (dr. D. Siranju-kovič) — 19.50 Saii — 20 Ura iniiko glasbe (igra del godbo »Sloga- — 21 Plesna glasba na dveh Klnvirjili (plošče — 81.15 Slovenski vokalni kvintet — 22 Cas, vrcmo, poročila, spored — 22.15 Za dobro voljo ln kratek čas (Jožek iu Ježek).
Oragi programi t
Torek, 27. aprila: Belgrad: 10./tu Orkestralni kolu ccrt — Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 11.20 Domača glasba
—	20 Švicarska narodna glasba — 21.15 Vojaška godba — 22.20 Klavir — 22.50 Zabavna glasba — Budimpešta: 20 Orgle — 21.10 Ja/.z — 22.05 Ploščo — 23.20 Ciguuska glasba _ Trst-Milan: 17.15 Komorna glasba — 21 Opera
I.uiza Millcn — llim-llari: 21 Igra — 22.15 Dunajski valčki — Praga: 19.10 Filmska glasba — 20.05 Pester koncert. — 22.3.) Kvartet — Varšava: 20.15 Simfonični koncert — Berlin: 20 10 Simfonične skladbe za pihata — KSnigsbcrg: 20.10 Balade in pesmi — Frankfurt: 20.10 Operna glasba — Stuttgart: 20.10 Operetni konccrt — Hcromiinster: 19.40 Komorna glasba — 21.40 Operetno melodije — Sotlens: 211.20 Nabožni koncert — 21 Planino
—	21.13 Vokalni koncert — Slrassbourg: 21.30 Solistični in orkestralni koncert — Buimrcšta: 20.30 Simfonični koncert.
Sreda, iS. aprila: Belgrad: 20 Oporni Janko iti Molka — Zagreb: 20 Plošče — 20.30 Igrn — 31 Ljub liana — Dunaj: 10.30 Dunajske pesmi — 20 20 Zabavni koncert — 32.20 Kvartet — Budimpešta: 10.30 Verdijeva opora Aida — Trst-.Vllan: 17.15 Plesna glasba — 21 Simfonični koncert — llim-llari: 21 Melodrama »Ljubezenski napoj t — Praga: 10.30 Gledališki vočor — Varšava: 20.10 Koncert na dvoli plnninih — 21 Chopinov koneort — 21.43 Laiikn glasba — LipskO: 21 Koncert, nemških klasikov — Brrnmunster: 20.15 Koncert pevske zvezo iz Basla — Sotlens: 30 Bachova suita za violončelo. — 20.43 Zbor — 21.45 Ameriška plesna glasba — Slrasnbovrg: 21.15 Opera — Bukarešta: 20 20 Violina ---21.03 Vokalni koncert — 31.45 Orkestralni koncert.
Kulturni obzornik
Estetika slovenske arhitekture
(Napisal Jože Karlovšek. Natisk iz Etnologa.)
Znani umetnostni pisatelj J. Karlovšek se je lotil vprašanja: Ali imamo Slovenci v stavbarstvu svoj slog? Ob tem študiju označuje severno in južno evropsko stavbarstvo in prehaja na slovensko. Prišel je do spoznanja, da se slovenska hiša loči od severne in južne, ker se ne opira na konstruktivno tektoniko ampak se ponaša z lepim ploskovnim soglasjem stavbnih delov, kakor strehe, zidane ali lesene stene, opaža pri hodnikih, večjih odprtin in močnih senc. Vse te ploskve so podane slikovito v različnih, pa enakomernih tonih, ki se menjavajo v ličnih barvnih odtenkih. Razni barvni toni poživljajo stavbo v njenih delih, v jMdsfavku, vratih, oknih in drugih odprtinah. Najlepši okras na stenah so vrata, ki imajo kamenit ali slikan okvir, razčlenjena krila in narezljana polnila; potem okna, iz več delov, členov, ki s svojim okvirjem, omrežjem in cvetnimi lončki napravljajo slikovito okrasje. Glavni motivi so romb, zvezda, rozeta, cvetje v vazah in tičioe. Prazne stene so okrašene s 6v. slikami ali z dolbinarrti s kipi. Konstrukvitno lesovje, kolikor je vidno pri napužčih, ni okrašeno, marveč tvori ie po 6voji členkovitosti naravno le|>oto. Leseni hodniki so poživljeni z izrezljanimi. Streha, bodi slamnata, lesena, ali pokrita s Skrijem ali bo-brovci napravlja miren, ugoden vtisk.
Slovenska hiša torej ne ljubi preobilo okraskov, ampak hoče razveseljevati oko s svojo mirno skladnostjo, zato se tako lepo uieina z modernim stavbarstvom ki hrepeni po istem namenu.
To so poglavitne misli Karlovškovih preiskav. Pot. ki jo je hodil, nam daje pobudo, da bi se vto-pili v ta problem. Zato so novablieni vsi estetiki, da poi-kusjio prodreti v to skrivnost. Morda »rideio do enakeua zakluička. ali tudi ne. Na vsak način so pozornosti vredni vsi utemeljeni pogledi in nazori.
Zgodovina frančiškanske cerkve
v Novem mestu
Spisal p. Alfonz Furlan O. F. m. Izdal iti založil frančiškanski ..amostan v Ncvem mestu. Natisnila Jugcelovanska tiskarna, podružnica v Novem mestu 1. 1937. Str. 32. Ponatis iz Križa.
Prvi del tega spisa je izšel I. 1919 v »Dolenjskih novicah« pod naslovjtn Zgodovina frančiškanskega samostana v Novem mestu. Po skoraj 20 ietih je izšel v »Križu« drugi del, zgodovina frančiškanske crkve Pisec se je posluževal izključno samostanske kronike »Chronicon Convenms Neostadiensi6«. Tva-rina je razdeljena v 6 poglavij, o ustanovitvi n dograditvi cerkve, o relikvijah, bratovščinah, o križe-veni f>otu in v cerkvi pokononih. Pisec poda najprej v prevodu ustanovno listino, nato niza vrsto datumov o gradnji in popr4vi;aniu cerkve Ta odstavek je najobširnejši in ga je pisec po letu 1919, ko je verjetno nastal. 6amo izpolnil do leta 1930. Od ostalih odstavkov ga doseže le še zadnji, v katerem našteva imena vseh v cerkvi in na pokopališču pred njo pokopanih. Od nagrobnih napisov poda v izvirniku in prevodu tudi napis pisatelja kanonika Matije Kastelca. .
Razveseljivo je dejstvo, da se je sa'no«tan odločil za ta ponatis. Vendar hi želeli še mnogo več. Brošura predstavlja premalo pregledno, brez dobrega 6istema izpisano vrsto datumov. Želeli hi pa na teni mestu izčrpen opis cerkve in samostana kot stavbnega organizma, oznako njunih umetniških in estetskih vrednot, ki jih kljub vsem prezidavam in »restavracijam« Še danes nedvomno imata. Vredno bi bilo, da bi kdaj imeli podroben opis vseli umetnin, ki jih hranita cerkev in samostan, pa tudi opis onih, ki so morali izginiti iz cerkve, ko je tudi v Novem mestu zagospodarila vsemogoča romantika. Mislim tu na stare baročne altarje, katerih fotografije so v samostanu ohranjene. Prav tako še nimamo izčrpnega kataloga vseh slik, ki so v cerkvi iu samostanu. onisa iu seznama rokopisov in inkunabul
iz bogate samostanske knjižnice itd. Škoda, da v spisu nimamo pojasnil za mnogo reči iz časa, ko so cerkev regotiziraii Ne izvemo, kam je izginila Herr-leinova «lika sv. Antona, ki se je pred kratkim morala umakniti novemu, lepotno dovolj dvomljivemu iztlelku.
V splošnem brošura premalo nudi. Zgodovinarju, ki bi se hotel natančneje baviti z zgodovino cerkve, ne bo zadostovala, tujcu pa je preslab tolmač sedaj na mestih zelo zakritih in izkvarjenih lepot tega spomenika. Velik nedostatek pa je, ker brošura ni ilustrirana, Ob tej priliki se je zopet pokazalo. kako nujno potrebna bi bila za mesto sodobno napisana umetnostna topografija tudi iz tujskoprometnih ozirov.
Tem hvalevrednejši je namen brošure: za pO; pravilo križevega pota in cerkve. Naj v tej smeri res dobro U6jje! Pohvaliti moramo dobro zamisel, da bi na ta način zbudili zanimanje za cerkev med meščani. S tem dejanjem je dan migljaj, kako bi se spravilo na dan vprašanje o restavraciji kapiteljske cerkve. Cerkev, k; je najvažnejši sr>onienik v mestu, njegov lepotni višek, že kriči po smotreni restavraciji. S kratko ilustrirano knjižico bi zainteresirali meščane za ta odličen spomenik, položil bi se pa tudi prvi temelj za njeno restavracijo. Gr-ič.
Jugoslovani med Madžari
Prva številka madžarske revije »Vasi szetnle« 1937 (urednik dr. Avg. Pavel, Szombathely) prinaša kakor vedno tudi nekaj gradiva južnoslovanskega značaja. Tako je cel članek posvečen Hrvatom na zapadnem Madžarskem, ki obravnava literaturo o o njih, nato pa fiodaja dr. Hazi nekaj novih podatkov po šopronskem arhivu. Objavlja listino cesarja .Maksimilijana, ki kaže. kako so naseljevali po hrvaških krajih Nemce tako da so v Dolnji Avstriji hrvaške naselbine izginile, dočim so na zapadnem Madžarskem ostale. — V razpravi o k o I e d n i h pesmih (tu že večkrat omenjeni) omenja dr. Kal-los tudi slovanske besede in krajna imena (Maribor, Ptuj, Razkriž. Gančani) ter slovanske jezikovne in etnografske vnlive — V članku o f a tt n i okolice
Koszega je omenjen Trichonisctis plitvicensis in Androninus carynthiacus. — Dr. Anton Marek piše o pesniku Avgustu Pavlu, omenjajoč njegovo slovensko poreklo. Isti kritik označuje tudi liriko Ivana Osza in govori o Slovanih, enako kot v zvezi s Pavlom. — V zvezi s problemom Prekdonavja. ki ga inteligenca te dežele v zadnjem času tako močno poudarja, iščoč samobitnosti jjokraiine, bodi tu omenjen članek, objavljen v tej številki o temi, ali 60 motivi prekdonavske kmečke hiše uporabni pri gradnji letoviških domov ob Blatnem jezeru. Pisatelj Toth odgovarja pritrdilno, objavljajoč številne posnetke zadevnih 6tavb.
*
Zdravniški cestnik. (3. štev.) Strokovno glasilo zdravništva v dravski banovini objavlja na prvem mestu spis dr. Tomaža Fnrlana, zdravnika na Golniku, o dednosti in konstitueiji pri tuberkulozi. Delo, napisano decembra 1934. je prejelo nagrado mesta Celja, ter daljo zgodovinski pregled in razvoj zdravniških znanstvenih nazorov o značaju in pogojih - jetične obolelosti pri človeku od starih naziranj do sodobnega vznika konstitu-cijske pomembnosti. — Dr. Henrik Kelerle piše o praktičnih izkustvih v zdravljenju z ultrakratkimi valovi ter na kratko očrtava fizikalno-tehnične osnovo ultrakratkih valov, za tem pa pojasnjuje najbolj važne eksperimente gledo njihovega vpliva. Omenja tudi izkustva v tej novi terapiji na internem oddelku ljubljansko bolnišnice. — Dr. Stanko Černelf dajo statistično slik« raka v dravski banovini ter kaže na razvoj te bolezni in na jiotrebe zdravljenja. — Dr. Mirko černič poroča o tem, kako operira vneljo slepiča in s kakšnim uspehom. — Dr. Josip Renčan je dokončal svojo razpravo o treh slučajih rhorionepi-thelimna malignimi. — Zanimiva je razprava dr. Leona Traunerja o podnebju in konstitueiji, kjer kaže karakteristiko obeli pojmov in njihov pomen za zdravljenje. — Mr. ph. Kado Damaska razlaga analizo urina v ordinaciji praktičnega zdrnvnikn. in sicer določanje sladkorjn v njeni. — Iz prakse poroča dr. Viktor Kocjančič o zdravljenju prepatelarnih bursitid v praksi. — Sledijo poročila iz medicinskih časopisov.
Trideset tet med Eskimi
Doživljaj danskega raziskovalca na Grenlandiji s polarnimi volkovi
Zvezni predsednik v Avstriji	Miklas je pozdravil moštvo novih motornih ladij, katere so v Korn-
neuburgu spustili v Donavo,	da bodo oskrbovali promet.
Pozabljivi detektiv
Na Danskem prebiva sedaj znameniti danski polarni raziskovalec Peter Frenchen, kateri je celih 30 let prnživel med Eskimi ter sedaj organizira novo ekspedicijo v polarne kraje. Mož se je tako zaljubil v čare polarnih krajev, da je velik del svojega življenja preživel med Eskimi na Grenlandiji ter se celo oženil z eskimsko deklico. Iz njegovega zakona sta se rodila dva sinova, katera svojega očeta v njegovem znanstvenem delovanju vneto podpirata.
Poznavalci njegovega življenja pravijo, da med sedaj živečimi polarnimi razskovalci ni nobenega, ki bi bii bolj okušal trdo življenje polarnih prebivalcev ter bi bil prestal več hudih nevarnosti, kakršne preže na človeka v krajih mrzle' noči. Peter Frenchen je sam pripovedoval, da so za . človeka v teh krajih največja nevarnost polarni volkovi. Ti roparji se navadno po ledenih pustinjah potikajo v celih tolpah ter preže na svoj plen. Gorje živali ali samotnemu človeku, ki hi ga krvoločne in divje lačne zveri zagledale. Včasih pa se dogaja, da se volčja tolpa razdeli in [>otem posamezni volkovi vsak na svojo pest gredo za plenom. Peter Frenchen se je nekoč na svojem samotnem popotovanju sešel s tako zverino, kar bi ga bilo skoraj življenje stalo.
Bilo je na Grenlandiji nekaj milj od morske obali. Med potjo je Frenchena zajel silen snežni vihar. Veter ga je bičal v obraz kakor bi ga zbadal s tisočerimi bodicami, jemalo mu je sapo in ga tako grabilo, da skoraj ni mogel naprej. Vihar, ki ga imenuje blizzard, pa je vsako uro naraščal. Le težko se je Krenchen vlekel svojo pot naprej. Hotel je vsekakor priti do človeških bivališč, če ni hotel žalostno na potu poginiti.
Naenkrat je za seboj zaslišal skrivnostno in zateglo volčje tuljenje. Srce mu je kar zastalo od groze. Naglo je krenil naprej, razločno pa je videl, kako se za njim vedno bliže plazi volčja senca. Skušnja mu je velevala, da mora vsekakor vztrajati na nogah, če noče postati plen lačne zveri.
Čeprav je bil že do smrti utrujen, se je s tresočimi nogami vendar le vlekel naprej. Toda razdalja med obema se je vedno manjšala. Naenkrat se je spotaknil. Stopil je na kamen. To mu je dalo novo misel Z naporom vseh svojih telesnih sil se je sklonil in tisti kamen pobral. Takoj nato pa je volk že planil vanj. Z vso silo, kolikor je je še imelo njegovo izmučeno telo, je Frenchen kamen vrgel v volka ter mu k sreči zlomil hrbtenico.
Zverina je strašno zatulila ter se zavalila po tleh. Smrtjo za las blizu šla mimo Frenchena. Toda take posameznosti, ki pa so vsekakor redke, nikakor ne dokazujejo še vsega, kar dela življenje v teh krajih res težko. Morda je največja skrb vsakega Eskima ta, kako bi svoj živež, katerega z veliko težavo pridobi, zavaroval pred nepovabljenimi gosti. Zato Eskimi delajo nekake lesene svisli, na katere obešajo meso in ribo, da volkovi in druge zveri ne morejo do njih. Ni pa jim treba skrbeti, kako bi meso ohranili užitno, ker mraz je tolik, da meso takoj zmrzne in tako ostane dolgo časa užitno. V eni uri je meso tako trdo kakor skala.
Najbolj nevarna lovna žival je Eskimu mrož. Te močne živali žive v čredah. Toda njihovi silni zobje so nevarno orožje človeku, kakor je sploh vsa žival čudovito močna in okretna. Kdor bi se čredi mrožev neprevidno približal, bi moral to predrznost z življenjem plačati. Živali so tako drzne, da včasih napadejo celo čolne domačinov. Eskimi jih tako love, da hodijo za njimi kakor sence. Sede na saneh, v katere so vpreženi psi. Na tem vozilu tiho drve po ledu za mroži. Včasih pa se jih lotijo š čolni, katnre silno spretno sučejo med ledovjem. Toda vse to je združeno z vedno smrtno nevarnostjo.
Toda vse te nevarnosti v Frenchenu niso ubile veselja in navdušenja za polarne kraje. Njegova prihodnja ekspedicija jiojde v Ledeno morje s Severne Sibirije ter se bo potem razvila po pokrajinah, kamor še ni stopila noga belega človeka.
V mestu Columbus v Ameriki, v državi Ohio, so zgradili hišo iz samega stekla. Hiša je sedaj polna svetlobe, vendar so inženjerji naredili dovolj oken.
Kako kukavica leže jajca v tuja gnezda
Vsak človek menda ve, da kukavica leže jajca	.
v gnezda drugih ptičev. Sedaj pa je neki Anglež	|
dobil priliko, da je kukavico pri tem njenem delu	j
natančno opazoval ter to opazovanje tudi popisal,	i
Mož je tri jx)letja zapored opazoval kukavico,	|
ko je legia jajca. Svoje delo pa je tako skrivnostno	j
in naglo opravljala, da ni čuda, ako do danes tega	.
še nihče ni mogel prav opazovati ter opisati. An-	j glež takole j)opisuje kukavičje delovanje:
Obenem je z veliko naglico in spretnostjo vrgla iz gnezda eno jajce, katero je zvalila samica, katera je gnezdo tudi naredila za svoje mladiče. Vse to pa je tako naglo opravila, da skoro ni mogoče opazovati, kako to dela. Kako kukavica leže jajca, je mogoče opazovati le, če je poprej človek isto kukavico dolgo časa opazoval ter vsled tega človek že naprej ve, kaj bo sedaj storila.«
Zaradi topljenja snega v državi Minnesota so tamkaj nastale zopet velike povodnji. Slika nam kaže cesto v kraju Marshall. Tako je Amerika zadnje čase polna naravnih nesreč.
Te dni se je na brnski sodniji zgodil tale primer, ki dokazuje, kako se more motiti tudi detektiv. Ko je svetnik brnskega kazenskega sodišča odhajal iz sodnije, ga je ustavil detektiv ter ga pozval, naj se kako legitimira. Detektiv je namreč sodnega svetnika zamenjal z lopovom, katerega je policija prav takrat vneto iskala. Ker se je sodni svetnik detektivu zdel tako podoben one-
i mu iskanemu zločincu, je kratko malo ustavil sod-' nega svetnika ter ga nato pobasal seboj na poli-' cijo, ker se svetnik ni mogel legitimirati. Zani-! mivo pa je, da je malo prej bila obravnava, pri j kateri je svetnik kot votant tistega detektiva nekaj • spraševal.
Vozilo prihodnjosti je tale voz, ki ga ie izdelal inženjer Lisois. Vozijo je nekaka turbinska raketa na treh kolesih, ki pa prevozi z lahkoto 180 kilometrov na uro. Ima 5 cilindrov ter ga poganja stisnjeni zrak. Na sliki vidimo vozilo na prvi poskusni vožnji.
Japo \sko letalo za dolge proge, ki naj bi letalo iz Tokija v London, so zgradili na Japonskem. Dolgo je 11.14 metrov, široko pa s krili 28 metrov. Akcijski radij znaša 80 ur ter letalo lahko takorekoč
v eni sapi preleti 16.000 kilometrov.
14 rudarjev zasulo
Omlete iz špinače.
Pol kilograma v slani vodi kuhane, sesekljane špinače dobro premešaš z goščo, kjer je: 6 dkg presnega masla,2 rumenjaka, 6 dkg moke, malo popra, 1 dkg kvasa (ga raztopiš v žlički mleka). Primešaš sneg 2 beljakov. Od te gošče izcejaš za prst debelo v ponev za omlete, kjer je razbeljeno presno maslo (ali mast) in opečeš na obeh straneh, da je lepo rumeno. Omlete potreseš s parmezanom in jih daš 6 solato na mizo.
V	soboto 24. t. m. se je v Chomlah blizu Plznja zgodila strašna nesreča v tamkajšnjem rudniku. V rov Ferdinand je iz sosednjega zapuščenega rova jDavid« udrla voda ter zalila ves rov. Ob času nesreče je bilo v jami kakih 30 delavcev, izmed katerih pa se jih je 16 moglo še pravočasno rešiti, med tem ko je 14 rudarjev zalila voda.
V	nekaj minutah je bilo v rovu vse pod vodo. Voda je udrla s tako silo, da je trupla utopljenih 14 rudarjev kar odneslo poldrugi kilometer daleč.
Žalostna novica se je brž razširila v vsem revirju nakar so brž prihitele na kraj nesreče nesrečne žene. Vsi ponesrečeni rudarji so bili namreč ože- ! njeni. Eden izmed njih se je oženil šele pretekli | teden.	'
V rudniku je delalo vsega skupaj 120 inož. I Toda pretekli teden jp lastništvo rudnika odpustilo 15 delavcev, ki so spadali ravno k tej šili ti, katera se je sedaj tako ponesrečila. Tako je odpoved službe 15 ljudem rešila življenje.
Komar v zaporih
>Na razmeroma majhnem prostoru sem prvič opazoval kukavico ter dognal, da je zlegla devet jajc. Drugo leto se je prav tjakaj vrnila ter sem dognal, da je tistega leta zlegla 16 jajc, vse seveda v gnezda istih ptičev. Takrat sem ugotovil, da kukavica leže jajca vsaki drugi dan, dokler je imela na razpolago kaj gnezd, kamor jih je lahko legla. Spoznal sem, da je vsa skrivnost kukavičjega polaganja jajc v tem, da kukavica skrbno pregleda vsa gnezda, kamor bi mogla jajca r>olagati.
Drugo leto sem pa takole poskusil: Natančno sem preštel v vsej bližini gnezda, v katera kukavica najrajša leže jajca. Pri tej priliki sem najdena gnezda tako uredil, da jii) je kukavica vse lahko od daleč ogledovala, kadar se vrne. Bilo je 21 gnezd. Spomladi se je kukavica vrnila in je res v vseh 21 gnezd zlegla svoja jajca. Zlegla je torej 21 jajc. V teku tega časa sem dobil v opazovanju kukavice že tako prakso, da sem lahko na opazovanje jx>vabil še nekaj svojih prijateljev, ki so imeli veliko veselje, ko so opazovali kukavico, kako je svoja jajca utiliolapljala v tuja gnezda.
Kukavica si izbira svoja gnezda tako, da od daleč lahko opazuje valeče ptiče, kako skrbno se zanimajo za svoj zarod. V la namen seda rada na kako drevo, od koder ima lep fiogled na vsa taka gnezda. Gledali smo jo, kako veliko dela je imela z iskanjem. Včasih je kukavica na kratko priletela bližje gnezda, da bi se menda prepričala, ali je gnezdo že narejeno. Če je gnezdo že narejeno, bo kukavica v dveh ali treh dneh prav gotovo tjakaj zlegla svoje jajce. Tiste popoldneve, ko kukavičja samica leže svoja jajca, octpodi od sebe vse kukavičje samce ter nobenega ne trpi blizu sebe. Ko se je srečno iznebila samcev, je zletela na drevo, s katerega je lahko opazovala gnezdo. Tukaj je včasih čisto mirno čepela, ne da bi se ganila. Nato je enkrat ali večkrat poletela k gnezdu, kakor bi se hotela prepričati, ali je gnezdo še na svojem mestu. Nato je znova dalje časa nepremično sedela na svoji veji. Nato pa je naglo razprostrla peruti ler je kar šinila v tuje gnezdo, kamor je samo za nekaj sekund sedla ter tam zvalila svoje jajce.
Od povsod
Prva stavka v Fordovih tovarnah v Richmondu v Kaliforniji je sedaj izbruhnila. Doslej se Fordovi delavci niso hoteli pridružiti stavkam po drugih podjetjih.
Premogarji v Katovirah so nehali stavkati ter so po treh dneh stavke in pogajanj zopet šli delat.
Vojvoda \Vindsorski grozi s tožbo. Na Dunaju je 12. aprila izšla knjiga Geoffrvja Dennisa, ki opisuje komentarje kraljevega kronanja v Londonu. Zaradi teh komentarjev se je vojvoda Wind-sorski čutil razžaljenega, vsled česar je po svojih pravnih zastopnikih zahteval, naj se knjiga umakne, sicer bo vložil tožbo zaradi obrekovanja.
Tekma v krašenju oken, balkonov in verand s cvetlicami je razpisana v Rimu. Zlasti vneto se tam propagira krašenje oken s cvetlicami v mestnih predmestjih.
Madžarske železnice bodo žrtvovale 35 milijonov pengov za nabavo novih vagonov. Kupili bodo moderne hladilne vagone za izvoz sadja in mesa. Že meseca majnika bodo začele voziti nove lokomotive, katere bodo lahko dosegle hitros' 120 kilometrov na uro.
Streha je pokopala 25 ljudi. Med nevihto se je v kraju Erode v okraju Coimbatore v pokrajini Madras zateklo več ljudi pod neko streho. Med nevihto pa se je streha podrla ter vse ljudi pokopala. Izpod razvalin so izvlekli 25 mrličev ter 150 ranjenih. Nekateri ranjenci so hudo zmr-cvarjeni.
Pomoč na smrt obsojenemu. Pred nekaj meseci je bil na Nemškem na smrt obsojen neki Helmut Hirsch zaradi izdaje. Moral bi biti sedaj v kratkem usmrčen. Sedaj je ameriška vlada ugotovila, da je obsojenec ameriški državljan, vsled česar se hoče ameriška vlada z vso silo potegovati za svojega državljana, da ne bo usmrčen.
Stavkarski nemiri so nastali v premogovnih revirjih Nottinghamshire na Angleškem.
Učiteljica: iZakaj ima žirafa tako dolg vrat?« Učenček: Najbrže zato, ker je glava tako visoko nasajena!«
Človeka, ki ima skrivaj radijski aparat, imenujejo komarja. Takega komarja so pred kratkim našli v zaporih berlinskega sodišča. Tamkaj je sedel 22 let star mladenič, ki je bil obsojen na pol leta. Nekega dne, bilo je ravno poldne, je skozi špranjo pri vratih oprezoval ječar, kaj jetnik v ječi dela. In je videl, da mladenič leži na postelji ter navdušeno z roko taktira po zraku, z drugo roko pa nekaj pritiska na uho. Ječar je i brž planil v celico ter zasačil jetnika, ki je pri- j tiskal na uho majhen radijski aparat, iz katerega j je ravno donel lep valček.	j
Sledila je stroga preiskava, odkod je fant do- t bil ta aparat. Zagovarjal se je, da ga je našel i v jiredalu mize. kamor spravljajo čevlje. Oblast- j nikom se je ta zagovor zdel samo prazen izgovor, I vendar je sodifiče bilo mišljenja, da je tako res. Zato ga niso obsodili zaradi tatvine, kakor je predlagala jetniška uprava, pač pa so ga za mesec dni zašili, ker je imel radijski aparat, ne da bi ga bil naznanil poštni upravi in zanj plačal določeno takso. Kazen meseca dni je sicer bila zelo visoka, vendar so sodniki tako ukrenili samo zato, da bi slabega vzgleda ne posnemali še drugi kaznjenci. Tako bi mož §edaj sedel zaradi valčka 7 mesecev.
Klavirski koncert
V mali Filharmonični dvorani jo priredil te dni klavirski koncert francoski pianist Gilles Guilbert. Izvedel jo zelo pester spored različnih skladb Kamenim, Brahmsa, Liszta, Debussyja Albeniza in Mu-sort^l ega Skladbe so bile tehtno izbrane in so imele v sebi polno različnih značajnih potez ter so dale v tem pianistu hvaležen predmet vsestranskega iziivetja.
Toda koncert ie izzvenel malo hladno. Nič ni bilo pravega zadoščenje v umetnost ljubečih poslušalcih. Ko iščem po vzroku tega neugodnega vtisa, moram vsekakor priznati, da ima pianist nmogo svojstvenih sposobnosti, ki utegncja pritegniti poslušalca in ga v čustvenem svetu zajeti. Toda z d se, kot da so vse tako zaslutene sposobnosti in vrednote ostajale nekako zaprte v umetniku, kot da so v njem zastale in niso mogle skozi igro tonov iz njega do poslušalcev. Ker je podoben vtis zapuščala tudi igra sama, ki ni mogla Iz uklenjene monotonosti do žive razgibanosti in poleta in je bila poleg tega še nekam zastrta — tudi vsled premočnega pedaliranja je bil ob končnem vtisu celotni vtis izvedbe manj ugoden, dasiravno se je občinstvo ogrelo za osebno žejo simpatičnega gosta, ki nosi v sebi gotovo pravi in mnogo vredni umetniški utrip, le da se ta ob klavirju ni mogel prav manifestirati. In zdi se mi jako pravilna opazka, ki jo jo povedal nekdo iz občinstva, češ, »da bi mož bolje za orgianii sedele. Prepričan sem, da bi nam v takem slučaju Guilbert vse bolj dokazal svoj umetniško sposobnost.	V. U.
P. S. Neobčutljivo posmehovanje in kritiziranje med koncertom, kot si ga dovoljuje zlasti glasbena mladina, pa ni bilo umestno!
Koncert BrandI tria v Mariboru
Z vsakim svojim nastopom prinese Brandl-lrio r naše glasbeno življenje v polni meri novega umetniškega užitka. Sleherni njegov koncert je dogodek, katerega vsa javnost, ki se količkaj zanima za glasbo, z nestrpnostjo pričakuje, in ob katerem lahko v resnici prisluhne vsem tistim vzvišenim glasbenim vrednotam, ki jih hrani v sebi čista glasbena umetnost. Ti koncerti so daleč odmaknjeni vsaki zunanji učinkovitosti in vodijo poslušalca v pravi tajinstveni svet absolutne mu-zikalne umetnosti. '
Na koncertu, ki so nam ga naše dobro znane in priljubljene umetnice priredile v četrtek, dne 22. aprila v mariborskem gledališču, kot redno glasbeno prireditev za gledališke abonente reda B, smo slišali Brahmsov Irio op. 101 v c-molu, Beethovnov trio op 11 v B-duru in Dvorakov trio op. 65 v f-molu.
Brahms je v tem delu ustvaril svoj najzrelejši in najpopolnejši trio, in je bil, kakor je sploh njegova glasba, za poslušalce v splošnem težjo dostopen in razumljiv, pa zato tem globlji. Domi-niral je na koncertnem večeru menda Beethoven, Iti ostane pač brezprimeren genij v svojem ustvarjanju. Dvorakov trio je obširno, bogato in pestro delo, ki stavi na izvajalca nemalo zahtev.
Izvedba omenjenega programa je bila v vsakem oziru popolna, umetniško dovršena. Vseh velikih in odličnih vrlin, ki karakterizirajo naše tri umetnice, ne bomo tu znova navajali Saj nas sleherni njihov nastop potrdi v doživetem prepričanju, da je njihovo igranje prava in čista umetnost. Ne bomo tu govorili o tehnični dovršenosti vsake posamezne umetnice in vseh skupaj kot glasbene edinice tria. Poudariti hočemo le dej-st\'b, ,H'a Se nam v njihovem načinu interpretacije, Ab!Ii/Jihovem doživljanju umetnine, ki jo podajajo, odpira povsem nov in edino pravi glasbeni svet. Izklesano in prozorno oblikovanje arhitektonike Ter enottfo razumevanje in občuteno podajanje je njihova neprecenljiva odlika.
Koncert se je vršil na gledališkem odru, kar je bilo popolnosti akustike nekoliko v kvar. Kakor vselej, je tudi tokrat bil obisk zelo povoljen, in za svoj uspeli nastop so bile vsi tri umetnice nagrajene z navdušenim in toplim priznanjem ter obilnim cvetjem.	Bb.
A rtiče
Lepo uspela Materinska proslava, ki sta jo priredila Marijin vrtec in Prosvetno društvo, bo ostala v nepozabnem spominu. 2e dolgo časa niso naši ljudje s tako velikim zadovoljstvom zapuščali nabito polne dvorane kakor zadnji dve minuli nedelji. Spored je bil res pester in bogat, obsegal je 18 točk. Nastopali so otroci s prav ljubkimi aekla-macijami v pozdrav materam Prav lepo so izvajale članice dekliškega krožka pomenljivo simbolično vajo »Marija mati ljubljena«, v lepih savinjskih narodnih nošah. Govor gosp. prof. Bogoviča iz Maribora je marsikateri materi izvabil solze v oči. Prav lepi sta bili igrici »Potolažena sirota« in »Pa-velčkova piščalka«. Kot poslednji in najbolj dovršeni točki sta pa bili rajanje po narodni pesmi »Slovensko dekle« in »Gor čez izaro«. Največ zaslug za uspelo prireditev ima gotovo gdč. Pograjc, ki je imela polne roke dela s pripravami in ki jc bila duša celotne prireditve.
Trbovlje
Nuši nameščenci so zborovali. V nedeljo dopoldne je v društvenem domu imela svoj občni zbor tukajšnja podružnica Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev. Zborovanje je vodi! namesto bolnega predsednika g. Madunca L. podpredsednik gosjimi Jordan Avgust. Iz njegovega poročila posnemamo, da je bila nameščenska organizacija v preteklem lotu zelo delavna. Dosegla je za naše nameščence prav lope uspehe ter s svojim vsestranskim in uspešnim delom privabila lepo število novih čla-I nov. Posebno je treoa poudariti, da je zlomila nasprotna prizadevanja, ki nikakor niso bila v prid i nameščencev, ker so hotela doseči, da naši nameščenci ne bi mogli izvoliti svojih obratnih zaupnikov. To delo naših nasprotnikov, ki jih vodi slepo politično nasprotstvo, pa je doživelo radi krepkega nasiopa naših nameščencev pojiolen uspeli. Po običajnih drugih poročilih so izvoiili zboroval.-i v novi odbor najdelavnejše in najsposobnejše svo.ie tovariše, ki že s sedanjim delom dajejo jamstvo, da bo organizacija v bodoče še bolj agllna. Mi ji želimo čim širšega razmaha in čim boljših usjiehov v prid vseh trboveljskih nameščencev.
Sv. Anton na Pohorju
V nedeljo, dne 18. aprila je imel tukajšnji krajevni šolski odbor |>ri gosp. Ivanu Mravljaku dobrodelno prireditev z igrami v korist ubogi šolski ded. Obisk je bil tako sijajen, da je zmanjkalo prostora. Napolnjena je bila ven dvorana do zadnjega količka iu še so morali nekateri gostje stati zunaj na hodniku. Za lopim pozdravnim nagovorom, ki ga je imel odbornik krajevnega šolskega odbora gospod Mravljak Viktor, so se vrstile tri šaloigre, ki so bilo prav dobro podano, zakar jo bilo dosti pri-znnnja od strani občinstva. Zato vsem vrlim igralkam in igralcem, ki so se težko odtrgali od svojega dela ter hodili k vajam, naljopša hvala za njihov trud. Iskrena zahvala tudi vsem dragim obiskovalcem, ki so prišli od blizu in daleč, dalje vsem dobrotnikom in gospodinjam, ki so na katerikoli način pripomogli b krasnemu moralnemu in denarnemu uspehu prireditve.
Ta je bila pretirano debela Oni je trpel na revmatizmu
Obema je pomagalo isto sredstvo, ki so more tako lahko vzeti: slišula sta gotovo že zdavnaj o Krušen soli. u se nista mogla odločiti, da jo poizkusila Sedaj oba redno jemljeta gotovo dozo Krušen soli, ki vsebuje dobro premišljeno mešanico znanih mineralnih voda. Oba sta se prepričala, kako dobro deluje Krušen sol na prebavno organe in na celokupno prebavo ter na ta način prepreči debelenje in čosto pomaga tudi pri revmatičnih bolečinah.
Ukrenite jiravočasno in preprečite z rednim uživanjem Krušeri soli zbiranje škodljive usedline v telesu. Krušen sol se dobiva v vseli lekarnah.
Velika steklenica zadostuje za tri mesece le' stane 4.1 Din, u mala steklenica 27 Din. Otflas rog. s. br. 3ftB13«5.
Ptuj
Smrtna kosa. V starosti 70. let je umrl gospod Rudolf Bieber. vpokojoni vodja nekdanje podružnice pivovarne Goetz. — V Ormožu je umrl po daljšem bolehati,ju v 45. letu starosti ptujski javni notar Sev-nik Lavoslav.
Zaposlitev brezposelnih je še vedno pereče vprašanje v Ptuju. Ponudba delavske moči z dežele brezposelnost še jx>veča, kar se zlasti opaža pri zidarskih mojstrih, ki raje jemljejo v službo ceneno delavsko moč z dežele, dočim kvalificirani delavci ne morejo dobiti zaposlenja. Na mestnem uradu se množe prijave dela iskajocih. Mnogi čakajo na gradnjo bolnišnice in novega mostu. Država bi storila vsekakor veliko delo, ako bi čimprej razpisala omenjena dela, ki bi prinesla zaslužek mnogim druži-1 nam, ki danes živijo v naravnost strahotnih razmerah.
Draginja raste. Cena kruhu jo zvišana ža 50 par pri kilogramu z motivacijo, da je tudi v Mariboru in Celju kruh postal dražji. Ptujski mestni urad ni dal pristanka za to zvišanje, ker dejstvo, da se je cena moki povišala za 15 par pri kilogramu, še ne opravičuje pekov za to zvišanje. Tudi ptujski mesarji hočejo zvišati ceno mesu, češ da jo živina v ceni poskočila Upamo, da oblast vsaj za sedaj ue bo dovolila povišanja. Zaenkrat so še v veljavi stare cetje, in sicer goveje moso od 8 do 10 din za kg. telečje meso pa od 8 do 12 din za kg.
Šport. Prvenstvena nogometna tekma med tukajšnjima lokalnima rivaloma S. K.,Dravo in S. K. Ptujem se je končala z zmago Drave v razmerju 2:0.
Dornova pri Ptujit
»Iz življenja na deželi.« Pod tem naslovom je prineslo »Jutro« dne 17. t. m. poročilo svojega dopisnika iz Lukarije, ki poveličuje »tiho in vztrajno delo sokolske čete v Domovi. Iz samega poročila je razvidno, da dopisnik ni še dolgo časa v tem kraju ali pa Se premalo pozna naše ljudstvo ln njegove želje. Piše o gonji in sovraštvu r nekaterih- proti zdravemu in koristnemu" delu ter o ljubezni do bližnjega, ki jo širi med ljudstvom tukajšnja četa. Nadalje poroča o dogodku, ki se je pripetil dne 12. t. m., ko je namreč nekdo vrgel kamen v šolsko sobo, dokler je zasedal odbor sokolske četo. Dopisnik sam priznava, da ljudstvo obsoja to zaradi ••škoder, ki jo bo utrpelo zaradi razbitih šip, ne pa čin kol tak. Čudno pa je tudi to, da dopisnik išče zlikOvca pri -novi panogi prosvetnega programa- (fantovski odsek), ko so se vendar gg. Odborniki takoj prepričali, da to ni res. Mi pa mislimo. da ni izključeno, da je bil nekdo iz njihove vrste, saj je vendar eden od listih v soboto, dne 17. t. m., vihtel z' nožem v sobi, kjer so naši fantje telovadili ter v sredo, dne 21. t. m., napadel našega dečka, ko je šel domov, in ga do krvi pretepel. — V resnici je čestitati na takšnem delu in ljubezni do bližnjega. Ob priliki morda še kaj več!
Speti
Zagorje
Ustanovni občni zbor skupine bojevnikov Zagorje je bil v nedeljo. Častno so zbor posetili tovariši iz Trbovelj s predsednikom prof. Ratejem. Po konstituiranju odbora je zbor predlagal jiokloiiitve-no brzojavko, hkrati s čestitkami k godu našemu ljudskemu banu g. dr. Natlačenu. V krasnem govoru jc pojasnil tovariš Košir iz Ljubljane pomen bojevniškega gibanja. Prof. Ratej pa je prečita! spomenico, sankcijonirano po naših največjih narodnih možeh in voditeljih, glede bojevniške poklonitve Materi božji na Brezjah ob priliki 15 letnice prvega romanja. Tovariš Flisek, zagorski podžupan, se je za zborovanje ter vsa izvajanja govornikom zahvalil v imenu občine, a istočasno zagotovil polno razumevanje za bojevniško gibanje. Z navdušeno ! pesmijo »Slovenec sem« je bil zbor zaključen.
Mednarodni smuk s Triglava
V	nedeljo se je vršil triglavski dan nli mednarodna tekma v smuku, ki jo je priredila iugosl. zlinskošportnn zveza in pri kateri jo sodelovalo
tekmovalcev in tekmovalk. Tekem so se udeležili poleg domačih tekmovalk iu tekmovalcev še Cehoslovaki in Avstrijci, med njimi nekateri prvovrstni smučarji, tako da je bila konkurenca izredno ostra. Proga, ki je vodila z višine 2350 m, je bila za moške 4.5 km dolga ler je imela ca lOOOm višinske razlike, za ženske pa je bila dolga 3 km, z višinsko razliko 650 m. Moških je nastopilo od 32 prijavljenih 28. med katerimi se je najbolj odlikoval zmagovalec Maier, zelo dobro je pa vozil tudi naš 1'raček, ki jo imel na koncu progo smolo.
V	posameznih kategorijah so bili dosežoni lile uspehi:
Damo« 1. Beinhauer Ruža (Svaz) 6:27; 2. Erj-ka Heim (Skala, Jesenice) 8:43; 3. Ažman Zdenka (Poljana, Kranj) 9:16: 4. Grafič Marija (SJ< Ljubljana) 9:27; 5. Potisek Vera (Jaso) 11:38.
Moški (I. razred): 1. Maier Markus (Avstrija) 0:40; 2. Schvvabl Tadetis (A.) 5:57; (i. Schneider Franc (A.) 7:57,4; 4. Praček Ciril (Skala) 7:02; 5. Harrer lleinrich (A.) 7:08.2: 6. Overmann Hans (A.) 7:23.2; 7. Maver Gustav (A.) 7:28.4; X. Rusa kari (A.) 7:35.6; 9. KCrner (A.) 7:57.6; 10. Bra-bec (Svaz) 8:01.6; U. Heim (Skala) 8:11.2; 12. Žni-! dar (Gor.) 8:39; 13. Žvan (Gor.) 8:53.2; 14. Anke-lc (Tržič) 8:55.2; 15. Slehllk (Svaz) 9:31.6; 16. Beinhauer (Svaz) 10:31.8. II. razred: I. Antonov (Skala) 10:39.8; 2. Poljanar (Dovje-Mojstrana) 18:00. III. razred: 1. Voller (Ljubljana) 8:30.6; 2. Rekar (Dovje-Mojstrana) 8:40.6; 3. Sorli (A. SK j Ljubljana) 8:54.2; 4. Koblar (Skala) 10:15.6; 5. Končan (A. SK Ljubljana) 10:48.4; 6. Rolar (Ljubljana) 12:29.8.
Po končanih tekmah pa jo bila v Mojstrani razdelitev daril posameznim zmagovalcem in tekmovalcem.
Moto — „lov na lisico"
Motoklub »Ilirija« razpisuje VIII. medklubski pomladanski - Lov na lisico«, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. maja ob 18. Lovišče: Menge^-Komen-da — Šenčur — Terboie — Sv. Valburga — Za-poge — Utik — Mengeš. Start lisice ob 12 izpred kavarne »Evropa«, start zasledovalcev ob 13 isto-lani. Start sekcije Kranj ob 13 pred hotelom Stara pošta«. Pravico udeležbe ima vsak motociklist, ki ima predpisano vozno dovoljenje. Konec lova in razglasitev rezultatov ob 16 pri g. A. Mejač, v Komendi. — Zaključek prijav 7. maja ob 14 v kavarni »Evropa«. — Upravni odbor.
Zveza slovenskih lakkoattetskih klubov
(SLUŽBENO). - Zapisnik 5. sejo.
Prisotni gg.. Havličok, Banko. Zornada, Fine; od boriliki upr. odbora Polajnar, Jeglič, Suncin Savo. — Zapisnik 4. seje se prebere in odobri.
Ilirija spoioča razloge odpovedi meetiuga 21. III., kar se sporoči JLAZ-i. Vsebina dopisa se vzame na znanje.
Rapid: potrdilo, da je Hcller Ivan verificiran lil 1J.I. 11)111 se pošlje na vpogled zvezi.
6'S/C Maraton: dopis 2. aprila (udejstvovanje c. ICleiua v Mariboru) su vzame ua znanje. Prav tako razpis prireditve po dolžnosti 2. maja; en izvod 50 od pošlje JLAZ-i.
J LAZ: dopis št. 1171 so vzame na znanje z ngoto vitvijo, da ASK Primorje še ni prejelo pokala kot mladinski prvak države zn I. 10,tli. Dopis Zveze št. 10(! na J LAZ se vzame nu znanje.
Zapisnik cross-counlru prvenstva države, v Crlju se vzame un znanje, original je Ml odposlan zvozi,
SK Ptilj: dopis 8. IV. v zadevi udejslvovanjo g. Kleina v Ptuju se vzorne na znanje. Tozadevni dopis št. 117 na ir. Klciua so odobri.
Si K Litiju: razpis propagandnega meotlngn 2. maja so vzame un znanje: en izvod so posije ,II<AZ-i.
S/v llvahtvo: dopis 8. IV. v gadovi intervencije tiri komandantu divizije z« Ažmumi L)ra«olina zaradi tečaja so odstopi predsedniku zaradi iulorveucije pri diviziji.	.
I 'crifikaclje: čitajo se s pravico nastopa tnko.l: za SK Amater Lebeničilik Karel, Kes Krene, za SK Korenin LJublJnua Zebre Ivan (ltllfli.
Kleni Uttu- v zvezi s člankom \ Tagesposti in repliko v Slovencu zaradi organizacije cross conntrv prvenstva v Celju, se ga vpraša, ali mu je znan inkriminirani Članek, kakor tudi pisec Članka.
I' enf ikaeije rekordov: UMI m 10.7 Kovueič Alfonz (ASK Primorje), 2IHI m 22.4 isti, 10 kiu 3:t:KI.8 Bručan •ložu (Illrliu). 1-iirnl tek Ifi860.."i0 m Sponi Stane- (Ilirija), 4x21») lil 1:33.3 ASK Primorje (Kovučič, Skiišek, OnhrSek, Ploteršek), Švedska. 2:al.S ASK Primorje (Plc-teršek, Gubršek. Skušek. Kovueič). 4x.MHI m S:U7.2 ASK Primorje (Goršek, Kravs, Oabršek). olimpijska 3:88."-ASK Primorje (Goršek, (iabršek, PleterSok, Ktivuoie), skok vin z zal.: M .M ni Martini Kric (ASK Primorjo). met kladiva: 40.17 m ing. SleplSnik MIlan (Ilirija).
Grattclii Andrej, mestni tajnik: dopis IV. se vzu me na znanje.
*
Zupisnik i. seje it. o.Zveze 9. IV. ob 19.M •» Union":
Prisotni gg -. Kine. Polajnar, Havličok, Jeglič, Zur-nudil, Suucili Savo, revizor Kcrmuvner in lSnnko.
Zapisnik sestanka IV. se vzame na znanje, sklepi odobrijo - Zapisnik XII. sojo savoza se prečita in vzame na znanje.— Zapisnik :i. seje u. o. 24. III. se pročita in odobri.
Htirn. Dravlje: dopis ;). 111 se vzame na znanje in naprosi, da pošlje nekoliko vzorcev kolajn s cenami.
Sodniški zbor v Ljubljani: dopis 4. IV. — dolegl-ranje sodnikov km c. o. prvenstvo v Celju se vzame lia znanje. Dopis t. IV.. občni zbor, so vzame na zuan.io -pridržkom, da se bo vsebino obravnavala na prihodnji seji. Odpošlje se .ll.AZ zapisnik občnega zbora s pred osrom. d.t odobri na občnem zboru sprejeto spremembe poslovniku.
Fidal ['. Zona: dopis R. IV. se vzame nu znanje in potrdi Sporoči, da bo in. junija pooblaščen funkcionar Zveze v Trstu, ki bo dofinitivno perfektuiral tekmovanje. Zvezi se predloži, da organizira potovanje z avtobusom Iz Ijiibljanc.
linmanda mesta: z dopisom S. I V. sporoča doleffl ranic poročnika Bošnjakoviča v odbor Zveze. Obvesti se slednjega, kdaj se vršijo, seje.
Jugoslavija Cctjr: predstavka celjskih klubov na ministra za telesno vzgojo zaradi podpore zs zgraditev stadiona vCelju se pošlje na .II.AZ-o s priporočilom iu prošnjo iln z enakim priporočilom odpošlje na naslovljene!!. Obremeni se jo za Ift Din (kolek)).
Bratstvo: prijava novega odbora se vzame nn znanje.
.-/SA" Primorje: prošnja na MKY\* a za podporo si priporoči in odpošlje .7T-AZ i.
Dnevni red jo izčrpan, seja zaključena.
,luao«lovanska boksarska .vezn. Opozarjajo .se vsi irofesijiuialni boksarji, da najkasneje do I. junija i. I. vplačajo licenco zn leto 1087, ker bo vsak nastop hm/ lioence po tem roku prepovedmi - Predsednik.
KUPUJ DOMAČE
	
	
Poizvedovanja
Liifiek (štiglie) mi je ušel Kdor gn je ujel. nuj ga odda proti nagradi v gostilni Oratzer Židovska steza I.
Kanarček je odletol. Najditelja prosim, da ga vrne Klorjanska ulica :to.
Modra papigica, sivkaste peruti, pokvarjen rep, jc ušla. Naslov, kam naj se vrne proti nagradi, pove uprava »Slovenca«.
Rudolf Timmermans:	32
Junaki iz Alcazarja
»Torej slepa, misliš, Jose,« pripomni Paeo stro-kovnjaško in nekam maščevalno radi prejšnje opazke o zdrznjenju.
»Eno teh si bom vzel s seboj domov, da bo Vi-cento tu zraven lahko videl, s čim nas rdeči obstre-
Ijujejo-«	! i
A iznenada se prikaže neki častnik:
: Frkolini, kaj pa delate tu? Alo. marš v kleti!«
Tedaj naglo poskačejo male noge po stopnicah in Jose meni:
Jaz le ne vem, kaj imajo vedno ti častniki! Nas zmeraj podijo v kleti, oni sami se pa vležejo na ruševine prav v ospredju in z daljnogledi opazujejo streljanje rdečih.::
S to pritožbo zoper krivični svet izgine mala četa v kleteh.
V kleteh, kjer je komaj kaj razlike med dnevom in nočjo, delijo večerjo. Danes prejemajo oslovsko meso in kos kruha, skopa večerjica. ki jo naglo zau/.ijejo.
Ženske se pogovarjajo še o poslednjih novicah, ki so jih brale v časopisu. Neka kolona Francove armade pod poveljstvom polkovnika Yagiie. je na poti v Toledo. Včeraj je zavzela vasi Calera in Gamonal. Nihče ne pozna leh vasi. a radi natančnih podatkov časopisu in priloženih zemljevidov, si morejo ustva riti pravo podobo. Obe vasi pač nista de luč od Talavere de la Reinn.
Torej so prijatelji že tako blizu!
Nato gredo vsi zgodaj spat, zakaj zjutraj vstanejo že zarana, ko se zgoraj začne dan z grmenjem topov.
Oljnate Iežčeibe upihnejo, le nekaj jih gori, nato je vse tiho.
Tudi v prostor zraven, kjer so ranjenci, se vrne mir noči. Ondi so častniki in vojaki, guardija civil in civilisti.
Zdravniki, vojaški in zasebni, imajo težavno delo.
Lekarne akademije in gobierna militar ?o imele zadosti obvez, bate, alkohola in kloroforma. Tudi vse orodje za kirurgične ukrepe. Totla — na kakšen način morajo tu operirati!
Navadna miza je operacijska miza. Operacijski prostor in lazarot so morali namestiti v najbolj varen kot kleti, torej v južnovzhodni del. A oitdi prihaja kaj malo dnevne luči v podzemlje. Svit žepne svetiljke, nekaj sveč ali oljnatih leščerb, ki jim je olje izcejeno iz maščobe ubitih konj in oslov: lo je edina razsvetljava, ki morajo zdravniki pri njej rezjiti ude in izvršiti še težavnejše operacijo.
Zdravniki uporabljajo vso svojo mor in vse svoje znanje, da bi ohranili življenje ranjencem, ki so bili ranjeni v bojih za Alcazar. V mnogih, mnogih pri merili se jim lo tudi posreči. Pomaga jim pet sester-usmiljenk. ki so sc dale /. drugimi vred v pomoč bol nikoin zapreti v kleli trdnjave To so jhernianos de caridad — setre ljubezni usmiljenja!
Svoje delo opravljajo s preprostostjo in ljubečo skrbnostjo in ranjenci lo občutijo in se jim zahvaljujejo s skromno besedo ali le s hvaležnim pogledom
Prav zaduj leži ob steni neki vojak. Davi ga je zadela krogla v trebuh Zdravniki so storili vse. kar so mogli, vendar še ni odločena borba ztt življenje
iti smrt. Ni še dognano, kam se bo nagnila tehtnica tega mladega, hrabrega življenja.
Seslra!« pokliče. »Da. Rafael.«
»Ali morem dobiti malo vode.«
Le, da si zmočite ustnice, Rafael. Tako \!i je kaj bolje?«
;. Hvala, sestra, bolje bo.t.
Cez nekaj časa spet za kliče:
»Sestra!«
Da. Rafael. Ali ne spite?«
Ne morem. Seslra, koliko je ura?
Krog desetih je.«
Pa je zunaj temno?-:
Seveda, Rafael!.
■Topovi nič več ne streljajo?- Njegoš glas je bolj in bolj vznemirjen.
Ne, Rafael, vse Je popolnoma mirno.«
»A jaz nekaj slišim!
»Vročica«, si misli sestra in prime bolnika za roko, da bi otipala žilo.
Tako bučanje slišim, daleč, daleč proč od tukaj — pa je vendar čisto tukaj in jaz ga slišim.«
^Razburjeni sle, Rafael, pa si domišljate, da nekaj slišite..
Ne, sestra, ne! Sem popolnoma pri zavesti in prav trezno mislim. A če položim glavo tu na steno, slišim rlekaj — tako zamolklo je in kakor da se trese.
■A tam zraven ni sploh nikogar, marveč je le skala.
Pa vendar slišim Tako jo, kol bi bilo notri v skali. Zdaj — prav nulunčnok
»Sestra, pojdite in povejte lo komu. kakemu častniku, dn bodo ludi drugi slišali in zvedeli.
B
MAtI OGLASI
V matih oglasih velja »seka beeedo Din j ienltovenjikl oglasi Din J —. Najmanjši znesek za mali oglat Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja te račune enokolonska 5 mm (isoka pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloilH znamk«.
	JC	9	E	l *	
S:: UNION					n
Danes ob lO. In 20. url
ne v filmu temveč osebno
TRIJE fRATELLINI
s pestrimi dodatnimi točkami
emautaie
Danes p o s i e d n 11 C i Veleča peto filmsko delo
Tajnosti parittega podzemlja
v glavni vio?> Conscant Remy, Luelen Barrouz, Henrv Koiian, inadelolne 0zery
»'» MATICA
uanes p os 1e d a 11č I Velika JO H. STKAUiSOVA opereta
Nesmrtne melodije
v glavni viogi Marija enudier, Lizzi bolzscbuh, Leo Slezak
(JupAAbaAK o&- 1 6., 19.'5 in 21.'5-uaZ
r. f v k	. *
iluzbencejo
Tapetnik in sedlar
išče samostojno službo. Naslov v podružnici »Slo-vcnca« Ccljo.	(a)
Službo išče prodajalka
v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na naslov Ant. Stergar, Kamnik.
Hlapec
za poljska dela in h konjem se sprejme na večje posestvo na Gorenjskem. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Zanesljiv delavec«
Služkinjo
Potnike
za obiskovanje privatnih strank sprejmemo. Dopise in zmmko podružn. »SI.« v Mariboru pod »35% prov.« St. 6618.	(bi
staro okrog 20 let, pridno in pošteno, za vsa hišna dela, sprejmem. Le-vart, Kocenova 11, Maribor.	(b)
Razpis organistove slJžbe
Samski prednost. Nastop takoj. Letni dohodki v denarju 5000 Din. Pozneje več. Zupni urad Sava pri Litiji.	(b)
OB
IŠČEJO: Pisarniške prostore
dve večji sobi, iščemo v centrumu. Ponudbe z navedbo velikosti sob in mesečne najemnine pod »Društvo« upravi »Slovenca« do srede zvečer.
ODDAJO:
Trgov, in obrtne prostore
po nizki ceni takoj oddam. Sv. Plorijana ulica št. 26.	(n)
man
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem, ki so ob priliki bolezni sočustvovali z blagopokojnini gospodom
Klavžar Antonom
in ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo g. doc. prim. dr. Cholevvi Josipu, ki je blagopokojniku požrtvovalno lajšal bolečine, častiti duhovščini, osobito č. g. msgr. Cerneku iz Zagreba, g. dr. Drnovšku Janku, mestnemu županu za ganljive poslovilne besede, pevcem za lepe žalostinke, vsem društvom, darovalcem krasnega cvetja in vencev, sploh vsem, ki so na katerikoli način
počastili njegov spomin, iskrena hvala!
Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo.
Denar
Posojila dajeno
državnim In privatnim na meščencem v Ljubljani v gotovini in blagovnih bonih Hermes. Informacije Tavčarjeva 1.	<d)
Pri prehodu zime v leto
Gospodična
z dežele, zmožna vseh pisarniških del, z vsaj enoletno prakso, ki Ima tudi razumevanje za gospodinjstvo, se sprejme | na deželo. Na ponudbe Iz mesta se ne ozira. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pisarniška moč« št. 6488.	(b)
mm\
Učenko
za trgovino takoj sprejmem. Prednost Imajo z dežele In z dvema raz redoma meščanske šole. Romana Ložar, Domžale.
AL Planinšek
Ljubljana, Beethovnova 14/1.
telefon 35-10 vnofčl vloge
vseh denarnih zavodov najkulantneje lakoj v go tovini in daje informacije brezplačno.
llfffMnffll
Rabljene sode
velikosti 130—300 1, od vina ali kisa, kupimo. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Dobro ohranjeni« št. 6437.	(k)
Vsakovrstno
zlato kupuje I
po naiviijib eeoab CERNE, iu*elir. Liubljana Wolfo»a ulica št. X
nffiTrRffffii
■mbmmmmi
Prodam 10 A.-Ž. panjev
Goršič, Ljubljana. Veliki Stradon 11.	(1)
...Vam jepolrehoo utrjevanje kože...
Samo Nivea vsebuje Eucerit, okrepčevalno sredstvo za kožo. Koža postane odporna in ji ne škoduje močno pomladansko sonce. Mladosten, svež in zdrav izgled je sad redne nege s kremo Nivea.
Solidno gospodično
sprejmem na stanovanje in hrano sredi mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6681.	(s)
Ure za birmo
nudi najcenejše — Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15.	(1)
Ko se pripeljem v Ljubljano
ml ni treba več Iskati po mestu
barve, lake, šelake, firnež, čopiče itd.
ker vse to dobim po zelo ugodnih cenah tik pri kolodvoru :
t.1 .
Barve-laki: R. Hafner,
Ljubljana, Miklošičeva cesta 36
Trenchcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke • nudi ceneno Presker, Bv. Petra cesta 14.	(I)
15 Din
stane popolnoma nova gramofonska plošča svetovne znamke Homocort. Prvovrstne gramofone pod nabavno ceno - nudi, dokler traja zaloga : Ljub-liana, Slška, Jernejev« St. 25.	(1)
Zaslužek
Šivilja gre šivat na dom
Sv. Petra nasip 57/11. (a)
birmanke
»Tafet« svila vseh barv po Din 12'—
pri Trpinu, Maribor
Vetrinjska 15
-V t : :
Gozd 2 lic
Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
Bohoričeva s Telefon 20-39
v bližini Sv. Ituperta pri Mokronogu prodam za 4000 Din. Vprašati pri : Novak, Drenove, pošta Sv. Rupert.	(p)
Hiša z vrtom
v Zg. Šiški ugodno naprodaj. Prodaja 29. aprila ob pol 10 na ljubljanskem okrajnem sodišču, soba št. 16. Najnižji ponudek 77.418 Din.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec, Cesta 29 oktobra 6. telefon 37-33 . Ima naprodaj vee-je Število parcel. Kompleksov. posestev, gozdov, trgovskih In stanovanjskih hI« tn vil. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec za nasvete brezplač-_no na razpolago. (p)
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je danes za vedno zapustil v 78. letu starosti naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Alojzij Knafeljc
inšpektor drž. želez, v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 28. t. m. ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Orlova ulica 6, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1937.
Žalujoči: Valter in Leo, sinova, Terezija in Marta, sinahi,
Stamena in Zdenka, vnukinji, Marko, vnuk.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
OBVEŠČA SVOJE ČLANSTVO, DA JE UMRL NAŠ DOBRI TOVARIŠ
KNAFELJC ALOJZIJ
DOLGOLETNI ODBORNIK SPD,
NAČELNIK MARKACIJSKEGA ODSEKA ITD.
NA ZADNJI POTI GA BOMO SPREMLJALI V SREDO, DNE 28. APRILA OB POL TREH IZPRED HIŠE POKOJNEGA V ORLOVI ULICI ŠTEV. 6
SLAVA IDEALNEMU PLANINSKEMU DELAVCU!
CITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je naš ljubljeni mož, oče, stric, svak itd., gospod
Franc Kukec
mesar in posestnik
dne 26. aprila po kratkem trpljenju zatisnil oči.
Pogreb našega ljubljenega pokojnika sc bo vršil v sredo, dne 28. aprila ob štirih popoldne na pokopališče v Radečah. Radeče, dne 26. aprila 1937.
Žalujoča žena in ostalo sorodstTo.
Umrl nam jc po prejemu svetih zakramentov za umirajoče naš nad vse ljubljeni in dobri papa, gospod
Viktor Fritsch
višji uradnik Hranilnice dravske banovine v pokoju
Pogreb nepozabnega rajnkega bo v sredo, dne 28. t. m. ob štirih popoldne iz mrtvaške veže, Stara pot št. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1937.
Žalujoči rodbini:
Dr. F r i t s c h in K o u t n y.
*■ijfiNv •>-';.■' ." *,
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčil