Politicen list za slovenski národ. Po pošti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto i3 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta i gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. veu na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \'t6. uri popoludne. S!5»tev. ¡79. V Ljubljani, v soboto 5. decembra 1885. Letnik XIIX. Deželni zbor kranjski. (III. seja, 5. decembra.) Ko se je prebral in potrdil zapisnik zadnje seje in so se po deželnem glavarju odsekom razdelile došle reči, prečitala se je interpelacija, ki so jo zastopniki manjšine stavili na g. deželnega predsednika, zakaj se še ni proglasila postava zastran odkupa duho-venske bire? G. deželni predsednik je na to odgovoril precej, da je proglašenje te postave odvisno od iz-delanja dotične izvrševalne postave. Sicer pa prebivalstvo nima nobene škode, ako se postava še ni izvršila, in njemu (deželnemu predsedniku) v tem oziru še ni došla nobena pritožba. Potem sta se naznanila dva samostalna predloga g. profesorja Šukljeta; eden namerava vravnavo Krke, eden pa pregled celega volilnega reda kranjskega. Vtemeljevanje teh predlogov prišlo bode prihodnjič na vrsto. Računski sklep deželnega zaklada za 1. 1884 se je izročil finančnemu odseku, občinski volilni red pa upravnemu odseku. Potem je g. Klun vtemeljeval svoj samostalni predlog. Njegov govor priobčimo prihodnjič. Ko je izgovoril, oglasil se je g. deželni predsednik, rekši, da mora zavrniti napade na deželno predsedništvo in na politične uradnike. Rekel je da pogovor s sekcijskim načelnikom Kubinom je bil privaten, iu ni diskretno se nanj sklicavati. On se ne spominja, da bi bil najtoplejše zagovarjal paragrafa 13 in 15, in naj bi bil gosp. govornik takrat svoje nasprotno stališče zagovarjal. Sicer pa misli, da se s tem predlogom ne bode v okom prišlo nepriličnostim, kterih je omenjal. Okrajni glavarji so pri volitvah delali, kakor se jim je zdelo primerno ; vladi se pa ne spodobi in ne gré, da bi jim dajala kake ukaze. G. Klun dejansko popravlja, da pogovor s sekcij-načelnikom Kubinom po njegovem mnenju ni bil privaten, ker se je vršil vsled ukaza g. ministerskega predsednika v ta namen, da sta z dr. Vošnjakom ministerstvu dala potrebna pojasnila. Dalje protestira za to, da je napadel deželno vlado ali uradnike, našteval je le dejanske dogodke, pa ni imenoval nobenega kraja in nobenega uradnika. Tudi tega ni trdil, da je gosp. deželni predsednik najtoplejše zagovarjal § 13 in 15, ampak je le rekel, da se je ta sprememba največ sprejela zarad tega, ker je to stališče zagovarjala deželna vlada kranjska. Baron Apfaltrern omenja, da je manjšina zoper predlog, ker neče, da bi se v o 1 i 1 n a p r a-v i c a r a z š ir j al a. G. Hren v svojem in nekterih svojih tovarišev omenja, da bodo glasovali sicer za to, da se predlog izroči upravnemu odseku, da se pa v meritoričnem oziru s tem nikakor ne vežejo. Dr. Vošnjak omenja, da je obravnavo z vladnim zastopnikom na Dunaju smatral za privaten razgovor. Potem se glasuje in se predlog g. Klun a v pretres izroči upravnemu odseku. Dalje se potrdite volitve poslancev Hrena in Stegnarja; duhovnu, ki opravlja službo božjo v prisilni delavnici, se je pa k dosedanji plači še privolilo 60 gld. Dalje so se dovolile podpore: Strokovni šoli za lesorezje v Kočevji 100 gld.; Jovani Mašek se je miloščina letnih 50 gld. podaljšala za 3 leta; Jerneju Pečniku se je dovolila za rimska izkopovanja podpora 150 gld.; ubogim gimnazijalcem na Kočevski gimnaziji 100 gld.; slovanskim vseučiliščnikom v Gradcu 200 gld.; podpornemu društvu modro-slovcev na Dunaju 50 gld.; „Glasbeni Matici" v Ljubljani 500 gld.; dramatičnemu društvu pa 1000 gold. Prošnja g. Bobka, učenca zdravništva v Gradcu, in prošnja občine Struga za podporo zarad prezi-danja farovža se odbijete. G. Pakiž je bil nasvetoval v ta namen privoliti enkrat za vselej 200 gl., pa je ostal s svojim predlogom v manjšini, ker je komaj kakih 5 poslancev zanj glasovalo. Ob polu ene popoludne g. deželni glavar sklene sejo in prihodnjo sejo napovč za sredo 9. t. m. Okrožniea Njih Svetosti po Božji previdnosti Papeža Leona XIII o krščanski uravnavi držav. (Dalje.) Pri takih težavnih okoliščinah bodo katoličani lahko spoznali, če nas poslušajo, kakor se spodobi, ktero dolžnosti da imajo v mišljenji in v dejanji. Potrebno pa je v mišljenji vse to, kar so papeži sporočili ali bodo še sporočili, in česar smo se za trdno prepričali, si dobro v spominu hraniti, in kedar treba, tudi javno spoznati. In zlasti je potrebno v tem, kar zadeva v novejšem času toliko po-željeno prostost, biti enih misli z apostolsko stolico; in kar ona misli, morajo misliti vsi. Varuje pa naj se vsakdo, da so ne da premotiti po lepi zunanjosti novošegno prostosti, ter naj pomisli, odkod da izhaja, kdo in s kom jo podpira in vzdržuje. Saj že skušnja zadosti uči, kaj da jo storila v državi; rodila je tu in tam take sadove, kterih se dobri in modri možje po pravici kesajo. Ce je res kje, ali če si samo mislimo državo, ktera krščanstvo brezobzirno in samosilno preganja, in če ž njo primerjamo novošegno državo, o kteri govorimo, bi se nam znala sicer ta boljša dozdevati. Načela pa, na ktera se upira, so, kakor smo prej rekli, gotovo taka, da jih samih na sebi ne sme nihče odobravati. Delovanje pa se more raztezati na zasebno in domače, ali pa tudi na očitno življenje. Kar zadeva tedaj zasebno življenje, jo prva dolžnost, da svoje življenje in svoje nravi prav skrbno uravnamo po evangeljskih naukih; da se pa tudi ne branimo, ako krščanska krepost tirja kaj težjega prenesti iu pretrpeti. Vrh tega so posamezni dolžni cerkev kot svojo skupno mater ljubiti, njene zapovedi pokorno spolnovati, za njeno čast se potegovati in želeti, da se jej nikdar ne kratijo njene svete pravice; ter pri-prizadevati si, da jo tudi tisti, na ktere morejo vplivati, enako otroško spoštujejo in ljubijo. Važno je tudi za splošni blagor, modro sc udeleževati državne uprave, in zlasti to skušati doseči, da očitna oblast skrbi za versko-nravno vzgojo mladine, kakor tirja krščanstvo, zakaj od tega je zelo odvisen blagor posamnih držav. Splošno pa je prav in koristno, da katoliški možje iz tega, rekel bi, ožega kroga, dalje posežejo in se brigajo za vse državne zadeve. Pravimo pa, da to le splošno velja, ker so ti naši predpisi vsem ljudstvom namenjeni. Primeri se namreč tii in tam, da najimenitniši in najpravičniši vzroki odsvetujejo vmešavati se v državne zadeve, in sprejemati politične službe. A splošno, kakor smo dejali, LISTEK. Zadnji samotar. Izviren zgodovinski roman. (Spisal Podvigenjski.) (Dalje.) X. Kako se muhe v mrežo lovijo. Debeli četrtek je po vsem svetu dobro znan, posebno pa Goričanom, kteri se sploh prav radi spominjajo takih godov iu praznikov, ko že starodavna šega veli za želodec in kar njemu dopade, kaj več poskrbeti. Tudi letos bi smel človek iz raznih znamenj sklepati, da Goričani so predpustnemu četrtku niso izneverili: štacune po mestu so se popoludne skoro vse pozaprle, in tudi tiste, ki so še odprte, so brez kupčevalcev; vse po mestu nekako leno in brezskrbno pohaja, kakor^ima človek navado potem, ko je dobro obedoval in si je v svesti, da tudi večerja ne bo medla, še manj pa suha. Na tržišči pred nunsko cerkvijo sploh nikdar ne vidiš dosti ljudi, ako ne morda ravno takrat, Ko zahajajo v cerkev k maši ali večernicam, ali pa, ko se deklice s knjigami iu drugimi učili v torbici zjutraj in popoludne živo čvrčaje zbirajo v šolo k nunam ali pa se po šoli gnjetejo skozi velika vrata ven. Danes pa, ker popoludne ni šole, že dve uri ni tii videti živega krsta. Ravno je v bližnji veliki cerkvi ura odbila tri, kar se na desni proti cerkvi odpro vrata one hiše, v kteri že od davnih časov stanuje nunski spovednik. Iz vrat na tržič stopita dva gospoda, duhoven v črnem talarji: kdor ga je le enkrat videl, spoznii ga lahko za gospoda Poljanca, ki je že štiri mesece od tega nastopil novo službo pri nunah. Drugi gospod, lep in postaven, je posveten, malo zarudel, in še le, ko se sredi tržišča pred cerkvijo odkrije, izda ga visoko čelo iu kodrasti lasje za Vekoslava. Počasi hodeč obrneta se naša znanca dol proti magistratni ulici. „Tii toraj. Vekoslav, je moj novi dom, kjer se upam odpočiti in najti miru; druzega mesta si ne želim, da bi tudi Bogu dopalo, da tii sklenem svoje življenje", spregovori Poljanec. „Življenja hrup bil vam je vedno zoprn, vedno ste se radi zatekali iz mesta v tiho naravo na deželi. O da bi meni dano bilo daleč daleč od du-homorne enoličnosti mestne mirno vživati in občudovati življenje narave, ki se vedno poinlaja in vsako leto prevstvarja. Toda bojim se, da skoraj so prešli srečni časi, ker majati so se začeli stebri blagostanja, vera in cerkev se zaničujeti, posestvo zgublja stalnost, zatoraj gineva ljubezen do domovine in domačega ognjišča, povsod breznačehiost, negotovost, še sami oni, ki vse prevstvarjajo, ne vedo, kako bo, kedaj ima biti tolikim prenaredbam konec, res, splošna zmešnjava!" „In kaj pravijo v Rimu k tem homatijam?" vpraša Poljanec. „V Rimu smatrajo cesarjeve prenaredbe kot vojsko proti katoliški cerkvi, proti krščanstvu samemu in onemu redu, kterega je po več ko tisočletnem delovanji vtemeljila v Evropi Kristusova vera Sem se prišteva posebno preziranje one razlike stanov, ktera je naravna, a tudi od krščanstva potrjena, ker ni bilo in ne bo, ker ne more biti, da bi vsi ljudje i. w v- prav nič brigati se za javno življenje, bilo bi ravno tako krivo, kakor nič skrbeti in nič se truditi za skupni blagor; in to tem bolj, ker katoličano opominja in naganja že vera, ktero spoznavajo, da svoje popolno in po veri store. Ce so pa katoličani malomarni, bodo oni prijeli za vajeti, kojili mišljenje ne da pričakovati nič dobrega. To pa bi bilo tudi za krščanstvo pogubonosno, kajti največ moči in oblasti imeli bi oni, kteri cerkev sovražijo; najmanj pa oni, kteri jo ljubijo. Lahko je tedaj uvideti, da imajo katoličani dovolj in pravičnih vzrokov brigati se za državne zadeve. Tega pa ue delajo in tudi 110 smejo delati zato, da bi odobravali, kar je nepoštenega najti dandanašnji v mnogih državnih napravah, marveč da te naprave same, kolikor mogoče obračajo v splošni blagor, imajoč odkrit in resničen namen modrost in krepost katoliško vere kot najblagosneji sok in oživ-Ijajočo kri Vvajati v vse žile državnega življenja. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 5. decembra. Notranje dežele. Trst potrebuje nove luke, kar je dobro znamenje, da se mu trgovina zopet zboljšuje. Ni še dolgo, kar so prvotno malo luko razširili, toda tudi ta je že premajhna za obilni promet, ki se je v novejšem času v Trstu napravil z lesom in petrolejem, pa tudi v kolonijalnih pridelkih. Posebno pa občuti Trst živo potrebo veče luke za les in petrolej, kjer bi se eno kakor drugo lahko samo za se od druzega blaga oddaljeno razkladalo in nakladalo. Premog ravno tako že sedaj zahteva posebej mu odkazanega kotiča, ker ne moti druzega prometa. Eazširjena trgovina toraj v prvi vrsti sili na razširjanje luke. V drugi vrsti je treba že sedaj skrbeti za dobro in od vseh strani zaprto luko za tisto dobo, kedar se odpravi sedanja prosta luka iu bo v Trstu carina na vse pridelke vpeljana, ki se po morji tjekaj pripeljejo. V tretji vrsti se je pa tudi že prav skrajni čas ozirati na novo železnico, ki bo državo vezala na južni strani s svojim biserjem ob sinji Adriji skritim. Državna proga Herpelje-Trst jela se je delati in ravno ondi v obližji sv. Andreja, kjer bode nekje novi kolodvor, stara luka neha ter bo treba na novo misliti, potem pa vse, namreč to, ki se bo razprostirala ob državni železnici preko stare zvezati ssednnjo novo luko ob južni železnici. Kakor si bodo dotični gospodje Tržaški trgovini sedaj postlali z ugodno ali neugodno luko, tako bodo tudi trgovino imeli. Keka je prav blizo Trsta in mu hudo konkurenco dela. Naj le pazi Trst, da ga ne bo prehitela in mu škode delala. Smrdokavra onečeja najraje svoje lastno gnjezdo; takih smrdokaver ima tudi časnikarstvo mnogo. Večina, da, skoraj vsi so vitezi krivega nosu. Le-tim smrdokavram v človeški podobi je neko posebno veselje, če se jim posreči Avstrijo, ali karkoli je z njo v zvezi, oblatiti. V tem smislu nabrala si je ob smrti kralja Alfonza španjskega prav posebnih lavorik Dunajska „N. fr. Pr.", list, ki išče posebne zasluge v tem, da svoje pero v blato ali tudi v gnojnico pomaka, s kterim potem ljubljeno Avstrijo ometuje. Čuda ni, kajti „N. fr. Pr." je pribežališče Izraelovo in sotrudniki so njegovi izvoljeni sinovi, ki nimajo na celem svetu nikjer več prave domovine. Pri vsem tem pa vsak teh brezdo-movincev smatra za svojo dolžnost, vse avstrijsko po svoji moči grditi, naj velja kar hoče. Zato se v družbi enaki bili. saj ravno na tej razliki sloni človeško društvo. Zatoraj se obsoja brezobzirno ravnanje s plemstvom in zatiranje vseh podedovanih najsvetejših pravic; le zlorabi onih pravic naj bi se v okom prišlo s tem, da bi se počasi plemstvo pre-vstrojilo, da kar se tii odvzame, se tam doda. A zopet na drugi strani se od res preveč zatiranega zemljaka in nižih stanov prehitro odvzame jarem in podeli se jim brezkrajna prostost; ker je niso vajeni, je ne bodo znali ceniti, ampak jo zlorabili v svojo lastno pogubo, tako, da bodo v kratkem sužnji ne grofov, ampak brezvestnih oderuhov, kapitalistov in tovarnarjev. Sveta cerkev je oproščala človeštvo od jarma robstva več stoletij in stvarila je stalno delo, a cesar misli, da bo svet prerodil in vstanovil novi red z enim ediktom. Boje se za cerkev v Avstriji, ker kakor se ve iz najzanesljivejših virov, se na Dunaji nič manj ne namerava, kakor odtrgati Avstrijo od Rima. In resnično, vse najnovejše vesti razodevajo dovolj jasno take nemire. Strune med Rimom in Avstrijo so zelo napete. Zatoraj pa se v Rimu govori, da misli narediti papež prevažen korak, namreč iz Rima sam priti na Dunaj s cesarjem se pogovarjat. To se ve, da je za sv. pa „N. Fr. Pr.", morda v celi Avstriji edini list v tej zadevi — ni prav nič pomišljala, mrtvega kralja Alfonza in ž njim vred kraljico Kristino po svoji židovsko drzni navadi zasramovati, in to v trenutku, ko je ona rojena avstrijska nadvojvodinja vsa potrta klečala je pri krsti ljubljenega soproga in očeta dveh deklic. Vsi avstrijski listi brez razločka narodnosti spoštovali in cenili so silno žalost zapuščene kraljice, le „N. Fr. Pr." zdelo se je umestno norce briti in sarkazem uganjati o ranjkem kralju. Glede takošnega takta „N. Fr. Pr." pač nič druzega ne zasluži, kakor Greuterjev znameniti: fej te bodi! Mi pa se ne moremo načuditi, da ces. kr. pravd-ništvo takih nesramnih, za cesarsko rodovino razža-Ijivih židovskih listov ne zasega. Na čegav prid se razširjajo taki židovski proizvodi ne le po vsi Avstriji, ampak tudi več ali manj po vsi Evropi? Vnanje države. Srbija pričela bode Avstriji prav skoraj presedati, če ji že ne, kajti zahteve so vedno večje in vedno bolj kočljive, ki jih sedanja vlada v Belemgradu na nas stavi. Znano je namreč, da se srbski narod silno sramuje, da so ga Bolgari nabili in se ravno zarad tega dalje vojskovati hoče, da bi si ta madež izbrisal. Vlada čuti se preslabo, da bi se narodni volji krepko vpreti zamogla in od Avstrije zahteva, da naj ona Srbiji mirovati zapove ob enem pa se zagrozi, da prekorači Donavo, Savo in Drino s svojo vojsko, če ne bo miru. Glejte si no, kako so prebrisani Srbi! Ce bi jim Avstrija to uslugo res storila, potem jim bo nasproti Bolgarom takoj greben zrastel in vže pri sklepanju miru bodo se upirali, kar se bo le dalo, češ, „saj bi vas mi tudi še lahko nabili, ko bi se ne bila Avstrija vmes mešala". Nasproti narodom bi pa sedanja vlada dober izgovor imela, da se ne more več v vojsko zapletati, ker ji Avstrija tega ne pusti. Avstrija je pa menda v Belemgradu razumeti dala, da je to notranja zadeva srbska, v ktero se ona neče vtikati, ker mora pred vsem na svoje lastne koristi gledati. Ce Srbija kaj želi, predloži naj taisto velevlastim Berolinske pogodbe in ondi se bo potem njena zadeva vgodno rešila, da bo za vse prav. Avstrija ima prav, da se ne vtika v notranje zadeve, ki bi jo prav lahko v silno nevaren položaj spravile z Rusijo, o kteri je znano, da se je zopet s prijaznim očesom na Bolgarijo ozirati in se tudi ne bo nič več protivila zje-dinenji obeh Bolgarij. To in še marsikaj druzega mora Srbija prav dobro prevdariti, če hoče, da ji presilno rožljanje z orožjem ne bo še več na škodo kakor jo ima že do sedaj. Nekaj čisto novega prinesla je „Köln. Ztg." iz peresa svojega srbskega dopisovalca, kar si je pa tii in tam tudi pri nas že marsikdo mislil. Omenjeni list ima namreč iz Belega grada novico, da je ondi razširjena vest, da knez Aleksander, kterega sedaj ves svet občuduje zavoljo njegove hrabrosti, stopil bo na mesto, kjer je sedaj Milan, le-ta bode pa šel, kamor se mu bo sploh poljubilo. Bolgarski knez postal bi po tej dozdevnosti vrhovni poglavar Srbije, Bolgarije Iztočne Itu-melije, ktere bi bile med seboj zjedinjene na podlagi osobne zveze. Nemogoča je ta naprava tako dolgo, dokler bo veljavo imela Berolinska pogodba, ktero nektere velesile, kakor malka časte. Angleška je bila prva, ki ji je hrbet obrnila, češ, da se je imenovana pogodba že preživela. Sedaj je sličnih nazorov tudi že Rusija, to se ve, da ne iz podobnih vzrokov, kakor Angleška. Angleži so hotli z združeno Bolgarijo Rusom nagajati, Rusi so ji jeli drugo bolj prijazno lice kazati, zato, da bodo s tem zopet Bolgare pridobili na svojo stran in se bode tako John Bullu pot preprečila. Druge velevlasti vidoč, da ste Angleška in ravno tako Rusija za zedinjenje Iztočne Rumelije, temu tudi ne bodo mnogo nasprotovale. A če bi bil pa ta trenutek vgoden za zjedinjenje , kakor ga „Köln. Ztg." očeta veliko ponižanje, ali vedeli naj bi njegovi nasprotniki, da mu je le za sveto stvar, za svobodo cerkve, a ne za lasten dobiček. Sicer pa se temu potovanju na Dunaj protivijo kardinali in Rimljani, sam papež sili na to; težko, da se bo dal pregovoriti." „Po tem takem", pravi Poljanec, „bi nas znala doleteti še sreča videti sv. očeta pri nas v Gorici. O kako srečnega bi se čutil tedaj naš blagi nadškof. Sem slišal, da ga sv. oče zelo čislajo." „Da, povsem se odobruje v Rimu njegovo možato postopanje. Kako srčno bi objeli sv. oče hrabrega boritelja", odgovarja Vekoslav. „A ne tako na Dunaji", pravi Poljanec. „V imenu cesarjevem, pravijo, da so mu poslali zadnji opomin in postavili prihodnjo nedeljo kot zadnji dan, da se v vsem podvrže cesarjevim ukazom in razglasi v svoji nadškofiji „Toleranzedikt"; ako ne, se mu odtegnejo dohodki in se ima prisiliti, da se odpove škofijskemu sedežu. (Dalje prih.) omenja? Eno že danes lahko trdimo, da se namreč Avstrija izvestno tega ne bo veselila, ker se ji bo zdelo nevarno za njene Jugoslovane. „V Nišu se bomo pomenili", odgovoril je knez Aleksander velesilam dne 24. novembra, ko so od njega kakor tudi od Srbov zahtevale, da naj se vojska vstavi. Da bi se knez ne bil ravno veliko zmotil, porok nam je več ali manj njegovo zmago-nosno prodiranje, če bi se mu ne bila Avstrija nasproti postavila in zapovedala: „stoj!" Dva dni po napovedanemu izreku stali so Bolgari že pred Birotom, kjer so se s Srbi prav mesarski klali. Zvečer je že bilp, ko so pripodili Bolgari bežeče Srbe v Pirot, kjer se je takoj pričel krvavi ples po ulicah. Ob enem nastala je pa grozna zmešnjava in peklensk vrišč. Tu so pokale puške naskakova-jočih Bolgarov, vmes se je pa razlegalo zapovedo-vanje višjih ob glasnem trobentanji rogov in zdi-hovanju smrtno-ranjenih. Po zraku žvižgale so granate, da je pogumne groza spreletavala. Od daleč slišal se je grom topov, ki je ob polu sedmih dobil strašanskega spremljevalca. Srbi so namreč takrat svojo smodnišnico v Pirotu zapalili, da je v zrak zletela. Trdi se, da je bilo na tisoče stotov smodnika in patron ondi nakopičenih. Kakor iz ognjenika bruhnil je plamen venkaj na vse strani, ognjen stolp dvignil se je pa proti nebu. Ob enem stresla se je zemlja, da se je zidovje gugati jelo, kakor bi bil silen potres zemlji drobovje pretresal. Silni pritisk zraku razsipal je okna, odpiral je vrata; zidovje se je razpokalo, kar je bilo slabega se je pa kar sproti podiralo. Ta grozni prizor je bil tako silen, da je za nekaj trenutkov celo poulični boj prenehal, toda menda le zato, da se je s tolikanj večo strastjo zopet ponovil med Srbi in Bolgari. Ob šestih zvečer jeli so se klati pred Pirotom in uro pozneje, ob sedmih bili so že Bolgari v njem gospodarji. Prisega, ki jo je napravila španjska kraljica Kristina, po smrti njenega moža, glasi se sledeče. Nagovoril jo je prvi minister: „Prisežite vpričo Boga in na sveti evangelij, da hočete zvesti ostati mladoletnemu dediču ves čas, dokler bo mladoleten in da se hočete ravnati po ustavi izpostavah. Obljubite, da hočete to prisego ponoviti pred Kor-teži, kakor hitro se bodo sošli." Kraljica Kristina je izgovorila prisego, kakor je predpisana in je pristavila: „Jaz prisegam, kakor mi Bog pomagaj, kteri naj moj varuh ostane in naj me ne kliče na odgovor zarad te prisege. Slabotna ženska sem s svojima malima otročičema, iz kterih hočem Vam iz-gojiti dobra Španjola. Zanašam se pri tem na dobroto in veledušnost španjskega naroda. Kar se pa mene tiče, posnemati hočem, posnemala bom svojega ubo-zega moža in nečem nikogar druzega poslušati, kakor svoje ministre. Kedar se bo zopet približala kaka huda ura, posvetovati se hočem z obema monarhist-skima strankama, kakor sem to nedavno storila." Več kraljica ni mogla govoriti, ker je bila preveč ginjeua. Sicer pa pravijo, da je jako odločna in je zahtevala, da se vdeleži Alfonzovega pogreba, če tudi se to ne strinja s španjskimi obredi. Ko so jo Spanjolci vidili silno žalostno in potrto pri pokopu z njenima dvema otročičema, so si mnogi jeli solze brisati, tako jih je prevzel ta izvanredni dokaz zakonske ljubezni. Amnestija, o kteri je bilo včeraj govorjenje, raztegnila se bode samo na tiskovne prestopke, kterih je blizo 3000 nakopičenih in se bodo vse dotične pravde vstavile. Dinastična levica vedno krepkeje povdarja svojo opozicijo nasproti sedanji vladi in se nekteri boje, da bi se s časoma ne združila z republikanci. Kedar je primanjkanje pri hiši, nastane prepir med domačimi, kedar je nesreča v vojski, prepirajo se državniki. Tako se sedaj godi na Francoskem v državnem zboru, ko se posvetujejo, kaj je storiti s Tonkinom. General Briere de Isle prednik Courci-ju pri armadi v Tonkinu zavrača vso krivdo nesrečne vojske polkovniku Herbingerju, ki se je sramotno ognil iz Langsona, imenuje ga starega pijanca, ki ni vedel, kaj je delal. Courci-ju pa očita, da ni ničesar storil zoper „Črne prapore" vstajnike, in tako jim je pogum vzrastel; v Anamu je pa s surovo silo segal v deželne zadeve, in tako kriv bil, da je bilo toliko kristjanov umorjenih. Vse je razsarjeno nad temi besedami, vojaški minister preti odstopiti, ako se Briere ne pokara. Pričakujejo tudi, da se bode oglasila komisija, ki je Herbinger-.jevo zadeve preiskovala i. dr. General Briere ne bode dobil svetinje, ki mu jo bila namenjena 1.,januvarja. (S tem ne bode vse odpravljeno.) Admiral Duperre, poprej gubernator v Kohin-Kini, je pa rekel pri komisiji: S Kitajem naj se napravi nova pogodba iu Tonkin naj se sprazni. Od te dežele ne bode nikdo imel koristi, ne trgovci, uiti kdo drugi. — Na zunaj toraj sedanja Francoska nima sreče, na Francoskem se vlada brez vere in brez slave. Izvirni dopisi. Od Savinje, 4. decembra. (Najnovejši dogodki na Celjski gimnaziji.) Kdor bere le samo nemško-liberalne liste, mora misliti, da naši slovenski dijaki morajo biti zares sami barbari, ki druzega ne znajo, kakor hujskati zoper Nemce. Da pa tudi nemški „konservativni" Graški dnevnik enako enostransko obsoja našo slovensko gimnazijsko mladino, tega ne moremo mirno prenašati. Mislimo toraj, da vstrežemo na več straneh, ako objektivno razložimo, v čem so se „pregrešili" slovenski dijaki-pevci' na Celjski gimnaziji. Znano vam je, da je pred nekoliko več kakor enim mesecem začela tukajšna „Vahterea" psovati Celjske slovenske dijake, med drugim tudi s tem, da motijo božjo službo v „nemški cerkvi", ker pojejo vsako tretjo nedeljo pri gimnazijski božji službi v slovenskem jeziku. To je namreč že od nekdaj stari red na tukajšnji gimnaziji, da se je pri gimnazijski božji službi vrstilo slovensko, nemško in latinsko petje. Ko se je prejšnja leta pod ravnateljem dr. Swobodo obhajala božja služba za gimna-zijalce v Celjski farni cerkvi, peli smo ravno tako, kakor pozneje v tako imenovani „nemški" cerkvi: eno nedeljo slovensko, drugo nemško, tretjo latinsko. Skozi več let sem se nihče ni pritoževal zoper to nedolžno petje; kar naenkrat najde pred blizo enim mesecem „Vahterea" v tem slovenskem petji veliko nevarnost za nemški značaj „nemške" (nekdanje minoritske) cerkve. Vsled hrupa, ki gaje zagnal Forregger-Knotzov Celjski organ, sklene mestni zastop Celjski vlogo napraviti „do farnega urada nemške cerkve" (!) („nemška" cerkev je le podružnica Celjske farne cerkve), v kteri se zahteva, naj farni urad, to je: Celjski g. opat prepove gimnazijskemu ravnatelju, da gimnazijalci še dalje v nemški cerkvi slovenski prepevajo. G. vitez Wretschko radovoljno vstreže temu ukazu mestnega zastopa. G. ravnatelj pa se izogne vsem sitnobam s tem, da se pogodi z gosp. kapucinskem gvardijanom, naj dijaki, kakor nekdaj, zopet zdaj, hodijo v bližnjo in prijazno kapucinsko cerkev opravljat božjo službo. To pa zopet ni bilo po volji Celjskim nemčonom, kteri so prav surovo psovali v svojem listu ne le g. ravnatelja, temveč tudi nedolžno kapucinsko cerkev. Tii se približuje god presvitle casarice, 19. november. Ta dan je oficijelna božja služba za gimnazijsko mladino. Kakor v nedeljo poprej, se je imela obhajati v kapucinski cerkvi; na vrsti pa je bilo slovensko petje. Dijaki vprašajo g. ravnatelja, je-li bi ne smeli ob koncu sv. maše cesarske himne peti v slovenskem jeziku, ker se bo med sv. mašo tudi popevalo slovenski. G. ravnatelj jim je to dovolil. Toda dan pozneje reče gosp. ravnatelj pevcem: „Pri takih priložnostih se je, kakor sem pozneje pozvedel, prepevalo nemški; toraj naj se tudi 19. novembra ob koncu sv. maše poje cesarska himna v nemškem jeziku." Dijaki so pa sklenili, da bodo peli vendar-le slovenski, ker je petje med sv. mašo tudi na ta dan slovensko. Opomniti moram, da gimnazijski pevski zbor šteje le same Slovence. Ko se je po končani sv. maši dalo znamenje, da se začne pevati cesarska himna, jo je pelo kakih 6 pevcev v nemškem, kakih 20 pav slovenskem jeziku. Nasledek tega „mešanega petja" so bile dolgotrajne preiskave zoper dotične dijake, večdnevne profesorske konference in sledeča kazen za dijake: Dva gimnazi-jalca sta izključena; iz osmega razreda pridejo trije, iz sedmega jih pride pet, iz šestega dva, iz petega eden in iz četrtega šest dijakov v zapor, ki bo trajal 2 do 16 ur za posamezne, Več dijakov je bilo tudi pokaranih. Da bodo mnogoteri gimnazijalci to kazen britko občutili v svojih sve-dočbah, pri plačevanji šolnine itd. se razumeva samo ob sebi. Tii sem vam popolnoma trezno in objektivno popisal vse dogodke, ki so se vrstili v tej zadevi. Sedaj mi naj bode pa dovoljeno pristaviti še nektere opazke. Vprašam najprej: Kdo je z a če hujskati? Ali ne nemško-liberalni list, ki je zasra-moval slovensko petje Celjskih gimnazijalcev? Ali je bilo modro, da sta mestni zbor Celjski in pa farni urad h krati vbogala ukaz znanega framasonskega lista ter g. gimnazijskemu vodji prepovedala še dalje dovoliti slovensko petje v mino-ritovski cerkvi? Ali ni ravno ta prepoved slovenskega petja morala britko raniti narodna srca slovenskih gimnazijalcev? Če se kaznujejo oni, ki so se „pregrešili", zakaj se no pokarajo oni, ki so dali očividuo povod k temu pregrešku? Dasiravno pa ne odobravamo postopanja slovenskih dijakov, ki so jako siten položaj blagega gosp. ravnatelja s tem svojim početjem še veliko bolj obtežili; vendar ne najdamo pravega vzroka, zakaj bi ne smeli gimnaziialci cesarske himne peti v svojem maternein jesiku? Slovenec je iz srca vdan presvitli cesarski rodovini. Brez dvoma mu 30 tudi pesen tekla veliko bolj veselo iz srca, ako jo poje v svojem maternem jeziku. Znano nam ni, da bi se bila od kakošne više šolske oblastnije kedaj izdala prepoved, ob oficijelnih priložnostih prepevati slovensko cesarsko himno. Kakor toraj silno obžalujemo, da se je na svetem mestu godilo to neljubo početje, se vendar velika krivica godi g. ravnatelju, kteremu nemško-narodni listi naravnost pripisujejo vso odgovornost za te dogodke; enako pa tudi dijakom, etere celo „konservativni" list v Gradcu obsoja kot „narodne fanatike". Tega pač mirni Slovenci ne zaslužijo! p. T. Naše slovstvo. Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1885. I. Koledar. (Dalje.) Razgled po svetu je pisal letos znani F. H. — V gladki, lahko umevni besedi, kakoršne smo sicer vajene pri „Miru" se nam opisujejo glavni dogodki preteklega leta. Najprej se govori o kmetijski enketi v Ljubljani, potem se podii kratko po-rečilo o slovesnosti, ki se je obhajala povodom blagoslovljenja zastave „Savinjskega Sokola". Dobro se razloži, kaj pomeni beseda „sokol". Mesto Ru-dolfinje, v naslednjem sestavku, rabili bi rajše obliko „Rudolfišče", —kajti — išče je navadna krajevna končnica, po izgledu: sodišče, dvorišče, igra-lišče itd. Besede: podlazice, prstine (mesto prstene) so morda tiskovne napake, izrazi: glaž, sorta itd. se smejo v poljudnem spisu opravičiti. Oddelek „Tri šibe Božje" ne spada semkaj. Obravnavale naj bi se najprej stvari, ki so v ozki dotiki z našo domovino, potem naj pridejo druge na vrsto. Sicer bi so pa smelo razpravi o „trtni uši" nekoliko več prostora odmeriti. O prihodu Ljubljanskega škofa v Ljubljano se govori jako kratko, akoravno bi priprosti slovenski bralec želel gotovo kaj več izvedeti. Neprimerno obširneji je popis intronizacije škofa Poreškega. Zanimiv je članek o preganjanji kristijanov na Kitajskem, na dolgo se govori o preroku Mahdiji. Konča se pregled z Metodovo slavnostjo. Podanih je tii le nekaj opazek, ker se na drugem mestu razpravlja obširneje o tem predmetu. Potem se omenjajo spomina vredni mrliči zadnjega časa. To so res le spomini, kratki in skrčeni, da bralca pač ne morejo posebno zanimati. Na to sledi povest „Dneva ne pove nobena pratika", spisala znana P. P. — Snov je povzeta iz katastrofe na otoku Iskija. Kaj naj rečemo o tem proizvodu? — Naravnost, da je slab! Sicer bode morda vplival na bralca, toda tega ne morem pri-pisavati povesti sami, ampak grozni nesreči, ki je zadela uboge otočane. Tehnika je površna. Glavna oseba ima biti, kakor se dozdeva od začetka, oni sprideni sin poštenega ribiča Kasamičijolskega, ali na konci pride prisateljica iz tira in -začne opisovati posameznosti tega silnega potresa; žalostna smrt razuzdanega mladiča se le s par besedami omeni. Nadalje presega spridenost tega sina že vse meje, tako, da se mora človeku neverjetno zdeti, kar se tii pripoveduje. Oče je na „parah" — iu niti ta prizor ne more sina omečiti! Kako čudno je tudi, da mati sinu, prišedšemu domu, prej prinese večerje, potem mu še le naznani, da je oče umrl. — Ali tudi v slovničnem oziru kaže povest veliko pomanjkljivosti. Pač čuditi se je, ali nebrižnosti pisateljice ali površnosti vrednikovi, da se v tako kratkem sestavku nahaja toliko različnih pisav in toliko slovničnih napak. Zdaj se piše „Toneja", zdaj „Toneta"; zdaj „preobrniti", zdaj „spreobrniti"; enkrat se postavi dovršni , drugikrat nedovršni glagol, kjer ni čisto nič na mestu. Ločnice so večkrat napačne, besede slabo razvrščene, tako, da postanejo nekteri stavki sila nevkretni. Za izgled samo ta: „Zemlje meri ta otok pet četrtin milje, jako rodovitne, posebno vina, in ima tudi gorke kopeli." Pesen „Ribica brez vode" je slaba proza v slabi pesniški obliki. V dokaz zadostuje četrta kitica : „Pravijo, zrak da telo je tekoče, V tem sedaj ribiea skušati hoče: Škrge pa ribici se naglo sušijo, V zraku nevkretne plavute medlijo." Kaj si bo pa kmet mislil, ko bo bral „telo tekoče"? Kaj pomeili njemu beseda „telo", in ali je zrak res tekoče telo? Dober je Vošnjakov spis „Lahko proti žganju". Opazke, koliko se po druzih krajih popije žganja, ji lahko izostale, se napačno tolmačijo. Pajkov sestavek je zanimiv, toda pisava ni jovsod dobra. Zakaj se piše „strychnin, mikspickel"? Razprava, zakaj peša kmetski stan, je za sedanji čas gotovo prav primerna. Ravno tako ugajajo sledeči spisi družbinim zahtevam. (Dalje prih). Domače novice. (Razdeljevanje zimskih oblačil.) V torek, dne 8. decembra, ob 11. uri dopoludne se bode v či-talniški dvorani v Ljubljani delila popolna zimska obleka 80 revnim učencem in učenkam. Odbor gospa prevljudno vabi k tej delitvi vse dobrotnike in do-brotnice. (Umrl je) preč. g. Eduard Pol a k, častni kanonik in dekan v Leskovcu, včeraj ob 1/25 uri popoludne v 80. letu svoje starosti. Pogreb bode v ponedeljek, 7. decembra dopoludne. R. I. P. (Prestolna cerkev v Ljubljani) obhaja jutri god in praznik svojega patrona sv. Nikolaja. Veliko duhovno opravilo služil bode premili knezo-škof dr. Misija ob 10. uri. Cerkev je lepo olepšana z živim zelenjem in cvetjem. Tudi na šmarni dan dne 8. t. m. imel bode milostni vladika veliko duhovno opravilo. (Dobrodelno loterijo) za napravo ubožne hiše „Marijine bratovščine, kjer se bode popolnoma ubo-žanim njenim udom dajalo brezplačno stanovanje in živež, napravi v teku bodočega leta 1886 omenjena družba. „Marijina bratovščina" je že silno staro društvo, ktero obstoji že celih 127 let. Svoj god praznuje vsako leto na Svečnico. Udov ima blizo 2400 in večinoma reveže iz vseh stanov. Bogatašev je malo pri njem in kteri so, se ne brigajo zanj več, kakor jim veleva družabniška dolžnost. Namen društvu je svojim udom preskrbovati spodoben krščansko-katoliški pogreb proti letni vplač-nini 50 kr., reci petdesetih krajcarjev. Društvo ima pa poleg tega tudi še postavno dolžnost za svoje onemogle in sploh od celega sveta zapuščene ude po možnosti skrbeti, kar vestno izpolnuje z malimi podporami. Obžalovanja vredno je pri vsem tem, da se mu neče posrečiti, da bi svojim udom zdatneje podpore dajal, kterih so tako živo potrebni. Da mu bo to mogoče, omislil si je na podlagi 50.000 sreček dobrodelno loterijo, ki bo imela 2000 rečnih dobitkov v skupni vrednosti 5000 gold. Visoko c. kr. finančno ministerstvo jo je dovolilo z odlokom 16. septembra, št. 28.606. Glede vsega tega pričela je izdajati družba „Marijine bratovščine" srečke omenjene loterije, ki se dobivajo po 50 krajcarjev pri njenem predsedniku g. Regaliju na sv. Petra cesti štev. 21, kakor tudi po vseh večjih trafikah in loterijah, pri znanih trgovcih in druzih ljudoljubih v Ljubljani. Cena srečkam je tako nizka, da si jo bo tudi manj premožni lahko omislil iu to tem več, ker so jako gosti dobitki, kajti zadela bo vsaka petindvajseta številka gotovo. Za dobitke in kar bo še zmanjkalo, naprosile se bode koristne reči, ki se v vsaki družini potrebujejo. Razprodaja sreček se je že pričela. (Obrtniški shod,) ki je bil na jutri pri Štruklji napovedan, je vlada na podlagi § 6 postave od 15. nov. 1867 prepovedala. Dotični plakati so bili pa konfiscirani. (Razpisana je služba) na enorazrednici v Ljubnem na Gorenjskem do 24. dec. Nese 400 gl. in prosto stanovanje. (Sveže cvetlice,) črni teloh in zimzelen podarila nam je danes prijazna roka. Da teloh ali kurjice o tem času cveto, je pač gorko vreme vzrok. (Novo cerkev) bodo blagoslovili v Sori dne 8. dec. 1885; Bog daj lepe vreme. (Pravila obrtne šole v Kamniku) so potrjeua. Od leta 1886 na dalje dobivala bo šola državno podporo. (Vendar enkrat.) Dolgo so rovali in rovali, na zadnje so vendar dosegli — da jih spoznajo, kaj so, kaj nameravajo. Kdo pa je ta? „Allgemeiner deut-scher Schulverein", ki ima svojo podružnico „Deut-scher Schulverein" na Dunaji. Sedaj tudi oficijozni listi pišejo, da je učiteljska suknja bila le zagriujalo političnim agitacijam. Kdo pa je to povedal? Nihče drugi ne, nego „Allgemeiner deutscher Schulverein". V svoji okrožnici društvo samo spozna, da ni druzega nego od smrti vstali stari „National-Verein". On ruje ne glede na to, da so se okoliščine spremenile, ne glede, da je Pražko premirje v Nemčiji do dobrega predrugačilo. „Allg. deutscher Schulverein" skače preko mej Pražkega premirja, vtikuje se v notranje zadeve Avstrije in je središče strankam, ki rujejo po Avstrijskem. Tako daleč je prišlo, da se avstrijsko prijateljstvo do Nemčije močno olila-juje, ker je v glavnem mestu Berolinu društvo, ki tako odkrito ruje zoper državo, ki je vendar v prijateljski zvezi z Avstrijo; to poslednjič vsem tistim preseda, ki sicer povdarjajo nemštvo, pa so vendar le dobri avstrijski rodoljubje. Nenemški narodi v Avstriji so sicer to zdavno trdili, a vladni krogi se niso zmenili za to. „Schulverein" je obsojeval tudi r. škof Rudigier v Linen, na Ogerskem bivajoči Nemci niso hotli ničesa slišati o njem. No, kaj nek poreko Nemci v našem mestu, sedaj ko vladni časopisi to dete nemške preširnosti tako glasno obsoju-jejo. — Bodo mar tudi sedaj trdili, da gre le za ohranjenje nemške narodnosti v našem mestu? To vendar vsak jasno vidi, da gre tukaj le za zdražbe in nemir v deželi, da se potem trobi med svet, kako je potreba nemštvo na Kranjskem podpirati in braniti , da kruti Slovenci v tla ne pomandraja krotkih in pohlevnih Nemcev — matere Germanije. Vsega tega pa gotovo sami ne mislijo in ne verjamejo, ampak njim konečno za druzega ni, kakor da se po svetu razglasuje: Tudi Kranjska je še nemška, tudi ta se mora z drugimi nemškimi deželami avstrijskimi enkrat povrniti v naročje matere Germanije. No, kaj pravite k temu vsi pospeševalci, razširjevalci in dovoljevalci „Schulvereina" in „schulvereinskih šol" po Kranjskem — v Ljubljani?! (Podružnica sv. Cirila in Metoda) ustanovila se je 3. decembra v Crnomlji. Društvenikov je 51, med temi jeden ustanovnik. V načelstvo so izbrani gg.: Franjo Se tin a, učitelj, prvomestnik; Franjo Sušteršič, namestnik; Janko Schweiger, blagajnik; Janko Puhek, namestnik; Anton Sprei-cer, tajnik, in Franjo Lozar, namestnik; —sami meščani in posestniki v Crnomlji. (Akademično društvo „Slovenija") na Dunaji priredi dr. Francetu Preširnu v spomin dne 9. decembra 1885 slavnost po sledečem sporedu: A. 1. Pozdrav predsednika. — 3. Gj. Eisenhut: Ustaj rode! zbor. — 3. Slavnostni govor, govori g. dr. phil. Mat. Murko. — 4. Meyerbeer: Kavatina iz „Roberta djavola", svira tamburaški zbor. — 5. F. S. Vilhar: Naša zvezda, zbor s tenor solom; solo poje g. stud. tech. Bučar. — 6. Svira na glasovir * ^ — 7. Dr. ß. Ipavec: Kam? zbor z bariton-solom; solo poje g. drd. phil. J. Floršič. — 8. A. Nedved: Njega ni, čveterospev, pojo gg. Bučar, Böhm, Cvirn, Košenina. — 9. a) J. Žak: „Vlkny", mazurka; b) D. Jenko: Naprej! svira tamburaški zbor. — 10. Venec slovenskih mirodnih pesni, zbor s čvetero-spevom. — B. Zabavni del. Pevovodstvo sprejel je iz posebne prijaznosti gosp. Jan Jirik. — Pri koncertu sodelujejo pevci in tamburaši hrvatskega akad. društva „Zvonimira". Glasovir: Bösendorferjev. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Lokal: dvorana „zur Stadt Wien", VIII., Langegasse 15. Odbor. (O grozni nezgodi), ki je Grahovo pri Reki zadela, došla so natančneja sporočila, in sicer: „V sredo zvečer okoli 8. ure jela se je zemlja vdirati in vsipati, po cestah in hišah so se prikazale razpokline. Prebivalci so jeli bežati in je vsak skušal rešiti, kar je ravno mogel. Ob polunoči jelo je pokati, hiše so se podirale, pod razvalinami se je pa zemlja posedala. Na veliko srečo so vsi prebivalci že zdavnej poprej svoja bivališča popustili. Vse to se ni kdo ve kako hitro godilo, temveč prav počasi mlela se je zemlja spod hiš, ktere so se druga za drugo podirale. Grozen je bil prizor na mestu nesreče. Hiše so z groznim truščem na kup cepale, družine so kričale in obžalovale zgubljeno pohištvo. Ker se zemlja še vedno proti vodi Rečini spodmeljava, je nevarnost prav velika, da se bo s časoma Rečina struga zasula in bodo vasi po ondašnji dolini povodenj dobile. Razne reči. — „Salzburger Kirchenblatt" ima avtentične besede protesta, kterega so poslali tirolski škofje do rektorja vseučilišča v Insbrucku zoper govor, ki ga je imel vseučiliščni profesor dr. Busson pri komersu „Athesie", v kterem govori za mensuro (dvoboj pri dijakih.) — O Dr. Kiesovi esenci življenja izjavil se je dr. Hungerbuhler Ernst v Nentgalnu sle- deče: „Eno sredstvo spodriva v zdravilstvu drugo, medicinska načela se starajo in umikajo novim, edino le moč starih dobrih sredstev ostane vedno mlada. To velja posebno o esenci življenja, kakor jo je izumil že pred sto leti dr. Kiesov, iu kakoršno sedaj v Augsburgu še vedno izdeluje njegov naslednik Henrik baron Bernhard v firmi J. G. Kiesov. Imenovani zdravnik izkusil je njeno moč na sebi in svoji družini. Posebno izvrstno se je skazala pri bolezni v želodcu, pri bolnih jetrih in spodnjem delu života, pri bledici, krču in pri migreni. Izvrstno sredstvo pri pomanjkanji krvi tako pri ženskem kakor pri moškem spolu, ker hitreje pomaga, kakor vsako drugo zdravilo. Dobiva se po vseh lekarnah, prava je pa le, če ima pritis-njeno zgoraujo varstveno marko. Telegrami. Zagreb, 4. dec. V deželnem zboru so se pričkali ali bi se sprejel Tuškanov predlog, ki zahteva, da bi posadili bana in sekcijskega načelnika Stankoviča na zatožno klop. Ruka-vina prejel je ukor, ker je zabavljal. Predsednik je predlagal, da bi se Rukavina izključil za 60 sej. Na to se je Rukavina še jeden pot spravil nad večino, ji je bral hude levite, potem je pa deželni zbor zapustil. Večina ga je spremljala z vskliki: „Venkaj ž njim!" London, 4. dec. Do sedaj izvoljenih je 263 liberalcev, 213 konservativcev in 54 Parnelcev. Pariz, 4. dec. Hud potres imeli so minulo noč v Algeriji v Afriki. Več liiš se je podrlo, tri četrti vasi M sil a se je razsulo. Do sedaj so našli 32 mrlličev in 12 ranjenih. T u j c i. 3. decembra. Pri Maliču: V. Blau, trgovec, z Dunaja. — Ig. Ro-sinfrer, trgovec, iz Trsta. — Ljud. David, c. k. poročnik, iz Pulja. Pri Slonu: Taucher, Schefer, Bach in Baile, trgovci, z Dunaja. — Poličer, trgovec, iz Gradca. — Josip Jutkovits, trgovec, iz Trsta. — C. Matzy, trgovec, iz Milana. — S. Cliieherio, trgovec, iz Bellinzone. — Mat. Videmšek, župnik, iz Osilnice. Pri Virantu: Jakob Skubie, zasebnik, iz Lanišč. — J. Singer, trgovec, iz Idrije. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 5. decembra. Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) 82 gl. 15 kr Sreberna „ 0% ., 100 ., (s 16% davka) 82 „ 65 n avstr. zlata renta, davka prosta 108 „ 75 n Papirna renta, davka prosta 99 „ 90 Akcije avstr.-ogerske banke 873 „ — „ Kreditne akcije 286 „ — „ London . 125 „ 70 Srebro . . . . — Francoski napoleond. . 9 n 98 V. , « Ces. cekini . . . . 5 „ 97 r Nemške marke 61 „ 80 „ Tužnim srcem naznanjava žalostno vest, da je prečastiti gospod EDVARD POLAK, častni kanonik, dekan, konzistorijalni svetovalec, zhitomašnik, vitez Franc-.losipovcga reda itd., včeraj ob 1a5. uri popoludne po dolgem hiranji, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 80. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v ponedeljek 7. decembra dopoludne. Preblagi ranjki bodi duhovnim tovarišem, vsem znancem in prijateljem v molitev in pobožni spomin priporočen. V Leskove u dne 5. decembra 1885. Franc Grivec, kaplani. Anton Verbajs, kaplan. Prave garantirane voščene sveče in (2) voščene zavitke priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem po najnižji ceni Oroslav Dolenec, svečar v Ljubljani. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦j ♦ Podpisani priporoča svojo zalogo f bruseljskih klobukov in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor a posebno pa: siiknene ldobuko (Lodenliiitc) v raznih barvah, kakor svetlo- ali tenmornjave, svetlo- ali temnoslve, svetlo- ali temnozelene itd., po S {i-l .v-^šJ»